KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE
TISKOVINA: 1200 IZVODOV KMETIJSKE AKTUALNE NOVICE številka 49 Poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica Občina Oplotnica Občina Slovenska bistrica Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica Trgovska ulica 1 2310 Slovenska Bistrica tel.:02/843 01 32 02/843 01 30, fax.:02/843 01 31 Občina Poljčane KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA OPLOTNICA, OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANE Avgust 2015 4. in 5. september 2015 Grad Slovenska Bistrica Kmetijske aktualne novice KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, Občina Slovenska Bistrica, Občina Oplotnica, Občina Makole, Občina Poljčane, Kmetijske aktualne novice, številka 49, avgust 2015 Vaši kmetijski svetovalci smo: SREČKO RAJH, svetovalec za območje Tinja in Zgornje Ložnice ter svetovalec za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za občine Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure TELEFON: 031 649 018, 80 55 884 E-naslov: [email protected] EDVARD JUG, svetovalec za območje Poljčan in Makol URADNE URE: vsak torek od 8. do 12. ure TELEFON: 031 649 016, 80 55 882 E-naslov: [email protected] MARIJA KRESNIK, svetovalka za območje Šmartnega na Pohorju in Polskave in vodja enote Slovenska Bistrica URADNE URE: vsak petek od 8. do 12. ure TELEFON: 031 649 014, 843 01 32 E-naslov: [email protected] VALERIJA KOVAČIČ, svetovalka za območje Laporja, Črešnjevca in Slovenske Bistrice URADNE URE: vsako sredo od 8. do 12. ure TELEFON: 051 331 864, 843 01 30 E-naslov: [email protected] STANKA PAŽEK, svetovalka za območje Občine Oplotnica in KS Kebelj URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, v Oplotnici vsako sredo od 9. do 12. ure TELEFON: 031 649 017, 80 55 881 E-naslov: [email protected] ANTON HOHLER, specialist za živinorejsko tehnologijo URADNE URE: vsak ponedeljek od 8. do 10. ure TELEFON: 031 649 011, 80 55 885 E-naslov: [email protected] HELENCA KAPUN, specialistka za ekonomiko URADNE URE: vsak četrtek in petek od 8. do 12. ure TELEFON: 031 649 013, 80 55 880 E-naslov: [email protected] 2 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice KAZALO VSEBINE VODENJE EVIDENC ZA KOPOP UKREPE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 VODENJE EVIDENC O VSEH DELOVNIH OPRAVILIH ZA VKLJUČENE V KOPOP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 ZELENA KOMPONENTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 SHEMA ZA MALE KMETE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 OBJAVLJEN JE PRVI RAZPIS POMOČ ZA ZAGON DEJAVNOSTI ZA MLADE KMETE V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020 . . . . . . . . . . . . . . . 9 NAJAVA JAVNIH RAZPISOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2015 . . . . . . . . . . . . . 12 VARSTVO VODA PRED ONESNAŽENJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN V JESENSKEM ČASU . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 PREHRANA KRAV V PRESUŠENEM OBDOBJU IN V ZAČETKU LAKTACIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 OPRAVILA V VINOGRADU V MESECU AVGUSTU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA MLADOPITANEGA GOVEDA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE NA AVSTRIJSKO KOROŠKO . . . . . . . . . . . . . . 30 STROKOVNA SADJARSKA EKSKURZIJA NA POLJSKO . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 POVABILO NA OKROGLO MIZO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Nasvete in obvestila so pripravili: Marija KRESNIK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka in vodja izpostave Slovenska Bistrica Valerija KOVAČIČ, inž. kmet., terenska svetovalka Stanka PAŽEK, univ. dipl. inž. kmet., terenska svetovalka Edvard JUG, inž. kmet., terenski svetovalec Srečko RAJH, inž. kmet., terenski svetovalec in svetovalec za KDDD Miša PUŠENJAK, univ. dipl. inž. kmet., zavod Maribor Slavka ZAFOŠNIK, Občina Slovenska Bistrica Organizacijski odbor za prireditev Podobe Bistrških domačij 2015 Jože OČKO, Marinka KOROŠEC, dr. Jernej DEMŠAR, KGSZ Ljubljana Avgust 2015 3 Kmetijske aktualne novice VODENJE EVIDENC ZA KOPOP UKREPE V začetku julija ste vsi ki ste se odločili za vstop v KOPOP ukrepe, domov dobili navodila za vodenje evidenc in same evidence. Dobili ste evidence za vse KOPOP ukrepe, izpolnite samo tiste, v katere ukrepe ste vključeni. Ker so se začele kontrole za KOPOP ukrepe, so kontrolorji na terenu opazili veliko napak in pomanjkljivosti. Neizpolnjevanje evidenc pomeni odbitek od plačil za KOPOP ukrepe. Da bi se temu izognili, smo vam pripravili predavanje o vodenju evidenc, ki bo v sredo, 12. 8. 2015 ob 10. uri v sejni sobi KSS. Vabljeni vsi, ki ste vključeni v KOPOP ukrepe. Za ukrepe poljedelstvo in zelenjadarstvo morate voditi naslednje evidence: 1. Evidenca o delovnih opravilih za njivske površine, kjer morate vpisati številko gerka, domače ime in označiti, katere ukrepe uveljavljate na njivskih površinah. V preglednico 2 vpišete vsa delovna opravila iz šifranta spodaj, ki se izvajajo na njivskih površinah čez celo leto. Ne pozabite vpisati škropljenja in gnojenja, saj se bodo evidence navzkrižno kontrolirale. Če je posamezno delovno opravilo potekalo le na delu gerka, se vpiše ustrezna površina (ne cel gerk) in pod opombe navede, kje je bilo opravilo izvedeno. Ne pozabite vpisati odvzem vzorca tal za N min analizo. 2. Evidenca o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu- zbirnik za vse površine kmetijskega gospodarstva. Nastavimo si dva ločena zbirnika, enega za organska gnojila, drugega za mineralna gnojila. V zbirnik vpišemo začetno stanje organskih in mineralnih gnojil od oddaji zbirne vloge. Čez leto vpisujemo nabavo, porabo in zalogo gnojil. V primeru nakupa gnojil za več kmetij skupaj, je potrebno vpisati prejem oziroma oddajo in hraniti kopijo računa doma. Za organska gnojila vpišemo zalogo in porabo ter dejansko stanje po vsakem razvozu. 3. Evidenca uporabe organskih in mineralnih gnojil V to evidenco vpisujemo porabo gnojil za vsak gerk posebej. Evidenca je podobna prejšnji evidenci za gnojenje, dodan je stolpec za ukrep POZ NIZI. Če uveljavljate ta ukrep, morate vpisati vrsto mehanizacije ter datum nanosa, pri tem pa morate paziti, da setev opravite pravočasno in to vpišete v evidenco o delovnih opravilih na njivskih površinah. V primeru uporabe razredčene gnojnice ali gnojevke, se v evidence o porabi gnojil in bilanco gnojenja vpiše količino v kubikih, v evidenco o delovnih opravilih se pod opombe vpiše delež redčenja v procentih. 4 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice 4. Evidenca o uporabi FSS na kmetijskem gospodarstvu – zbirnik za vse površine kmetijskega gospodarstva Ob oddaji zbirne vloge se popišejo vse zaloge FFS, ki so na kmetiji, čez leto vpisujemo porabo, nabavo in zalogo FFS. V primeru nakupa FSS za več kmetij skupaj, se vpiše oddaja oziroma prejem FFS, hrani se kopija računa in napiše izjavo, od koga smo prejeli FFS. Vsa FFS se na kontroli navzkrižno preverjajo po evidenci o porabi, zbirniku in zalogo v skladišču - stanje se mora ujemati. V primeru nakupa FFS s kompenzacijo, hranite doma dobavnice, ki vam bodo služile kot dokazilo o vrsti in količini FFS. Ne pozabite pisati nakupa lepljivih plošč in feromonskih vab. 5. Podatki o uporabi FFS pri ukrepu KOPOP V ta obrazec vpisujemo za vsak gerk posebej datum in uro tretiranja, kulturo, površino, vrsto in odmerek FFS na posamezni površini. Napišemo, kdaj smo nastavili lepljive plošče in feromonske vabe. Ukrep sadjarstvo in vinogradništvo 1. Evidence o delovnih opravilih v sadovnjaku ali vinogradu Opisati vsa delovna opravila v sadovnjaku ali vinogradu, napisati, kdaj ste izobesili feromonske vabe oz. lepljive plošče, kdaj ste opravili gnojenje, mehansko zatiranje plevelov, oskrbo tal. Hraniti je potrebno račune in deklaracijo za nakup feromonskih vab, lepljivih plošč ali feromonskih dispenzorjev. 2. Evidence o uporabi gnojil Datum uporabe gnojil napišemo v delovna opravila, hranimo račune oziroma deklaracije, iz katere je razvidna količina in vrsta gnojila. 3. Evidenco o uporabi FFS Datum in ura uporabe FFS, vrsta in količina porabljenega FFS, doma hranimo račune in deklaracije o uporabi FFS. Ukrep trajno travinje Evidence o delovnih opravilih za trajno travinje in pašnike, kjer morate vpisati gerk, domače ime in označiti, katere ukrepe uveljavljate. V preglednico 2 vpišete vsa delovna opravila na travnikih in pašnikih čez celo leto. Pri ukrepu TRZ_NPAS morate imeti doma narisano skico vključenega travnika z vrisanim nepokošenim pasom (najbolje iz gerk pregledovalnika), v delovna opravila vpišete površino, zmanjšano za nepokošeni pas. TRZ_OSIL - samo paša ni dovolj, vsaj enkrat mora biti opravljena košnja in spravilo mrve, samo čistilna košnja ne izpolnjuje te zahteve. KRA 50 - pri košnji strmih travnikov je potrebno v delovna opravila napisati, s kakšno mehanizacijo in kdaj je bilo pokošeno. Visokodebelni travniški sadovnjaki - v primeru dopolnjevanja praznih mest je potrebno hraniti deklaracije uporabljenih podlag - torej domače cepljenje na sejanec ne pride v poštev, kljub temu da je takšna podlaga ustrezna. Avgust 2015 5 Kmetijske aktualne novice Pri izpolnjevanju evidenc je pomembno, da jih izpolnjujete sproti, saj lahko med enim in drugim delovnim opravilom pozabite, kaj ste delali. Več boste izvedeli 12. 8. 2015 na predavanju, zato se nam pridružite tisti, ki ste vključeni v KOPOP ukrepe in s tem zavezani k izpolnjevanju evidenc za KOPOP. Pripravila Valerija Kovačič VODENJE EVIDENC O VSEH DELOVNIH OPRAVILIH ZA VKLJUČENE V KOPOP Vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) ste z vstopom sprejeli tudi obvezo vodenja evidenc o vseh delovnih opravilih. Evidence je, v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem, obvezno voditi na predpisanih obrazcih, ki so dostopne na spletnih straneh MKGP, ARSKTRP in KGZS (na zavihku »Vse o zbirnih vlogah«), zato vodenje evidenc na koledarjih, blokih ali v drugih oblikah ne bo zadoščalo ob morebitnem obisku kontrolorja. Kljub temu da so bili obrazci za vodenje evidenc objavljeni šele v sredini maja, je potrebno podatke v evidence na predpisane obrazce vpisati od 1.1.2015 dalje. Izjema so evidence o nabavi, porabi, oddaji, prejemu in zalogi gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev, ki se mora začeti voditi na dan oddaje zbirne vloge, ko se tudi popiše izhodiščno stanje zalog. Na KMG je potrebno hraniti račune in deklaracije, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje obveznosti, pri čemer so izjema artikli, ki so bili nabavljeni pred oddajo zbirne vloge v letu 2015. MKGP je v tem tednu pričelo z razpošiljanjem opisov obveznosti iz zahtev, ki ste jih sprejeli ob vstopu v KOPOP, hkrati bo vsak, vključen v ukrep KOPOP, prejel tudi po en izvod vseh obrazcev za vodenje evidenc. Ker je potrebno za vsak GERK voditi svojo evidenco, predlagamo tistim, ki ne boste dostopali do spletnih obrazcev, da si že takoj naredite dovolj kopij, na katerih boste vodili evidence. Hkrati vas tudi seznanjamo, da so na ARSKTRP že pričeli z izvajanjem kontrol izvajanja ukrepa KOPOP, kar pomeni, da morajo biti ob obisku kontrolorja na kmetiji izpolnjene tudi vse evidence za zahteve, v katere ste se vključili. Za vse dodatne informacije v zvezi z vodenjem evidenc so vam kot vedno na razpolago kmetijski svetovalci pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pripravil dr. Jernej Demšar 6 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice ZELENA KOMPONENTA Pri izpolnjevanju zbirne vloge za leto 2015 so morale ves kmetije, ki imajo nad 15 ha njivskih površin, nameniti vsaj 5 % ornih zemljišč pod površine z ekološkim pomenom. To pomeni, da ste se odločili, da boste del njivskih površin pustili v prahi in ne bo kmetijske proizvodnje na teh njivah od 1. januarja do 31. julija. Drugi ste posejali kmetijske rastline, ki vežejo dušik, tretji ste se odločili za setev naknadnih posevkov ali podsevkov trav, med dvema glavnima kmetijskima rastlinama. Kot naknadni posevek se upošteva mešanica vsaj dveh kmetijskih rastlin. Izbirate lahko med rastlinami, kot so: bela gorjušica, facelija, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, oljna repica, oljna ogrščica, oljna redkev in grašica. Avgust 2015 Setev naknadnih posevkov ali trave je potrebno opraviti med dvema glavnima kmetijskima rastlinama od 1. julija do 1. septembra tekočega leta. Pokritost tal pa je potrebno zagotoviti od 15. septembra do 16. oktobra tekočega leta. Vsi, ki imate v zbirnih vlogah za leto 2015 na geoprostorskem obrazcu zapisano šifro kmetijske rastline 506, ste se odločili, da boste po spravilu žita sejali na tej površini mešanico vsaj dveh zgoraj naštetih kmetijskih rastlin. Sedaj imate še čas, da te površine zasejete z ustreznimi rastlinami. Pripravila Valerija Kovačič 7 Kmetijske aktualne novice SHEMA ZA MALE KMETE Ob letošnji oddaji vlog za neposredna plačila je obstajala možnost za manjše kmetije, da vstopijo v shemo malega kmeta. Že ob oddaji vlog smo vas seznanjali s tem, da vas bo ARSKTRP do 1. oktobra 2015 seznanila z ocenjenimi vrednostmi neposrednih plačil, na podlagi katere se bodo morali vlagatelji do 15. oktobra 2015 odločiti, ali bodo vstopili v to shemo ali ne. Zgornja meja plačila po tej shemi je 1.050 € in to že za leto 2015 in naprej. Po obvestilu in odločitvi za vključitev v shemo za male kmete bo nosilec KMG prejel podporo, ki bo seštevek dejanskih plačil, ki bi jih KMG prejelo v okviru »standardnih« shem (plačilne pravice, plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete in/ali plačilo za sheme proizvodno vezanih plačil) na podlagi ugotovljenih upravičenih površin in števila živali za leto 2015 in če ta seštevek preseže 1.050,00 evrov, se podpora omeji na 1.050 evrov; Tisti, ki ste se ob oddaji zbirne vloge odločili za vstop v to shemo, to označili v vlogi in se boste ob prejetem informativnem izračunu premislili, boste morali to sporočiti Agenciji, prav tako pa bodo morali svojo odločitev sporočiti tudi tisti, ki se ob oddaji ZV še niso odločili za vstop v shemo malega kmeta in bodo na podlagi prejetih izračunov to želeli. Z vstopom v shemo malega kmeta se bistveno ne spreminjajo administrativni pogoji, saj je potrebno vsako leto oddati zbirno vlogo. Posebej so nas z Agencije opozorili, da bodo morali vključeni ohranjati obseg površin (v času sodelovanja v shemi za male kmete ohranja vsaj tolikšno število hektarjev upravičenih kmetijski površin kot jih je prijavil v letu 2015 in za njih pridobil plačilne pravice), saj bi ob zmanjšanju že za 1 ar izgubili celotno plačilo. Prav tako ob morebitnem povečanju površin ali izvajanju dodatnih proizvodno vezanih plačil v naslednjih letih ne bodo prejeli večjega plačila kot bo izplačano za leto 2015. Glede na navedeno imate vsi vlagatelji, ki boste izpolnjevali pogoje za malega kmeta, možnost da se odločite o vstopu v to shemo. V kolikor se ne boste znali sami odločiti, se oglasite pri nas in vas bomo seznanili z vsemi podrobnostmi te sheme. Prednosti sheme • KMG ni zavezano za izvajanje zelene komponente in • KMG se ne preverja v okviru navzkrižne skladnosti. Pripravil Srečko Rajh 8 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice OBJAVLJEN JE PRVI RAZPIS POMOČ ZA ZAGON DEJAVNOSTI ZA MLADE KMETE V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020 V petek, 31.7.2015 je bil objavljen prvi javni razpis za podukrep Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2015. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 12 mio €, od tega za sklop A (mladi kmetje z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji) 8.400.000 € in za sklop B (ostali mladi kmetje) 3.600.000 €. Država Slovenija bo za izvedbo ukrepa v celem obdobju izvajanja namenila skupno 60.650.000 €, od tega 80 % prispeva EU, 20 % pa Republika Slovenija. Razpis je zaprtega tipa. Vnos vlog v elektronski sistem in vlaganje vlog v fizični obliki bo možen od prvega delovnega dne po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu, torej od 24. 8. 2015 do 18. 9. 2015. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, ki se izplača v dveh obrokih v obdobju največ petih let. Znesek javne podpore znaša 45.000 EUR na upravičenca, ki se zaposli na kmetiji. Zaposlitev na kmetiji pomeni, da je mladi kmet pokojninsko - invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti. Zaposlen mora biti ob oddaji vloge na javni razpis oziroma se ob oddaji vloge zaveže, da se bo zaposlil v roku devetih mesecev od datuma Avgust 2015 odločbe o pravici do sredstev. V tem primeru se prvi obrok upravičencu izplača po preverjanju zaposlitve. Za ostale upravičence je znesek javne podpore 18.600 EUR. Podpora se izplača: - prvi obrok 70 % dodeljenih sredstev se izplača ob izdaji odločbe o pravici do sredstev ali ob zaposlitvi za mlade kmete, ki zaposlitev načrtujejo, - drugi obrok do 30 % dodeljenih sredstev se izplača po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta. Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let in imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Mladi kmet lahko začne z vzpostavitvijo kmetije največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Kot vzpostavitev se šteje, da je mladi kmet izpolnil naslednje korake: 1. postal lastnik kmetije, 2. se vpisal v Register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetiji, 3. vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo na svoje ime. 9 Kmetijske aktualne novice Ob oddaji vloge na javni razpis morata biti prva dva koraka vzpostavitve dokončana, medtem ko mora upravičenec vzpostaviti knjigovodstvo na svoje ime šele potem, ko je vložil vlogo na javni razpis. Upravičenec mora knjigovodstvo na svoje ime vzpostaviti z začetkom novega koledarskega leta po prejeti odločbi o pravici do sredstev. kmetijstvom povezane dejavnosti se štejejo: živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska. Minimalni pogoj, ki se nanaša na pridobljeno poklicno znanje, je ali nižja poklicna kvalifikacija s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in 3 leta delovnih izkušenj na KMG ali nižja poklicna kvalifikacija nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in 3 leta delovnih izkušenj na KMG. Usposobljenost se šteje kot pridobljena, če dokaže, da je izkušnje iz kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti pridobival najmanj 3 leta pred oddajo vloge na javni razpis, Pogoji za upravičenost: - vzpostavlja kmetijo, ki ima v upravljanju najmanj 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP) in največ 80 ha PKP, pri čemer prevzame osnovna sredstva za kmetijsko dejavnost. - vzpostavlja kmetijo in ima v upravljanju manj kot 6 ha PKP, mora imeti v reji za ekvivalent najmanj 15 GVŽ in največ160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 in največ 200 čebeljih družin. - mora k vlogi na JR predložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem mora prikazati ekonomski razvoj kmetije in prispevek k horizontalnim ciljem. - upravičenec mora začeti z izvajanjem PN najkasneje v 9 mesecih od datuma odločbe o pravici do sredstev ter se zaposliti na svoji kmetiji, v kolikor to načrtuje in je prikazano v PN kot mejnik. - 10 upravičenec ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost za opravljanje kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Kot s - v roku 18 mesecev od dokončne vzpostavitve kmetije mora zagotoviti skladnost z opredelitvijo aktivnega kmeta, kar pomeni, da mu je bila izdana odločba v skladu s prepisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, območja z omejenimi dejavniki, ekološko kmetovanje ali dobrobit živali. Za dodatne informacije o razpisu se lahko obrnete na nosilce ukrepa za zagon dejavnosti za mlade kmete na Kmetijsko gozdarskih zavodih, ki delujejo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki vam bodo strokovno svetovali o pogojih razpisa in pomagali pri pripravi vloge. Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice Kmetijsko gozdarsko zbornica Slovenije Jože Očko, (01)513 66 96 [email protected] Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Felicita Domiter(02) 749 36 39 [email protected] Vsi kandidati, ki nimate vsaj nižje poklicne izobrazbe s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti, zahtevano izobrazbo, ki je eden od vstopnih pogojev za ta ukrep, lahko v zelo kratkem času pridobite tudi s pridobitvijo certifikata NPK – Nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je registrirana za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za naslednje poklicne kvalifikacije kmetijske in živilske smeri, ki tudi izpolnjujejo pogoj IV. ravni zahtevnosti: - živinorejec/ka - poljedelec/ka, - sadjar/ka, - vinogradnik/ca, - zelenjadar/ica in - predelovalec/ka mleka na tradicionalen način, Avgust 2015 - - predelovalec/ka mesa na tradicionalen način, predelovalec/ka sadja na tradicionalen način, Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije bomo poskrbeli, da bodo vsi kandidati, ki bodo oddali popolno vlogo - osebno Zbirno mapo, najkasneje do 25. avgusta 2015 imeli še pred zaprtjem razpisa pravočasno pridobljen zahtevan certifikat NPK. Za vse dodatne informacije in pojasnila se lahko obrnete na kmetijske svetovalce na vašem območju, območne Kmetijsko gozdarske zavode in tudi na zbornični urad Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kontaktni podatki svetovalcev za NPK pa so objavljeni tudi na spletni strani KGZS. Vabimo vse zainteresirane, ki nimate ustrezne izobrazbe, da čimprej stopite v stik z lokalnimi kmetijskimi svetovalci na Vašem območju, ki vas bodo usmerili in Vam pomagali, da boste lahko še pravočasno pridobili certifikat NPK. Pripravila Jože Očko Marinka Korošec 11 Kmetijske aktualne novice NAJAVA JAVNIH RAZPISOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA ZA LETO 2015 Občina Slovenska Bistrica obvešča, da bo v drugi polovici avgusta 2015 na oglasni deski občine Slovenska Bistrica (Kolodvorska 10) in spletni strani Občine Slovenska Bistrica: http://www.slovenska-bistrica.si/ objavila naslednja javna razpisa: Javni razpis sredstev za investicijska posojila s subvencionirano obrestno mero v kmetijski dejavnosti na območju občine Slovenska Bistrica za leto 2015 Predmet javnega razpisa in razpisna vsota Razpisna vsota posojil s subvencionirano obrestno mero za naložbe v kmetijska gospodarstva v občini Slovenska Bistrica za leto 2015 bo znašala 150.000 EUR. Namen javnega razpisa bo za: - naložbe v gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu ter ureditev izpustov oziroma izboljšanje nepremičnin; - naložbe v opremo hlevov in gospodarskih poslopij; - nakup kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; - naložbe in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo; - nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije; - ureditev trajnih nasadov; - nakup in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže itd.); - naložbe v izgradnjo in obnovo objektov in naprav ter nakup opreme za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravičenci: - kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med mikro, majhna in srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Slovenska Bistrica in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter - kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo 12 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice na kmetijskem gospodarstvu, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Slovenska Bistrica. Posojilni pogoji in višina posojila: - obrestna mera: 6 mesečni EURIBOR + 1% - višina kredita: do 75% predračunske vrednosti naložbe, praviloma največ 50.000 € - rok vračila: do 60 mesecev - strošek odobritve: 2,20% od vrednosti kredita (min. 60,00 EUR, max. 500,00 EUR) - strošek vodenja kredita: 1,50 EUR mesečno - način odplačila: anuitetno - moratorij na vračilo kredita: 6 mesecev (v kolikor se za to možnost odločite ) - možne oblike zavarovanja kredita z hipoteko, jamstvo druge fizične ali pravne osebe. V primeru zavarovanja s hipoteko cenitev zastavljene nepremičnine opravi pooblaščeni cenilec po izboru banke. - ostali pogoji v skladu z akti banke. Rok za prijavo: Zbiranje vlog bo do 30.10.2015. Vloge se bodo zbirale pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana, podružnici Slovenska Bistrica, Trg svobode 22, 2310 Slovenska Bistrica. Dodatne informacije lahko prosilci dobijo na Delavski hranilnici d.d. Ljubljana, podružnica Slovenska Bistrica, Trg svobode 22, 2310 Slovenska Bistrica, Bojan Polh, tel. 02 620 93 55 in na Občini Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica, Slavka ZAFOŠNIK, tel. 843 28 38. Javni razpis sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Slovenska Bistrica za leto 2015 I. Predmet razpisa Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2015 v okvirni višini 48.600 EUR po shemi državne pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (EU) št. 702/2014 in Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013. II. Ukrepi UKREP 1: Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih in za diverzifikacijo dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov. Razpisna vsota: 34.100,00 EUR Avgust 2015 13 Kmetijske aktualne novice Namen: - izdelava projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu; - izdelava projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov; - naložba v gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) oziroma izboljšanje nepremičnin; - naložba v gradnjo ali obnovo objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov na kmetiji; - nakup opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah; - nakup kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; - nakup opreme hlevov in gospodarskih poslopij; - nakup rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; - nakup in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže, itd.) - nakup računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk; - naložbe v novogradnjo ali rekonstrukcijo trajnih nasadov; - nakup trajnih rastlin; Upravičenci: - kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med mikro, majhna in srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Slovenska Bistrica in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter - kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno bivališče oziroma sedež dejavnosti in naložbe v občini Slovenska Bistrica. Višina sofinanciranja oz dodeljevanja sredstev: do 40% vrednosti investicije oziroma do 50% na območjih z omejenimi dejavniki vendar ne več kot 2.000,00 EUR na kmetijo oziroma 3.000,00 EUR na kmetijo, ki bo vlagala v dopolnilno dejavnost. Prednost imajo kmetije, ki v zadnjih treh letih iz tega naslova oz. te točke niso prejele sredstev. UKREP 2: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje – živali v tekočem letu: a) razpisna vsota: 4.500 EUR; b) namen ukrepa: povečati obseg zavarovanj kmetijske proizvodnje; c) višina sofinanciranja: pomoč po tem razpisu in v skladu s pravilnikom, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stroškov zavarovalne premije; 14 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice d) upravičenci: nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sedež v občini Slovenska Bistrica in sklenejo zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto; e) potrebna dokumentacija: -fotokopija veljavne zavarovalne police, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. UKREP 3: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev (de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) a.) razpisna vsota: 10.000 EUR; b.) namen ukrepa: v razpršenih območjih občine sofinancirati stroške transporta zaradi neekonomskih prevozov; c.) upravičenci: subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnost cestnega tovornega prometa; d.) višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov prevozov; Pogoji upravičenosti: - upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj; - letno število prevozov; - zagotavljanje ustreznega in kakovostnega rednega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo. III. Splošni pogoji Najnižji znesek dodeljenih sredstev za posamezni namen znaša 100 EUR. Investicija ne sme biti začeta pred izdano odločbo. Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, predvidoma do 15.11.2015. Sredstva, pridobljena po tem razpisu, se bodo štela kot državna pomoč oziroma pomoč po pravilu de minimis. Občina Slovenska Bistrica bo o dodeljenih pomočeh poročala v skladu z veljavno zakonodajo. Uradno bo objavljen razpis na spletni strani drugi dan po pridobitvi št. priglasitve, ki bo potrjena iz strani MKGP in EK. Razpis bo odprt predvidoma 1 (en) mesec, predvidoma do srede septembra in do takrat se bodo sprejemale tudi vloge. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka in podpisane pogodbe ter vseh potrebnih dokazil. Zahtevek mora biti dostavljen na Občino Slovenska Bistrica najkasneje do 15.11.2015, sicer ni upravičen do sredstev. Dodatne informacije dobite na Občini Slovenska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo, Slavka Zafošnik, Kolodvorska 10, 2310 Slovenska Bistrica ali po telefonu na številki 843 28 38 ter na Kmetijsko svetovalni službi v Slovenski Bistrici, Trgovska 1, Slovenska Bistrica, telefon 843 01 32 (Marija KRESNIK). Občina Slovenska Bistrica Avgust 2015 15 Kmetijske aktualne novice VARSTVO VODA PRED ONESNAŽENJEM Z NITRATI IZ KMETIJSKIH VIROV Ponovno so nastale spremembe, in sicer s 30. 3. 2015 je Vlada Republike Slovenije sprejela novo uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Količina oddanih, prodanih ali na drug način odstranjenih živinskih gnojil mora biti zapisana na obrazcu, ki je predpisan v uredbi, obrazec mora biti izpolnjen ob vsakem prejemu ali oddaji organskega gnojila, Povzela bom le nekaj najbolj pomembnih podrobnosti, sicer si lahko vse to in še več preberete na spletni strani, objavi v Kmečkem glasu, Uradnem listu RS….. Zapis oz. beleženje letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na kmetijskem gospodarstvu poteka po tej uredbi na dva načina, in sicer, kadar: 1. Letni vnos dušika iz živinskih gnojil presega 350 kg, hkrati je obremenitev z živinskimi gnojili presega 140 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je potrebno izračunati in zabeležiti letni vnos dušika iz živinskih gnojil najkasneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe, nato pa vsako naslednje leto. Obdobje prepovedi gnojenja z organskimi gnojili je podaljšano, saj je uporaba tekočih organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen kadar gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali za spomladansko dognojevanje ozimin, ko je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. Izjema so katastrske občine s submediteranskim podnebjem, kjer je na površinah z zeleno odejo prepovedano uporabljati tekoča organska gnojila od 15. decembra do 15. januarja, na površinah brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja. Kadar gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno - deteljnih mešanic, je v teh občinah gnojenje površin brez zelene odeje prepovedano od 1. decembra do 1. februarja. 2. Na vseh ostalih kmetijah morajo letni vnos živinskih gnojil v tla in na sama tla izračunati in zabeležiti prvič najpozneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe in nato vsako peto leto. Naj poudarim, da morajo kmetije, ki so se vključile v KOPOP, voditi dodatne evidence, ki jih zahtevajo KOPOP predpisi in zahteve! 16 Za mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, traja obdobje prepovedi od 15. oktobra do 1. marca, izjema je le gnojenje ozimin, pri katerih je obdobje prepovedi nekoliko krajše od 1. decembra do 15. februarja. V katastrskih občinah s submediteranskim podnebjem je gnojenje z Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 1. decembra do 1. februarja. Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme nikjer presegati 40 kg N/ha. Gnojenje s hlevskim gnojem ni več prepovedano samo na njivah, ampak na vseh kmetijskih zemljiščih v obdobju od 1. decembra do 15. februarja. V katastrskih občinah s submediteranskim podnebjem je gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja. Avgust 2015 Za razliko od prej veljavne uredbe, ko je bilo potrebno na strmih zemljiščih razdeliti na več obrokov le odmerke tekočih organskih gnojil, je potrebno zdaj na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, v več delov razdeliti tako odmerke organskih kot mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik. Enkratni odmerek dušika ne sme preseči 80 kg/ha. Ne smemo pozabiti, da organskih in mineralnih gnojil ne smemo nanašati na in v tla tudi izven navedenih datumov, če so tla nasičena z vodo, poplavljena ali zmrznjena. Po Uradnem listu pripravila Marija Kresnik 17 Kmetijske aktualne novice OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN V JESENSKEM ČASU Ozelenitev njivskih površin v jesenskem času je na ekoloških zelenjadarskih kmetijah ukrep, ki ohranja življenje v tleh, ohranja njihovo strukturo in uravnoteženo založenost s hranili tudi po pridelavi zelenjave. Skrb za živa in rodovitna tla je najpomembnejše pravilo njivske pridelave na kmetijah. Seveda ni pri pridelavi zelenjave nič drugače. Rastline za kratkotrajno ali daljšo ozelenitev imajo velik pomen za naravo. V prvem planu je prav gotovo povečevanje in ohranjanje humusa v tleh. Zelenjava sodi v tisto skupino vrtnin, ki po večini znižuje humus v tleh, zato je prav na zelenjadarskih površinah potrebno posvečati veliko skrb vračanju humusa v tla. Nakup organskih gnojil, če se kmetija sama ne ukvarja tudi z živinorejo, pa predstavlja strošek. Najpomembnejša je prav gotovo simbiotska vezava dušika, s katero so sposobne metuljnice prispevati od 100 – 200 kg dušika letno v daljšem časovnem obdobju, pa tudi za kratkotrajnejše ozelenitve prispevajo po raziskavah (Kämp (1977) cit. po Šilc 1980) 50 – 70 kg dušika na hektar, kar na primer ob zadostni količini humusa v tleh in strukturni zemlji povsem zadošča za pridelavo solate. Vendar pri gnojenju ni pomemben in uporaben samo ta naravni pojav. Mnoge teh rastlin so s svojimi močnimi in globokimi koreninami sposobne črpati hranila iz globljih plasti tal, kamor so se ali izprala, ali pa jih naše gojene rastline s svojimi plitvimi koreninami niso mogle več doseči. Nekatere rastline pa so sposobne iz 18 talnega kompleksa iztrgati in za izgradnjo svoje zelene mase uporabiti tudi močneje vezana hranila. Ko te rastline kasneje podorjemo, so torej z razpadom mase teh rastlin ta hranila spet dostopna v tistem sloju, kjer so korenine naših vrtnin. Zaoravanje zelene mase (ali pa uporaba kot organska zastirka) pomeni, da je del hranil našim gojenim rastlinam dostopen takoj, del pa z mineralizacijo mase. Zaoravanje suhih, pomrznjenih rastlin pa pomeni, da bodo hranila našim rastlinam dostopna po mineralizaciji, za katero pa so potrebni tudi ustrezni klimatski pogoji (temperatura in vlaga) ter seveda živi svet v tleh. Kar se tiče ohranjanja hranil v tleh imajo te rastline še eno dobro lastnost. Preprečujejo izpiranje odvečnih, neporabljenih hranil v spodnje, za vrtnine nedostopne plasti ornice. S tem pa smo dosegli še en okoljski cilj, obvarovali smo podtalnico pred izpiranjem teh hranil vanjo. Setev teh rastlin pa ima predvsem na strnišča, prazne površine, ki ostanejo po pridelavi vrtnin, pa jih ne bomo zasadili z gojenimi rastlinami do naslednjega leta, še eno pomembno vlogo. Preprečujejo razrast in predvsem semenitev plevelov, saj jim jemljejo prostor, vlago in svetlobo. Če se posevek preveč zapleveli, lahko težavo rešujemo tudi z mulčenjem, košnjo, saj večina teh rastlin to zelo dobro prenaša, večina plevelov pa ne. Setev teh rastlin ima še nekaj ne povsem nepomembnih stranskih učinkov: ohranja biotsko pestrost, saj se na večini teh posevkov naselijo številne žuželke in tudi večje živali, tukaj imajo mir in čas, da Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice se razmnožijo in na prezimnih posevkih tudi prezimijo. V času, ko se srečujemo tudi s pomanjkanjem hrane za čebele v poznem poletnem in jesenskem času, so lahko ravno cvetoči posevki teh rastlin rešitev te težave. Najpomembnejši rastlini v ta namen sta gotovo ajda in facelija, pa tudi bela gorjušica in oljna redkev imata svoj pomen. Kako razmišljati in izbrati prave rastline Najprej si postavimo naslednja vprašanja: • Katere rastline sploh sodijo v moj kolobar na njivi, vrtu ali v rastlinjaku? • Ali si želim in ima prostor za zeleno odejo čez zimo, ali želim ali moram preorati njivo še pred zimo? • Ali želimo z rastlinami izboljšati strukturo tal, ali želimo z njimi samo pridobiti dušik za naše rastline, ali pa si želimo z njimi pomagati tudi pri zdravstvenem varstvu naših zelenjadnic? • Kdaj bom na mojih površinah sploh lahko posejali te rastline? Rastline za zeleni podor v kolobarju Mnogi se sploh ne zavedajo, da so tudi te rastline zelo pomemben člen kolobarja, tako v negativnem, kakor v pozitivnem smislu. Osnovna pravila kolobarja morajo biti upoštevana tudi pri setvi rastlin za zeleni podor. Če pridelujemo na naših njivah fižol, sojo ali grah, potem bomo v ta kolobar zelo težko vklopili detelje, lucerno ali inkarnatko, saj vse te rastline sodijo v družino metuljnic. Za to družino pa je znano, da sama sebe zelo težko prenaša in da moramo te rastline gojiti v širokem kolobarju, ko naj med pridelavo posameznih rastlin pretečeta vsaj dve Avgust 2015 leti. To velja tudi za strniščno pridelavo detelje in kasneje pridelavo fižola, graha ali soje. Rešitev vidim tukaj na dva načina, ali si prilagodimo kolobar tako, da na nekaterih površinah kot vmesni, zeleni posevek pridelujemo deteljo, na te površine pa potem umestimo še tiste vrtnine, ki potrebujejo več dušika, to so kapusnice, bučnice, paradižnik, papriko, jajčevec, morda tudi krompir, na drugem delu površin pa pridelujemo gojene stročnice z manj zahtevnimi vrtninami, kot so solatnice, nekatere korenčnice in čebulnice. Druga rešitev pa je, da površine razdelimo na 6 poljin, kjer si kolobar prilagodimo tako, da bo med pridelavo stročnic oz. metuljnic poteklo vsaj dve leti. Opozorila bi še na nevarnost večje razmnožitve strun v kolobarju, kjer pridelujemo metuljnice, zato si tam, kjer imamo s njimi težave, prilagodimo kolobar tako, da za metuljnicami pridelujemo zanje manj ugodne vrtnine ali celo katere izmed rastlin za zeleni podor, ki zmanjšujejo število teh škodljivcev v tleh (facelija, bela gorjušica, oljna redkev. Druga omejitev v kolobarju so križnice. Za kratkotrajne, neprezimne ozelenitve so odlične tudi križnice, predvsem bela gorjušica in oljna redkev. Vendar ne smejmo spregledati dejstva, da sta v bližnjem botaničnem sorodstvu z vsemi gojenimi križnicami, ki ravno tako ekstremno slabo prenašajo ozek kolobar. To so vse kapusnice, poleg njih pa še redkev, redkvica, rukola, repa in koleraba. Je pa vredno preizkusiti uporabo bele gorjušice kot privabilne rastline, saj se nekateri pomembni škodljivci kapusnic (bolhač, kapusova stenica) po raziskavah po svetu raje zadržujejo in prehranjujejo na njej, kakor na zelju, cvetači, brokoliju. Žal kitajski kapus še vedno ostaja bolj ogro19 Kmetijske aktualne novice žen. To pomeni, da belo gorjušico posejemo ob posevek kapusnic in napad škodljivcev spremljamo in omejujemo tam. V kolobarju z žiti je še ena omejitev, ki je sicer jasna, to so trave kot posevek za zeleni podor in krmo. Kako jih uporabljamo in kdaj jih sejemo Čeprav se mi zdi to dokaj enostavno, pa opažam, da imajo mnogi ravno s tem težave. Rastline za zeleni podor oz. ozelenitev lahko teoretično sejemo kadarkoli, le da so izpolnjeni pogoji za uspešen vznik in hitre razvoj zelene mase. Nekatere lahko tako sejemo takoj, ko se zemlja ogreje na 2 – 3 oC (krmni grah, bob, jara žita), za druge mora biti ogreta vsaj na 10 oC (nekatere detelje), za nekatere pa vsaj na 15 oC (facelija, neprezimne detelje). Običajno jih sejemo zgodaj spomladi takrat, ko nam bodo površino prekrivale pol ali celo poletje oz. pozno poleti na izpraznjene površine. Posebej v kombinaciji s pridelavo zelenjave jih običajno sejemo takrat. Če jih sejemo prepozno, ne izpolnijo svoje vloge. Prav posebej velja to za metuljnice, ki se ne razvijejo dovolj in na njihovih koreninah se ne razvije dovolj simbiotskih bakterij. Tako je manj zelene mase in manj ostankov dušika v tleh. Tla pred setvijo pripravimo minimalno, da znižamo stroške, vendar je odvisno to tudi od posamezne rastline, ki jo nameravamo posejati. Gnojenje ni potrebno. Neprezimne rastline pustimo na površini premrzniti. Če planiramo zgodnje spomladanske setve, potem jih v tla zadelamo še pred zimo, drugače pa tudi premrznjena in posušena masa odigra vlogo varovanja zemlje pred neugodnimi zimskimi klimatskimi razmerami in jo v tla zadelamo spomladi. Če jo zade20 lamo prehitro, pomlad pa je topla, potem se mineralizacija prične prezgodaj in je del mineraliziranih hranil izgubljen za gojene rastline, predstavlja pa lahko potencialno nevarnost za onesnaženje podtalnice. Pri prezimnih rastlinah je potrebno paziti, da jih spomladi v tla zadelamo pravočasno. Drugače lahko zelena in koreninska masa predstavlja težave pri obdelavi tal, postavljanju folije in setvah ter presajanjih, saj se obeša na delovna orodja. Če vidimo, da nam spomladi rastline preraščajo, da se žita dvigujejo – kolenčijo, posevek še enkrat mulčiti, da ne bo težav pri obdelavi tal. Še na nekaj je potrebno biti pozoren. Predvsem križnice, pa tudi ajda po cvetenju naredijo veliko semena. Seveda je potem v posevku zelenjadnic rastlina za zeleni podor nezaželjena, plevel. Zato je potrebno križnice (oljna redkev, bela gorjušica, navadna ogrščica, krmna repica) najkasneje ob cvetenju pomulčiti. Podobno svetujem tudi za ajdo, čeprav se jo lahko uporabi tudi za pridelek zrnja, ampak takrat je njen učinek nižji. Nov slovenski okoljski program (KOPOP) in rastline za zeleni podor Sicer je za letošnje leto že prepozno, a setev rastlin za zeleni podor je upoštevana tudi v novem programskem obdobju. Za večje površine lahko dobite povrnjen vsaj del stroškov tudi tam. Imamo tri možne izbire. Seveda ni tako enostavno, sicer pa, kaj pa je pri nas enostavno? Za pridobitev sredstev je potrebno izpolniti kar nekaj pogojev. Zato se v zimskem času dobro pozanimajte, ali je za vas izvedljivo,da se vključite tudi v katerega izmed teh ukrepov. Miša Pušenjak Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice PREHRANA KRAV V PRESUŠENEM OBDOBJU IN V ZAČETKU LAKTACIJE Presušeno obdobje Čas presušitve krav je obdobje, ko se vime krave povrne v hlapno obliko, sinteza mleka se konča. Vimensko tkivo se obnovi, akumulirajo se protitelesca za oskrbo novorojenega teleta. Iz tega vidika naj traja presušena doba od 6-8 tednov. O dolžini presušitvene dobe se danes med strokovnjaki zelo diskutira. Nekateri rejci tako pri nas kot v tujini prakticirajo krajše presušitveno obdobje, kar pa lahko privede do negativnih posledic tako za nižjo mlečnost, kot za slabšo kakovost mleziva ali kolostruma. V presušitveni fazi naj si bi krave opomogle (ozdravile) in pripravile za novo laktacijo. Vsaj 14 dni pred predvideno presušitvijo pregledamo vzorce mleka na prisotnost somatskih celic. Če kaže vzorec mleka (vseh četrti) več kot 200.000 somatskih celic, damo na pregled vse štiri četrti, kjer ugotovimo število somatskih celic v posamezni četrti. Če gre za povečanje v posamezni četrti, po možnosti opravimo pregled na vrsto bakterije (okužbe) in to četrt ustrezno zdravimo. Nekatere povzročitelje vnetja vimena lahko pozdravimo le v obdobju presušitve. Po porodu je učinek zdravljenja teh minimalen. Prav tako ob ugotovitvi, da so v hlevu težje ozdravljiva vnetja vimena si planiramo presušitveno dobo vsaj 8 tednov, da sam organizem pomaga pri ozdravljenju in lahko uporabimo antibiotike daljšega delovanja. Torej pomembno je, da presušujemo zdrava vimena. Način presuševanja je lahko različen. Večina naprednih rejcev Avgust 2015 v svetu danes presušuje brez posebnega postopka tako, da enostavno nehajo molsti krave in kasneje vizualno kontrolirajo napetost vimena, drugi pa postopoma presušujejo. Po mojem mnenju ni pomemben postopek, pomembno je, da se ne bojimo presušiti kravo z večjo količino mleka, kar je pogosto prisoten strah. V začetku presušitve korigiramo tudi parklje, da gredo krave »z novimi čevlji na dopust«. Presušenim kravam krmite posebne mineralne dodatke za to obdobje. Prehrana v presušenem obdobju Mnenje, da je za presušene krave primerna vsaka krma, je zelo napačno. Tudi ostanke krme od krav v laktacij ne priporočam. Krma za presušene krave ne sme biti v začetni fazi energetsko prebogata, pa tudi ne prerevna, kar je pogosto problem na mnogih naših kmetijah. Ali jih preobilno krmimo ali pa prerevno. Zlasti slednje zelo opažam na nekaterih »intenzivnih kmetijah«. Namreč krmljenje s krmo prenizke, energetske vrednosti, ko krave hujšajo povzroča 21 Kmetijske aktualne novice posledice v naslednji laktaciji, zlasti je prizadeta plodnost krav, ki se kažejo pogosto na slabo razvitih jajčnikih in na gnojnih izcedkih iz maternice v začetku laktacije. Zaradi preskromnega krmljenja (negativne energetske bilance-žival več porabi kot zaužije) v tem obdobju prihaja do tako imenovane »negativne memorije jajčnikov«, ki vpliva na sam njihov razvoj. Prav tako obrok ne sme biti energetsko preobilen, da se krave ne zredijo, kar povzroča več presnovnih motenj v začetku laktacije. Načelo je, da se kondicija krav v času presušitve ne sme spreminjati, razen v izjemnih primerih, če so krave presuhe, je priporočljivo nekoliko obilneje krmiti. Tri tedne pred porodom se potreba zaradi rasti plodu in zmanjšanja obsega prebavil po energiji in beljakovinah poveča. Torej imajo krave v času presušitve dva obdobja z različnimi potrebami. Ravno zaradi tega je najbolje, da presušitveno obdobje razdelimo na dve skupini, in sicer eno skupino na zgodnjo presušitveno obdobje, ki traja nekje od 2 mesecev do 3 tednov pred porodom, in pripravljalno skupino (tranzitno skupino), ki traja 3 tedne pred porodom in do poroda. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je takšen način organizacijsko preveč zahteven, zato predlagajo samo eno skupino, ki je s prehrambnega vidika pravzaprav prilagojena pripravljalni skupini. Mnogi se s tem sistemom ne strinjajo, saj lahko privede do zamaščenosti živali v tem obdobju. Po mojih izkušnjah je ta način primeren le za genetsko vrhunske živali. Zato delim tudi mnenje mnogih, da je najbolje tudi pri manjših rejah razdeliti živali na 2 skupini. Cilj krmljenja v času presušitve je vzdrževanje kondicije in maksimalna konzumacija krme. 22 Presušene krave moramo ločiti od ostalih krav, še posebej problem vezana reja Krmljenje krav v zgodnjem presušitvenem obdobju Ko živali presušimo, zelo zmanjšamo koncentracijo energije in beljakovin v obroku. To je obdobje, kjer vključujemo v obrok več vlakninske krme sena ali celo slame. Lahko pa samo razredčimo z vlakninsko krmo obrok molznih krav (priporočljivo je nekaj obroka molznih krav) ali pa si obrok posebej pripravljamo. Za to obdobje starejša literatura navaja krmljenje za 4-6 l mleka po energiji in za 10 l po beljakovinah. Novejša dognanja priporočajo zlasti obilnejše krmljenje po energiji. Obrok z večjo koncentracijo energije zahteva večjo doslednost pri pripravi, da živali krmo ne prebirajo, še zlati, če je slama v obroku. Zahteva se dobro homogenizirati mešanico. Problem je pri vključevanju dolgo zrezane slame ki se preslabo zmeša v obrok, tako, da živali krmno prebirajo. Pri takšnem obroku po mojih izkušnjah živali slamo puščajo in s tem tvegamo, da prihaja do energetsko preobilnega krmljenja. V zadnjem času se v nekaterih deželah priporoča koncept krmljenja specialnega koncentrata za to obdobje, ki se razredči s slamo. Pozitivno od taAvgust 2015 Kmetijske aktualne novice kšnega obroka je nizka količina kalija. Takšen obrok se lahko pomeša v mešalno prikolico, slabost tega je enaka, kot sem navedel že prej, presuh obrok in prebiranje krme. V tem obdobju mora biti obrok zlasti reven na kalciju, kaliju in natriju. Zato načrtno krmimo s krmo z nižjimi količinami kationov, da žleza obščitnica ostane aktivna. Če je ta neaktivna, potem po porodu, v času, ko morajo krave črpati kalcij iz kosti ne deluje optimalno in živali ali obležijo, zelo pogosto pa trpijo zaradi skritega pomanjkanje kalcija, ki se kaže v povečanju presnovnih motenj (ketoza), dislokaciji siriščnika, mastitisih in zaostajanju posteljice. Zato mora biti v obroku čim manj krme, ki vsebuje večje količine teh elementov. Zato odsvetujem krmljenje večjih količin mlade trave in travne silaže ter metuljnice. V obroku ne sme biti sode bikarbone, melase ali z lugom konzervirane krme (sodagrain). V zgodnjem presušitvenem obdobju krmimo s krmo z nizkim kalijem. V obroku torej naj bodo komponente, ki vsebujejo nizke količine teh mineralov. Iz tega vidika zadnje košnje travne silaže (se pri nas pogosto uporabljajo) niso najbolj primerne. Te tudi z vidika kvalitete beljakovin niso primerne, kajti te običajno vsebujejo veliko amonijačnega dušika oziroma je topnost beljakovin zaAvgust 2015 radi slabega procesa siliranja večja, kot pri prejšnjih košnjah. Krmljenje s samo travno silažo te košnje običajno povzroča presežek beljakovin, ki škodijo živalim v tem in v obdobju po porodu. Živali v tem obdobju zahtevajo nizko koncentracijo beljakovin, vendar pa te dobre kakovosti (več by pass beljakovin). Za prvo obdobje je najbolj primerno seno in manjše količine koruzne silaže in travne silaže ter mineralni dodatek, posebej za presušene krave, ki vsebuje nizko količino kalcija in je bogat zlasti na vitaminih. Iz vidika mineralne sestave tudi intenzivna paša ni primerna za prehrano presušenih krav, kljub temu mnogi strokovnjaki z vidika gibanja, dobrega počutja - komforta, pozitivnega vpliva delovanja UV žarkov in s tem tvorbe vitamina D pašo priporočajo. Paša naj bo manj intenzivna-skromna, služi zgolj prej naštetim potrebam, glavnino krme pa je najbolje ali dovažati na pašnik ali krmiti v hlevu. Krmljenje krav v pripravljalni skupini Krave mlečnega tipa prestavimo v pripravljalno skupino vsaj 20 dni pred porodom, živali kombiniranega tipa, ki imajo pogosto daljšo dobo brejosti pa vsaj 14 dni pred porodom. To je obdobje, ki je po mojem mnenju najbolj pomembno obdobje v prehrani krav. Naš cilj je obdržati visoko konzumacijo krme, ki ima močan vpliv na obdobje po telitvi. Študije v Nemčiji kažejo, da veliko krav v tem času trpi za pomanjkanjem energije. Torej krave hujšajo že pred porodom. To pa je značilno povezano z nadaljnjim hujšanjem po porodu in zelo velikemu primanjkljaju energije, ki se kaže v presnovnih motnjah. Pravzaprav imajo krave že presnovne motnje pred porodom, te se samo stopnjujejo po porodu. Za krave, ki ima mastna jetra ali 23 Kmetijske aktualne novice ketozo takoj po porodu, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je hujšala pred porodom. Zato je zelo pomembno opazovati ješčnost krav pred porodom. Če ta ni ustrezna, moramo ukrepati takoj. Kratkoročno z zalivanjem s protiketoznimi dodatki, dolgoročno pa s spremembo krmnega obroka. Koncentracija energije za te krave naj bo visoka 6,4- 6,8 Nel in koncentracija beljakovin okoli 140-150 g uporabnih beljakovin na kg suhe snovi obroka. Te naj bodo prav tako, kot velja za prejšnjo skupino z nizkim deležem razgradljivosti (visok by pass). V obroku naj bo nad 15 % škroba, ki pozitivno deluje na razvoj resic, njenih velikosti in površine v vampovi sluznici in povečuje izločanje inzulina in tako ščiti kravo pred hujšanjem. Vsi dodatki v obroku, ki zmanjšujejo izločanje inzulina, se ne priporočajo (npr. vse vrste maščob). V tem obdobju priporočam že večje količine koruzne silaže, odličnega sena in del travne silaže. Obvezno je že vključevanje koncentratov v obrok (lahko so žita), visoko kakovostnih beljakovin ter specialnega mineralnega dodatka za presušene krave. Puferske dodatke ne priporočam, saj negativno vplivajo na aktivnost obščitnice. Koncentrate povečujemo postopoma, tedensko za 0,5 kg. Poporodna mrzlica posledica napačne prehrane krav v času presušitve 24 Priporočam dodajanje (cepljenje) vitamina D 3-6 dni pred porodom (potrebno je določiti čas poroda), že prej pa večje količine beta karotena, vitamina E in selena. Pred porodom lahko za občutljive krave za preprečitev poporodne mrzlice pričnemo dodajati kalcijeve preparate (kalcijeve boluse), s katerimi nadaljujemo ob porodu in po porodu. Pomembno je, da dobijo te v 4 X odmerkih. Prehrana krav v začetku laktacije Že dolgo je znano, da imajo krave v začetku laktaciji zaradi nesorazmerja med zaužito energijo iz krme in energijo, ki je potrebna za proizvodnjo (količino mleka), negativno energetsko bilanco. Zaradi tega prihaja do mobilizacije maščob iz telesnih rezerv. Tega se praktično ne moremo izogniti v začetku laktacije, pomembno je, da je hujšanje v mejah, ko še ne ogroža zdravja živali. Zato si moramo prizadevati, da čim več energije živali zaužijejo iz obroka. To pa je odvisno od vrste dejavnikov, od katerih je koncentracija energije obroka in konzumacija krme najpomembnejša. Ker je koncentracija energije omejena, saj moramo imeti v obroku še dovolj strukturne vlaknine, da iz tega vidika ne ogrožamo zdravje živali, je konzumacija krme po porodu najbolj bistvenega pomena. Omenil sem že, da napačna prehrana presušenih krav lahko zniža konzumacijo krme po porodu. Po porodu je eden izmed pomembnih dejavnikov oskrba krav z velikimi količinami mlačne vode takoj po porodu. Ta poveča konzumacijo krme, hkrati pa zmanjša možnost zasuka siriščnika. V napoj je priporočljivo dodati tudi elektrolite, kalcijeve napitke ali posebne energetske napitke. Spremljamo konzumacijo krme krav. Če opazimo slabšo konzumacijo kot je običajno, preAvgust 2015 Kmetijske aktualne novice glejmo podatke o mlečni kontroli (razmerje med mastjo in beljakovinami) ali preverimo prisotnost ketonskih teles (v krvi ali mleku). Nekateri kmetijski zavodi imajo že poskusno merjenje ketonskih teles v mleku. Če se bodo rezultati ujemali z ostalimi preskušanimi metodami, se bo lahko preko mleka rutinsko ugotavljalo problem ketoze v čredi. Nikoli ne moremo zaključiti, da nizka konzumacija krme že pomeni ketozo krav. Vpliv konzumacije pred porodom na konzumacijo po porodu V obroku po porodu naj bo nekoliko več strukturne vlaknine, kot za kasnejšo obdobje (vsaj 12,5 %), ker še aktivni del vampa ni dovolj pripravljen. Torej obrok mora biti iz odlične travne in koruzne silaže, močne krme ter sena ali slame. Močno krmo postopoma povečujemo. Teden dni po porodu je običajno enaka količina, kot je bila ob porodu, kasneje pa povečujemo tedensko 1,5—2 kg, razen za prvesnice in manjše živali pa 0,5 kg manj. Nepostopno krmljenje koncentratov pogosto privede do zakisanja vampa živali. Ne smemo varčevati z močno krmo v tem obdobju in kasneje, saj bi prišlo še do večjega primanjkljaja energije. Poleg tega je izkoristek močne krme v tem obdobju prav največji (preko 2 l mleka iz 1 kg) in je ekonomski vidik Avgust 2015 pokladanja močne krme zelo velik, v kasnejši fazi laktacije po 150 dneh laktacije pa se ta zmanjšuje. Torej ne varčujte s krmilom do te faze (se kljub nizki ceni mleka splača). Kasneje je ta izkoristek odvisen od genetske sposobnosti krave oziroma tehnologije reje. V obrok krav po porodu lahko dodajamo specialne krmne mešanice ali dodatke, ki vzpodbujajo tvorbo propionatov v vampu, ki se kasneje pretvorijo pri procesu presnove v glukozo. Podobno kot za pripravljalno skupino v obdobju po porodu ne priporočam dodatkov, ki zavirajo izločanje inzulina, saj bi s tem pospešili hujšanje krave in tvorbo ketonskih teles v krvi. Poleg prehrane krav je važen tudi prostor krav pri jaslih, vsaka krava mora imeti svoj prostor, za črno belo pasmo vsaj 75 cm , za lisasto 80 cm širine. Zelo pomemben je ukrep potiskanja krme k jaslim, ki krave privablja, ter gladka površina v jaslih, dovolj svetlobe in svežega zraka v hlevu. Sodobni hlevi naj ne bi imeli kap ob straneh hleva pod 4 m, pri večjih širinah pa ne pod 4,5 m. Pomembna so mehka ležišča, ki so primerno dolga in široka, dovolj široki hodniki in prehodi, še zlasti pri koritu. Vsi hodniki in prehodi morajo biti tako veliki, da kljub zadrževanju ene živali ob jaslih ali pitju še omogoča srečanje dveh živali. Če hlev ni optimalno zgrajen, potem nizko rangirane živali pogosto ne uspejo priti do jasli. Uspešno rejo vam želim Pripravil: Anton Hohler, spec. za prehrano in živinorejsko tehnologijo 25 Kmetijske aktualne novice OPRAVILA V VINOGRADU V MESECU AVGUSTU V mesecu avgustu še vedno spremljamo razvoj vinske trte ter uporabimo sredstva za varstvo pred boleznimi in škodljivci glede na nevarnost pojava leteh. Prav tako še vedno opravljamo zelena dela: vršičkanje, pinciranje, mulčenje ... itd. V drugi polovici meseca julija je padlo v SV Sloveniji v štirih deževnih dneh od 20-50 mm padavin. Še več padavin je bilo zabeleženo v okolici Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic. Rast in razvoj vinske trte (grozdja) je bila zaradi ugodnih vremenskih razmer zelo hitra. V takšnih vremenskih razmerah so bili pogoji za pojav in razvoj vseh treh bolezni vinske trte, t.j. peronospore, oidija in tudi grozdne plesni ali botritisa, zelo ugodni. V številnih vinogradih je tudi v drugi polovici julija prišlo do prerazmnožitve oidija. To je bilo opazno v bujnih vinogradih s pomanjkljivo ampelotehniko in na zelo občutljivih sortah (rizvanec, chardonnay, rumeni muškat, pa tudi laški rizling). Vremenska napoved za konec julija in začetek avgusta še naprej predvideva nestanovitno vreme s pogostimi plohami. Za uspešno preprečitev okužb vinske trte s peronosporo v začetku avgusta se priporoča uporaba kombiniranih ali sestavljenih fungicidov iz karboksilamidne in strobilurinske skupine, kakor tudi novejše pripravke nove skupine pirimidilamini. Presledki med škropljenji naj ne bodo daljši od 10 do 12 dni. Proti oidiju, ki je letos vinogradnikom v 26 mnogih vinogradih povzročil spet precej preglavic, priporočamo učinkovite fungicide. Priporoča se dodajanje pripravkov na osnovi močljivega žvepla. Javna služba za varstvo rastlin priporoča tretje tretiranje za zatiranje ameriškega škržatka. Škropljenje je potrebno opraviti proti koncu julija ali v začetku avgusta, kjer je ulov škržatkov na rumenih lepljivih ploščah presegel 4 škržatke ali več na teden. Za tretiranje priporočajo uporabo pripravka z aktivno snovjo tiametoksam, v ekološki pridelavi pa pripravke na podlagi piretrina. Zatiranje ameriškega škržatka V letošnjem letu je v vinogradih za pridelavo grozdja na razmejenem območju zlate trsne rumenice obvezno najmanj 1 tretiranje proti ameriškemu škržatku. Za zatiranje ameriškega škržatka so registrirani naslednji insekticidi: Actara v odmerku 200 g/ha, Reldan v odmerku 1,6 l/ha, Pyrinex v odmerku 1 l/ha, Decis 2,5 EC, s in pripravek Gat decline 2,5 EC v odmerku 0,5 l/ ha, ter pripravki na osnovi piretrina kot so: Kenyatox verde, Valentin eko insekticid v 0,07 - 0,08 % konc. ali Flora verde, Biotip floral v 0,16 % konc.. Pri tem ima prednost pripravek Actara 25 WG. Če ste za prvo tretiranje uporabili kateri drug pripravek, je potrebno škropljenje ponoviti, v vinogradih, kjer na rumene lepljive plošče ulovite več kot 4 odrasle škržatke na teden. To škropljenje je potrebno opraviti tudi v ekološki pridelaAvgust 2015 Kmetijske aktualne novice vi, razen če s spremljanjem ulova na rumene lepljive plošče ugotovimo, da ulov odraslih škržatkov ne presega 4 osebke na lepljivo ploščo na teden, v takem primeru škropljenja ni treba ponoviti. V ekološki pridelavi so dovoljeni pripravki na osnovi piretrina, kot so: Kenyatox verde, Valentin eko insekticid v 0,07 - 0,08 % konc. ali Flora verde, Biotip floral v 0,16 % konc. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah je treba na območju opraviti vsaj 2 škropljenji. Če se kasneje na rumene lepljive plošče še ulovijo odrasli škržatki, je treba škropljenje ponoviti. V matičnih vinogradih in matičnjakih lahko uporabite enega od pripravkov, kot so: Actara 25 WG, Reldan 22 EC ali Pyrinex 25 CS. Uporabite lahko tudi že naštete pripravke na osnovi piretrina. V trsnicah pa je dovoljena uporaba pripravkov Actara 25 WG. Pripravek RELDAN 22 EC običajno uporabljamo v količini 1000 ml/ha. Na razmejenih območjih zlate trsne rumenice je dovoljen v količini 1600 ml/ ha, vendar se ga v tem odmerku sme uporabljati samo v vinogradih za pridelavo grozdja, ki je namenjeno za predelavo v vino, pri uporabi pa je treba zagotoviti varnostni pas 75 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Imetniki vinogradov, ki ne izpolnjujejo pogojev glede 75 m varnostnega pasu, lahko ob uporabi ustrezne tehnologije za zmanjšanje zanosa (antidrift šobe) zmanjšajo varnostni pas. To napotilo bo veljalo tudi za naslednja leta. Še nekaj o sivi grozdni plesni, ki je že v času cvetenja ponekod na rumenem muškatu povzročila škodo: Avgust 2015 Siva grozdna plesen lahko napada vinsko trto skozi vse leto. Aktivna je pri temperaturah med 3 °C in 30 °C. Njeni trosi so prisotni v zraku, v vinogradu, v nasadih, v skladiščih in drugih prostorih. Lahko okuži vse zelene dele vinske trte, vendar pri nas najpogosteje povzroča škodo na kabrnikih in grozdih. Posebej so občutljive sorte: Renski rizling, Modra frankinja, Žametovka,Beli pinot, Sivi pinot, Chardonnay. Okužbe kabrnikov so pogoste v vlažnih in hladnih pomladih. Okuženi kabrnki zelo hitro porjavijo, počrnijo in se posušijo, še preden se razvije sivkasta prevleka. Siva prevleka se razvije šele pozneje, ko kabrnk pade na tla. Tako se gliva naseli tudi na cvetnih kapicah in tako se pozneje okuži grozdje. Največ škode povzroča gliva na grozdju. Gniloba se na grozdni jagodi začne pojavljati na kožici, razvije se sivkasta plesniva prevleka, v kateri so razmnoževalni organi glive. Iz prevleke se širi na preostale jagode in v vlažnem letu povzroči gnitje celotnega grozda. Jeseni se gliva naseli na rozgah in brstih. Prezimi v obliki trosišča in v naslednji sezoni ob ugodnih pogojih okužuje mlade zelene dele vinske trte. Poznamo različne vrste gnilobe, glede na čas in pogoje, v katerih se pojavlja. Če se gniloba na jagodah pojavi še v času, ko grozdje vsebuje malo sladkorja, govorimo o surovi gnilobi. Jagode po okužbi postanejo sivorjave, na njih pa navadno ni trosov. Konec julija, ko grozdje spreminja barvo, se pojavi - kisla gniloba. Okužene jagode postanejo rjave, na njih pa se začne nabirati siva prevleka. Jagode zaradi okužbe ne ko27 Kmetijske aktualne novice pičijo sladkorja in ostanejo kisle do trgatve. Cik je posledica delovanja kvasovk in bakterij ter se pojavlja v vročih letih na trtah, ki trpijo sušo. Na zrelih jagodah se pojavlja siva gniloba, katera lahko popolnoma preraste jagode. Jagode izgubljajo sok, prevleka pa se razraste tako, da se trosi iz nje kadijo kot dim. Siva plesen ne povzroča samo količinskih in kakovostnih izgub grozdja, ampak škoduje tudi lastnostim mošta. Vino je nestabilno, težko se izčisti, lahko ima neprijeten okus in je manj primerno za staranje.V 28 aZa učinkovito varstvo so pomembna naslednja škropljenja: - v času cvetenja, - v času zapiranja grozdov, - v začetku obarvanja oz. mehčanja jagod, - pred trgatvijo. Pripravil Edvard Jug Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice Dobrote slovenskih kmetij 2015 Tradicionalna Razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je bila odprta od 21. do 24. maja 2015 v prelepem ambientu Minoritskega samostana. To je bila 26. razstava, na kateri je sodelovalo prek 600 kmetij iz celotne Slovenije in zamejstva, kmetije so prijavile skupaj 1173 vzorcev dobrot. Izdelki so razvrščeni v trinajst skupin, od mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, izdelkov iz žit, izdelkov iz sadja, grozdja in vrtnin. Razstava je v bistvu zaključek ocenjevanj izdelkov, ki so potekala vse od začetka marca pa do odprtja razstave. Vzporedno z rastavo, na kateri je bila letos nosilna regija Primorska, se je odvijalo več dogodkov in aktivnosti pod okriljem projekta „Dobrote slovenskih kmetij - ker vem, kaj jem“, sofinanciranega s strani Minstrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sklopu projekta smo okrepili promocijske aktivnosti z oglaševanjem prireditve na RTV SLO1, izvedli likovni natečaj za predšolsko in osnovnošolsko mladino z naslovom: „Pod krošnjo stare oljke“ in organizirali dan odprtih vrat za šolsko in predšolsko mladino, katerega se je organizirano udeležilo prek 300 otrok. V sklopu projekta smo izvajali izobraževanja, degustacije in potrošniška ocenjevanja z namenom spoznavanja kakovostnih izdelkov, pridelanih in predelanih v lokalnem okolju. Samo razstavo smo obogatili z razstavo pridelkov in živil, ki sodijo v sheme kakovosti, ter s postavitvijo izobraževalnih panojev na teme: mleko in mlečni izdelki, izdelki iz žit, izdelki iz sadja, oljčna olja in sheme kakovosti. Na dvorišču minoritskega samostana Avgust 2015 je ves čas razstave potekala prodaja kmečkih pridelkov in izdelkov, v šotoru na zunanjem dvorišču pa smo ponudbo popestrili s kulinariko turističnih kmetij. Organizirali smo delavnice domačih obrti, v bližnji gostilni je bila predstavljena primorska »Osmica«. Izvedena je bila okrogla miza o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in posvet o mreženju na podeželju kot strokovni del letošnje razstave. Na odru se je odvijal bogat kulturni program. Izdana je bila publikacija z vsemi dobitniki priznanj, ki lahko potrošniku služi kot pripomoček pri iskanju ustreznih ponudnikov izdelkov s kmetij. Bogata je tudi »žetev« priznanj, ki so jih pridobile kmetije na ocenjevanju dobrot. Skupaj je 1019 priznanj, od tega 492 zlatih, 316 srebrnih in 211 bronastih priznanj ter kar 78 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Z območja UE Slovenska Bistrica je sodelovalo 18 kmetij s 25 izdelki. Prejeli so 9 zlatih, 9 srebrnih in 3 bronasta priznanja. Za trikrat zaporedoma pridobljeno zlato priznanje je prejela znak kakovosti Silva Hohler iz Brezja pri Oplotnici. Vsem nagrajencem ob tej priložnosti iskreno čestitamo. Dobrote slovenskih kmetij so se »dobro prijele« tako v našem okolju kot tudi po celotni Sloveniji. To je praznik slovenskega podeželja in slovenskih kmetij, ki ob tej priložnosti lahko pokažejo širši javnosti kvalitetno ponudbo svojih izdelkov in hkrati skozi ocenjevanja tudi preverijo kvaliteto svojih izdelkov. Nasvidenje na Dobrotah slovenskih kmetij 2016. Pripravil Srečko Rajh 29 Kmetijske aktualne novice STROKOVNA EKSKURZIJA DRUŠTVA MLADOPITANEGA GOVEDA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE NA AVSTRIJSKO KOROŠKO Po deževnem in hladnem tednu smo si izbrali topel in sončen dan za obisk naših severnih sosedov. Obiskali smo center Agro trgovin RAIFFEISEN v Celovcu. Njihova naloga je zastopanje podeželja, dolgoročen cilj pa razvoj podeželja in ohranitev kmetij na njihovem območju. Na Slovenskem trgu imajo 5 poslovnih enot Raiffeisen Agro trgovin z 12 svetovalci na terenu in v prihodnje želijo ustanoviti še 2 poslovni enoti. Raiffeisnova korporacija zaposluje okoli 1000 ljudi in 90 praktikantov v uvajanju. Gre za širok spekter ponudbe, v prvi vrsti je treba izpostaviti mešalnico krmil, 30 kjer pripravljajo krmne mešanice za vse vrste živali. Prav tako nudijo gradbeni material, program za vrtičkarje, kmetijsko tehniko in usmerjeni so tudi v prodajo energije (gorivo, drva...). Zaposlujejo svetovalce na terenu, ki zastopajo njihove končne izdelke. Konkurenčni so glede na pristop, prijaznost, kakovost izdelkov in ceno. V Slovenijo so prodrli s ponudbo krmil, semen, škropiv ..., zanimiv jim je tudi trg z lesom, pri nas odkupujejo hlodovino, iz katere izdelajo polizdelke in končne izdelke. Na našem trgu prodajo okoli 11.000 ton krmnih mešanic, 10.000 ton žita in 11.000 ton Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice koruze letno. Korporacija ima na Avstrijskem Koroškem tudi 11 tehničnih centrov – Agro trgovin, v katere so vključene tudi delavnice za popravilo kmetijskih strojev, servisi in črpalke z bio gorivom. Mešalnica obratuje 24 ur na dan, delo poteka v treh izmenah, letno proizvedejo 112.000 ton krmnih mešanic. Sestavni del mešalnice so tudi sušilni sistemi, katerih sušilna sposobnost je 1.400 ton mokre koruze in 240 ton žita v 24 urah. Zrnje potuje na 2 liniji mlinov s sposobnostjo mletja 12 ton na uro in mešalno linijo, na kateri polnijo 25 ton krmnih mešanic na uro. Trend mešalnice je prodaja v čim večjem obsegu v razsutem stanju, v vreče polnijo le krmne mešanice za prašiče in teleta. V svoji ponudbi imajo tudi biokrmo, ki dosega do 1/3 višjo ceno, zanjo imajo posebno linijo, ločeno od ostale proizvodnje z ustreznimi certifikati. Na terenu delujejo podobno kot pri nas (mlečni krožki), za kmete pripravljajo delavnice – strokovne skupine, v katerih je 10-15 članov, obiskujejo kmetije. Obiskali smo eno od kmetij, ki sodeluje z njihovo mešalnico. Na kmetiji redijo do 200 glav goveje živine – krave dojilje, pitajo bike in telice lastne proizvodnje, ukvarjajo se tudi s poljedelstvom – pridelavo semen za osnovno pridelavo. Kmetija obdeluje 80 ha njivskih površin (njive in sejani travniki), 120 ha planine, na kateri pasejo krave dojilje, ker je ta planina oddaljena 180 km od kmetije, ima na paši samo krave brez telet – urejene sezonske telitve. Spomladi krave preselijo na planino, kjer so vse do zime, živali so brez pastirja na planini, le njihov lastnik preverja čredo enkrat tedensko. Pri pitanju govedi v hlevu dosegajo 95% kakovost dosegajo tudi dodatni kakovoAvgust 2015 stni razred AMA. Pri pitanju uporabljajo krmne mešanice, kakovostno koruzno silažo in suho seno. Krmne mešanice dozirajo ročno, zaradi večjega pregleda nad živalmi. Delo v 90% opravijo sami brez tuje delovne sile, ki jo uporabijo le za žetev (kombajniranje). Obiskali smo tudi 85 ha veliko kmetijo, kjer se ukvarjajo s pitanjem govejih živali. Letni nivo pitanja je 230-250 glav, ob našem obisku je bilo v hlevu 180 glav pitancev. Na kmetiji imajo star hlev ločen od novega, kamor vhlevijo kupljene živali, jih preventivno cepijo v izogib širjenju bolezni. Kupujejo le visoko kvaliteto telet, s katerimi dosegajo hitre rezultate in visoko kakovost. Dosegajo ceno za kg mesa 3,45 eura in dodatek za kakovost. Povprečni prirast je 1300 g na dan. Pripravila Stanka Pažek 31 Kmetijske aktualne novice Strokovna sadjarska ekskurzija na Poljsko V zadnjem tednu julija sem se udeležil štiridnevne strokovne ekskurzije na Poljsko. Za lažjo primerjavo bom v uvodu podal nekaj osnovnih podatkov o Poljski, ki obsega 311.904 kvadratnih kilometrov površine in šteje 38, 5 miljonov prebivalcev. Če to primerjamo s Slovenijo, je torej Poljska skoraj 15-krat večja od Slovenije in ima 18-krat več prebivalcev. Ko pa se ozremo na sadjarstvo, so te številke še toliko bolj zastrašujoče. Tako je pod različnimi sadnimi vrstami na Poljskem zasajenih 300.000 ha površin in od tega je okrog 180.000 ha posajenih z jablanami. Če ponovno to površino primerjamo s Slovenijo, je na Poljskem zasajenih površin z jablano nekaj več, kot imamo v Sloveniji njivskih površin (okrog 170.000 ha). O velikosti poljskega sadjarstva govori tudi dejstvo, da se Poljska uvršča med pet največjih pridelovalk jabolk na svetu in da letošnje leto pričakujejo pridelek v višini okrog 4,5 milijona ton. Pridelku jabolk sledijo s po 200.000 tonami višnja in jagoda, 100.000 ton ribeza, 70.000 ton hruške, 40.000 ton češenj, 10.000 ton ameriških borovnic in 60.000 ton aronije. Te podatke nam je posredoval profesor Eberhard Makosz, starosta poljskih sadjarjev, ki nam je kljub svoji častitljivi starosti (83 let) pripravil in izpeljal celotni strokovni del ekskurzije. Prvi dan smo si ogledali referenčni laboratorij v pridelovalnem okolišu Grojec, v katerem analizirajo vzorce pridelkov na prisotnost različnih FFS ostankov. Laboratorij je bil zgrajen s pomočjo nepovratnih sredstev in je v lasti organizacije 32 proizvajalcev. Namenjen je predvsem kontroli pridelanih pridelkov najrazličnejšega sadja in tudi žit, predno kmetje le to ponudijo v prodajo. Laboratorij zaposluje 10 ljudi in celoten postopek analiziranja lahko stranka, ki je prinesla vzorec, opazuje v posebni sobi, s televizijskimi ekrani in na ta način spremlja vzorec skozi kompletni postopek analiziranja. Ogled drevesnice g. Nowakowskega Po končanem ogledu laboratorija smo se odpeljali do naslednje postaje, kjer smo si ogledali 20.000 ton veliko hladilnico, ki jo je zgradilo združenje pridelovalcev. Združenje pridelovalcev je združenje privatne družinske firme in 85 članov, ki imajo skupaj okrog 1000 ha nasadov. Glavne sorte tega združenja so Idared, Zlati delišes, Jonagold, Jonaprinc, Gala Royal in Gala Mast. Proizvodna cena v njihovih nasadih se giblje med 0,20 in 0,25€. Zaradi izgube ruskega trga se je združenje obrnilo na druge trge v Zahodni Evropi, Bližnjem in Dalnem Vzhodu in Afriki. Letos celotna Poljska pričakuje pridelek neklje okrog 3,8 milijona ton jabolk, in od tega gre približno polovica v predelavo. Jabolka za predelavo so se v lanski jeseni kupovala po zelo nizki ceni Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice 0,03-0,04€, preko zime pa se je cena dvignila in se je spomladi za industrijska jabolka gibala okrog 0,10 €. V lanskem letu so izvedli na Poljskem tudi ukrep umika jabolk s trga, in sicer za 200.000 ton jabolk. Sadjar je za to jabolko dobil plačilo v višini 0,30€. Leto pred tem pa je bilo za poljske sadjarje še zelo uspešno, saj jih je reševal izvoz v Rusijo. Iz nastale situacije vidijo poljski sadjarji rešitev v smeri izboljšanja kvalitete, spremembi sortnega sestava (zmanjšanje idareda, nove enobarvne sorte…), skupnemu nastopu na trgu. Na ruski trg je še pred letom prodajalo 500-600 posameznih sadjarjev. Naslednji postanek smo opravili v drevesnici g. Nowakowskega, ki se že 35 let ukvarja z drevesničarsko proizvodnjo. Letno pridelajo 500.000 sadik in 2 miljona podlag, njegove površine pa obsegajo 180 ha zemljišč, ki jih ima v lasti in najemu. Ogled drevesnice g. Nowakowskega Vzgaja dvoletne »knip« sadike, enoletne sadike in toletne sadike. Vsaka kvaliteta ima svojo ceno in le-te se gibljejo med 2 in 4 evri za sadiko, odvisno od kvalitete in sorte. V drevesnici trenutno zaposluje 60 ljudi, število pa varira glede na potrebe po delovni sili. Avgust 2015 Dvoletne »knip« sadike Drevesničar je opremljen z vso razpoložljivo mehanizacijo za obdelavo drevesnic in zarodišč, tako da zmanjšajo število ročnih delovnih ur na minimum. Za oporo v drevesnici pri vzgoji sadik uporabljajo plastične palice, ki ji ročno zapičijo ob sadike. Samo sajenje podlag, oziroma podlag s koopuliranim cepičen poteka strojno in posadijo v eni uri okrog 7000 podlag. Vse površine drevesnic in zarodišč so skrbno negovane in oskrbovane tako, da dobijo čim višje izplene kvalitetnih sadik in podlag. K temu gotovo prispeva tudi kvaliteta zemljišč in obvezno namakanje drevesnic in zarodišč. Še posebej presenetljivo je pogledati ravne vrste v drevesnici, kar jim uspe s sajenjem s pomočjo laserja. S tem dobijo skoraj idealno ravne linije in enake medvrstne razdalje.Tako posajene drevesnice in zarodišča nato strojno obelujejo z raznimi jahači, ki so namenjeni 33 Kmetijske aktualne novice posameznim opravilom (škropljenju s herbicidi, podrahavanju in dognojevanju, varstvu pred boleznimi in škodljivci). času našega obiska ravno obirali. Pričakovan pridelek po grmu ameriške borovnice je 5 kg, kar ob posajenih 3000 grmih po ha znaša pridelek okrog 5 ton. Trenutna cena za kg ameriške borovnice znaša 4 €, tako da predstavlja ta pridelava kar dohodkovno zanimivo proizvodnjo. Jahač za nanos herbicidov v drevesnici Po obisku drevesnice smo se v večernih urah vrnili v Varšavo - glavno mesto Poljske in Mazovijskega vojvodstva. Po prespani noči smo se naslednji dan odpravili na krajši ogled skoraj dvomilijonske Varšave. Pot nas je zanesla tudi na eno izmed varšavskih tržnic, kjer smo si ogledali utrip na njihovi tržnici. Cene v prestolnici Poljske so zelo podobne našim, založenost na tržnici pa je bila izredno pestra. Ena izmed varšavskih tržnic Po hitrem ogledu mesta nas je pot naprej vodila do kmetije Adama Soske, ki nas je najprej odpeljal do svojih 5 ha velikih nasadov ameriške borovnice, ki so jih v 34 Nasad ameriške borovnice Kmetija ima skupno 25 ha površin in poleg nasadov ameriške borovnice ima še 20 ha nasadov jablan. Enega izmed njegovih najboljših nasadov v velikosti 5 ha smo si tudi ogledali. Nasad je bil posajen pred 6 leti in je pokrit s protitočno mrežo na stebrih višine 4,5 m. Tako nas je pogled na te njegove nasade jablan navdušil, saj je nasad bil vzorno poredčen in višine primerne armaturi protitočnega sistema. Nasad je bil posajen v medvrstni razdalji 3,5 m in v vrsti 0,9 m. Višina dreves se je končala tik pod protitočno mrežo na višini 4 metrov. Tako je bil tudi pričakovani pridelek v teh nasadih med 60 in 70 tonami po hektarju. Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice Nasad gale pokrit s protitočno mrežo V nasadu je imel posajeno sorto mutsu, na kateri so bili plodovi poskusno zaviti v posebne vrečke, ki naj bi obarvale plodove z rdečkastim poprhom. Plodovi poskusno zaviti v posebne vrečke Avgust 2015 Po ogledu nas je gospodar sprejel na terasi ob svoji stanovanjski hiši in ob pogovoru smo izvedeli še marsikaj zanimivega. Bil je začetnik sadjarstva v njegovem kraju in se je s sadjarstvom začel ukvarjati leta 1990, ko je zasadil svoj prvi pol hektarja nasada jablan. Nato se je njegova kmetija v celoti usmerila v sadjarstvo in danes obsega 25 ha nasadov. Na kmetiji so izgradili 700 ton lastnih hladilniških kapacitet v združenju, imajo še 10.000 hladilniških kapacitet. Včlanjen je v združenje s 34 člani, ki obdelujejo nasade v velikosti 400 ha. Sam proda vso lastno proizvodnjo in še 3000 ton od zruženja. Ko je beseda nanesla na hladilniške kapacitete, smo izvedeli, da imajo danes na Poljskem okoli 1.000.000 ton hladilniških kapacitet v kontrolirani atmosferi in 400.000 ton hladilniških kapacitet v navadni atmosferi. Pred desetimi leti so imeli 500.000 ton skupnih hladilniških kapacitet, kar pove, da so poljski sadjarji v zadnjih letih skorajda potrojili svoje hladilniške kapacitete. Ob tem jim je pomagalo predvsem dejstvo, da so vse investicije iz zadnjih let bile podprte z nepovratnimi sredstvi v višini 70%. Prav tako se je skozi zadnje desetletje oblikovalo veliko skupin proizvajalcev, ki skušajo s skupnim nastopom še izboljšati prodajo. Pozno popoldan smo se nato iz sadjarskega okoliša Grojec podali v smeri jugovzhoda Poljske proti našemu naslednjemu cilju, Lublinu. Prijetno jutro tretjega dne na Poljskem nas je popeljalo na kratek ogled Lublina do kmetije Barbare Witkovske, katere značilnost je, da jo vodita ženski, in sicer mama in hči, mož je pred leti umrl. 35 Kmetijske aktualne novice skega leta sta bila najpomebnejša tuja trga Rusija in Ukrajina. Vendar se je z vojno v Ukrajini vse spremenilo. Dobro kvaliteto sadik izvozijo tudi v zahodno Evropo (Italija, Nizozemska). Za svojo drevesničarsko proizvodnjo imajo v lasti in najemu preko 500 ha kmetijskih površin. Pridelane sadike lahko skladiščijo v lastni hladilnici. Pogovor na kmetiji Barbare Witkovske Obdelujejo 13 ha nasadov, na 10 ha gojijo jablano, ostale površine so zasajene s hruškami in češnjami. V nasadih jablan prevladujejo sorte Red jonaprinc, Jonagold, Zlati delišes in poljska sorta Šampion. Redčenje v nasadih jablan opravljajo z vsemi registriranimi pripravki, v poskusne namene tudi z novim pripravkom Brevisom. Kmetija je nekoč bila mešana kmetija, na kar še spominjajo nekateri objekti na dvorišču kmetije (prašičji in goveji hlev), danes pa se ukvarjajo izključno s sadjarstvom. Sledil je ogled še ene drevesnice, in sicer Adama Suleka. Na dvorišče smo prispeli malo pred kupci, katerih poteze obraza so izdajale, da prihajajo iz vzhoda, natančneje Kirgizije. Kljub obisku kupcev nas je sprejel gospodar Adam Sulek in nam predstavil svojo proizvodnjo. Letno drevesnica vgoji 2.000.000 sadik in 10 miljonov podlag. Imajo tudi lastne matičnake, kjer pridobivajo material za cepljenje. Od sadik jablan je še vedno 30% Idareda, sledijo Zlati delišes, kloni Jonagolda, Red jonaprince, Red chief … S svojo drevesničarsko proizvodnjo so edini na Poljskem pridobili ustrezne certifikate za prodajo na rusko tržišče. Polovico svoje proizvodnje prodajo doma, ostalo izvozijo. Do lan36 Adam Sulek v pogovoru s profesorjem Eberhardom Makoszem ob lastni drevesnici Pot smo nadaljevali v smeri naslednjega ogleda, kjer smo si ogledali Združenje sadjarjev Stryjno sad. Ime je združenje dobilo po vasi, od koder so bili ustanovni člani tega združenja. Združenje združuje 100 članov, ki pridelajo skupaj naslednje količine sadja: 20000 ton jabolk, 2500 ton črnega ribeza, 1000 ton višenj in ostalo. Člani imajo v lasti različne velikosti nasadov, in sicer od 3 ha do 30 ha. Na lokaciji, ki smo si jo ogledali, so imeli hladilnico s 3600 tonami kapaciAvgust 2015 Kmetijske aktualne novice tet in ustreznimi linijami za pakiranje in prebiranje jabolk. Ob našem obisku so prodali še zadnje količine jabolk in bodo za lastne potrebe oskrbe trga uvažali jabolka iz Nizozemske, dokler ne bodo obrali lastnih jabolk. Njihovo združenje je nastalo leta 1998 in je eno najstarejših, zasnovano je po principih zadružništva (en član en glas). Njihovo združenje prodaja sadje večinoma na Poljskem, kakšnih 25% pa izvozijo. Pri izvedbi investicije v objekt hladilnice s sortirnico so si pomagali z nepovratnimi sredstvi in lastnimi sredstvi v obliki kredita, ki ga je najelo združenje in ga člani združenja odplačujejo z odtegljaji ob prejemu plačil za jabolka. Izplačilo za prodana jabolka se obračuna glede na celotno prodajno sezono. Za lansko sezono pričakujejo izplačilo nekje med 25 in 27 centi. In kaj porečejo vtisi po nekajdnevih ogledih po prostranstvih velike države, kot je Poljska. Vsekakor je prvi vtis ta, da se Poljska počasi a vztrajno razvija na vseh področjih. Če smo se pred osmimi leti, ko smo prvič obiskali Poljsko, po sadjarski plati še prebijali po polžje skozi njihove prometne povezovalne poti, je danes večina teh dvopasovnih avtocest. Prav tako velike korake dela poljsko sadjarstvo, ki je bilo pred leti še brez pravih povezav in hladilniških kapacitet, se je Avgust 2015 v teh letih na tem področju sadjarstva korenito spremenilo. Združevanje in povezovanje sadjarjev v združenja pridelovalcev ob podpori investicij s strani države in Evropske unije očitno daje prave sadove, moderni nasadi pa dajejo dobre pridelke. Je že res, da zaradi svoje kasnejše vegetacije ne morejo saditi poznih sort jabolk, kot so Breaburn, Fuji in Pink Lady, so pa temu prilagodili svoj sortiment in uspešno tržijo sorte, ki jih sadijo v svoje nasade. Njihov moto za nadaljnji razvoj so povečevanje sadjarskih kmetij na med 20 in 30 ha nasadov, z modernimi nasadi na podlagi M9 in visokimi ter rednimi pridelki. Sledili bodo tudi dobri opremljenosti teh kmetij s specializiranimi stroji, nasade bodo prekrivali s protitočnimi mrežami, načrtujejo razširitev namakanja in s tem dvig procenta namakanih nasadov (sedaj 15%). V sortimentu načrtujejo uvedbo enobarvnih, prevsem rdeče obarvanih sort in zmanjšanje pridelave sorte Idared. Velik obseg razpoložljivih kmetijskih zemljišč je v preteklosti omogočal hitro povečevanje kmetij in ob uspešnem kopiranju tehnologij z Zahoda so poljski sadjarji naredili velike razvojne korake naprej. Pripravil Srečko RAJH 37 Kmetijske aktualne novice 19. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ 4. in 5. september 2015, grad Slovenska Bistrica PETEK, 4. september 2015 (DAN MLADIH NA PODOBAH): • ob 9. uri: PODPIS PARTNERSKE POGODBE LAS ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2014 – 2020 • ob 10. uri: DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - PREDSTAVITEV NOVE UREDBE O DOPOLNILNIH DEJAVNOSTIH NA KMETIJAH IN UPORABA DAVČNIH BLAGAJN ZA KMETIJE (okrogla miza) • ob 11.30: SLOVESNO ODPRTJE 19. PRIREDITVE PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ (v programu sodelujejo otroci vrtca in osnovnih šol) • med 9. in 14. uro: Prikazi obrti in običajev ter ustvarjalne delavnice in vodenja, namenjena otrokom: - delavnice: keramična, kulinarična, »od moke do kruha«, izdelava rož iz papirja, hladno stiskanje olja, pomen medu v prehrani, kako naravno posušiti zelišča, izdelovanje piščali, pletenje košar, oblačila in izdelki iz volne, delavnica polstenja, ustvarjanje iz odpadnih predmetov, kamnoseštvo, kovaštvo in druge rokodelske delavnice), - voden ogled Bistriškega gradu, - ogled Centra domačih in umetnostnih obrti z delavnico, - Kako so se igrali nekoč? (predstavitev različnih iger za otroke, ki se bodo lahko v njih tudi preizkusili), - predstavitev turističnih podmladkov, - predstavitev inovativne kmetije, - voden ogled kmetij Razstave: - nagrajeni kruhi in potice, - Arkova etnološka zbirka (predstavitev predmetov in orodja ter prikaz uporabe le-teh), - otroška dela likovnega natečaja za šole in vrtce - tema: Podoba kmetije, - likovna dela Španzlove slikarske šole – tema: Podoba kmetije Grajska tržnica: - sodelujejo sejmarji, turistična društva, kmetijska društva, posamezni pridelovalci, - predstavitev in nastopi turističnih podmladkov, Okrogle mize, predavanja, predstavitve: - Pogled mladih na razvoj kmetijstva ter predstavitev Srednje kmetijske šole in poklica kmet - Kako ohraniti slovensko kulturno dediščino? (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine) 38 Avgust 2015 Kmetijske aktualne novice SOBOTA, 5.september 2015 • ob 9. uri: Predstavitev spletne tržnice www.jemdomace.si - prodaja s pomočjo spleta • ob 11. uri: Predstavitev Konzorcija Ritoznojčan Predstavitev projektov Lokalne akcijske skupine - LAS, Dobro za nas • ob 14. uri: Medobčinsko srečanje turističnih društev z igrami • med 9. in 17. uro: - Grajska tržnica: sodelujejo sejmarji, turistična društva, društva kmetic, vinogradniška, čebelarska in druga kmetijska društva ter posamezni pridelovalci (od 7. ure dalje) - Nastopi ljudskih godcev in pevcev, folklornih in drugih skupin ter prikazi obrti, običajev in ustvarjalne delavnice (turistična društva, rokodelci, društva kmetic, kulturno-umetniška društva…) Razstave: - nagrajeni kruhi in potice, - Arkova etnološka zbirka (predstavitev predmetov in orodja ter prikaz uporabe le-teh), - otroška dela likovnega natečaja za šole in vrtce - tema: Podoba kmetije, - likovna dela Španzlove slikarske šole – tema: Podoba kmetije - ob 16. uri: Zaključek prireditve ter podelitev priznanj za nagrajene kruhe in potice in nagrad turističnih društev Spremljevalni dogodki: • PREDSTAVITEV EKOLOŠKE KMETIJE PODGRAJŠEK (četrtek, 3. 9., ob 19. uri, v knjižnici Josipa Vošnjaka), • UČILNICA V NARAVI TER PREDSTAVITEV NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI MESTA (petek, 4. 9., na 2. OŠ Slovenska Bistrica za OŠ Minke Namestnik Sonje), • DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSKEGA CENTRA (sobota, 5. 9., od 9. do 12. ure – kuhanje krompirjevega golaža, ob 13. uri – pokušine in ogled s turističnim vlakcem), • VODENJE PO NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTIH MESTA IN OKOLICE (s turističnim vlakcem in avtobusom; vsak dan), • razstava likovnih del Likovnega društva Paleta (v knjižnici Josipa Vošnjaka) Organizatorji: Občina Slovenska Bistrica, RIC Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Medobčinska turistična zveza z vsemi turističnimi društvi in KGZS – KGZ Ptuj – KSS Slovenska Bistrica, v sodelovanju z Vrtcem Otona Župančiča, OŠ Pohorskega odreda, OŠ Minke Namestnik Sonje, 2. OŠ Slovenska Bistrica ter kmetijskimi društvi in drugimi organizacijami. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Pripravil Srečko Rajh Avgust 2015 39 19. PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ 4. in 5. september 2015 Grad Slovenska Bistrica POVABILO NA OKROGLO MIZO Ob prireditvi Podobe bistriških domačij v petek, 4., in soboto, 5. septembra 2015, bomo za vse naše kmetije pripravili okroglo mizo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Okrogla miza bo namenjena vsem, ki se že na svojih kmetijah ukvarjate s dopolnilnimi dejavnostmi, in tudi vsem tistim, ki bi želeli v prihodnje registrirati kakšno dopolnilno dejavnost na svoji kmetiji. Osrednja tematika okrogle mize bo predstavitev nove uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in uvedba davčnih blagajn. Ker sta obe tematiki še kako aktualne, vas vse vabimo v petek, 4. 9. 2015, ob 10. uri v grad Slovenska Bistrica, kjer bo potekala okrogla miza. Predstavitev novosti bodo predstavili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA OPLOTNICA, OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANE, AVGUST 2015 Oblikovanje, priprava za tisk in tisk: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica, Pošiljatelj: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica
© Copyright 2024