1. No category

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
ROK VENGAR
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
ODDELEK ZA ZGODOVINO
DIPLOMSKO DELO
Šola v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine
in geografije
Študijski program:
GEOGRAFIJA – D
ZGODOVINA – D
Mentor: izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc
izr. prof. dr. Danijela Trškan
LJUBLJANA, 2015
ROK VENGAR
ŠOLA V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU IZ ZGODOVINE IN
GEOGRAFIJE
Izvleček:
Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da celoten razred
ali več njegovih vzporednic za nekaj časa odide v neko naravno, čim manj urbano okolje zunaj
kraja stalnega bivanja, kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem
programu nadaljuje smotrno pedagoško delo, ki temelji na izkustvenem učenju, katerega del je
tudi terensko delo. V diplomskem delu je predstavljen primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu,
s poudarkom na pouku zgodovine in geografije. Zgodovinske in geografske danosti Javorniškega
Rovta, ki jih v diplomskem delu podrobno opišemo, predstavljajo odlično izhodišče za izvajanje
šole v naravi s poudarkom na terenskem delu in medpredmetnem povezovanju. Na podlagi učnih
načrtov za osnovne in srednje (splošna gimnazija) šole je opisano, s katerimi vsebinami o
Javorniškem Rovtu bi se dalo doseči posamične učne cilje, ki so zapisni v učnih načrtih. Prav ti
cilji skupaj z vsebinami o Javorniškem Rovtu predstavljajo osnovo za opis primerov aktivnosti v
šoli v naravi za osnovno in srednjo šolo. Ugotovljeno je bilo, da so učni cilji, ki jih lahko
povežemo z zgodovinskimi in geografskimi vsebinami o Javorniškem Rovtu najlažje dosegljivi
pri pouku zgodovine in geografije v 6. in 9. razredu, pri pouku zgodovine v 3. in 4. letniku ter pri
pouku geografije v 1. in 4. letniku. Čeprav se šola v naravi v Javorniškem Rovtu že izvaja v
objektu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, lahko opisan primer šole v naravi v Javorniškem
Rovtu služi kot alternativna izbira za izvajanje le te, s poudarkom na izkustvenem učenju, kjer je
učenec aktiven udeleženec v učnem procesu in pridobiva znanje na podlagi lastne izkušnje.
Ključne besede: Javorniški Rovt, šola v naravi, zgodovina, geografija, osnovna šola, srednja
šola, učni načrti, izkustveno učenje, terensko delo, medpredmetno povezovanje.
1
OUTDOOR EDUCATION AT JAVORNIŠKI ROVT WITH HISTORY AND
GEOGRAPHY AS MAIN SUBJECTS
Extract:
Outdoor education is a special form of teaching, the basis of which is a whole class or more
classes of the same generation of pupils gathered in a natural, non-urban environment, located
outside their place of permanent residence for a certain period of time, where in special
circumstances and in line with a specific educational programme systematic scholarly work,
based on experimental learning, a part of which is also field work, is carried out. In this thesis an
example of an outdoor teaching camp at Javorniški Rovt with an emphasis on history and
geography is presented. The historical and geographical resources of Javorniški Rovt, described
in the thesis in detail, represent a great basis for outdoor education with emphasis on field work
and inter-subject connection. With reference to curriculums for primary and secondary schools
(general grammar school) the content, connected to Javorniški Rovt, is described, by means of
which individual educational objectives, listed in curriculums, could be achieved. Together with
the contents, connected to Javorniški Rovt, these goals represent the basis for example
descriptions of activities at outdoor teaching camps for primary and secondary schools. It was
established that the easiest way of reaching educational objectives, which could be linked to
historical and geographical contents of Javorniški Rovt, is through history and geography lessons
in the 6th and 9th grade of primary school, through history lessons in the 3rd and 4th grade of
secondary school and through geography lessons in the 1st and 4th grade of secondary school.
Although an outdoor education camp at Javorniški Rovt already takes place within the facilities
of the Centre for School and Outdoor Education (CŠOD), the herein described case serves as an
alternative for executing the mentioned type of education, with emphasis on experiential learning,
where the pupil is an active participant in the teaching process and is gaining knowledge with the
“learning-by-doing” method.
Key words: Javorniški Rovt, outdoor education camp, history, geography, primary school,
secondary school, curriculum, experiential learning, fieldwork, inter-subject connection.
2
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentoricama izr. prof. dr. Danijeli Trškan in izr. prof. dr. Tatjani Resnik Planinc
za vso strokovno pomoč, nasvete, usmeritve in popravke.
Zahvaljujem se tudi Alenki Klinar za čudovite fotografije, s katerimi sem obogatil svoje
diplomsko delo.
Zahvaljujem se sodelavcem na LIP-u (SKI), ki so me tekom pisanja diplomskega dela spodbujali
in poskrbeli za številne življenjske nasvete.
Najlepše se zahvaljujem Ediju, Magdi, Urbanu, Mihu in Ani za vso ljubezen in podporo, ki sem
je bil deležen tekom študija. Hvala, ker ste verjeli vame in me potrpežljivo čakali ter spodbujali
pri pisanju diplomskega dela.
Nazadnje se zahvaljujem vsem mojim prijateljem, s katerimi sem tekom študija preživel mnogo
lepih in nepozabnih trenutkov, ki bodo del mene ostali za vedno.
3
IZJAVA
Izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom »Šola v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in
geografije« v celoti moje avtorsko delo.
Rok VENGAR
4
KAZALO
1. UVOD .......................................................................................................................................... 9
2.
3.
4.
1.1.
NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................... 9
1.2.
DELOVNE HIPOTEZE .................................................................................................. 10
1.3.
METODE IN VSEBINA DIPLOMSKEGA DELA ........................................................ 10
FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA ............................ 12
2.1.
LEGA JAVORNIŠKEGA ROVTA ................................................................................ 12
2.2.
GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI ......................................................................................... 13
2.3.
GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI .......................................................................... 14
2.4.
PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI ...................................................................................... 14
2.5.
PODNEBNE ZNAČILNOSTI ........................................................................................ 15
2.6.
HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI .................................................................................... 16
DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA ................... 19
3.1.
ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠIRŠEGA OBMOČJA JAVORNIŠKEGA ROVTA ......... 19
3.2.
RUDARSTVO IN ŽELEZARSTVO NA OBMOČJU JAVORNIŠKEGA ROVTA ..... 20
3.3.
NASTANEK IN RAZVOJ NASELJA JAVORNIŠKI ROVT ....................................... 21
3.3.1.
NASTANEK NASELJA .......................................................................................... 21
3.3.2.
TIP NASELJA IN PREBIVALSTVO ..................................................................... 22
3.3.3.
JAVORNIŠKI ROVT DO 2. SVETOVNE VOJNE ................................................ 23
3.3.4.
JAVORNIŠKI ROVT OD 2. SVETOVNE VOJNE DO DANES ........................... 25
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA V JAVORNIŠKEM ROVTU ......................... 28
4.1.
NARAVNA DEDIŠČINA ............................................................................................... 28
4.1.1.
ZOISOV PARK NA PRISTAVI .............................................................................. 28
4.1.2.
JAVORNIŠKI SLAPOVI ........................................................................................ 29
4.1.3.
SPODNJA POČIVALA ........................................................................................... 29
4.1.4.
NARCISE ................................................................................................................. 30
4.1.5.
MEDJI DOL ............................................................................................................. 31
4.1.6.
NATURA 2000 ........................................................................................................ 31
4.2.
KULTURNA DEDIŠČINA ............................................................................................. 32
4.2.1.
OSNOVNA ŠOLA V JAVORNIŠKEM ROVTU ................................................... 32
4.2.2.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO JAVORNIŠKI ROVT ...................... 33
4.2.3.
PRISTAVA .............................................................................................................. 35
5
4.2.4.
CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI – DOM TRILOBIT .......... 36
4.2.5. VODNA ZAJETJA POTOKA JAVORNIK IN HIDROELEKTRARNA
JAVORNIŠKI ROVT ............................................................................................................ 37
5.
4.2.6.
METEOROLOŠKA POSTAJA JAVORNIŠKI ROVT ........................................... 38
4.2.7.
SPOMENIK PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (NOB) ............. 38
4.2.8.
GOSTILNA ŽVAB (KONGO) ................................................................................ 39
4.2.9.
ZNAMENJA V JAVORNIŠKEM ROVTU ............................................................ 39
4.3.
ŠEGE IN OBIČAJI .......................................................................................................... 44
4.4.
TEMATSKE POTI V JAVORNIŠKEM ROVTU IN OKOLICI ................................... 48
4.4.1.
SLOVENSKA PLANINSKA POT ALI TRANSVERZALA ................................. 49
4.4.2.
SLOVENSKA GEOLOŠKA POT ........................................................................... 49
4.4.3.
NARAVOSLOVNA IN RUDARSKA UČNA POT ............................................... 49
4.4.4.
GAJŠKOVA POT .................................................................................................... 50
4.4.5.
KOLESARSKI IZLETI – »VRAŽJA TURA« ........................................................ 50
4.4.6.
VODENI IZLETI ..................................................................................................... 52
ŠOLA V NARAVI ................................................................................................................. 54
5.1.
RAZVOJ ŠOLE V NARAVI SKOZI ČAS ..................................................................... 54
5.1.1.
ŠOLA V NARAVI V TUJINI .................................................................................. 54
5.1.2.
ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI DO LETA 1991 ............................................... 55
5.1.3.
ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI PO LETU 1991 ................................................ 57
5.2.
ZAKONSKA PODLAGA ............................................................................................... 58
5.3.
VLOGA IN POMEN ŠOLE V NARAVI........................................................................ 59
5.3.1.
IZKUSTVENO UČENJE ......................................................................................... 60
5.3.2.
TERENSKO DELO ................................................................................................. 62
5.3.3.
NAČELA PROGRAMA ŠOLE V NARAVI........................................................... 65
5.3.4.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI ŠOLE V NARAVI .................................... 66
5.3.5.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ŠOLE V NARAVI ........................... 67
5.3.6. IZHODIŠČA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ŠOLE V
NARAVI ................................................................................................................................ 70
5.3.7. VLOGA IN POMEN CENTRA ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI PRI
IZVAJANJU ŠOLE V NARAVI ........................................................................................... 72
5.3.8.
ORGANIZACIJSKA IN VSEBINSKA PRIPRAVA ŠOLE V NARAVI............... 75
5.3.9.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ................................................................... 76
6
6.
UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE V UČNIH NAČRTIH .......... 83
6.1.
UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI ...................................... 83
6.1.1.
OPREDELITEV PREDMETA ................................................................................ 83
6.1.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA ................................................................................. 84
6.1.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ....................................................... 85
6.1.3.1.
Cilji in vsebine 6. razreda ................................................................................. 86
6.1.3.2.
Cilji in vsebine 7. razreda ................................................................................. 90
6.1.3.3.
Cilji in vsebine 8. razreda ................................................................................. 92
6.1.3.4.
Cilji in vsebine 9. razreda ................................................................................. 94
6.1.4.
6.2.
MEDPREDMETNE POVEZAVE ........................................................................... 97
UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI ..................................... 98
6.2.1.
OPREDELITEV PREDMETA ................................................................................ 98
6.2.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................... 100
6.2.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ..................................................... 101
6.2.3.1.
Cilji in vsebine 6. razreda ............................................................................... 102
6.2.3.2.
Cilji in vsebine 7. razreda ............................................................................... 106
6.2.3.3.
Cilji in vsebine 8. razreda ............................................................................... 108
6.2.3.4.
Cilji in vsebine 9. razreda ............................................................................... 109
6.2.4.
6.3.
MEDPREDMETNE POVEZAVE ......................................................................... 112
UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA GIMNAZIJA)
112
6.3.1.
OPREDELITEV PREDMETA .............................................................................. 112
6.3.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................... 113
6.3.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ..................................................... 115
6.3.3.1.
Cilji in vsebine 1. letnika ................................................................................ 116
6.3.3.2.
Cilji in vsebine 2. letnika ................................................................................ 118
6.3.3.3.
Cilji in vsebine 3. letnika ................................................................................ 121
6.3.3.4.
Cilji in vsebine 4. letnika ................................................................................ 124
6.3.4.
MEDPREDMETNE POVEZAVE ......................................................................... 127
6.4. UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI (SPLOŠNA, KLASIČNA,
EKONOMSKA GIMNAZIJA) ................................................................................................ 127
6.4.1.
OPREDELITEV PREDMETA .............................................................................. 128
6.4.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................... 128
7
6.4.3.
6.4.3.1.
Cilji in vsebine 1. letnika ................................................................................ 134
6.4.3.2.
Cilji in vsebine 3. letnika ................................................................................ 140
6.4.3.3.
Cilji in vsebine 4. letnika ................................................................................ 141
6.4.3.4.
Cilji in vsebine za programe, ki izvajajo maturo iz geografije ....................... 145
6.4.4.
6.5.
7.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ..................................................... 133
MEDPREDMETNE POVEZAVE ......................................................................... 146
UGOTOVITVE ............................................................................................................. 146
PRIMER ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ................................................ 148
7.1.
URNIK ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ........................................... 148
7.2.
PRIMERI AKTIVNOSTI V ŠOLI V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU ............ 150
7.2.1.
AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA).................. 150
7.2.2.
AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA).................. 151
7.2.3.
AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA) ................. 153
7.2.4.
AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA) ................. 155
7.2.5.
AKTIVNOSTI ZA 3. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA).......... 157
7.2.6.
AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA).......... 159
7.2.7. AKTIVNOSTI ZA 1. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE
GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA) ............................................................................................ 161
7.2.8. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE
GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA) ............................................................................................ 163
8.
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ ...................................................................... 165
8.1.
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV PRVE HIPOTEZE .................................................. 165
8.2.
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV DRUGE HIPOTEZE............................................... 165
9.
SKLEP .................................................................................................................................. 167
10.
CONCLUSION ................................................................................................................ 170
11.
SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC ................................................................................ 173
11.1.
SEZNAM SLIK ......................................................................................................... 173
11.2.
SEZNAM PREGLEDNIC ......................................................................................... 174
12.
SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................. 177
8
1. UVOD
Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere glavni namen je, da učenci ali
dijaki odidejo v čim manj urbano okolje izven kraja stalnega bivanja, kjer se pedagoško delo
nadaljuje po posebnem, vnaprej določenem programu (Kristan, 1998, str. 8). Šolo v naravi
spremljajo tri glavne komponente, in sicer: osebnosti in socialni razvoj, aktivnosti v naravi in
spoznavanje okolja. Šola v naravi predstavlja izkustven način učenja, pri katerem se učenec ali
dijak do novih spoznanj dokoplje preko konkretnih izkušenj, poleg tega pa pojem šole v naravi
predstavlja pokrajino samo, ki kot taka postane prostor učenja in cilj raziskovanja (Gregorčič,
2005, str. 57). Javorniški Rovt s svojimi specifičnimi geološkimi, geomorfološkimi, pedološkimi,
podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi na eni strani, ter bogato zgodovino in naravno in
kulturno dediščino na drugi strani, predstavlja odličen prostor za izvajanje šole v naravi.
V tem diplomskem delu bomo proučili geografske in zgodovinske značilnosti Javorniškega Rovta
in s pomočjo učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije
preverili, ali so posamezni učni cilji dosegljivi z vsebinami, ki jih ponuja Javorniški Rovt. Na
podlagi ugotovitev bomo podali primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in
geografije.
1.1.
NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je ugotoviti, preko katerih vsebin o Javorniškem Rovtu bi se dalo
doseči posamične učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo pri
predmetu zgodovine in geografije, ter oblikovati primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz
zgodovine in geografije.
Pri pisanju diplomskega dela smo si zadali naslednje cilje:
•
•
•
•
•
•
•
predstaviti geografski oris Javorniškega Rovta;
predstaviti zgodovinski oris Javorniškega Rovta;
predstaviti naravno in kulturno dediščino Javorniškega Rovta;
predstaviti vlogo in pomen izvajanja šole v naravi;
ugotoviti, ali se v Javorniškem Rovtu že izvaja šola v naravi;
s pomočjo učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije
ugotoviti, preko katerih vsebin o Javorniškem Rovtu bi se dalo doseči posamične učne
cilje;
oblikovati primer šole v naravi za osnovno in srednjo šolo pri predmetu zgodovine in
geografije.
9
1.2.
DELOVNE HIPOTEZE
Na začetku pisanja diplomskega dela smo postavili dve delovni hipotezi:
1. Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti
za izvajanje šole v naravi.
2. Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu
zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem
Rovtu.
1.3.
METODE IN VSEBINA DIPLOMSKEGA DELA
Začetno delo je temeljilo na pregledu precej obsežnega nabora domačih virov in literature.
Proučili smo številne knjige, priročnike, diplome, nekatere prispevke in članke ter štiri učne
načrte. Tekom pisanja diplomskega dela je bilo uporabljeno preko 100 različnih virov in
literature. Med njimi še posebej velja izpostaviti knjigo Javorniški Rovt (Konobelj, 2006), ki je
bila uporabljena predvsem pri opisu fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti
Javorniškega Rovta ter pri opisu naravne in kulturne dediščine, priročnik Šola v naravi (Kristan,
1998), ki je bil uporabljen pri opisu vloge in pomena šole v naravi ter po dva učna načrta za
osnovno in srednjo šolo pri predmetih zgodovina in geografija. Poleg kabinetnega dela je bilo
opravljeno tudi terensko delo, saj je bilo potrebno pregledati številne poti ter najti naravne in
kulturne znamenitosti, ki se nahajajo v Javorniškem Rovtu.
Diplomsko delo je razdeljeno na enajst sklopov. V prvem sklopu so predstavljeni nameni in cilji
diplomskega dela, delovne hipoteze ter vsebina diplomskega dela.
V drugem sklopu sledi pregled fizičnogeografskih značilnosti Javorniškega Rovta s poudarkom
na geoloških, geomorfoloških, pedoloških, podnebnih in hidroloških značilnostih. V tretjem
sklopu se seznanimo z družbenogeografskimi značilnostmi Javorniškega Rovta, posamezna
poglavja pa so namenjena zgodovinskemu razvoju širšega območja Javorniškega Rovta,
rudarstvu in železarstvu na območju Javorniškega Rovta ter nastanku in razvoju naselja. Četrti
sklop je namenjen naravni in kulturni dediščini v Javorniškem Rovtu, kjer spoznamo posamezne
primere naravne in kulturne dediščine, šege in običaje ter tematske poti v Javorniškem Rovtu in
okolici.
Peti sklop je namenjen šoli v naravi. Razdeljen je na tri poglavja, kjer so opredeljeni razvoj šole v
naravi skozi čas, zakonske podlage šole v naravi ter vloga in pomen šole v naravi. Poglavje vloga
in pomen šole v naravi je razdeljeno na številna podpoglavja, kjer je natančneje opredeljeno
izkustveno učenje, terensko delo, vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine šole v naravi ter načela,
izhodišča in priporočila za izvajanje šole v naravi. Posebna podpoglavja so namenjena tudi vlogi
Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) pri izvajanju šole v naravi, organizacijski in
vsebinski pripravi šole v naravi ter medpredmetnemu povezovanju.
10
V šestem sklopu se seznanimo z učnimi cilji pri pouku zgodovine in geografije v učnih načrtih.
Obravnavani so učni cilji pri pouku zgodovine in geografije v osnovni in srednji šoli. V tem delu
diplomskega dela je bilo ugotovljeno, katere učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne
in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči z vsebinami o
Javorniškem Rovtu. Obravnavani učni načrti predstavljajo izhodišče za sedmi sklop – primer šole
v naravi v Javorniškem Rovtu. V tem sklopu je predstavljen predviden urnik šole v naravi v
Javorniškem Rovtu ter primeri aktivnosti v šoli v naravi v Javorniškem Rovtu.
V osmem sklopu pojasnimo potrditev ali zavrnitev v uvodu postavljenih hipotez, v devetem in
desetem sklopu pa povzamemo glavne ugotovitve diplomskega dela. Enajsti sklop predstavlja
seznam slik in preglednic, dvanajsti sklop pa seznam virov in literature.
11
2. FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI JAVORNIŠKEGA ROVTA
2.1.
LEGA JAVORNIŠKEGA ROVTA
Naselje Javorniški Rovt se nahaja v zahodnih Karavankah na severozahodu Slovenije. Leži v
povirju potoka Javornik na prisojnih predelih pod grebeni Karavank. Kmetije, stanovanjski
objekti in počitniške hiše so razporejene na nadmorski višini od 840 do 1100 metrov nad morjem
(Krajevni leksikon dravske banovine, 1937, str. 540).
Na zahodu je naselje omejeno z vrhovi Špik ( 967 m n.v.), Jelenkamen (1096 m n.v.) in Lenčkov
Špik (1217 m n.v.), na severozahodu pa Javorniški Rovt od sosednje Planine pod Golico ločujeta
Španov (1334 m n.v.) in Črni vrh (1366 m n.v.) (Konobelj, 2006. str. 5). Proti severu,
severovzhodu ter vzhodu je naselje omejeno z glavnim grebenom Karavank, ki se vleče od
Ptičjega vrha (1550 m n.v.) preko Struške (1943 m n.v.) do Vajneža na vzhodu (2104 m n.v.),
proti jugu pa se naselje odpira proti gornje Savski dolini oziroma Jesenicam (Ogrin in sod., 2009,
str. 9).
Slika 1: Javorniški Rovt iz Boncle
Avtor: Andraž Smolej, 2013
12
Javorniški Rovt spada v občino Jesenice, ki jo poleg Javorniškega Rovta sestavlja še 12 drugih
naselij – Jesenice, Koroška Bela, Hrušica, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, Lipce, Kočna,
Planina pod Golico, Potoki, Podkočna, Prihodi in Plavški Rovt (Gaberšček, 2014, str. 17). Je del
Krajevne skupnosti Slovenski Javornik – Koroška Bela, kamor spadajo še Slovenski Javornik,
Koroška Bela, Potoki in Podkočna (KS Slovenski Javornik – Koroška Bela, 2014).
2.2.
GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Širše območje Javorniškega Rovta je del 50 kilometrov dolge geološke poti, ki poteka od
Jezerskega preko Karavank vse do Javorniškega Rovta in Jesenic. Rudni pojavi, zanimiva
geološka zgradba in lega Karavank med Centralnimi in Južnimi Alpami so prve geološke
raziskovalce privabile na to območje že pred več kot 150 leti. O izbranem območju je pisal že
Morlot (predvsem o karbonskih plasteh širše okolice Javorniškega Rovta), svoj delež pa so dodali
še Lipold, Stur, Voss, Kostić – Podgorska ter Ramovš in Buser (Buser, 1991, str. 17−19).
Pomemben delež k določitvi geološke zgradbe območja so dodali še raziskovalci, ki so s pomočjo
fosilov in okamnin določili relativno starost kamnin in zemeljskih plasti. Med njimi velja omeniti
Bediča, Mikuža, Vando Kochansky – Devide in Ramovša (Ramovš, 1978, str. 9−10).
Obravnavano območje spada v zahodni del Karavank, ki v geološkem pogledu pripada
gorotvornemu elementu Dinaridov, in ne Alpidov, kar je posledica delitve po periadriatskem
šivu. Kamnine na tem območju so pretežno nastajale v plitvem morju, bila pa so tudi obdobja
vulkanske dejavnosti (Buser, 1991, str. 27−28).
V zahodnih Karavankah prevladuje apnenec, na območju Planine pod Golico in Javorniškega
Rovta pa je obsežno območje konglomerata in peščenjaka, ki sta slabo odporna na erozijo
(Močnik, 2014, str. 21). Poleg že naštetih so na območju prisotni tudi dolomiti, laporji in breče
(Ramovš, 1969, str. 233–234).
Na območju so prisotne številne kamnine in fosili iz obdobja zgornjega karbona; spodnjega,
srednjega in zgornjega perma; spodnjega, srednjega in zgornjega triasa; spodnje jure; eocena in
kvartarja (Ramovš, 1969, str. 233–234). Najpomembnejše obdobje za to območje je karbon, saj
so v tem obdobju nastale z železovo rudo bogate karbonske plasti, kar je posledično pripeljalo do
podrobnih raziskav in opisov tega območja, predvsem za potrebe rudarjenja, po čimer je znano
širše območje Jesenic. Železova ruda je prisotna predvsem na območju sosednjih Savskih jam,
medtem ko so v Javorniškem Rovtu izkoriščali predvsem manganovo rudo, prisotna pa je tudi
svinčeva in cinkova mineralizacija (Buser, 1975, str. 44–46).
13
2.3.
GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Javorniški Rovt, ki se nahaja na območju Karavank, spada med alpska visokogorja, ki so
večinoma kraška in posledično razčlenjena za globokimi ledeniško preoblikovanimi dolinami
(Ogrin, Plut, 2010). V tem delu prevladuje rečno-denudacijski tip reliefa z globokimi debri
potoka Javornik, kjer zaradi delovanja koncentriranih vodnih tokov in odnašanja delcev s pobočja
pod vplivom gravitacije delujeta erozija in denudacija (Klinar, 2007, str. 19).
Zaradi relativno odpornih kamnin je značilno površinsko odtekanje vode, zato ob močnem
deževju posledično nastanejo številni hudourniki. Erozijska moč je zelo povečana in presega
povprečje Zahodnih Karavank, ki znaša okoli 3000 m3/km2/leto (Ogrin, Plut, 2010).
Glavne površinske oblike, ki jih najdemo na območju Javorniškega Rovta so erozijski jarki in
rečne V doline, zaradi velike količine padavin in samega naklona pa so za širše območje značilni
tudi zemeljski plazovi (Ogrin, Plut, 2010).
V bližini CŠOD Trilobit se nahajajo ogromni bloki dachsteinskega apnenca, ki jih je prinesel
ledenik in jih odložil v čelni moreni. Ledenik se je pomikal v smeri Medji dol in tukaj zapustil
debelozrnato moreno (Buser, 1991, str. 87).
Na vse te procese vpliva tudi tektonska zgradba območja, in sicer je pomemben Košutin pokrov,
kjer poteka dinarski prelom. Tektonska zgradba pokrova je enostavna in sprva tvori monoklinalo,
nato pa se severno od preloma v Medjem dolu vpad obrne proti severu in tvori prelomljeno
antiklinalo dachsteinskega apnenca. Na širšem območju je pomemben še Jeseniški prelom
(Buser, 1975, str. 37).
Zanimiv proces v preteklosti je bil tudi odlaganje prodnih nanosov Save, ki se danes nahajajo na
pobočjih Javornika, vendar kar 300 metrov nad nivojem današnje Save (Prav tam, str. 35).
2.4.
PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI
Za nastanek prsti sta najbolj pomembna dejavnika matična podlaga in relief. Za širše območje
Javorniškega Rovta je značilna apnenčasta matična podlaga ter strm in hribovit svet z
nadmorskimi višinami do 1000 metrov. Prsti na tem območju zato uvrščamo med prsti vzpetega
sveta, ki so nastale na trdih karbonatnih kamninah (Ogrin, Plut, 2010, str. 59–61).
Prevladujoča prst na območju Javorniškega Rovta je rendzina. Rendzina ima temnorjav oziroma
temen humusno-akumulacijski horizont, ki nastane na karbonatni matični podlagi, za katero je
značilno več kot 60 % kalcijevega karbonata (CaCO3). Glede na slovensko klasifikacijo rendzine
uvrščamo med avtomorfne prsti, v razred humusno-akumulativnih. Zaradi njene plitvosti in slabe
odpornosti proti eroziji so tovrstne prsti bolj primerne za pašnike in gozd kot pa za travnike in
njive (Lovrenčak, 1994, str. 94).
14
2.5.
PODNEBNE ZNAČILNOSTI
Podnebje v Javorniškem Rovtu uvrščamo med zmerno celinsko podnebje zahodne in južne
Slovenije. Povprečna temperatura najtoplejšega meseca presega 15 °C, prav tako pa povprečne
mesečne temperature najhladnejšega meseca ne padejo pod -3 °C (Ogrin in sod., 2009, str. 13).
Najhladnejši je mesec januar, s povprečno temperaturo -2,4 °C, sledita pa mu februar in
december s povprečnima temperaturama -1,5 °C in -1,1 °C. Julij je najtoplejši mesec s povprečno
temperaturo 15,5 °C, sledita mu avgust in junij s povprečnima temperaturama 15,3 °C in 13,7 °C.
Povprečna letna temperatura zraka znaša 6,5 °C (Ogrin in sod., str. 13).
Kljub relativno visoki nadmorski višini (940 m n.v.) so temperature bolj podobne tistim v
nižinskih predelih, kot pa tistim v visokogorskih predelih. Na to vpliva lega Javorniškega Rovta v
termalnem pasu, ki je bistveno toplejši od dna dolin, kotlin in kraških depresij. To nam dokazuje
tudi primerjava Javorniškega Rovta z nekoliko nižjimi Ratečami (863m n.v.), saj imajo slednje
kljub nižji nadmorski višini za 1,5 °C nižjo letno minimalno temperaturo (Ogrin in sod., 2009).
Povprečna letna količina padavin za obdobje od leta 1961 do leta 2011 (50-letno obdobje) znaša
1958 mm. Najbolj namočen mesec je november, ko povprečno pade 211 mm padavin. Velika
količina padavin pade tudi v obdobju med aprilom in novembrom, ko vsak mesec pade vsaj 170
mm padavin.
Takšna količina padavin je posledica izpostavljenosti jugozahodnim vetrovom. Kljub temu, da
Zahodne Karavanke ležijo v zavetrni legi Julijskih Alp je tukaj drugo najbolj namočeno območje
v državi. Dejstvo, da večina padavin pade v obdobju med aprilom in novembrom kaže na pojav
konvekcijskih padavin, ki so značilne za gorski svet (Ogrin in sod., 2009, str. 13).1
1
Uporabljeni podatki o bioklimatskih razmerah in bioklimatskih analizah za Planino pod Golico so reprezentativni
tudi za Javorniški Rovt (Ogrin in sod., 2009, str. 5)
15
Slika 2: Klimogram Planine pod Golico za obdobje 1977−
−2006
* za eno leto podatki manjkajo
Vir: Ogrin in sod., 2009, str. 13
Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v Javorniškem Rovtu za obdobje 19612011
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sept
okt
nov
dec
leto
Padavine
98,1 92,7 126,0 172,4 177,5 190,1 179,6 173,4 193,0 204,0 211,3 140,3 1958,3
(mm)
Vir podatkov: arhiv ARSO
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2014
2.6.
HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI
Hidrološke značilnosti so tesno povezane s podnebnimi značilnostmi. Za območje Javorniškega
Rovta je značilna velika količina padavin in vododržna kamninska podlaga, zato je za to območje
značilno površinsko odtekanje padavinske vode. Na širšem območju se nahaja večji vodotok
Javornik, ki ima, tako kot njegovi številni pritoki, hudourniški značaj. Ob obilnejših padavinah
Javornik in njegovi hudourniški pritoki močno in hitro narastejo, številni erozijski jarki pa se šele
ob obilnejših padavinah napolnijo z vodo – nastanejo hudourniki (Ogrin, Plut, 2010, str. 98).
16
Potok Javornik se pri naselju Slovenski Javornik kot levi pritok izliva v Savo Dolinko, ki je
osrednja in najdaljša reka, ki izvira na ozemlju Slovenije (Plut, 2000, str. 54). Za Javornik je, tako
kot za Savo Dolinko, značilen snežno-dežni pretočni režim z dvema pretočnima viškoma in
nižkoma. Primarni višek nastopi v pozni pomladi in je posledica taljenja snega, sekundarni višek
pa nastopi v novembru zaradi obilnih jesenskih padavin. Do primarnega nižka pride pozimi
zaradi snežne retinence, do sekundarnega nižka pa poleti zaradi večjega izhlapevanja (Kolbezen,
Pristov, 1998, str. 27).
Potok Javornik ima gosto in razvejano rečno mrežo, kar je značilno za vse večje leve pritoke
Save Dolinke – Dobršnik, Jesenico, Jelenji potok, Beli potok, Črni potok, Ukovo in Javornik.
Rečna mreža v občini Jesenice je sicer izrazito asimetrična, saj Sava Dolinka večino pritokov
dobi iz severne karavanške strani, medtem ko zaradi zakraselosti in karbonatne sestave Mežakle
pritokov iz južne strani občine praktično ni (Ilijev, 2010, str. 21–22).
Slika 3: Rečna mreža v občini Jesenice
Vir: Ilijev, 2010, str. 22
Kljub svojemu hudourniškemu značaju je bil potok Javornik v preteklosti načrtno izrabljen za
gospodarsko dejavnost in posledično reguliran. Konec 19. stoletja je Kranjska industrijska družba
(KID) postopoma začela podirati zastarele plavže in graditi moderno valjarno v Trebežu na
Slovenskem Javorniku. Večino strojev v valjarni so gnale vodne turbine, zato je bilo potrebno
zagotoviti dovolj vodne energije, ki so jo našli v številnih pritokih potoka Javornik. V povirnem
delu Javornika so zgradili umetno jezero »jezervar« in vanj napeljali dva močna izvira Velikega
in Malega Javornika. Iz »jezervarja« so do valjarne napeljali 3900 metrov dolg visokotlačni
cevovod in tako zagotovili dovolj vodne energije za pogon strojev.
Ker je iz lesenega vodnega zajetja »jezervar« odtekala velika količina vode so problem rešili
tako, da so leta 1908 zgradili majhno hidroelektrarno. Energija, ki jo je proizvajala elektrarna, je
poganjala črpalke, ki so iz nižjih ležečih vodnih zajetij črpale in vračale vodo nazaj v vodni
zbiralnik »jezervar« (Konobelj, 2006, str. 30–31).
17
Kljub veliki izgubi vode v povirnem delu Javornika zaradi gospodarskih potreb precej vode
odteče naprej proti dolini. Ob današnji cesti, ki pelje v Javorniški Rovt, so Javorniški slapovi, ki
so nastali zaradi različne odpornosti lehnjaka in dolomita ter tektonske dejavnosti v preteklosti
(Geister in sod., 1998, str. 65).
18
3. DRUŽBENOGEOGRAFSKE
ROVTA
ZNAČILNOSTI
JAVORNIŠKEGA
3.1.
ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠIRŠEGA OBMOČJA JAVORNIŠKEGA
ROVTA
Gornjesavska dolina je bila zaradi neugodnih podnebnih razmer in razgibanega reliefa naseljena
dokaj pozno. Redke arheološke najdbe iz območja Javorniškega Rovta vseeno dokazujejo, da je
bilo območje v najstarejših časih že poseljeno. O tem nam pričajo koščena igla s Klobučne nad
Jelenkamnom, bronasto bodalo z Medvedjaka nad Medjim dolom, bronasta sulica z Jezerc in
železna sulična ost iz 9. stoletja (Konobelj, 2006, str. 6).
Prvi naseljenci so se na tem območju pojavili v 2. stoletju pred našim štetjem, in sicer v času
noriškega kraljestva, ki je bilo del rimskega imperija. Rimljani so v teh krajih kupovali znamenito
»noriško železo« za izdelavo orožja. V planinskih predelih Belščice so se z železarsko
dejavnostjo ukvarjali predvsem staroselci, ki so se v slabo dostopne kraje zatekli med
preseljevanjem ljudstev. Dokaz za to je naselbina na Ajdni (Prav tam).
V 6. stoletju so se na območje naselili Slovani. V tem času je za nekaj časa ponehala železarska
dejavnost. V 9. stoletju so si Slovane podredili Franki, v 10. stoletju pa je bila gorenjska komorna
posest razdeljena med loško gospostvo (v lasti freisinških škofov), blejsko gospostvo (v lasti
briksenških škofov) in belopeško gospostvo (v lasti ortenburških vojvod). Po zaslugi blejskega
gospostva je na tem območju ponovno oživela železarska dejavnost (Prav tam).
Številne naravne danosti (gozdovi, pašniki in travniki) so v dolino ter na strmine nad njo
pritegnile pastirje, ki so si tu uredili prva bivališča. To je bil čas tako imenovane »višinske
kolonizacije«. V tem obdobju so ljudje začeli kopati železovo rudo, kar je omogočilo postopen
razvoj rudarstva in železarstva. Ob vznožju Karavank so zrasla prva naselja. Med večjimi je bila
Koroška Bela, ki je po zapisu iz urbarja leta 1253 imela kar 15 kmetij (Prav tam).
V 16. stoletju je prišlo do nove naselitve, tako imenovane »rovtarske kolonizacije«, ki je zajela
gozdne, neobljudene in težko dostopne gorske predele, saj so bili nižinski oziroma dolinski
predeli že poseljeni. Fevdalni gospodje so hoteli imeti gospodarske koristi tudi od teh (do sedaj
neizkoriščenih) nedostopnih in neposeljenih gorskih predelov, zato so z raznimi olajšavami in
ugodnostmi spodbujali krčenje gozdov in poselitev rovtov. Novi naseljenci, »rotarji«, so začeli
postavljati kmetije, kmetovati in rediti živino (Prav tam, str. 6–7).
Skozi Javorniški Rovt je potekala tudi tovorna pot, ki je iz Bleda vodila preko Medjega dola v
Rute in v Bistrico pri Rožu. Po tej poti so tovorili predvsem rudo, oglje in les v dolino,
omogočala pa je tudi neposreden prehod na koroško stran (Prav tam, str. 7).
19
3.2.
RUDARSTVO
IN
JAVORNIŠKEGA ROVTA
ŽELEZARSTVO
NA
OBMOČJU
Železarska dejavnost je bila za širše območje Javorniškega Rovta značilna že od rimskih časov,
ko je območje spadalo v noriško kraljestvo (2. stoletje pr. n. št.). Vendar pa o pravem rudarjenju
na tem območju lahko govorimo šele od 14. stoletja dalje, ko so nastali prvi rudniki železove
rude v Savskih jamah nad Planino pod Golico. Kmalu za tem so odprli prve rudnike tudi na
pobočjih nad Javorniškim Rovtom (Konobelj, 2006, str. 7).
To dokazuje listina iz leta 1403, s katero je briksenški škof območje Belske planine (in s tem
rudna bogastva) podelil Hermanu von Eselu (Mohorič, 1969, str. 31).
V bližini rudnikov so zgradili preproste peči za taljenje rude – »kmečke plavže«. Le ti so za svoje
delovanje potrebovali železovo rudo, vodo in gorivo (oglje). Ker je bilo v okolici na voljo dovolj
zalog železove rude, številni potoki ter gozdovi, se je dejavnost hitro in vse bolj širila (Konobelj,
2006, str. 7).
V 16. stoletju je bila rudarska in železarska dejavnost že tako razvita, da je postala zanimiva tudi
za vlagatelje iz tujine, predvsem za trgovce in fužinarje. Med bolj znane sodijo Bucelleniji, ki so
opustili zastarele »kmečke plavže« v Planini pod Golico in jih nadomestili z bolj modernimi
»italijanskimi plavži«, ki so potrebovali precej več vodne energije, kar je posledično pomenilo
selitev železarske dejavnosti v dolino, kjer so ob reki Savi Dolinki zgradili nove peči. Novi
fužinski obrati so nastali tudi ob potoku Javornik, ki priteče iz Javorniškega Rovta. Razvilo se je
novo naselje – Javornik (Prav tam).
Številne težave so lastnike javorniških fužin prisilile v prodajo rudnikov v Lepeni in pod
Belščico. Lastniki javorniških fužin so tako postali Bucelleniji, ki so popestrili proizvodnjo s tem,
da so začeli izdelovati šest različnih vrst jekla (Konobelj, 2006, str. 8).
Toda tudi Bucelleniji so morali čez čas rudnike in fužine prodati. Kupila jih je družina Pasarelli iz
Koroške, ki je zgradila mogočno rudarsko hišo na Pristavi v Javorniškem Rovtu. V njej so
rudarski nadzorniki spremljali rudarsko proizvodnjo in transport v dolino (Prav tam).
Lastniki rudnikov v Lepeni in pod Belščico, ter fužin na Javorniku so se vseskozi menjavali,
dokler jih ni leta 1752 kupila znamenita družina Zois iz Ljubljane. V obratih je bilo takrat
zaposlenih 286 delavcev iz območja Javornika, Koroške Bele in Javorniškega Rovta. Zoisi so bili
lastniki javorniških rudnikov in fužin vse do leta 1869 (Prav tam, str. 8). Zaradi potreb po
posodobitvi savskih (v lasti Ruardov) ter plavških in javorniških železarskih obratov (v lasti
Zoisov), ki bi zahtevale ogromne denarne vložke, je bila leta 1869 ustanovljena nova delniška
družba pod imenom Kranjska industrijska družba (KID). Družba je leta 1870 od Zoisov kupila
vsa njihova posestva na Javorniku, v Bohinju, v Mostah in Radovni, ter gozdove na Jelovici in
rudarske revirje v Lepeni nad Javorniškim Rovtom, na Belščici in Begunjščici. Ko so leta 1873
odkupili še železarne v Tržiču, so se prvič vse fužine na Gorenjskem združile pod skupnim
upravnim (v Ljubljani) in tehničnim (na Jesenicah) vodstvom. Rudnike je vodstvo ob koncu 19.
stoletja in začetku 20. stoletja zaprlo, železarske obrate na Javorniku pa obnovilo in povečalo
(Štular, 1999, str. 20-21).
20
3.3.
NASTANEK IN RAZVOJ NASELJA JAVORNIŠKI ROVT
3.3.1. NASTANEK NASELJA
Ime kraja Javorniški Rovt je nastalo iz »rovta nad Belo«, saj se v starih listinah med leti 1493 in
1501 še imenuje »gereuter…Velach« (Konobelj, 2006, str. 9). V 16. stoletju je v dolini zraslo
fužinarsko in stanovanjsko naselje Javornik, zato se je tudi območje nad njim preimenovalo v
Javorniški Rovt. Ob koncu 16. stoletja so se na tem območju za stalno naselili prvi »Rotarji« in
do leta 1602 postavili prve tri samostojne kmetje in eno kajžo. S krčenjem gozda so pridobili
dovolj zemlje za ukvarjanje s kmetijstvom in živinorejo, vendar jim to ni omogočalo preživetja,
saj so polja obrodila le enkrat letno, sadje pa je dozorelo zelo pozno. Zato so se začeli ukvarjati z
dopolnilnimi dejavnostmi, med katerimi so prednjačili tovorjenje, rudarjenje in oglarjenje,
nekateri pa so hodili tudi na delo v dolino (Prav tam).
Naselje se je konec 18. stoletja podvojilo. Takrat so naše kraje obiskali dunajski kartografi, ki so
za potrebe izdelave avstrijske vojaške karte zbirali podatke o gozdovih, poljih, naseljih, rekah in
drugem. V Javorniškem Rovtu so zabeležili 11 objektov, med drugimi tudi mogočno rudarsko
postojanko Pristava iz leta 1647 (Prav tam, str. 10).
Število prebivalstva je vseskozi naraščalo, saj so se v Javorniškem Rovtu naselili novi naseljenci,
ki so iskali priložnosti za zaslužek. Ob večjih kmetijah, na manj obljudenih predelih in na robu
gozda so zrasli novi objekti – koče in kajže. Kajže so bile manjše hiše brez obdelovalne zemlje, v
katerih so živeli revnejši naseljenci, ki so se preživljali z delom na večjih kmetijah ali v rudnikih
ter z različnimi obrtmi (Prav tam).
V prvi polovici 19. stoletja je število hiš v Javorniškem Rovtu zraslo na 19. Oprijela so se jih
hišna oziroma domača imena, ki so se kljub zamenjavi gospodarjev ohranila do danes (Prav tam).
Pomembna so zato, ker njihova imena najpogosteje izvirajo iz lokacije domačije, krajevnih imen,
osebnih imen, priimkov, vzdevkov ter poimenovanj za poklice in dejavnosti (Klinar, Železnikar,
2013, str. 3).
Hišna imena, ki jih danes najdemo v Javorniškem Rovtu, so: Urenc, Suhar, Vrban, Kogovšek,
Šmon, Jencel, Skednač, Noč, Kajžnek, Lenček, Miševc, Mihelj, Vervač, Zimovc, Šronc, Mokerl,
Mišišnik, Rezervar, Žvab, Jur, Bogman in Kvadnik (Klinar, Železnikar, 2013, str. 9–10).
Priimki so se skozi čas spreminjali, domačije pa so kljub temu ohranile svoja prvotna imena.
Priimki, ki jih danes najdemo v Javorniškem Rovtu, so: Arhar, Erlah, Klinar, Koblar, Kogovšek,
Kosmač, Lipovec, Nadižar, Noč, Razinger, Rekar, Smolej, Šmit, Tavčar, Zaveljcina, Zupančič in
Žvab. Danes sta gospodarjev priimek in hišno ime enaka samo še pri eni kmetiji v Javorniškem
Rovtu – to je kmetija Noč. Pri ostalih sta se priimek in hišno ime že davno razšla (Konobelj,
2006, str. 10−11).
21
Javorniški Rovt je leta 1857 spadal v krajevno občino Koroška Bela in sodni okraj Krajnska
Gora. V naselju je bilo 25 hiš in 99 prebivalcev (Prav tam, str. 11).
3.3.2. TIP NASELJA IN PREBIVALSTVO
Javorniški Rovt je stara, razložena vas, ki je od Koroške Bele oddaljena približno 4 kilometre
(Javorniški Rovt, 2014). Za razložena naselja je značilno, da so hiše postavljene razmaknjeno in v
neenakomernih medsebojnih razmikih, med katerimi pa ni velikih razdalj. Nastala so z
zgoščanjem domačij z izvorno samotnimi kmetijami na območjih, kjer so bili nekdaj rovti in
planine (Geografija, 2001, str. 461). Vas je razdeljena na tri strnjena območja poselitve, in sicer
na spodnji, srednji in zgornji del Javorniškega Rovta. Netipično vaško jedro kot povezovalni
dejavnik predstavlja gasilski dom, ki je bil zgrajen na mestu nekdanje šole in se nahaja v
srednjem delu Javorniškega Rovta.
Javorniški Rovt je dostopen iz dveh smeri, in sicer po asfaltirani cest, ki se vijugasto in strmo
dviga iz Koroške Bele ali iz sosednje vasi Planina pod Golico od koder pelje makadamska
gozdna cesta čez Križovce. Glavni migracijski center predstavljajo Jesenice, kamor se večina
prebivalcev odpravlja na delo in po vsakodnevnih opravkih (Močnik, 2014, str. 25).
Vzpostavljena je tudi avtobusna povezava z Jesenicami na relaciji Jesenice Bolnica – Koroška
Bela – Pristava, in sicer predvsem zaradi potreb po vsakodnevnem prevozu otrok v šolo na
Koroški Beli (Mestni promet Jesenice, 2014).
Naselje Javorniški Rovt se nahaja na 5,8 km² velikem območju, kjer je leta 2002 živelo 189
prebivalcev. V naselju je bilo 126 stanovanj, gostota prebivalstva pa je znašala 33
prebivalcev/km² (Statistični podatki o Javorniškem Rovtu, 2014). Naraščanje števila prebivalcev
v Javorniškem Rovtu je značilno za obdobje med letoma 1869 in 1953. Nato sledi obdobje
upadanja števila prebivalcev vse do leta 1971. Po tem letu število prebivalcev začne ponovno
naraščati.
Občuten porast števila prebivalstva je opazen med letoma 2002 in 2011, zato se je povečala tudi
gostota prebivalstva, ki je leta 2014 znašala 46 prebivalcev/km² (Statistični podatki o
Javorniškem Rovtu, 2014). Slednje je posledica gradnje številnih novih montažnih hiš v naselju
in posledično priseljevanja novih prebivalcev v Javorniški Rovt.
Podatki za leto 2014 kažejo, da v Javorniškem Rovtu živi 264 prebivalcev (Statistični podatki o
Javorniškem Rovtu, 2014). Število prebivalcev se ob koncih tedna poveča zaradi lastnikov
počitniških hiš. Številne počitniške hiše se nahajajo v zgornjem delu vasi, kjer je locirano
»vikend naselje«.
22
Preglednica 2: Število prebivalstva v Javorniškem Rovtu
Leto
Število prebivalcev
1869
99
1880
109
1890
127
1900
127
1910
121
1931
124
1948
140
1953
152
1961
147
1971
119
1981
136
1991
140
2002
189
2011
249
2012
254
2013
259
2014
264
Vir podatkov: SURS, GURS
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2014
Večina prebivalcev Javorniškega Rovta je dnevnih migrantov, ki se na delo odpravljajo predvsem
na Jesenice ter dalje proti Kranju in Ljubljani. Zaposleni so v sekundarnem, terciarnem in
kvartarnem sektorju. Prebivalcev, ki bi živeli izključno od ukvarjanja s kmetijstvom, ni, saj je
vsaj eden od članov gospodinjstva zaposlen v enem od preostalih treh sektorjev. Glavni
dejavnosti primarnega sektorja, ki sta prisotni v Javorniškem Rovtu, sta kmetijstvo (živinoreja) in
gozdarstvo, vendar ne prednjačita.
3.3.3. JAVORNIŠKI ROVT DO 2. SVETOVNE VOJNE
Življenje v Javorniškem Rovtu je bilo podobno tistemu v drugih karavanških naseljih, le da je
bilo tu zaradi nedostopnosti in nadmorske višine še nekoliko oteženo. Kajžarji in manjši
23
posestniki so bili vezani na dninarsko delo na večjih kmetijah, ter na delo v rudnikih in
železarskih obratih v dolini. Večji kmetje so imeli zaradi gozda in boljše zemlje boljše pogoje za
ukvarjanje z gozdarstvom, kmetijstvom, živinorejo in sadjarstvom (Konobelj, 2006, str. 12).
Kmetije so bile zgrajene v alpskem stilu in so jih postavili na izkrčenih rovtih v bližini poti ali
studencev. Za gradbeni material so uporabljali kamen in les, ki so ju dobili v bližnjih
kamnolomih ter gozdu. Strešna kritina je bila narejena iz lesenih desk – skodel.
Stanovanjski del kmetije so sestavljali štirje glavni prostori: veža, dnevna soba ali »hiša« ter črna
kuhinja s shrambo. Največ prostora je zavzemala »hiša«, kjer je bila kmečka peč ter spalnica
hišnega gospodarja in njegove žene. Črne kuhinje so se obdržale vse do 20. stoletja.
Stanovanjski del kmetije se je držal hleva, nad katerim je bil skedenj, pod njim pa »pod« (prostor
za vozove). Skedenj je bil namenjen shranjevanju slame v otepih ali sena oziroma otave. V hlevu
so kmetje imeli živino, predvsem govedo, konje, prašiče in kokoši. Ovce so bile v posebnem
prostoru – ovčjaku.
Nekatere kmetije so imele ob bližnjih potokih ali »grabnih« vodne mline in kovačnice. V mlinih
so mleli žito, ko so ga pridelali doma, v kovačnicah pa so izdelovali ali popravljali kmečko
orodje.
Na kmetijah so imeli največ dela poleti in jeseni, predvsem na številnih poljih in travnikih. Na
poljih so sejali pšenico, ječmen, oves, proso, ajdo in bob, na vrtovih pa solato, krompir, fižol,
korenje, peso in repo. V sadovnjakih so rasle številne vrste jabolk, hrušk, sliv in češenj.
Najpomembnejša žival na kmetiji je bila krava, poleg nje pa še vol in včasih konj, ki so ju
uporabljali za prevoz večine tovorov, predvsem sena in lesa. Živino so poleti pasli v planinskih
predelih na Mavrah, na Stamarah, na Pustem Rovtu, na Belščici in na Sečah. Kmetje iz
Javorniškega Rovta so živino pasli na Pustem Rovtu, kmetje iz Koroške Bele pa na Belščici.
Zgodaj spomladi in pozno jeseni, torej pred odhodom in po vrnitvi živine iz planin, so kmetje
pasli živino tudi na domačih travnikih. Največje kmetije pred 1. svetovno vojno so bile
Lenčkova, Miševčeva, Skednjačeva, Mihelnova in Mokerlova kmetija (Prav tam, str. 12–17).
Danes največji kmetiji v vasi predstavljata Šroncova (Smolej) in Lenčkova (Razinger) kmetija.
Širše območje Javorniškega Rovta je bilo že od nekdaj znano tudi po tihotapski dejavnosti, ki jo
je omogočila ugodna prehodna lega med Javorniškim Rovtom in Koroško. O tihotapcih, ki so čez
Karavanke tihotapili sol, med, brinje, vino in žganje, je pisal že Valvasor. Prisotni so bili tudi
divji lovci, ki so tu plenili srnjake, divje koze, divje peteline in skalne orle. Tihotapska oziroma
»švercarska« dejavnost je bila nevarna zaradi čuvajev, ki so se nahajali predvsem na koroški
strani. Nevarnost je postala toliko večja po 1. svetovni vojni, ko je po grebenu Karavank stekla
meja med Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nova meja je tudi uradno
pomenila zaprtje stoletnih poti, ki so povezovale Koroško in Kranjsko (Prav tam, str. 18).
Med 1. svetovno vojno so bili na fronto vpoklicani tudi domačini iz Javorniškega Rovta. Nekateri
so se vojni izognili tako, da so se zatekli v gozd oziroma »gmajno« in se tam skrivali štiri leta. V
času bojev za severno mejo (leta 1918 in 1919) je svojo postojanko v Medjem dolu imela
Alpinska četa, ki je nadzorovala mejo s Koroško. Po koroškem plebiscitu, ki je dokončno določil
24
državno mejo po Karavankah, so v Javorniški Rovt prišli graničarji, ki so se naselili v karavlah na
Sečah in pri »jezervarju« (Prav tam, str. 19–20).
Po koncu 1. svetovne vojne se je življenje na vasi v marsičem spremenilo, predvsem v
organizacijskem smislu je vas postala bolj povezana. Da bi imeli vsi kmetje enake pravice in
dolžnosti so leta 1934 sestavili imenik agrarnih upravičencev ter določili gospodarski odbor, ki je
odločal o vseh pomembnejših vaških zadevah. Že od leta 1899 je vas imela enorazredno
podružnično šolo na Pristavi, ki jo je leta 1928 nadomestila novozgrajena samostojna
enorazredna šola, ki so jo postavili na mestu, kjer se danes nahaja gasilski dom (Prav tam, str.
20–22).
Večina domačinov si je že od nekdaj prizadevala, da bi vas imela svojo cerkev in, da jim nebi
bilo potrebno hoditi k maši na Koroško Belo. Kljub številnim prizadevanjem le te niso nikoli
zgradili. Ker vas ni imela svoje cerkve in pokopališča, so vaščani pokojnike pokopavali na
Koroški Beli (Prav tam, str. 21–22). Odkar so pokopališče na Koroški Beli leta 1961 opustili, so
pokojniki pokopani na pokopališču na Blejski Dobravi (Pogrebna služba JEKO-IN, 2014).
3.3.4. JAVORNIŠKI ROVT OD 2. SVETOVNE VOJNE DO DANES
2. svetovna vojna je svoj pečat pustila tudi v Javorniškem Rovtu. Med okupacijo so Nemci
naselje preimenovali v Jauerburger Gereuth, prav tako so ponemčili imena in priimke domačinov
(npr. Noč – Notsch). Fante, ki so bili sposobni za vojsko, so vpoklicali na fronto. Ko so prišli na
dopust, jih je večina dezertirala in se priključila partizanom. Tudi tisti, ki so ostali doma so se
aktivno vključili v narodnoosvobodilni boj v okviru partizanskih kurirskih zvez in odborov
osvobodilne fronte. Nemci so zavzeli karavlo pri »jezervarju« in tam za štiri leta nastanili stalno
nemško posadko. Kljub temu so domačini na skrivaj pomagali partizanom, saj je bil Javorniški
Rovt zavedna partizanska vas (Konobelj, 2006, str. 24).
Domačini so v težkih časih vojne partizanom pomagali predvsem s hrano, oblekami in
informacijami. Za organizacijo partizanske mladine je bil v tistem času zadolžen član okrožnega
komiteja Jože Zupan – Ježek. Kljub temu, da je bil star samo 16 let, je bil izjemno priljubljen in
spoštovan med borci in mladino. 21. novembra 1944 so ga smrtno ranili Nemci. Ponoči so ga
soborci na skrivaj pokopali v bližini hiše, kjer je bil Ježek ubit. Spomenik še danes stoji tam. Po
vojni so po njem poimenovali osnovno šolo na Koroški Beli, po njem pa se je imenovalo tudi
šolsko glasilo – Ježkov rod (Noč, 2014, str. 64).
V vasi je bilo kar nekaj žrtev krute vojne, na katero spominjajo številna obeležja ob poteh in
spomenik Narodnoosvobodilne borbe (NOB) pod Pristavo (Konobelj, 2006, str. 24).
Po koncu vojne se je večina domačinov zaposlila v železarskih obratih in začela obnavljati stare
domačije in graditi nove stanovanjske hiše. Število prebivalcev je naraščalo, veliko je bilo otrok,
ki so zaradi slabih poti v dolino še vedno obiskovali domačo šolo v Javorniškem Rovtu. Pouk je
potekal izmenično, in sicer eno leto za prvi in tretji razred, naslednje leto pa za drugi in četrti
razred. Šola v vasi je delovala vse do leta 1966, ko so jo dokončno zaprli. Od takrat naprej učenci
iz Javorniškega Rovta obiskujejo osnovno šolo na Koroški Beli. Najprej so v šolo na Koroški
25
Beli hodili peš, pozimi pa s sanmi, dokler niso organizirali prevozov s kombijem. Prvi avtobus je
v Javorniški Rovt pripeljal 1. aprila 1980 (Prav tam, str. 24–25).
Cesto v Javorniški Rovt so začeli graditi postopoma, saj so še do sredine šestdesetih let do vasi
vodile le stare kolovozne poti. Na Spodnjih počivalih se je pot razcepila v dve smeri. Proti
vzhodu je peljala pot proti Kvadniku (domačije Jur, Bogman in gostilna Žvab) in naprej do
križišča »pri Leščanu«. Tu je pred 2. svetovno vojno živel kovač in samotar Janez Kapus iz Lesc.
V gozdu nad odcepom si je zgradil nekaj lesenih barak in živel osamljeno življenje s številnimi
mačkami in psi. Umrl je v požaru leta 1934, domačini pa še danes temu kraju rečejo »pri
Leščanu«. Danes se »pri Leščanu« cesta razdeli na dva kraka – eden pelje do Centra šolskih in
obšolskih dejavnosti (CŠOD), drugi pa naprej proti Pristavi. Prvi krak je bil nekdaj stara tovorna
pot, ki je mimo žage »pri Miklavkah« in »jezervarja« vodila proti Medjemu dolu na koroško
stran, drugi krak pa se vzpenja proti Pristavi in naprej proti Križovcu in Pustemu rovtu. Drugi
odcep je peljal proti zahodu mimo Mokerla, Šronca in Zimovca (Prav tam, str. 25).
Leta 1965 je bila zgrajena makadamska cesta do Spodnjih počival. S pomočjo jugoslovanske
vojske so jo do leta 1967 uredili do Leščana in do karavle jugoslovanske vojske pri »jezervarju«.
Po letu 1970 je bila cesta speljana skozi gozd do Pristave in naprej proti Križovcu. Leta 1995 so
cesto asfaltirali vse do Pristave in naprej do kmetije »pri Lenčku«. Postopoma so se obnavljali
tudi nekateri stari mostovi, ki so jih nadomestili z betonskimi, v zadnjem desetletju pa se je
začela tudi postopna obnova posameznih odsekov ceste v Javorniški Rovt (Prav tam, str. 26).
Leta 1988 je naselje dobilo samostojno Pašno skupnost Javorniški Rovt (danes Agrarna skupnost
Javorniški Rovt – Slovenski Javornik) in svoje Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt
(Konobelj, 2014, str. 21). Pašna skupnost skrbi za ureditev planin na Pustem Rovtu in na Belški
planini ter tvori organizacijsko povezano skupnost lastnikov kmetij in kmetijskih površin iz
Javorniškega Rovta, gasilsko društvo pa s svojo preventivno dejavnostjo skrbi za varnost vasi
pred naravnimi in drugimi nesrečami ter predstavlja povezovalni dejavnik v vasi, saj je večina
domačinov tudi prostovoljnih gasilcev.
V vasi danes živi več kot 250 prebivalcev, število hiš pa je naraslo na 114 in več. Dobro polovico
vseh hiš predstavljajo počitniške hiše v »vikend naselju«. Nekdaj značilna arhitektura alpskih hiš
se je že skoraj povsem izgubila, še vedno pa je na nekaterih domačijah možno zaslediti ostanke
nekdanje arhitekture kot so ganki, lesene strehe in skednji. Ohranilo se je tudi precej materialne
dediščine, med njimi staro orodje, pohištvo, kmečke naprave, vozovi itd. Danes jih domačini bolj
ali manj uspešno čuvajo kot spomin na svoje prednike, le redki primerki materialne dediščine pa
so še danes v uporabi (Prav tam).
Vaščani Javorniškega Rovta so deloma ohranili tudi svojo govorico. Predvsem starejši prebivalci
še vedno govorijo narečje, ki se delno razlikuje od govorice sosednjih karavanških vasi.
Domačini sami sebe imenujejo »Rotarji«, medtem ko se prebivalci sosednje Planine pod Golico
imenujejo »Rovtarji« (Prav tam).
Vpliv številnih priseljencev iz doline je spremenil nekdanjo podobo Javorniškega Rovta, ki pa je
kljub temu, da ni imel tipičnega vaškega središča in cerkve, ohranil značaj karavanške vasi, ki se
26
je razvijala odmaknjeno od industrijske doline. Njena naravna dediščina še danes privablja
številne raziskovalce in ljubitelje, ki tukaj odkrivajo sledi geološke in rudarske preteklosti, ter
lepoto in bogastvo rastlinskega in živalskega sveta (Konobelj, 2006, str. 22).
27
4. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA V JAVORNIŠKEM ROVTU
Človek že tisočletja živi z naravo, jo spreminja in izkorišča. Danes je človeško izkoriščanje
preseglo že vse meje dovoljenega, kar je povzročilo rušenje ravnovesja v naravi. Zato je
dandanes še toliko bolj pomembno aktivno zavedanje in ukrepanje pri ohranjanju naravne in
kulturne dediščine. Naravna in kulturna dediščina namreč nima le kulturnih, ampak tudi
etnološke, arheološke in zgodovinske vrednote, po katerih se ceni kultura naroda (Heberle Perat,
1994, str. 89).
V Javorniškem Rovtu najdemo številne naravne in kulturne znamenitosti, kar je posledica lege
kraja in burne zgodovinske preteklosti, ki je izoblikovala svojevrstno naravno in kulturno krajino
(Prav tam).
4.1.
NARAVNA DEDIŠČINA
Med naravno dediščino uvrščamo sledeče:
-
geomorfološko dediščino (zajema različna naravna okna in mostove, doline in vrhove
gora, soteske, narodne parke itd.),
geološko dediščino (zajema predvsem minerale in fosile),
hidrološko dediščino (predstavljajo jo stoječe in tekoče vode – barja, jezera, reke,
slapovi),
gozdno dediščino (pragozdovi, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni rezervati),
zoološko dediščino (predstavljajo jo živali, ki prebivajo v naših krajih, ter ogrožene
živalske vrste),
botanično dediščino (ogrožene rastlinske vrste, ter rastline, ki rastejo le na določenih
rastiščih) in
krajinska območja (grajski in botanični parki, zoološki vrtovi itd.) (Heberle Perat, 1994,
str. 90–91).
4.1.1. ZOISOV PARK NA PRISTAVI
V času, ko je bil lastnik rudnikov in fužin na Javorniku Žiga Zois, je hodil v Javorniški Rovt in
okoliške planine njegov brat botanik Žiga Zois. Živel je na gradu Brdo pri Kranju in občasno
hodil v graščino na Javorniku. Bil je med prvimi gorniki in predvsem botaniki, ki so nabirali
rastline v Julijskih in Kamniških Alpah, ter Karavankah. Večino svojih podatkov je pošiljal
svojim botaničnim kolegom in mentorjem v Celovec, na Dunaj, v Berlin in Prago. Odkril je »hči
slovenskih planin« oziroma Zoisovo zvončnico (Campanula zoysii) in Zoisovo vijolico (Viola
zoysii), ki jo najdemo samo na pobočjih Karavank, najpogosteje na pobočjih Belščice in Stola
(Praprotnik, 1999, str. 2).
28
Zoisov park, ki so ga poimenovali v spomin na botanika Karla Zoisa, je poln sledov davnega
življenja v teh krajih. Okamneli rastlinski in živalski svet, kulturna dediščina kraja, smrekovi
gozdovi in gozdna učna pot ter smaragdno zelena jezera (umetno zgrajena v 18. stoletju),
botanični vrt Karla Zoisa, bližina planinskih poti in še marsikaj omogoča zanimivo preživljanje
prostih dni (Geister in sod., 1998, str. 64).
Seznanjanje z nastajanjem okamnin, z živalmi in rastlinami, ki so živele na tem območju pred
milijoni let, je danes zanimivo za številne strokovnjake in mlade raziskovalce, ki na širšem
območju Javorniškega Rovta odkrivajo fosile praprotnic, preslic, mahovnjakov, morskih lilij,
ježkov, školjk in polžkov. Na novo odkrite okamnine v latinščini nosijo imena slovenicus,
jesenicensis in savensis, kar priča o sistematičnem geološkem raziskovanju v tem delu Karavank
(Prav tam).
Zoisov park krasijo številne prvotne (avtohtone) in tujerodne (alohtone) drevesne vrste. Med
domačimi drevesnimi vrstami iglavcev tukaj rastejo smreka (Picea abies), jelka (Abies alba) in
macesen (Larix decidua), med tujimi pa bodeča ali srebrna smreka (Picea pungens), omorika
(Picea omorika), smreka duglazija (Pseudotsuga menziesii), kanadska čuga (Tsuga canadensis)
in grška jelka (Abies cephalonica).
Med domačimi in tujimi drevesnimi vrstami listavcev najdemo veliki jesen (Fraxinus excelsior),
črno jelšo (Alnus glutinosa), hrast (Quercus), lipo (Tilia platyphyllos), jerebiko (Sorbus
aucuparia), vrbo ivo (Salix caprea), navadno lesko (Corylus avellana), črni topol (Populus
nigra), gorski javor (Acer pseudoplatanus), navadno brezo (Betula pendula), evropsko bukev
(Fagus sylvatica), domači kostanj (Castanea sativa), divjo češnjo (Prunus avium) in gorski brest
(Ulmus glabra) (Konobelj, 2006, str. 29).
4.1.2. JAVORNIŠKI SLAPOVI
Potok Javornik s preostankom vode, ki ne steče po cevovodu do javorniških turbin, hiti po ozkem
koritu med številnimi skalnimi bloki proti dolini. Pri Spodnjih počivalih potok Javornik nekajkrat
preskoči kamnite ovire v obliki treh slapov, kar je posledica različne odpornosti lehnjaka, ki
nastaja od zadnje ledene dobe dalje, in dolomita, ki je nastal sredi triasa pred 230 milijoni let, ter
tektonske dejavnosti. Zgornji slap pada 8 metrov, drugi 10 metrov in tretji 3 metre globoko. Pod
spodnjim slapom je še nekaj manjših slapov. Vsi slapovi so vidni le ob obilnem deževju
(Ramovš, 1983, str. 136–140).
4.1.3. SPODNJA POČIVALA
Spodnja počivala se nahajajo ob cesti, ki vodi v Javorniški Rovt, nasproti Javorniških slapov. So
najbolj znano nahajališče fosilov na območju Javorniškega Rovta. Tu so geologi že v 19. stoletju
odkrili številne fosile – okamnele rastline in živali. V 20. stoletju, predvsem po 2. svetovni vojni,
so na Lepeni, na Spodnjih počivalih in pod Pristavo odkrili nekatere nove vrste in rodove, ki so
dobili ime po potoku Javorniku (jauornikensis) in po Karavankah (carauancensis). Najbolj
29
znane so nove vrste trokrparjev (trilobitov), Pseudophillipsia (Carniphillipsia) ogivalis
javornikensis, Pseudophillipsia (Carniphillipsia) semicircularis savensis in Paladin (Kaskia)
bedici (Ramovš, 1978).
Številni znanstveniki in ljubitelji na tem območju iščejo sledi davnega življenja, saj je območje
del Slovenske geološke poti, ki poteka od Dolžanove soteske nad Tržičem do nahajališč v
Javorniškem Rovtu in v Zahodnih Karavankah (Konobelj, 2006, str. 33).
4.1.4. NARCISE
Maja pobočja Zahodnih Karavank pobelijo ozkolistne narcise ali ključavnice, kot jim pravijo
domačini. Narcisa izhaja iz družine Narcissus, njeno latinsko ime pa je Narcissus poeticus
radiflorus. Največ teh prečudovitih rastlin se razprostira na travnikih med gorskimi vasicami
Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt (TIC, 2015).
Ime ključavnica ima logično razlago v dejstvu, da ima narcisa pod cvetom v stebelcu bunčico, ki
preprečuje sladkemu soku oziroma nektarju dohod v cvet. To pa pomeni, da je čebelam
onemogočeno nabiranje nektarja. O izvoru imena obstaja tudi sledeča pravljica. Nekoč je Bog
posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Ker ga čebele niso ubogale, jim je
Bog med v ključavnicah »zaključil«. Pred tem je namreč sladki sok neovirano prihajal v cvet,
nato pa je Bog ključavnicam pod cvetom v stebelcu ustvaril bunčico in z njo preprečil dohod
sladkega soka v cvet, tako da ga čebele ne morejo več srkati (Prav tam).
Slika 4: Narcisa
Avtor: Alenka Klinar, 2013
30
Narcisa ali ključavnica ima 5 do 8 mm široke liste, krpe cvetnega odevala so narobne jajčaste
oblike in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček pa je skledičaste oblike s
škrlatno rdečim valovitim robom. Spada med čebulnice, njena čebulica pa ozeleni takoj, ko
skopni sneg. Življenjska doba čebulice je 3 leta. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo
zeleni in s tem omogočijo nalaganje zalog hrane v čebulico za rast v naslednjem letu. Dokler so
listi zeleni, so za živino strupeni.
Ohranjanje narcis omogoča le tradicionalni način kmetovanja ter redna pozna košnja v juniju.
Gnojenje travnikov kjer rastejo narcise je dovoljeno le z doma pridelanimi gnojili. V preteklosti
se je zaradi uporabe umetnih gnojil število narcis oziroma travnikov z narcisami močno
zmanjšalo, danes pa njihovo število ponovno narašča zaradi osveščanja in ponovnega prehoda na
tradicionalni način kmetovanja. Prav tako ni dopustno zaraščanje terena (Prav tam). Narcise so
zaščitene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04), ki
prepoveduje uničevanje in trganje rastlin (Uradni list RS, 2004).
4.1.5.
MEDJI DOL
Medji dol je dokaj globoka in zaprta dolina, ki preko planine Seče omogoča dostop do Belščice in
Stola, hkrati pa predstavlja najlažji naravni prehod na Koroško stran na tem območju. Začenja se
na razpotju poti »pri Leščanu« in poteka dalje mimo vodnega zbiralnika in izvira Javornika vse
do planine Seče. Na koncu Medjega dola se nahaja vrtača Ride (TIC, 2015). Skozi Medji dol je v
preteklosti vodila stara tovorniška pot, ki je iz Bleda vodila preko Medjega dola v Rute in v
Bistrico pri Rožu. Po njej so popotniki hodili na Koroško stran, tovornikom pa je omogočala
prevoz rude, oglja in lesa v dolino (Čušin, 1990, str. 4).
4.1.6.
NATURA 2000
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice
Evropske unije. Glavni namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem habitatov
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti
območja Natura 2000 in jih ustrezno ohranjati. Pravno podlago predstavljata Direktiva o
ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in Direktiva o
ohranjanju prosto živečih ptic (Natura 2000, 2015).
Vlada Republike Slovenije je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih leta 2004 določila
območja Natura 2000. Določenih je 354 območij, od tega jih je 323 določenih na podlagi
Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. Območja predstavljajo 37 odstotkov
površine Slovenije. Od tega gozdovi pokrivajo 70,7 odstotkov površine območij Natura 2000, 4,7
odstotkov območij se nahaja nad gozdno mejo (nad 1600 m n.v.), 29 odstotkov območij Natura
2000 pa se nahaja znotraj zavarovanih območij Triglavskega parka, regijskih in krajinskih parkov
31
ter rezervatov in naravnih spomenikov. Skupna površina območij Natura 2000 je 7683 km², od
tega je 7677 km² na kopnem in 6 km² na morju (Natura 2000 v Sloveniji, 2015).
Območje Natura 2000 znotraj Občine Jesenice predstavlja 15,6 odstotkov površin in zajema 3
območja. Prvo območje je v območju Julijskih Alp in zajema območje Triglavskega narodnega
parka do severnega roba Mežakle, drugo območje je v območju Radovne, tretje območje pa je v
območju Karavank. V območje Karavank v jeseniški občini je zajet greben od Dovške babe do
Hruškega vrha, Rožce, Kleka, Velike Golice ter do Male Golice in od Korenščice, Struške vse do
Vajneža in Stola. Greben med Korenščico in Stolom predstavlja tudi širše območje Javorniškega
Rovta, ki je posledično del Nature 2000. Ogrožene živalske vrste na tem območju sta metulja
Lorkovićev rjavček in črtasti medvedek, hrošč alpski kozliček in netopir mali podkovnjak. Med
rastlinami najdemo na tem območju lepi čeveljc, Zoisovo zvončnico in močvirski meček (TIC,
2015).
4.2.
KULTURNA DEDIŠČINA
Med kulturno dediščino uvrščamo sledeče:
-
arheološko dediščino (razni predmeti in objekti, ali pa kar celotna območja, ki jih je
prekrivala zemlja, a so bili z izkopavanji odkriti in znanstveno proučeni),
zgodovinsko dediščino (kraji in objekti, ki so pomembni zaradi določenih zgodovinskih
dogodkov ali znamenitih ljudi),
naselbinsko dediščino (stara jedra naselbin, mest in vasi),
tehnološko dediščino (stare obrti, tehnologije, prometna sredstva in načini gradenj),
etnološko dediščino (domačije in gospodarski objekti ob njih ter domače delavnice) in
umetnostno dediščino (utrdbe, gradovi, dvorci, pristave, znamenja, kapelice, cerkve,
meščanska arhitektura itd.) (Heberle Perat, 1994, str. 91–92).
4.2.1.
OSNOVNA ŠOLA V JAVORNIŠKEM ROVTU
Prva osnovna šola v Javorniškem Rovtu je bila ustanovljena leta 1899. Šlo je za enorazredno
podružnično ljudsko šolo na Pristavi. V razredu je bilo šest klopi in tabla s stojalom. Pouk je
potekal dvakrat tedensko, ob sredah in četrtkih, od aprila do oktobra vse do leta 1923. Takrat so
se domačini odločili, da zgradijo novo šolo. Nova samostojna enorazredna osnovna šola je bila
zgrajena leta 1928 nad kmetijo Šronc. V novi šoli je pouk potekal od oktobra do junija. Nižja dva
razreda sta imela pouk v popoldanskem času, višja dva pa v dopoldanskem času. Poleg obveznih
predmetov so učenci imeli tudi izven šolske dejavnosti. Nova šola je imela tudi knjižnico in
prostor za sestanke, spomladi leta 1936 pa so na podstrešju uredili dvorano z odrom. Zaživel je
dramski krožek in učenci so skupaj z odraslimi odigrali številne igrice: Siroto Jerico, Šolo v
nebesih, Trojčke, Grudico, Lovskega tatu, Razvalino življenja, Vdovo Rošlinko, Divjega lovca,
Pastirja in Županovo Micko (Konobelj, 2006, str. 22–23). Leta 1953 so vaščani kupili
32
kinoprojektor in v dvorani na podstrešju uredili kino, kjer so dvakrat tedensko predvajali filme
(Noč, 2014, str. 63). Številni otroci so bili vključeni tudi v tamburaški orkester. Število učencev
je iz leta v leto naraščalo in višek doseglo leta 1938, ko je osnovno šolo obiskovalo kar 38
učencev (Konobelj, 2006, str. 22−23).
Osnovna šola je imela tudi šolski odbor, ki je po izgradnji reševal gospodarske zadeve. Leta 1933
so v šolo napeljali vodo, pet let kasneje pa so stara stranišča zamenjali z modernimi
»angleškimi«. Šolske prostore so razsvetljevali s petrolejkami.
Poleg rednih učencev je učiteljica ob zimskih večerih poučevala tudi starejše fante in dekleta.
Fante je učila srbohrvaškega jezika, da bi jim bilo lažje v vojski, in matematiko, da so se lažje
znašli pri delu in v gostilni, dekleta pa so imela ročna dela, gospodinjstvo in kuhanje (Prav tam,
str. 23).
Do 2. svetovne vojne je na vaški šoli poučevalo šest učiteljic in en učitelj. Po nemški okupaciji
naših krajev je na šolo prišla nemška učiteljica. Le ta je ušla že junija 1941, saj so se zaradi
partizanskega delovanja nemški učitelji bali poučevati na tej šoli. Posledično pouka na tej šoli ni
bilo do konca 2. svetovne vojne (Prav tam).
Tudi po koncu vojne je zaradi slabih prometnih povezav z dolino pouk potekal na domači šoli.
Potekal je izmenično, in sicer eno leto za prvi in tretji razred, naslednje leto pa za drugi in četrti
razred. Šola je delovala do leta 1966, ko so jo dokončno zaprli. Od takrat naprej učenci
obiskujejo osnovno šolo na Koroški Beli. Sprva so jo obiskovali peš in pozimi s sanmi, dokler
leta 1980 ni bila vzpostavljena prva redna avtobusna linija z Javorniškim Rovtom (Prav tam, str.
24–25). Na mestu kjer je nekoč stala osnovna šola, je bil leta 1984 zgrajen gasilski dom (PGD
Javorniški Rovt, 2008, str. 43).
4.2.2.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO JAVORNIŠKI ROVT
V 2. polovici 19. stoletja se je v Sloveniji začelo razvijati prostovoljno gasilstvo. Prvo
prostovoljno gasilsko društvo je bilo leta 1869 ustanovljeno v Metliki, leta 1870 so ga ustanovili
v Ljubljani in leta 1876 v Škofji Loki. Razlog za ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev so
bili številni požari (Božič, 1988).
Leta 1896 so na Koroški Beli ustanovili požarno brambo, katere poveljniki so bili župani občine
Koroška Bela, kamor je spadal tudi Javorniški Rovt. Med letoma 1961 in 1967 so na Koroški
Beli zgradili nov dom gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela, del katerega so bili
tudi vaščani Javorniškega Rovta, je bilo ustanovljeno leta 1897 (Zaveljcina, Čušin, 1987).
Gasilska desetina v Javorniškem Rovtu je bila oblikovana na pobudo Jožeta Remarja, po sestanku
vaščanov Javorniškega Rovta in predstavnikov Gasilskega društva Koroška Bela 23. maja 1980
na Pristavi, saj gasilci iz Javorniškega Rovta niso imeli lastnih prostorov oziroma gasilskega
društva. Delovanje gasilske desetine je potekalo ob podpori matičnega gasilskega društva iz
Koroške Bele (PGD Javorniški Rovt, 1998, str. 11–12).
33
Že v naslednjem letu so se začela prizadevanja za izgradnjo gasilskega orodišča oziroma
gasilskega doma v Javorniškem Rovtu, ki je bil dokončno zgrajen leta 1984 nad kmetijo Šronc,
na mestu, kjer je nekoč stala osnovna šola. Gasilni dom sestavljajo prostor z operativno opremo
gasilcev, garaža z gasilskim orodjem in gasilskim vozilom ter dvorana za družabne prireditve in
sestanke (PGD Javorniški Rovt, 2008, str. 22–23).
Izgradnja lastnega gasilskega doma je bil le eden od ciljev gasilcev iz Javorniškega Rovta, saj je
že leta 1986 potekala razprava o ustanovitvi lastnega gasilskega društva. Le to je bilo
ustanovljeno leta 1988 na ustanovnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva
Javorniški Rovt (Prav tam, str. 23).
Danes je Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt najmlajše gasilsko društvo v Gasilski
zvezi Jesenice, ki je bila ustanovljena leta 1955 in jo sestavljajo prostovoljna gasilska društva iz
občin Jesenice in Žirovnica. Območje, ki ga pokriva Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški
Rovt, je po površini sicer veliko, po številu prebivalcev pa majhno. Društvo pokriva območje, ki
na vzhodu sega do potoka Javornik, na jugu do Trebeža, na zahodu do Jelenkamna in na severu
do Pustega Rovta (Prav tam, str. 8–13).
Nastanek društva izvira iz tesne povezanosti vaščanov s svojo vasjo in med seboj. V Javorniškem
Rovtu je društvo prinašalo svoj prispevek k povezovanju vaščanov, saj se je ob prizadevanju za
delovanje pri zagotavljanju usposobljenosti za varstvo pred požari in drugimi naravnimi
nesrečami, pri organiziranju družabnih prireditev in pri skrbi za izgradnjo in vzdrževanje
gasilskega doma krepilo sodelovanje in čut za sočloveka. Dosežki društva so vidni tudi na
tekmovalnem področju, saj se tako člani kot mladina redno udeležujejo gasilskih tekmovanj, s
čimer urijo svoje sposobnosti, ki jim pridejo prav na operativnem področju. Geslo gasilcev iz
Javorniškega Rovta je: »Mi pripravljeni pomoči smo podnevi in ponoči.« (Prav tam, str. 12–13).
Gasilski dom v Javorniškem Rovtu predstavlja:
-
-
družabni in kulturni center vasi (prireditev ob materinskem dnevu 25. marca, prireditev
ob obisku sv. Miklavža 5. decembra, mašne slovesnosti ob cerkvenih praznikih, gasilske
vaje za člane in mladino, verouk, sestanki članov PGD Javorniški Rovt in Agrarne
skupnosti Javorniški Rovt – Slovenski Javornik itd.),
športno – rekreativni center vasi (asfaltirana talna površina in športni rekviziti
omogočajo igranje nogometa, košarke in hokeja ter izvajanje gasilskih vaj) in
operativni center gasilcev (prostor za gasilsko opremo in orodje).
Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt predstavlja:
-
operativni element na vasi (gasilci skrbijo za preventivo in ukrepanje ob požarih in
drugih naravnih nesrečah),
povezovalni element na vasi (večina vaščanov je tudi članov društva),
družabni element na vasi (organizacija družabnih prireditev in oddaja prostorov za
izvajanje le teh) in
34
-
izobraževalni element na vasi (izobraževanje članov društva za potrebe tekmovanj in
operativnega delovanja).
4.2.3.
PRISTAVA
Leta 1647 je rudarska družina Pasarelli iz Koroške v Javorniškem Rovtu zgradila mogočno
rudarsko hišo Pristavo. V njej so prebivali rudarski nadzorniki, ki so spremljali in nadzirali
rudarsko proizvodnjo in transport rude v dolino. Danes je zaradi zgodovinskega pomena Dom
Pristava zaščiten (Konobelj, 2006, str. 8). Objekt oziroma stavba se imenuje Dom Pristava,
medtem ko se izraz Pristava uporablja za celotno posestvo, ki obsega bližnjo okolico doma,
vključno s Zoisovim parkom, pašnikom in Kurirskim domom.
Vse do leta 1952 je bila lastnica Pristave Železarna Jesenice. Pristava je s hlevi in pašniki nudila
prostor za izvajanje kmečke dejavnosti. Posestvo je obsegalo 12 hektarov obdelovalne zemlje in
12 hektarov travnikov, v hlevu pa je bilo 23 glav goveje živine in konj. Proizvodnja mleka je bila
tolikšna, da so ga dostavljali tudi v otroške jasli na Jesenicah. Leta 1953 je Železarna Jesenice
celotno posestvo ponudila v upravljanje Planinskemu društvu Javornik – Koroška Bela.
Planinsko društvo je leta 1955 v celoti opustilo kmetijsko dejavnost, objekt pa spremenilo v
planinski dom (50 let PD Javornik – Koroška Bela, 1996, str. 46). Leta 1974 so objekt dozidali in
povečali, ter uredili dostop in parkirni prostor pred domom. Dom Pristava je postal prostor za
številna planinska in druga srečanja, osnovnošolci iz Koroške Bele in Jesenice pa so vsako leto
(25. maja) organizirali množični pohod ob dnevu mladosti (50 let PD Javornik – Koroška Bela,
1996, str. 56).
Pristava je postala prostor, kjer so se vse bolj srečevali domačini. Sčasoma so uredili nogometno
igrišče, igrišče za odbojko na mivki in balinišče ter prirejali proslave ob državnih praznikih,
zabave ob srečanju z Miklavžem, ob silvestrovanjih, majskih kresovanjih, materinskem dnevu, ob
»vlečenju ploha« itd. V osemdesetih letih je v domu delovala celo folklorna skupina (Konobelj,
2006, str. 27). Nekdanjo vlogo in pomen, ki ga je za družabno življenje v Javorniškem Rovtu
imela Pristava, je po izgradnji v letu 1984 delno prevzel gasilni dom.
Po 2. svetovni vojni je bila Pristava središče planinsko – rekreativnega turizma v Javorniškem
Rovtu, ki pa se je razvijal v senci Planine pod Golico in žičnice v Španovem vrhu. Smučarski
turizem se nikoli ni razmahnil, čeprav je Pusti rovt že pred 2. svetovno vojno (leta 1938) gostil
smučarje, ki so tekmovali na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Še najbolj se je
uveljavilo tekmovanje imenovano »Kurirski smuk«. Prirejali so ga v spomin na partizanske
kurirje, ki so januarja 1945 padli v Medjem dolu. Sprva je potekal s Seč po plazovih Medjega
dola. Prireditev je bila množično obiskana, zato so posledično smuk prestavili na Pristavo in
zgradili Kurirsko kočo v bližini (Prav tam, str. 27–28).
Vedno večji obisk številnih planincev, pohodnikov, turistov in družin je bil povod, da so leta
1990 dali Dom Pristava v najem novemu oskrbniku, ki je poskrbel, da je dom odprt skozi vse
35
leto. Obisk je največji v mesecu maju, ko cvetijo narcise oziroma ključavnice (Prav tam, str. 28).
Do danes je dom zamenjal že kar nekaj oskrbnikov.
12. oktobra 2005 je prišlo do požara v Domu na Pristavi. Zagorela je drvarnica, ogenj pa se je
razširil na celotno ostrešje. Pri nočnem gašenju požara so sodelovali prostovoljni gasilci iz
Javorniškega Rovta, Koroške Bele in Jesenic ter poklicni gasilci iz GARS Jesenice (PGD
Javorniški Rovt, 2008, str. 43). Dom na Pristavi je bil obnovljen, nov lastnik pa je postala Občina
Jesenice, ki je nasledila Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela.
Leta 2011 so na Pristavi odprli novo otroško igrišče z lesenimi igrali, in tako zamenjali prejšnja
dotrajana igrala. Nova igrala skupaj z okolico (Zoisov park, jezera, prostor za piknik itd.)
predstavljajo pomembno pridobitev pri razvijanju Pristave kot izletniške točke za družine z otroki
(Peternel, 2011, str. 1).
Dom Pristava danes nudi 36 ležišč za prenočitev ter prostore za zaključene družbe in piknike, in
se ponaša s široko izbiro jedi. Pristava tako spet postaja center družabnega življenja na vasi
oziroma si to vlogo deli z gasilnim domom, prav tako pa širi svojo prepoznavnost kot izletniška
točka za planince, pohodnike, rekreativce in družine, ki Pristavo obiskujejo predvsem v poletnem
času ob vikendih.
Pristava (z okolico) v Javorniškem Rovtu predstavlja:
-
družabni center vasi (kresovanje in pustovanje, gostilna Pristava),
družabno – kulturno destinacijo v Občini Jesenice (prireditev ob prazniku dela 1. maja,
sestanki predstavnikov Občine Jesenice, pikniki, »Kurirski smuk« itd.),
športno – rekreativni center vasi (nogometno igrišče, balinišče, drsanje na zaledenelih
jezerih),
športno – rekreativno destinacijo v Občini Jesenice (smučanje, tek na smučeh, drsanje,
sankanje) in
izletniško destinacijo v Občini Jesenice (izhodišče in cilj planinskih izletov).
4.2.4.
CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI – DOM TRILOBIT
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit se nahaja na pobočju Karavank,
na bregu manjšega umetnega jezera, ob stari hidroelektrarni Javorniški Rovt. Obdan je z gozdovi
in gorskimi pašniki (Dom Trilobit, 2015). Ustanovljen je bil leta 1992 v okviru CŠOD s strani
Vlade Republike Slovenije, njegovo delovanje pa zagotavljajo Ministrstvo za znanost in
tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Nekdanji vojaški objekt
oziroma karavlo (zgrajena po 1. svetovni vojni) »pri Jezervarju« so obnovili in v njem uredili
CŠOD Trilobit, ki je dobil ime po fosilu trokrparju (Heberle Perat, 1994, str. 7).
36
Dom Trilobit ima na voljo 59 ležišč, jedilnico, učilnico in večnamenske prostore, ter številne
pripomočke za poučevanje naravoslovja in izvajanje športnih vsebin. Na jezeru je urejen pristan s
kanuji, ob domu pa sta večnamenski igrišči za igraje malega nogometa, košarke, odbojke in
badmintona ter umetna stena za plezanje. Posebnost doma sta geološko – paleontološka delavnica
ter stalna razstava kamnin in okamnin s področja Karavank (Dom Trilobit, 2015).
Dom Trilobit predstavlja izhodišče za številne krajše in daljše ture v okolico, sosednje doline in
na pobočja in vrhove Karavank. Med bolj znane pohodniške cilje spadajo Medji dol, Belščica,
Golica, Stol in Ajdna (Prav tam).
Da bi pri izvajanju šole v naravi zajeli čim več značilnost kraja, ki bi bile povezane z dejavnostmi
centra, so v centru uredili tudi učno pot, ki se imenuje Naravoslovna in rudarska učna pot
(Konobelj, 2006, str. 34).
4.2.5. VODNA ZAJETJA
JAVORNIŠKI ROVT
POTOKA
JAVORNIK
IN
HIDROELEKTRARNA
Ob prelomu stoletja je Kranjska industrijska družba (KID) zaradi visokih stroškov pridobivanja
železa zapadla v krizo. Zaprli so rudnike manganove in železove rude, proizvodnjo pa je bilo
potrebno modernizirati. Posledica tega je bila, da so podrli plavž na Javorniku, na njegovem
mestu pa so leta 1901 zgradili moderno valjarno železa, katere posebnost je bila, da so vse stroje
poganjale vodne turbine. Za pogon turbin so morali zagotoviti dovolj vodne energije (HE
Javorniški Rovt, 2014).
Našli so jo v potoku Javornik in njegovih številnih pritokih, ki so jih zajezili in leta 1901 zgradili
umetno jezero »jezervar«. Umetno zajetje je bilo sprva leseno, leta 1930 pa so ga zabetonirali.
Površina jezera je 3366 m² in globina od 2 do 4 metre (Jezero Javorniški Rovt, 2014). V zajetje
so speljali dva močna izvira Velikega in Malega Javornika. Veliki Javornik, ki prihaja na dan v
šestih krakih, izvira tik nad zajetjem, Mali Javornik pa ob poti proti Medjemu dolu na nadmorski
višini 1082 metrov. Voda Malega Javornika je po 120 metrih v večini zajeta in po cevovodu
speljana do izvirov Velikega Javornika (Sistem vodnih zajetij, 2014). Od »jezervarja« dalje so
valjarne napeljali 3900 metrov dolg visokotlačni cevovod, po katerem je voda s padcem 370
metrov tekla do turbine s premerom 9,16 metra. Turbina je bila v tistem času največja te vrste na
svetu, teža njenega rotorja je bila 90 ton, danes pa je razstavljena kot tehniški spomenik pred
karavanškim predorom na Hrušici (HE Javorniški Rovt, 2014). Tovrsten sistem vodnih zajetij in
cevovodov je edinstven v Sloveniji, redek tudi v Evropi, saj so na podoben način vodne
potenciale izkoriščali le še v Avstriji in Švici (Sistem vodnih zajetij, 2014).
Da bi uredili problem odtekanja velikih količin vode iz lesenega vodnega zajetja in izkoristili
pritoke potoka Javornik, je KID leta 1908 zgradila majhno hidroelektrarno. Pridobljena energija
je poganjala črpalke, ki so iz nižje ležečih vodnih zajetij črpale in vračale vodo nazaj v glavni
vodni zbiralnik »jezervar« (HE Javorniški Rovt, 2014).
Razen hiš ob hidroelektrarni so prve hiše v vasi dobile elektriko leta 1939, zadnje pa šele 15 let
kasneje. Posodobljeno električno napeljavo iz doline so v vasi dobili šele konec sedemdesetih let,
37
vaščani pa so morali sami izkopati jame za drogove (PGD Javorniški Rovt, 1998, str. 8).
Elektrarna je bila za vaščane pomembna, saj so poleg napeljave električne energije po letu 1939
lahko tudi telefonirali s »fabrškega« telefona. To je bila najhitrejša povezava z dolino, kadar je
bilo treba klicati zdravnika, veterinarja ali opraviti kakšno drugo nujno stvar (Noč, 2014, str. 62).
Hidroelektrarna Javorniški Rovt je ena najstarejših elektrarn v Sloveniji, katere nastanek sega v
začetke elektrifikacije pri nas. S svojo starostjo, edinstvenim sistemom vodnih zajetij in
cevovodov predstavlja svojevrsten tehniški spomenik (HE Javorniški Rovt, 2014).
4.2.6.
METEOROLOŠKA POSTAJA JAVORNIŠKI ROVT
Meteorološka postaja Javorniški Rovt se nahaja v Javorniškem Rovtu, v Karavankah. Je ena
izmed 176-tih padavinskih meteoroloških postaj Hidrometeorološkega zavoda v Sloveniji
(Nadbath, 2001, str. 17–18).
Z opazovanji in meritvami na meteorološki postaji v Javorniškem Rovtu so začeli oktobra 1952.
Delo je opravljal Ivan Noč, leta 1969 pa je delo meteorološke opazovalke prevzela njegova žena
Mira Noč, ki ga opravlja še danes. Postaja je postavljena ob hidroelektrarni Javorniški Rovt na
nadmorski višini 940 metrov (Prav tam).
Že od samega začetka na postaji opazujejo važnejše meteorološke pojave (megla, nevihta, viharni
veter, snežna odeja) in merijo višino padavin, višino snežne odeje ter višino novozapadlega
snega. Višino padavin merijo z dežemerom (ombrometrom). Poleg višine padavin na postaji
opazujejo tudi obliko ali vrsto padavin – dež, sneg, dež in sneg, toča, rosa, slana, dež, ki zmrzuje,
babje pšeno, sodra, ivje in ploha (Prav tam).
Od leta 1966 merijo višino padavin v Javorniškem Rovtu tudi z ombrografom. Ta instrument
zvezno riše višino tekočih padavin in prikazuje kdaj v dnevu in kako intenzivno je deževalo.
Ombrograf je v zimskih mesecih potrebno ogrevati. Ker ogrevanje ni dovolj močno, da bi talilo
snežne padavine, z njim ne merijo trdnih padavin (snega), ampak le tekoče (Prav tam).
4.2.7.
SPOMENIK PADLIM V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (NOB)
Spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju (NOB) se nahaja v bližini doma na Pristavi v
Javorniškem Rovtu in je bil odkrit leta 1981. Posvečen je vsem padlim v 2. svetovni vojni z
območja te vasi. Zasnovan je v obliki pokončnega betonskega stebra z bronasto ploščo in
centralnim reliefom, ki ponazarja osvobodilni boj. Avtorja ureditvenega načrta za spomenik sta
arhitekta Radovan Jemc in Milan Jerala, avtor reliefa pa je akademski slikar in kipar Jaka Torkar
(Geister in sod., 1998, str. 31).
38
4.2.8.
GOSTILNA ŽVAB (KONGO)
V Javorniškem Rovtu dolgo časa ni bilo gostilne, zato so domačini prirejali zabave po kmetijah.
Po 1. svetovni vojni so vaščani Javorniškega Rovta dobili prvo manjšo gostilno pri Bogmanu,
dokler ni v letih 1934 in 1935 trgovec in gostilničar Franc Žvab iz Javornika postavil leseno
gostilno »pri Žvabu« (Kolman, 2014, str. 77). Gostilna je imela en večji prostor, kuhinjo in
verando za ples, gostom pa so stregli vino, pivo, čaj, žganje in malinovec, med jedmi pa
največkrat žgance, krompir, golaž in klobase. Ob koncih tedna so v gostilni za domačine in goste
iz doline prirejali zabave s plesom. Obisk je bil še posebej velik pozimi, ko so se Belani
(prebivalci Koroške Bele) in Javorničani (prebivalci Slovenskega Javornika) hodili sankat v
dolino (Konobelj, 2006, str. 18–19).
Po 2. svetovni vojni je gostilno najel pilot, ki je nekdaj služil vojsko v afriškem Kongu. Lastnik
se je rad pobahal z velikim slonovim oklom, ki ga je imel obešenega na steni, gostilne pa se je
kmalu oprijelo ime »Kongo«, ki se je drži še danes (Prav tam, str. 19). Leta 1979 je bila gostilna
prodana, novi lastnik pa je v njej uredil stanovanjske prostore, gostilno pa zaprl (Kolman, 2014,
str. 77). Zunanjost stavbe je s stenami, ki so prekrite z lesenimi deskami in pločevinasti streho še
vedno ista kot je bila pred desetletji.
4.2.9.
ZNAMENJA V JAVORNIŠKEM ROVTU
Pot iz Javorniškega Rovta v dolino, ter nekdanja tovorna pot, ki je preko Javorniškega Rovta
vodila čez Seče na sosednjo Koroško, je že od nekdaj predstavljala pomembno povezavo s
svetom. Po njej so prevažali tovore in hodili po opravkih, trgovali z lesom, prevažali oglje in
talilne surovine iz Lepen v železarno na Javorniku, hodili k maši v farno cerkev sv. Ingenuina in
sv. Albuina na Koroški Beli ter pokopavali pokojnike na Koroški Beli. Tudi šolarji iz
Javorniškega Rovta so po teh poteh odhajali k pouku v osnovno šolo na Koroški Beli. Poti so
vodile do oddaljenih kmetij in kajž, v dolino ter na Koroško stran mimo številnih znamenj, ki so
jih postavili naši predniki v zahvalo ali spomin na določene dogodke (Razinger, 2014, str. 83).
KRIŽ ZA PEČJO
Križ je nekoč stal na delu poti, kjer se pot iz soteske Javornika začne vzpenjati proti
Javorniškemu Rovtu. Križ je bil v obliki preprostega razpela z lesenim korpusom, ki je bilo
oskrunjeno in uničeno po vojni okoli leta 1948.
FANTOVSKO ZNAMENJE POD KOKARJEM
Fantovsko znamenje predstavlja upodobitev življenjskih obdobij. V začetku 80. let prejšnjega
stoletja je bilo premeščeno na avtobusno obračališče pod Pristavo, kjer stoji še danes. Znamenje
39
je bilo na pobudo vaških fantov obnovljeno leta 2011. Na njem je zapisano: »Kar te peče in boli,
tega drugemu ne stori, in resnico le govori, ostani mož do konca dni«.
Slika 5: Fantovsko znamenje na Pristavi
Avtor: Alenka Klinar, 2014
ZNAMENJE SV. EME
Znamenje sv. Eme se je nahajalo pod Suharjevim poljem, kjer je stal križ, na katerem je bila
naslikana podoba sv. Eme. Po legendi naj bi sv. Ema Krška (god 27. junija) potovala iz Celovca
preko Seč po pešpoti na Bled. Znamenja ni več.
ZNAMENJE »PR KOGOVŠK«
V fasadni niši stare domačije (hišna številka 4) je bil nameščen kip Matere Božje. Po podrtju
domačije leta 2010 je bil kip premeščen k družini Tomažin, kjer ga danes hranijo kot zasebno
znamenje. Znamenje je bilo postavljeno v zahvalo, da so se domov vrnile sestre, ki so bile
razseljene oziroma internirane med 2. svetovno vojno.
40
JENCELJNOVO ZNAMENJE
Leseno razpelo je stalo na razpotju poti od Kogovška proti Jenceljnu in Šroncu in je skozi leta
propadalo, tako da ga danes ni več.
SKEDNAČEVO ZNAMENJE
Znamenje s podobo sv. Cirila in sv. Metoda (god 5. julija) je bilo obnovljeno in stoji na prvotnem
mestu ob Skednačevi domačiji (hišna številka 8). Na njem je zapisano: »Kar sebi slabega ne
želiš, tega drugemu ne stori. Kakor si boš postlal, tako boš ležal«.
LENČKOVA KAPELICA
Je zidana kapelica s kipom Marije v niši. V zahvalo za uslišanje jo je leta 1969 dal postaviti Peter
Razinger starejši – Lenčkov (hišna številka 12). Vsako leto se 29. junija, ob godu sv. Petra in sv.
Pavla, pri kapelici zberejo vaščani Javorniškega Rovta, ki molijo za rovtarsko polje. Kapelica je v
zasebni lasti.
KRIŽ NA KRIŽOVCU
Gre za obeležje grobišča francoskih oziroma Napoleonovih vojakov, ki jih je jeseni leta 1813
presenetila zima in so na tem območju umrli (po ustnem izročilu). Obstoječi križ (nahaja se na
nadmorski višini 1227 metrov) je bil nadomeščen in blagoslovljen leta 1992. Na pobudo Franca
Noča se vsako leto obhaja obletna spominska sv. maša (prvo soboto v septembru).
41
Slika 6: Križ na Križovcu
Avtor: Alenka Klinar, 2014
ZNAMENJE »PR KVADNK«
Pri domačiji Kvadnik je bilo izobešeno znamenje farnih zavetnikov sv. Ingenuina in sv. Albuina.
Danes je podoba zavetnikov v hrambi pri Kvadniku (hišna številka 31).
42
PETROVO ZNAMENJE
Znamenje obeležuje mesto poškodbe Petra Noča – Šmonovega, ki je zaradi posledic nesreče
umrl. Na tabli je priprošnja molitve za pokojnika.
ZNAMENJE POD SEČAMI
Znamenje pod Sečami »pri gospodovih kočah« je bilo postavljeno v spomin na pastirja Lovrenca
Noča – Vampretovega iz Koroške Bele z napisom: »Popotnik postoj, tu bil je konec moj, nekoč
nekje bo tudi tvoj«. Po ustnem izročilu naj bi se pastir zarekel, da naj ga zadane strela, če bo še
kdaj pasel belške vole na planini. Kasneje naj bi ga zadela strela z jasnega.
Slika 7: Znamenje pod Sečami
Avtor: Alenka Klinar, 2014
43
ROVTARSKI ZVON
Leta 1980 je bil iz župnijske cerkve v vas pripeljan zvon. Prvotno naj bi bil v graščini na
Javorniku, ki pa je bila zaradi potreb železarne podrta. V vasi so postavili lesen zvonik in vanj
namestili zvon. Ker je bil za nekatere prebivalce moteč, so ga morali odstraniti. Zvon je bil
prenesen k Miševcu (hišna številka 13).
MEŠIŠNIKOV KRIŽ
Križ je bil postavljen v spomin in osebno zahvalo za srečno vrnitev Jožeta Zupančiča iz vojne. Še
danes se nahaja pri domačiji Mešišnik.
Čas in minljivost storita svoje. Verjetno so obstajala tudi druga, starejša in že pozabljena
znamenja. Obeležja nam pomagajo ohranjati spomin na dogodke v kraju, kjer so se skozi čas
prepletale poti staroselcev, domačinov, rudarjev, popotnikov, oskrbnikov, učiteljev, tujcev,
vojakov, beguncev, graničarjev in ostalih (Razinger, 2014, str. 85). Danes znamenja oziroma
obeležja predstavljajo pomembno kulturno dediščino kraja.
4.3.
ŠEGE IN OBIČAJI
Šege so tesno povezane z ljudmi in naravo. So del kulturne dediščine narodov in imajo
simboličen pomen. Gre za podedovano ali prevzeto družbeno priznano in obvezujoče ravnanje
posameznika ali skupnosti od določeni priložnost, z namenom da se povzdigne nad vsakdanjik.
Ko se simbolni pomen izgubi, govorimo le še o navadah (Markovčič, Primožič, 2006).
V nadaljevanju bodo opisane šege in običaji, ki so še danes prisotni v Javorniškem Rovtu.
VLEKA PLOHA
Ploh se vleče skozi vas takrat, ko v vasi od božiča do pusta ni nobene poroke oziroma ohceti.
Nekdaj je bila ravno zima čas kmečkih porok, saj so imeli kmetje takrat največ časa. Ploh je
velika smreka in predstavlja ženina. Neporočeni fantje jo v posmeh vsem dekletom, ki se niso
hotela poročiti, vlečejo skozi vas (Vleka ploha, 2015). V Javorniškem Rovtu ploh vlečejo
neporočeni fantje od 15. leta starosti dalje. Poleg glavne smreke oziroma ploha vaški fantje
podrejo tudi nekaj drugih smrek, ki jih ponavadi v znak dobre volje prispevajo vaški kmetje
oziroma posamezne domačije. Trasa »vleke ploha« poteka od Mlake do Pristave, na koncu pa
sledi licitacija ploha in družabno srečanje v gasilnem domu ali na Pristavi.
44
Slika 8: »Vleka ploha«
Avtor: Alenka Klinar, 2014
ŠRANGANJE
Šranganje ali postavljanje šrange je običaj, ko vaški fantje postavijo ovire na cesti za odhajajočo
nevesto (če nevesta zapušča kraj). Ženin mora v zameno, da lahko odpelje nevesto iz vasi, plačati
določeno vsoto denarja, ki predstavlja odkupnino za to, ker so vaški fantje tako dolgo skrbeli za
»nedotakljivost« neveste. Z denarjem od odkupnine vaški fantje kupijo darilo za
mladoporočenca. Ponavadi vaški fantje šrangajo odhajajoči nevesti, občasno pa šrango postavijo
tudi dekleta za odhajajočega ženina (Šranganje, 2015).
45
Slika 9: Postavljanje šrange
Avtor: Rok Vengar, 2008
POSTAVLJANJE MLAJEV
Mlaj je visoka in enakomerno ozka smreka, ki se jo olupi vse do njenega vrha. Vrh mora ostati
zelen in košat. Včasih so mlaje postavljali neporočeni fantje v pozdrav ženinu in nevesti oziroma
bodoči družini, pa tudi kot opomin na slovo od samskega življenja (Šranganje, 2015). Danes se
mlaje v vasi postavlja večinoma ob praznovanjih oziroma okroglih obletnicah katerega izmed
vaščanov. S postavitvijo mlaja se izkaže čast in spoštovanje do slavljenca. Mlaje se postavlja tudi
ob nekaterih drugih priložnostih, kot je sveto obhajilo in birma. Ob tovrstnih dogodkih, zdaj že
tradicionalno, za postavitev mlajev ob farni cerkvi na Koroški Beli poskrbijo rovtarski fantje.
FANTOVŠČINA / DEKLIŠČINA
Teden dni pred poroko fantje za ženina pripravijo fantovščino, dekleta pa dekliščino za nevesto.
Tako pri fantovščini, kot pri dekliščini gre za zabavo oziroma druženje ob izključno moški
46
(fantovščina) ali ženski (dekliščina) družbi. Fantovščina in dekliščina predstavljata še zadnjo
zabavo pred zapustitvijo samskega stanu (Konobelj, 2006, str. 21).
PUSTOVANJE
V pustnem času se vaški otroci našemijo v pustne šeme in se odpravijo po vasi. Obiščejo vsako
hišo v vasi. Lastniki obiskanih hiš njihov obisk in izvirnost pri izbiri pustne maske nagradijo s
sladkarijami, sadjem ali denarjem.
V zadnjih letih se je uveljavilo tudi pokopavanje pusta, ki poteka na Pristavi na pustno sredo.
GREGORJEVO
Gregorjevo praznujemo 12. marca in velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s
koledarskim začetkom pomladi. Za ta dan oziroma predvečer je značilno spuščanje osvetljenih
barčic in splavov po potokih in rekah. Običaj je značilen za obrtniško in delavsko okolje, saj so
tako opozorili na prihod pomladi, ko je dan daljši in je zato mogoče pri dnevni svetlobi dela
opravljati dalj časa (Markovčič, Primožič, 2006). V Javorniškem Rovtu ta običaj do pred nekaj
leti ni bil prisoten, zadnja leta pa se je uveljavil na Pristavi, kjer Zveza društev prijateljev mladine
Jesenice vsako leto pripravi delavnice, kjer otroci izdelajo barčice in jih potem spustijo po
bližnjem potoku v Zoisovem parku.
ADVENTI ČAS
Advent predstavlja štiritedenski čas pred božičem. Obsega štiri nedelje pred božičem in
predstavlja štiri obdobja stare zgodovine od Adama do Kristusa. To je čas duhovne priprave na
božič. Družine po domovih postavijo adventne venčke s štirimi adventnimi svečami (Markovčič,
Primožič, 2006). V Javorniškem Rovtu se je ohranil običaj, da v adventnem času v vas prinesejo
kip Marije iz župnijske cerkve na Koroški Beli. Vsaka hiša v vasi za 2 dni sprejme kip Marije v
svoj dom, kjer nato ob večerih potekajo molitve. Na predvečer božiča vaščani kip Marije peš
odnesejo nazaj v cerkev na Koroški Beli in se udeležijo polnočnice.
VELIKONOČNI ČAS
Velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, torej med 22. marcem in 25.
aprilom. Teden pred veliko nočjo se imenuje veliki teden (Markovčič, Primožič, 2006). V soboto
pred velikonočno nedeljo v Javorniškem Rovtu poteka žegnanje velikonočnih jedi na dveh
lokacijah – pri Kogovšku in v gasilnem domu.
47
Teden dni pred veliko nočjo, na cvetno nedeljo, vaščani izdelajo butare ali »begance« iz sedmih
vrst lesa: vrbe, drena, bezga, leske, pušpana, oljke in brinja.
ŠMARNICE
V mesecu maju v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu potekajo šmarnice. Dogodek je dobil ime
po šmarnici (Convallaria majalis), ki cveti v mesecu maju. Mesec maj predstavlja Marijin mesec,
in ker se vaščani (predvsem otroci) niso morali udeležiti vsakodnevne večerne maše na Koroški
Beli, se je uveljavilo »vaško bogoslužje.« Vsak večer v mesecu maju se tako otroci zberejo v
dvorani gasilnega doma in molijo k kipu Marije.
MIKLAVŽEVANJE
Na predvečer sv. Miklavža (5. decembra) poteka v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu
predstava in obdarovanje otrok s strani sv. Miklavža. Že teden dni pred 6. decembrom se
neporočeni vaški fantje napravijo v parkeljne in v večernem času hodijo strašit otroke po
domovih.
MATERINSKI DAN
Vsako leto 25. marca v gasilnem domu v Javorniškem Rovtu poteka kulturna prireditev za
materinski dan. Pred proslavo v dvorani gasilnega doma poteka sveta maša, potem pa sledi
nastop otrok iz Javorniškega Rovta, ki zaigrajo igrico in zapojejo številne pesmice.
Vsaka dežela ali kraj ima svojo tradicijo, običaje, šege in navade, ki se prenašajo iz roda v rod.
Tako stare kot tudi novejše šege ne smejo utoniti v pozabo, saj predstavljajo dediščino različnih
zgodovinski obdobij na Slovenskem. Šege in običaji že stoletja usmerjajo življenje skupnosti, še
posebej tako majhnih kot so vasi (Markovčič, Primožič, 2006).
4.4.
TEMATSKE POTI V JAVORNIŠKEM ROVTU IN OKOLICI
V Javorniškem Rovtu je veliko možnosti za izvajanje pohodniških izletov po Karavankah in
tematskih izletov v bližnji okolici Javorniškega Rovta. Osnovno izhodišče za izlete so največkrat
Jesenice zaradi svoje dobre prometne dostopnosti, za posamezne izlete pa so izhodišče
posamezna podeželska naselja v občini Jesenice, med katere spada tudi Javorniški Rovt. Nekateri
izmed izletov so vključeni tudi v turistično ponudbo občine Jesenice, za katero skrbi Turistično
informacijski center Jesenice (Pohodništvo, 2014).
48
4.4.1.
SLOVENSKA PLANINSKA POT ALI TRANSVERZALA
Slovenska planinska pot ali »transverzala« je planinska pot, ki poteka od Maribora do Ankarana
in se razteza čez večino slovenskega gorskega sveta. Je najstarejša vezna pot v Evropi in na
svetu, odprta pa je bila leta 1953. Celotna dolžina Slovenske planinske poti je 599 kilometrov
(SPP, 2014).
Del Slovenske planinske poti poteka tudi po grebenu Karavank. Karavanke so podolgovato
gorovje, ki s svojim zahodnim delom predstavljajo izrazito naravno državno mejo s sosednjo
Avstrijo, v vzhodnem delu pa se širi proti Kamniško – Savinjskim Alpam. Zaradi prisojne lege in
večinoma nezahtevnega reliefa so Karavanke priljubljena pohodniška destinacija. Med najbolj
obiskanimi točkami v Zahodnih Karavankah so: Stol (2236 m n.v., najvišji vrh Karavank), Kepa
(2143 m n.v.), Dovška Baba (1891 m n.v.), Hruški vrh (1776 m n.v.), sedlo Rožca (1587 m n.v.),
Klek (1753 m n.v.), Golica (1835 m n.v.), sedlo Suha (1439 m n.v.), sedlo Kočna (1469 m n.v.),
Veliki vrh (1944 m n.v.), sedlo Medvedjak (1698 m n.v.) in Vajnež (2104 m n.v., najvišji vrh
občine Jesenice). Za številne od naštetih vrhov sta najbolj primerni izhodišči vasi Planina pod
Golico in Javorniški Rovt (Pohodništvo, 2014).
4.4.2.
SLOVENSKA GEOLOŠKA POT
Del Slovenske geološke poti, ki poteka po Zahodnih Karavankah od Jezerskega preko Tržiča do
Jesenic, sega tudi na območje Javorniškega Rovta. Zahodne Karavanke so v geološkem smislu
prava »mala geološka šola«, ki obiskovalcem omogoča spoznavanje geoloških znamenitosti. Na
to območje prihajajo številni znanstveniki in ljubitelji fosilov in iščejo sledi davnega življenja.
Danes številne fosile najdemo v Lepenah, pri Spodnjih počivalih in na Pristavi, velika zbirka le
teh pa se nahaja tudi v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah (SGP, 2014).
4.4.3.
NARAVOSLOVNA IN RUDARSKA UČNA POT
Leta 1992 so opuščeno vojaško karavlo pri jezervarju obnovili in v njem uredili nov Center
šolskih in obšolskih dejavnosti, ter ga poimenovali Dom Trilobit. Da bi v čim večji meri zajeli
vse značilnosti kraja, ki bi bile povezane z dejavnostmi centra, so uredili učno pot in jo
poimenovali Naravoslovna in rudarska učna pot (Konobelj, 2006, str. 34). Učna pot je dolga 8
kilometrov, z višinsko razliko 600 metrov, na njej pa je 15 opazovanih točk, na katerih so
postavljene ustrezne table in smerokazi. Na poti najdemo številne naravne in zgodovinske
značilnosti, ki jih mladi raziskujejo in na podlagi lastnih izkušenj odkrivajo zakonitosti narave in
ostanke preteklosti. Učna pot je primarno namenjena učnim skupinam iz doma Trilobit, vendar je
primerna tudi za občane in turiste (Naravoslovna in rudarska učna pot, 2014).
49
4.4.4.
GAJŠKOVA POT
25. marca 1968 so v nesreči na Slemenu pod Mojstrovko umrli štirje mladi smučarji – planinci,
med katerimi je bil tudi 26-letni Alojz Gajšek, ki je bil 2 meseca pred tem izvoljen za novega
predsednika Planinskega društva Javornik – Koroška Bela. Planinsko društvo je po njem
poimenovalo planinsko pot s Kresa v Javorniški Rovt, ki so jo začeli graditi prav to leto, le nekaj
tednov pred njegovo smrtjo (Gajškova pot, 2014).
Izhodišče Gajškove poti je na Kresu pri opuščenih teniških igriščih v zgornjem delu Koroške
Bele. Na tem mestu je postavljena tudi tabla z osnovnimi podatki o poti in Koroški Beli. Pot se iz
nadmorske višine 711 metrov ob levem bregu potoka Javornik zložno vzpenja po gozdu do
Pristave v Javorniškem Rovtu (975 m n.v.). Gre za lahko in nezahtevno pot, ki je dolga približno
4 kilometre. Ob poti se nahajajo tri informativne table z informacijami o poti in lokalnem okolju
Koroške Bele in Javorniškega Rovta, za počitek pa so postavljene lesene klopi (Prav tam).
4.4.5.
KOLESARSKI IZLETI – »VRAŽJA TURA«
Kolesarski izleti po občini Jesenice so zasnovani kot krožne ture in načrtovani za različne
zahteve: družinsko kolesarjenje, rekreativno kolesarjenje in zahtevno gorsko kolesarjenje. Vsak
kolesarski izlet je specifičen in ponuja panoramske razglede, ogled naravnih in kulturnih
znamenitosti ob poti ter raznoliko gostinsko ponudbo. V občini Jesenice obstajajo štiri različne
kolesarske ture: »Okoli Španovega vrha«, »Vražja tura«, »Savska« in »Po Jesenicah«. »Vražja
tura« poteka tudi skozi Javorniški Rovt, kjer si kolesarji med počitkom ob poti lahko ogledajo
Javorniške slapove, nahajališče fosilov – Spodnja počivala, Zoisov park in travnike narcis v
mesecu maju (Kolesarski izleti in kolesarjenje, 2014).
Preglednica 3: »Vražja tura«
Dolžina
Jesenice (Gledališče Toneta Čufarja)–Slovenski Javornik–Trebež–
Javorniški Rovt–Pristava–Križovec–Planina pod Golico–Jesenice
20,3 km
Težavnost
zelo zahtevna
Višinska razlika
700 m
Najvišja točka
1222 m
Najnižja točka
560 m
Čas vožnje
1h 40` do 2h 10`
Potek izleta
50
Legenda:
----------- asfalt
----------- makadam
Vir podatkov: Kolesarski izleti in kolesarjenje, 2014
Avtor: Rok Vengar, 2014
Kolesarjenje je v Sloveniji vse bolj priljubljeno. O tem priča tudi ekipno tekmovanje za Pokal
Jeklene klučavn`ce. TD Rekreatur vsako leto organizira »Turo pod Golico.« Gre za 57,8 km
dolgo traso s štartnim izhodiščem in ciljem na Stari Savi na Jesenicah. Proga poteka od Jesenic,
mimo Slovenskega Javornika v Javorniški Rovt do najvišje točke, ki se nahaja na nadmorski
višini 1275 metrov. Od tu se proga mimo travnikov z narcisami spusti v Planino pod Golico in
ponovno vzpne mimo Plavškega Rovta in po gorskih cestah do vasi Dovje, od koder se proga
spusti v Mojstrano in ponovno vzpne do slapa Peričnik. Zadnji del proge poteka po kolesarski
stezi Mojstrana – Jesenice in se zaključi na Stari Savi. Dogodek poteka v mesecu maju in vsako
leto privabi vedno več sodelujočih (Tura pod Golico, 2014).
Slika 10: Podolžni profil trase »Tura pod Golico«
Vir: Tura pod Golico, 2014
51
4.4.6.
VODENI IZLETI
V občini Jesenici je pripravljenih več programov za izvajanje vodenih izletov po Jesenicah in
okolici, kamor spada tudi Javorniški Rovt. Izleti so zanimivo zasnovani in vsebujejo ogled
številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, namenjeni pa so vsem, ki si želijo odkriti mesto
Jesenice in okoliške kraje v Karavankah (Vodeni izleti, 2014).
Na voljo so izleti s sledečimi tematikami:
-
»Skrivnost vasi pod Golico« (narcisne poljane),
»Mesto jekla« (Jesenice skozi čas),
»Mesto železarstva in hokeja« (Jesenice),
»Železarstvo skozi stoletje« (fužinska pot),
»Rovte nad Jesenicami v vsej svoji lepoti« (panoramski razgledi),
»Stoletje gorenjskih elektrarn«,
»Na obali Panonskega morja«,
»Okamenela pravljica« (samostojni izlet),
»Mesto jekla in narcis« (za šolske skupine) in
»Iz mesta jekla v naravo« (za šolske skupine) (Prav tam).
Javorniški Rovt je vključen v štiri vodene izlete: »Rovte nad Jesenicami v vsej svoji lepoti«,
»Stoletje gorenjskih elektrarn«, »Na obali Panonskega morja« in v šolski izlet »Iz mesta jekla v
naravo« (Prav tam).
»ROVTE NAD JESENICAMI V VSEJ SVOJI LEPOTI«
Rovte nad Jesenicami so znane kot območje, kjer je največje naravno rastišče narcis. Pohodniški
del izleta vodi do vasi Planina pod Golico, ki se nahaja pod vznožjem Golice. Kraj je bil nekdaj
zibelka jeseniškega železarstva, danes pa predstavlja izhodiščno točko za vzpone na okoliške
vrhove. V vasi si je možno ogledati staro hišo s črno kuhinjo, nato pa sledi vožnja z žičnico do
Španovega vrha, kjer je lep razgled na Jeseniško dolino. Pot se nadaljuje mimo travnikov z
narcisami do sosednjega Javorniškega Rovta, kjer najdemo nekdanjo Zoisovo upravno stavbo
(danes Dom Pristava) in Zoisov park s številnimi eksotičnimi in domačimi drevesnimi vrstami ter
tremi pretočnimi jezerci (Prav tam).
52
»STOLETJE GORENJSKIH ELEKTRARN«
Vodeni izlet ponuja ogled treh elektrarn. Izlet se začne z ogledom akumulacijskega jezera
hidroelektrarne Moste, sledi ogled največje gorenjske elektrarne HE Moste. Nato sledi izlet v
Završnico, kjer je na voljo ogled najstarejše elektrarne dežele Kranjske, to je HE Završnica.
Zadnja izmed treh je na vrsti HE Javorniški Rovt, ki spada med najstarejše v Sloveniji. Sledi
kosilo na Pristavi in ogled Zoisovega parka ter zaključek izleta na avtocestnem počivališču na
Hrušici, kjer stoji vodna turbina, ki je bila v času svoje postavitve med največjimi na svetu (Prav
tam).
»NA OBALI PANONSKEGA MORJA«
Začetek izleta je v Gornjesavskem muzeju, v katerem si je mogoče ogledati bogato zbirko
fosilnih najdb iz obdobja terciarja (45-50 milijonov let pr. n. št.), ko je širše območje Jesenic
prekrivalo Panonsko morje. Sledi izlet, ki nas vodi mimo Pristave do paleontološkega nahajališča
v dolini Lepene, kjer si obiskovalci v naravi lahko ogledajo fosile polžev, školjk, morskih lilij in
rastlin ter ostanke starodavnih pražilnih peči, ki so jih že v pradavnini uporabljali za proizvodnjo
jekla. Sledi povratek na Pristavo in ogled Zoisovega parka (Prav tam).
»IZ MESTA JEKLA V NARAVO«
Prva postaja opisanega izleta je na Stari Savi, kjer je v Bucelleni – Ruardovi stavbi na voljo ogled
paleontološke, rudarske in železarske zbirke. V tem delu se nahajata tudi jezuitska cerkev
Marijinega vnebovzetja in delavska stavba Kasarna, kjer je na ogled etnološka zbirka. Sledi
vožnja do Pristave v Javorniškem Rovtu, kjer stoji rezidenca nekdanjega barona in botanika
Karla Zoisa, ki je na pobočjih Karavank odkril Zoisovo zvončnico in Zoisovo vijolico. Poleg
mogočne stavbe si je možno ogledati tudi Zoisov park s tremi jezerci in bele poljane narcis v
bližnji okolici. Po ogledu Pristave sledi pot do doma Trilobit in ogled tretje najstarejše
hidrocentrale v Sloveniji z edinstvenih sistemom vodnih zajetij v Evropi (Prav tam).
53
5. ŠOLA V NARAVI
»Šola v naravi je strokovni izraz (termin), zato natančno ločimo, kaj to je in kaj ni. Šola v naravi
je opredeljena kot posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da cel razred ali
več vzporednic odide za nekaj časa v neko naravno, čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega
bivanja (k morju, reki, jezeru, v gozd, gore, zasneženo naravo in podobno), kjer se v posebnih
okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu nadaljuje smotrno pedagoško
delo« (Kristan, 1998, str. 8).
Slika 11: Shema definicije šole v naravi
Vir: Gregorčič, 2005, str. 57
5.1.
5.1.1.
RAZVOJ ŠOLE V NARAVI SKOZI ČAS
ŠOLA V NARAVI V TUJINI
Šola v naravi ni izvirna slovenska zamisel, saj jo v takšni ali drugačni obliki poznajo po celem
svetu. Prvi začetki so bili v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so začeli v Franciji povezovati
učenje smučanja in redni pouk (Razvoj šole v naravi, 2015). Svetovni kongres za telesno kulturo
v Bruslju je francosko pobudo pozdravil in v resoluciji tovrstno prakso priporočil vsem deželam
(Kristan, 1998, str. 13).
54
Na Švedskem morajo učenci vsako leto v naravi preživeti štiri do osem dni. Različne dejavnosti
so smiselno in enakomerno porazdeljene, med njimi pa prevladujejo življenje na deželi,
prebivanje v gozdu, različni načini orientiranja itd. (Prav tam).
Nemčija ima okoli 408 središč za izvajanje programov, ki jim pri nas pravimo šola v naravi,
vendar pa z njimi nismo natančneje seznanjeni. Veliko bolj poznan nam je koncept šole v naravi,
ki ga izvajajo v sosednji Avstriji. V avstrijski osnovni šoli imajo dva smučarska tečaja ter
plavalni in šolski športni teden. V srednji šoli imajo dijaki obvezen smučarski tečaj, poleg tega pa
še tri športne dni. Obvezne smučarske tečaje za osnovne in srednje šole v Avstriji organizirajo že
več kot sedemdeset let, medtem ko poletne športne tedne prirejajo že več kot dvajset let. Osrednja
pozornost je namenjena športnim dejavnostim, ki so povezane z naravo. Med njimi je na prvem
mestu smučanje, sledijo gorništvo, kolesarjenje, jahanje in jadranje na vodi (Prav tam).
Primerjava avstrijskih programov in našega pojmovanja šole v naravi nam pokaže, da v Avstriji
prevladujejo predvsem športne vsebine, medtem ko se pri nas zavzemamo za bolj celostno
vzgojno-izobraževalno oblikovanje učencev (Prav tam, str. 13-14).
5.1.2.
ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI DO LETA 1991
Ideja šole v naravi se pri nas pojavi leta 1962, ko je Jože Beslič, takratni svetovalec za telesno
vzgojo na Zavodu za telesno vzgojo Ljubljana, predlagal, da naj četrti razredi osnovne šole
odidejo na sedemdnevni tečaj plavanja na morje, peti razredi pa na tečaj smučanja v zimski
počitniški center. Glavni vzgojno-izobraževalni cilj te zamisli je bil, da se otroci najprej naučijo
plavati in smučati. Že leto kasneje so se otroci osnovnih šol iz občine Ljubljana Center udeležili
plavalnega tečaja v Savudriji in smučarskega tečaja v Gorjah pri Bledu. Leta 1964 se tudi prvič
pojavi ime šola v naravi, ker pa je šlo za dve vrsti, sta se uveljavila izraza poletna in zimska šola
v naravi (Kristan, 1998, str. 15). Tudi pri nas so v šoli v naravi sprva prevladovale športne
vsebine, šele sčasoma pa je prišlo do bolj celostnega vzgojno-izobraževalnega oblikovanja
učencev.
V šolskem letu 1964/1965 je Zavod za telesno vzgojo Ljubljana izdal prvi priročnik za šolo v
naravi. Napisala sta ga J. Beslič in J. Mesesnel, poleg športnih vsebin pa so bile v njem tudi že
vsebine drugih učnih predmetov (Prav tam).
V naslednjih letih se je vse več šol iz različnih občin (predvsem na širšem območju Ljubljane)
odločalo za organizacijo šole v naravi. Zavod za telesno vzgojo Ljubljana je namenil veliko
pozornosti šoli v naravi kot obvezni obliki šolskega dela, čeprav le ta v zakonskih listinah še ni
bila obvezna. Že takrat so si prizadevali, da bi tako poletna, kot tudi zimska šola v naravi postali
obvezni za vse otroke (Prav tam, str. 15–16).
Največ težav za izvajanje šole v naravi je predstavljalo njeno neurejeno financiranje, ki ni bilo
sistemsko urejeno. Kljub temu je v šolskem letu 1980/1981 več kot polovica osnovnih šol
organizirala vsaj eno (zimsko ali poletno) šolo v naravi. Zaradi velikega razmaha šole v naravi je
bilo pričakovati, da bo novi šolski zakon, ki je bil sprejet leta 1981, uzakonil tovrstno vzgojnoizobraževalno obliko. Do tega ni prišlo, saj bi država s priznanjem tovrstne vzgojno55
izobraževalne oblike morala posledično prevzeti tudi finančno odgovornost za izvajanje šole v
naravi (Prav tam, str. 16–17).
Leta 1983 je bil sprejet nov učni načrt, ki poleg rednega pouka navaja še športne dneve, aktivni
odmor, minuto za zdravje in tečaje (plavanje, smučanje, kolesarjenje, športna značka), vendar pa
je bila v njem izpuščena šola v naravi, ki jo učni načrt priporoča le kot sredstvo za doseganje
nekaterih drugih nalog (npr. pri pouku plavanja) (Prav tam, str. 17). Uvrstitev šole v naravi med
neobvezni del vzgojno-izobraževalnega programa je pomenila, da država ni dolžna zagotoviti
denarnih sredstev za izvedbo šole v naravi, to pa je imelo za posledico dejstvo, da se je vse več
šol odločalo za neizvajanje šole v naravi, izvajanje le te v okrnjeni obliki ali pa so šolo v naravi
nadomestili z raznimi tečaji, saj so šole vedno težje zbrale denar za organizacijo šole v naravi
(Prav tam, str. 18–20).
Po letu 1985 je prišlo do naglega upadanja števila šol, ki so izvajale šole v naravi, zato je leta
1986 Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala javni posvet glede problematike
zmanjševanja števila šol v naravi in njihove kakovosti. Na posvetu je bilo sprejetih 12 sklepov, ki
so v strnjeni obliki povzeti v naslednji misli:
»Šola v naravi kot oblika sodobnega pouka pomembno dopolnjuje vzgojno-izobraževalni
program osnovne šole. Poleg vzgojno-izobraževalne vrednosti je njeno koristnost mogoče
pozitivno ocenjevati tudi z zdravstvenega, športno-vzgojnega in psihosocialnega zornega kota.
Zato mora šola v naravi postati obvezen del vzgojno-izobraževalnega programa osnovne šole. S
tem bi dali vsem učencem možnosti neodvisno od organizacijskih sposobnosti in zagnanosti
vodstev šol, razumevanja ožjega družbenega okolja in socialnega stanja učencev. Hkrati je
seveda treba poenotiti nekatera osnovna gledanja na šolo v naravi in izboljšati njeno kakovost«
(Prav tam, str. 21).
Posvet Zveze prijateljev mladine Slovenije je oživil misel na šolo v naravi in nekoliko zavrl njeno
nazadovanje, hkrati pa od pristojnih oblasti zahteval, da se vprašanje šole v naravi sistemsko
uredi (Prav tam).
Za razvoj šole v naravi do osamosvojitve Slovenije leta 1991 so značilna tri obdobja:
1. obdobje (do leta 1970): razširitev šole v naravi po šolah ljubljanske organizacijske enote
Zavoda za telesno vzgojo Ljubljana.
2. obdobje (1970 – 1985): razširitev šole v naravi po vsej Sloveniji. Izvajali sta se poletna in
zimska šola v naravi.
3. obdobje (po letu 1985): postopno zmanjševanje števila šol, ki so izvajale šolo v naravi (Prav
tam).
56
Dejavniki, ki so zavirali uresničitev zamisli o kakovostni šoli v naravi so bili:
-
uvrstitev šole v naravi v razširjen in neobvezen program,
neurejeno financiranje,
napačno razumevanje šole v naravi pri vodstvih šol ter med ravnatelji in učitelji drugih
učnih predmetov,
neizdelan program in vzgojno-izobraževalne oblike šole v naravi,
nezainteresiranost nekaterih vodstev šol, športnih pedagogov in staršev, ter
zmanjševanje življenjskega standarda staršev, ki so v veliki meri financirali večji del šole
v naravi (Prav tam, str. 22).
5.1.3.
ŠOLA V NARAVI V SLOVENIJI PO LETU 1991
Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do šolske reforme. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in
šport je leta 1991 izdal gradivo Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje – koncepcija in strategija
šolske športne vzgoje v Sloveniji, kjer so med drugim zapisali, da naj bosta poletna in zimska
šola v naravi enakovredni ter da tečaji plavanja in smučanja ne morejo v celoti nadomestiti njune
dolgoročne naravnanosti. Poleg tega se je v gradivu pojavila tudi zahteva po tretji obliki šole v
naravi, ki bi jo lahko predstavljal teden taborjenja, povezan z ostalimi vsebinami in interesi
mladih. Tretja oblika šole v naravi bi bila namenjena višjim razredom osnovne šole (šesti, sedmi
in osmi razred) (Kristan, 1998, str. 23).
Leta 1992 je sledil nov dokument, in sicer Smernice šolske športne vzgoje, kjer je zapisano, da je
potrebno ohraniti in oživiti dosedanji obliki šole v naravi (poletna in zimska), v višjih razredih
dodati tretjo obliko (teden taborjenja, planinski tabor, športni teden) ter v srednji šoli uvesti teden
življenja v naravi. Smernice, ki jih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije, so nekoliko
nasprotujoče, saj se v njih zavzemajo za tri šole v naravi, nato pa zahtevajo, da se ena uveljavi z
zakonom. To je protislovno, saj če so predlagane in strokovno utemeljene tri šole v naravi, potem
je samoumevno, da morajo biti vse tri tudi zakonsko podprte (Prav tam, str. 23–24).
Leta 1996 je začel veljati Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja, ki osnovne šole obvezuje, da organizirajo vsaj eno šolo v naravi, ki pa za učence
še vedno ni obvezna (Prav tam, str. 26–27).
V letu 2001 je bil sprejet Koncept šole v naravi, ki opredeljuje šolo v naravi, njena načela in cilje
ter organizacijska in didaktična priporočila, prav tako pa je bil sprejet Pravilnik o financiranju
šole v naravi (Kolar, 2012, str. 2).
Pomemben korak k vzpostavitvi boljših pogojev za izvajanje šole v naravi je bila ustanovitev
Centra šolskih in obšolskih dejavnosti leta 1992. Ugodni finančni pogoji, dobra tehnična
opremljenost objektov (dvorane, plezalne stene, bazeni, igrišča) in izobražen pedagoški kader, ki
skrbi za športne, naravoslovne in družboslovne aktivnosti, omogočajo izvajanje kvalitetnih šol v
naravi. Domovi CŠOD se nahajajo na različnih lokacijah po Sloveniji, kar udeležencem šole v
naravi omogoča, da spoznajo različne predele Slovenije (Razvoj šole v naravi, 2015).
57
5.2.
ZAKONSKA PODLAGA
Šola v naravi se z besedo prvič pojavi v Zakonu o osnovni šoli (20. člen), ki obsega obvezni in
razširjeni program. Šola v naravi spada v razširjeni program, zato je organizacija le te za šolo
obvezna. Udeležba otrok je tako kot pri drugih oblikah razširjenega programa prostovoljna
(Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001, str. 4).
Šola mora učencem ponuditi program šole v naravi. V času obveznega izobraževanja je šola
dolžna organizirati vsaj dve, priporočljivo je, da se šolo v naravi organizira vsaj enkrat ob koncu
vsakega vzgojno-izobraževalnega obdobja (Prav tam).
Z Zakonom o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja (81. člen) je določeno
financiranje šole v naravi, ki se deli na dva dela. Prvi del določa, da se iz sredstev državnega
proračuna v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo zagotavljajo osebni
prejemki tudi za program šole v naravi, drugi del pa določa, da preostali materialni del prispevajo
starši in/ali drugi (Prav tam).
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (83. člen) poleg tega določa, da za
učence, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi,
sredstva v skladu z normativi in standardi zagotovi država (Prav tam).
Šola mora ob soglasju staršev zagotoviti pogoje za šolo v naravi in jo organizirati. Šola je dolžna
sama oblikovati izvedbeni program, pri čemer mora upoštevati cilje in načela splošnega programa
šole v naravi ter okoliščine in materialne zmožnosti učencev (Golub, Gumilar, 2003, str. 8).
Pri organizaciji šole v naravi je potrebno upoštevati naslednje zakonske in podzakonske akte:
-
Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29.2.1996),
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96
z dne 29.2.1996),
Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v
programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95 z dne 21.7.1995),
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list
RS, št. 57/07 z dne 29.6.2007),
Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 75/04 z
dne 13.7.2004),
Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok (Uradni
list RS, št. 23/09) in
Pravilnik o zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in
prostori osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/69 in 5/80) (Prav tam, str. 8–9).2
2
Šola v naravi se lahko odvija v zgradbah, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika o zdravstveno-higienskih razmerah,
katerim morajo ustrezati poslopja in prostori osnovne šole (Golub, Gumilar, 2003, str. 9)
58
Šola lahko pod določenimi pogoji organizira in ponudi tudi več kot dve izvedbi šole naravi, in
sicer:
-
-
šolo v naravi v času osnovnošolskega izobraževanja učencu financirajo starši,
šola mora izvesti vse aktivnosti, da se vanjo vključijo tudi otroci, katerih starši prispevka
ne zmorejo plačati,
šola v naravi je organizirana znotraj števila ur osnovnošolskega izobraževanja in
uresničuje izbrane cilje učnega načrta, zato mora šola za učence, ki se šole v naravi ne
udeležijo, v tem času organizirati primerljiv program, ki prav tako omogoča doseganje
ciljev šole v naravi in
šola mora za izvedbo šole v naravi pridobiti soglasje večine staršev (Komljanc, Lipovšek,
Cankar, 2001, str. 4)
5.3.
VLOGA IN POMEN ŠOLE V NARAVI
Šola v naravi je posebno vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je, da celoten razred ali več
paralelk za nekaj časa odide v čim manj urbano okolje zunaj kraja stalnega bivanja. Pedagoško
delo se v šoli v naravi nadaljuje po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu, saj ima
pedagoški proces v šoli v naravi nekoliko drugačne razsežnosti in značilnosti (Kristan, 1998, str.
8). S pojmom šola v naravi je mišljen izkustven način učenja, pri katerem pride učenec do novih
spoznanj skozi konkretne izkušnje, po drugi strani pa je s pojmom šola v naravi mišljena
pokrajina sama, ki kot taka postane prostor učenja in cilj raziskovanja (Gregorčič, 2005, str. 57).
Bistveno prednost šole v naravi v primerjavi s klasičnim poukom predstavljajo: sproščeno in
spodbujajoče vzdušje, pozitivni socialni in psihološki učinki dela v skupini, večja motiviranost,
zgoščeno delo in ekonomizacija pouka. Takšen integralen način pouka s pedagoškimi in
izobraževalnimi učinki omogoča dvig kakovosti pri vzgoji in izobraževanju (Gros, 2005, str.
288).
Šola v naravi je opredeljena s Konceptom šole v naravi, ki ga je leta 2001 sprejel Strokovni svet
Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V konceptu je navedeno, da šola v naravi s svojo
specifično organizacijo dela uresničuje programe, katerih cilji, dejavnosti in vsebine so vezane na
nekoliko drugačno izvedbo (npr. terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti itd.). Za
drugačno izvedbo je pomembna vključenost medpredmetnega povezovanja, prepletanje znanja iz
različnih predmetnih področij ter vpetost v okolje v katerem poteka šola v naravi (Komljanc,
Lipovšek, Cankar, 2001, str. 4).
59
PREDNOSTI IN POSEBNOSTI:
- povezanost in prepletenost vzgojne in izobraževalne funkcije (prednost) in
- medpredmetno povezovanje (posebnost).
Zaradi specifičnih okoliščin, v katerih poteka šola v naravi so mnogi cilji lažje dosegljivi, kot pri
klasičnem pouku. Učenci z aktivnimi oblikami dela (problemski pouk, terensko delo, sodelovalno
učenje, razgovor, raziskovalno učenje) izkustveno spoznavajo različne učne vsebine, ki so
opredeljene z učnimi načrti, hkrati pa razvijajo zanje opredeljene sposobnosti in spretnosti.
Poseben poudarek je namenjen razvijanju gibalnih sposobnosti, poleg tega pa se otroci zaradi
odsotnosti od doma naučijo skrbeti za varnost, osebno higieno, primernost oblačil in obutve itd.
(Gros, 2005, str. 290).
5.3.1.
IZKUSTVENO UČENJE
OPREDELITEV IZKUSTVENEGA UČENJA
Izkustveno učenje je širok in kompleksen pojem, ki posledično nima enotne definicije oziroma
opredelitve. Gre za obliko učenja, pri kateri se poskušajo neposredna izkušnja (doživljanje),
opazovanje (percepcija), spoznavanje (kognicija) in ravnanje (akcija) povezati v celoto.
Izkustveno učenje omogoča, da učenci razvijajo kompetence, ki jih potrebujejo v prihodnosti
(Opravž, 2010, str. 7).
Izkustveno učenje ima naslednje pozitivne učinke:
-
spodbuja motivacijo,
dviga osebno zavzetost,
poveča osebno zavedanje in vživljanje (empatijo) v druge ljudi,
razvija občutljivost zase in za druge ljudi,
razgrne protislovja med lastno in tujo izkušnjo, med pričakovanji in dogajanjem, med cilji
in procesi,
pomaga sprejemati utrjena stališča,
razširi perspektivo pogleda na vsakdanje pojave,
razvija sposobnost prilagajanja na nove okoliščine,
poveže prej ločene vidike (spoznavni, čustveni, akcijski),
razvija se zmožnost celovitega dojemanja, sinteza integracije in
pomaga pridobiti razne spretnosti komunikacijske spretnost in sodelovanje z drugimi
ljudmi (Marentič Požarnik, 1987, str. 90).
60
Izkustveno učenje je nastalo kot odgovor na vprašanje, kako teorijo povezati s prakso, to pa je
hkrati tudi bistvo šole v naravi, katere glavni element je izkustveno učenje.
Izkustveno učenje učenca postavi v aktivno vlogo v učnem procesu, kjer pridobi novo znanje na
podlagi lastne izkušnje. Glavno sporočilo izkustvenega učenja je torej, da je učenje veliko bolj
učinkovito, v kolikor je učenec bolj aktivno vpleten v proces učenja, pri tem pa uporablja kar
največ svojih sposobnosti, zmožnosti in spretnosti (Potočnik, 2008, str. 9).
METODE IZKUSTVENEGA UČENJA
Učne metode so v splošni didaktiki opredeljene kot najboljši možni način pridobivanja znanja ter
razvijanja posameznikovih sposobnosti in navad, skupaj s sodelovanjem med učencem in
učiteljem. Učna metoda je torej postopek, pri katerem učenci pod neposrednim ali posrednim
učiteljevim vodstvom na čim lažji in gospodaren način pridobivajo in utrjujejo znanje,
sposobnosti in navade, obenem pa razvijajo svoje sposobnosti, osebnost ter se pripravljajo za
življenje in delo v družbi (Brinovec, 2004, str. 49).
Razlika med tradicionalnimi učnimi metodami in metodami izkustvenega učenja je v tem, da je
pri tradicionalnih učnih metodah kot najvišji cilj opredeljeno pridobivanje abstraktnega znanja,
medtem ko je glavni cilj metod izkustvenega učenja doživljanje in podoživljanje lastnih izkušenj
ter učenje iz konkretnih situacij (Cencič, Cencič, 1992, str. 9).
Nepogrešljiv del izkustvenega učenja, in šole v naravi v celoti, predstavlja terensko delo. Tako
pri pouku geografije, kot pri pouku zgodovine se učenci tekom šolanja seznanijo z različnimi
terenskimi metodami, ki pa so specifične za vsak predmet posebej (Trškan, 2006, str. 59).
Metode neposrednega opazovanja pri pouku geografije so:
1. metoda opazovanja: je temeljna geografska metoda pri terenskem delu. Učenci
opazujejo predmete in pojave, kar jim predstavlja izhodišče spoznanja o objektivni
stvarnosti. Učenci opazujejo pojave, procese in predmete, ter na posameznih primerih na
podlagi lastne aktivnosti spoznavajo splošno;
2. metoda risanja: terensko delo pogosto zahteva risanje geografskih pojavov in objektov v
naravi, zato morajo učenci obvladati osnovne načine geografskega risanja (skica,
panoramska slika itd.);
3. metoda merjenja: pri metodi merjenja učenci spoznajo instrumente za merjenje, način
dela z njimi in rezultate merjenja. S takšnim pristopom dosežemo funkcionalno znanje in
spretnosti;
4. metoda zbiranja vzorcev: nekatere geografske elemente lahko dodobra spoznamo v
razredu, če imamo na voljo ustrezno zbirko vzorcev. Zbiranje vzorcev poteka na terenu,
prav tako razvrščanje in klasifikacija;
61
5. metoda intervjuja in anketiranja: geografsko delo v pokrajini je zelo različno. Včasih
je dovolj zgolj opazovanje, spet drugič je potrebno zbiranje podatkov, pri čemer si
pomagamo z intervjuvanjem prebivalstva;
6. metoda zbiranja podatkov: razumevanje procesov in njihova interpretacija sta
mnogokrat odvisna od podatkov, ki jim imamo na voljo. Zbiranje podatkov seže na
različna področja (npr. štetje prometa, prebivalstva, pogostnost nekaterih pojavov itd.);
7. metoda kartiranja: kartiranje je najpopolnejša metoda evidentiranja in prostorskega
prikazovanja geografskih pojavov, ki jih je treba ugotoviti na terenu (Brinovec, 2004, str.
51–69).
Zgodovinske terenske metode pri pouku zgodovine so:
1. metoda opazovanja: pri tej metodi je poudarek na tem, kaj učenci vidijo, slišijo in
občutijo na samem terenu. Glavni namen uporabe te metode je razumevanje prostora
oziroma kraja, v katerem opazovanje poteka. Poleg opazovanja se učenci poslužujejo tudi
risanja, fotografiranja in snemanja;
2. metoda odkrivanja: pri tej metodi je pomembno, kaj učenci vidijo in kaj jim to pove.
Učenci si pri tej metodi zastavljajo različna vprašanja, ki se nanašajo na objekt
preučevanja (stavba, spomenik, zgodovinski predmet). Metoda se lahko kombinira tudi z
metodo merjenja, anketiranja, kartiranja itd.;
3. metoda postavljanja hipotez ali domnev: pri tej metodi učenci sklepajo od splošnega k
posebnemu (dedukcija) in od znanega k neznanemu (indukcija). Na podlagi različnih
dokazov učenci lahko sklepajo in preverjajo posamezna zgodovinska dejstva (Trškan,
2006, 61–63).
5.3.2.
TERENSKO DELO
OPREDELITEV TERENSKEGA DELA
Terensko delo je način učenja in poučevanja, kjer je verodostojnost podatkov najbolj točna, saj so
podatki pridobljeni z aktivno udeležbo, iz prve roke. Pri terenskem delu ne gre le za usvajanje
nove učne vsebine, temveč za neposredno seznanitev z dejanskim problemom (Radanovič, 2009,
str. 2).
Terensko delo je vključeno v več predmetov v osnovni in srednji šoli. Gre za zahtevnejšo obliko
pouka, ki zahteva dobro pripravo in načrtovanje, ter je časovno zamudna, nepredvidljiva ter
vezana na šolsko okolico in vreme. Terensko delo ima svoje prednosti in slabosti, vendar je nujno
potrebna oblika pouka, saj učencem omogoča edinstveno neposredno izkušnjo. Tudi zato je
terensko delo v učnih načrtih opredeljeno kot eno izmed specialno-didaktičnih priporočil in je
nepogrešljiv del šole v naravi (Prav tam).
62
Pomen terenskega dela za učence:
-
učinkovito delo,
aktivni učenci,
motivirani učenci in
možnost diferenciacije (Brinovec, 2004, str. 165).
Pomen terenskega dela za učitelje:
-
sprememba stila dela,
potreba po študiju,
vključevanje strokovnjakov in
možnost napredovanja (Prav tam, str. 166).
Terensko delo se izvaja z uporabo različnih aktivnosti in metod. Kent s sodelavci je, glede na
aktivnosti učencev, terensko delo razdelil na:
1. opazovalno terensko delo: pri opazovalnem terenskem delu učitelj vodi celoten
postopek, od učencev pa se zahteva le njihova prisotnost. Učenci pri tem načinu
terenskega dela zelo hitro izgubijo koncentracijo, saj pouk zamenja le prostor izvajanja.
Zato je pomembno, da pri tovrstni obliki terenskega dela učitelj z učenci vzpostavi dialog
(dvosmerna komunikacija), njihovo zanimanje pa dodatno vzpodbudi z delovnim listom.
Z njegovo pomočjo so učenci bolj pozorni in zbrani, saj vedo na kaj točno se morajo pri
svojem opazovanju osredotočiti.
2. sodelovalno terensko delo: pri sodelovalnem terenskem delu so v ospredju posamezne
skupine učencev, učitelj pa celoten proces terenskega dela samo povezuje in nadzoruje.
Tovrstno terensko delo od učitelja zahteva bolj temeljito pripravo in več časa za izvedbo.
Sodelovalno terensko delo je sicer težje nadzorovati in je za učitelja tudi bolj stresno,
vendar pa je za učence bolj zanimivo, saj morajo sami voditi posamezne skupine in
opravljati različne naloge (npr. pobiranje vzorcev, anketiranje ljudi itd.).
3. začetno praktično delo in opazovanje z udeležbo: pri tej obliki terenskega dela se
učenci priključijo posameznim socialnim skupinam in so udeleženi v njihovem
življenjskem stilu. Učenci opazujejo in so hkrati udeleženi v učni proces, saj se lahko
vživijo v vlogo turističnega vodiča, okoljevarstvenika, upravnika itd. (Kent, 1997; v:
Opravž, 2010, str. 20–22).
63
Preglednica 4: Opredeljevanje učiteljev geografije o prednostih in slabostih pri izvajanju
pouka geografije v naravi v objavljenih prispevkih v reviji Geografija v šoli za obdobje
1995-2005
PREDNOSTI +
SLABOSTI -
Večja motiviranost in aktivnost učencev za Neekonomičnost, velika poraba časa,, močno
učenje.
povečan obseg pedagoškega dela.
Uspeh lahko dosegajo tudi učenci, ki so Pomanjkanje finančnih sredstev za nakup
drugače manj uspešni.
materiala (učnih pripomočkov).
Večja vzgojna in izobraževalna vrednost ter Dodatni stroški za prevoz učencev (prevoz,
učinkovitost pouka.
prehrana).
Uveljavitev učencev, učitelja, predmeta na Skromna podpora vodstva šole, sodelavcev
šoli in izven z rezultati dela (plakati, in staršev za takšen način dela.
predstavitve).
Večja učna nazornost pouka.
Vandalizem (npr. uničevanje učnih poti,
terenskih opazovalnic)
Možnost izmenjave gradiv med učitelji (npr. Problem varnosti, možnost poškodb in
ekskurzij).
nezgod.
Boljše poznavanje učencev, več različnih Premalo
znanj
in
samozavesti,
možnosti za vrednotenje učenčevih znanj, neinformiranost o različnih, že izdelanih,
veščin in izdelkov.
primerih pouka v naravi.
Večja pestrost in raznolikost dela.
Iskanje strokovnih (zunanjih) sodelavcev.
Negotovost pri vrednotenju in ocenjevanju
rezultatov.
Premalo časa, težave z urnikom in odhodom
na teren.
Preveliko število učencev v skupinah, iskanje
spremstva.
Vir: Kolenc Kolnik, 2005, str. 30
FUNKCIJE IN ORGANIZACIJA TERENSKEGA DELA
Terensko delo je kot učna oblika veliko bolj priznano in uporabljeno v tujini. Izobraževanje bi
moralo biti tesno povezano s terenskim delom, saj predvsem pri pouku geografije in zgodovine
poučevanje ni mogoče brez terenskega dela (Job, 2006; v: Pevec, 2011, str. 13).
64
Funkcije terenskega dela delimo na pet vzgojno-izobraževalnih ciljev:
1. pojmovni razvoj: učenec mora okrepiti razumevanje relacije med skupinami geografskih
pojmov, pojavov in procesov, s čimer lahko naredi preskok med učilnico in stvarnim
svetom.
2. veščine in spretnosti: pri terenskem delu učenec dobi možnost »pravega« raziskovanja,
ki pospešuje razvoj različnih veščin in spretnosti (spraševanje, opazovanje, zbiranje
podatkov, analiziranje, kartiranje itd.).
3. čustveno učenje: delo na terenu pripomore k razvoju učenčeve sposobnosti
doživljajskega razumevanja in dojemanja različnih okolij. Poleg tega terensko delo
pomaga pri razvoju spoštovanja in varovanja okolja ter pospešuje izkustveno učenje.
4. vrednote: terensko delo omogoča, da učenci razvijejo toleranco do različnih pogledov na
politična, socialna in okoljevarstvena vprašanja. To dosegajo s pomočjo zagovarjanja in
pojasnjevanja lastnih mnenj, posledično pa se učijo priznavati in spoštovati mnenja in
vrednote drugih ljudi.
5. družbeni in socialni razvoj: terensko delo ima velik vpliv na učenčev osebni in družbeni
razvoj. Učenci prevzemajo odgovornost za lastno učenje, terensko delo pa pomaga graditi
učenčevo samozavest in odpornost na različne manipulacije. Terensko delo omogoča
razvijanje spretnosti kot so vodenje, timsko delo, komunikacijske spretnosti itd. (Prav
tam, str. 13–14).
Terensko delo mora biti dobro strokovno in didaktično-metodično oblikovano. Za dobro terensko
delo je bistvena sama priprava terenskega dela. Pripravi mora biti namenjenega več časa kot pa
sami izvedbi terenskega dela – to je dokaz, da je bila priprava na terensko delo izvedena pravilno
in dovolj temeljito. Ključno vprašanje, ki si ga mora vsak učitelj zastaviti pred pripravo
terenskega dela je: Kaj želim, da učenci po izvedbi terenskega dela dosežejo oziroma znajo?
Glavni cilj terenskega dela je doseči čim večjo aktivnost učencev (Radanovič, 2009, str. 12).
Priprava oziroma organizacija terenskega dela se razlikuje od avtorja do avtorja, vendar je v
svojem bistvu razdeljena na tri sklope:
-
priprava terenskega dela (učitelja in učenca),
izvedba terenskega dela (potek učnega procesa na terenu) in
zaključek terenskega dela (vrednotenje in sinteza) (Prav tam, str. 12–25).
5.3.3.
NAČELA PROGRAMA ŠOLE V NARAVI
Pri organizaciji šole v naravi mora šola upoštevati številna načela, med katerimi je še posebej
pomembno načelo enakih možnosti in prostovoljnosti. To pomeni, da je potrebno pomagati
učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev za vključevanje otrok v program, upoštevati
posebnosti posameznih otrok (npr. zdravstveno stanje), zagotoviti ustrezen nadomestni program
za učence, ki se ne vključijo v šolo v naravi itd. (Golub, Gumilar, 2003, str. 7).
65
Program šole v naravi mora biti oblikovati tako, da:
-
-
omogoča in spodbuja povezovanje med različnimi disciplinarnimi znanji (medpredmetno
povezovanje),
uvaja in spodbuja različne oblike in načine dela (npr. terensko, skupinsko ali projektno
delo),
zagotavlja uresničitev ciljev iz različnih predmetnih področij in sklopov,
je naravnan k večanju socialno-integracijske vloge šole oziroma vzgojno-izobraževalnega
procesa (program mora spodbujati sodelovanje z okoljem, razvijati nove oblike
sodelovalnega učenja in skupinskega dela),
zagotavlja avtonomnost učitelja, podpira njegovo strokovnost in odgovornost oziroma
omogoča šoli suvereno izbiranje vsebin in ciljev šole v naravi,
spodbuja sodelovanje vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces (učitelj,
učenci, straši, okolje),
učencu omogoča samooblikovanje vsebin, predvsem aktivnosti prostega časa,
šola v naravi ostaja posebna organizacijska oblika dela, ki temelji na izvedbi zunaj šolskih
prostorov oziroma izven urbanih okolij (Prav tam, str. 7–8).
5.3.4. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI ŠOLE V NARAVI
Šola v naravi se je razvila iz želje, da bi se učenci osnovne šole naučili plavati in smučati, vendar
je sčasoma ta ozko usmerjen vzgojno-izobraževalni cilj prerasel v širšega. Šola v naravi se je
skozi čas vsebinsko dopolnjevala, njeni vzgojno-izobraževalni cilji pa so se razširili in
preoblikovali, tako da danes šolo v naravi definiramo kot integralni vzgojno-izobraževalni proces
v posebnem oziroma naravnem okolju (Kristan, 1998, str. 34).
Osnovni splošni vzgojno-izobraževalni cilj šole v naravi je z neposrednim in smiselnim
izobraževanjem v naravi ter doživljanjem narave in različnih dejavnosti v njej izobraziti in
vzgojiti mladega človeka za dejavno življenje v naravi in z naravo, hkrati pa doseči, da bo naravo
vgradil v svoj sistem vrednot. Tako bo vedno in povsod pripravljen ohranjati in varovati naravno
okolje ter naravno in kulturno dediščino v njem (Prav tam).
Poleg osnovnega vzgojno-izobraževalnega cilja šola v naravi uresničuje še veliko drugih, bolj
specifičnih, ciljev, ki jih pri rednem pouku ne moremo uresničiti, ali pa je le to manj uspešno.
Šola v naravi je namreč ena redkih vzgojno-izobraževalnih oblik, pri kateri se enakovredno
prepletajo spoznavne, gibalne, čustvene, socialne, moralne in estetske razsežnosti vzgoje, ki
pomagajo pri zorenju učencev. Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so torej večplastni, saj
šola v naravi že dolgo časa ni več le del športne vzgoje, ampak je del celotnega procesa
oblikovanja učenčeve osebnosti (Prav tam, str. 34–35).
66
Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so:
-
učenec povečuje trajnost in kakovost znanja,
učenec razvija sposobnosti za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter samostojno
in odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja,
učenec pridobiva socialne in komunikacijske spretnosti ter veščine,
učenec pridobiva sposobnost samospoštovanja in spoštovanja drugih oseb ter
vzpostavljanja družbenih in medosebnih odnosov,
učenec razvija sposobnost ustvarjalnega mišljenja in presojanja ter se usposablja za
soočanje z življenjskimi problem in reševanje le teh,
učenec razvija pozitiven odnos do zdravega načina življenja in sprejema odgovornost za
lastno varnost in zdravje,
učenec razvija skrb za skladen telesni in duševni razvoj,
učenec osvoji plavalno in smučarsko znanje,
učenec razvija odgovoren odnos do okolja,
učenec spoznava različne možnosti pridobivanja znanja (vseživljenjsko učenje),
učenec se seznani z različnimi prostočasnimi dejavnostmi, ki jih ni mogoče izvajati med
rednim poukom v šoli itd. (Kristan, 1998, str. 40–41; Golub, Gumilar, 2003, str. 8).
Šola v naravi ima kratkoročne in dolgoročne učinke. Kratkoročnost in nenadomestljivost šole v
naravi se kažeta v izbranem programu, ki ga med rednim poukom na šoli ni mogoče izvajati.
Poleg tega so tu še učinki vsakodnevne zgoščene vadbe in dela v homogenih skupinah, kar
učencem omogoča hitrejše napredovanje, prav tako pa ne gre zanemarjati socioloških in vzgojnih
učinkov. Dejstvo je, da je šola v naravi predvsem dolgoročna naložba, ki z vsebinami, ki jih pri
pouku v razredu ni mogoče posredovati, širi učenčevo obzorje. Šola v naravi učencem približa
predvsem naravo in jih seznanja z različnimi vsebinami zdravega življenja v prostem času.
Zavedati pa se moramo, da šola v naravi sama po sebi nima navedenih učinkov, saj lahko le
ljudje, ki so del tega procesa (učenci, učitelji, zunanji sodelavci), omogočijo doseganje
zastavljenih/predpisanih ciljev. Tudi zato je šola v naravi odgovorno in zahtevno vzgojnoizobraževalno delo, ne pa počitnice (Kristan, 1998, str. 41–42).
5.3.5. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE VSEBINE ŠOLE V NARAVI
Vzgojno-izobraževalne cilje je mogoče doseči le takrat, kadar je šola v naravi vsebinsko bogata.
Šola v naravi pa je vsebinsko bogata takrat, ko je:
-
poučna in vzgojna,
gibalno in fiziološko učinkovita,
doživljajsko bogata,
ustvarjalna ter
prijetna in zabavna (Kristan, 1998, str. 43).
67
Vzgojno-izobraževalni program šole v naravi sestavljajo različni vsebinski sklopi. Osnovni
vsebinski sklopi so:
1. športni vzgojno-izobraževalni program s prvinami osebne in družbene samozaščite,
2. redni pouk po izbranem programu s prvinami raziskovalnega dela (naravoslovni ali
naravovarstveni program s prvinami zemljepisa/geografije ali zgodovine),
3. dejavnosti kulturno-umetniške izraznosti,
4. družabni in zabavni program ter
5. dopolnilni pouk (za manj uspešne učence) (Prav tam).
V šoli v naravi bi morali biti v ustreznem razmerju (glede na vrsto šole v naravi) zastopani vsi
vsebinski sklopi z izjemo dopolnilnega pouka. V prvem in drugem sklopu se učenci ne glede na
kraj in letni čas seznanijo s prvinami preživetja v naravi, tretji in četrti sklop pa se večinoma
prepletata. Razmerje med posameznimi vsebinskimi sklopi je odvisno od tega, kateri razred gre v
šolo v naravi, za kakšno vrsto šole v naravi gre in kaj je osrednji vsebinski sklop. Vsebinski
sklop, ki prevladuje, je odločilni faktor pri poimenovanju vrste šole v naravi. Tako v osnovi
ločimo poletno, zimsko, planinsko ali gorniško, naravoslovno, raziskovalno, taborniško in
športno šolo v naravi. Klasifikacija ni popolnoma logična, vendar pa nam pove, kateri je osrednji
vsebinski sklop (Kristan, 1998, str. 43–44).
ŠPORTNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Pri »klasični« (poletna in zimska) šoli v naravi bi morale prevladovati vsebine iz športnega in
samozaščitnega sklopa. Osrednji namen poletne šole v naravi je, da učenci dosežejo ustrezen nivo
gotovosti in samozaupanja v vodi, pri zimski šoli v naravi pa, da se učenci seznanijo s
smučanjem in drugimi zimskimi dejavnostmi. Nesmiselno in neekonomično bi bilo, da bi učence
na škodo športnega vzgojno-izobraževalnega programa učili nekaj povsem drugega. Pomembno
je, da se v šoli v naravi izvaja le izbran vzgojno-izobraževalni program, saj bi bilo nesmotrno, da
bi v naravi počeli stvari, ki jih je mogoče početi doma oziroma v šoli (Kristan, 1998, str. 44–50).
REDNI POUK PO IZBRANEM PROGRAMU S PRVINAMI RAZISKOVALNEGA DELA
Ob nastajanju šole v naravi so učitelji izdelali poseben učni načrt za vsak predmet posebej
(slovenski jezik, spoznavanje narave in družbe, matematika, glasba itd.). Predviden obseg trajanja
šole v naravi je bil 14 dni, danes pa so šole v naravi precej krajše, zato jih je potrebno smiselno
obogatiti z izbranimi naravoslovnimi in drugimi vsebinami, ki jih ponuja okolje v katerem poteka
šola v naravi (Kristan, 1998, str. 50)
Za sklop športnih vsebin je mogoče natančno opredeliti delež posameznih športnih vsebin, vendar
to ni mogoče storiti pri drugih učnih področjih. Šola v naravi je namreč integralen pedagoški
proces, ki mora biti del vsake šole posebej, saj ima vsaka šola svoje želje, programe in načrte, ki
68
jih želi uresničiti v šoli v naravi. Tudi kraji, kjer poteka šola v naravi, ne omogočajo izvajanja
vseh vsebin enako, zato je potrebno smiselno izbrati prevladujoče vsebine. Tudi na nešportnih
učnih področjih mora biti vzgojno-izobraževalni program skrbno izbran, saj bi bilo nesmiselno,
da učenci v šoli v naravi počnejo tisto, kar bi lahko počeli pri rednem pouku. V šoli v naravi je
treba izkoristiti vse možnosti, da učenci vsebine, ki so jih teoretično spoznali že v šoli, na novo
spoznajo, doživijo, poglobijo in utrdijo. Prevladovati mora predvsem doživljajska razsežnost
oziroma izkustveno učenje (Prav tam, str. 50–52).
Primeri:
Spoznavanje narave: organizirano opazovanje okolice med vožnjo, imena krajev, rek, gora in
znamenitosti ob poti, zbiranje rastlin za herbarij, sredozemsko/alpsko podnebje, kompas, branje
karte, orientiranje v naravi, itd.
Spoznavanje družbe: promet, branje avtokarte, gospodarski pomen morja, turizem, etnološke
posebnosti kraja, vloga in pomen gorništva na Slovenskem, itd.
Slovenski jezik: branje besedil, ki se nanašajo na novo okolje, doživljajski spis, obravnava pesmi
z izbrano tematiko (npr. Tone Seliškar, Bratovščina Sinjega galeba), itd.
Matematika: uporabne naloge v zvezi s potovanjem, različne meritve in računanja pri
eksperimentalnem delu, itd. (Prav tam, str. 51–52).
DEJAVNOSTI KULTURNO-UMETNIŠKE IZRAZNOSTI
Z ustreznim kadrom je mogoče organizirati interesne krožke, v katere se potem vključijo učenci
glede na njihovo zanimanje (npr. likovni krožek, biološko raziskovalni krožek, dramski krožek,
plesni krožek itd.), poleg tega pa lahko potekajo tudi druge dejavnosti, ki niso vpete v posamezne
krožke (npr. izdelovanje spominčkov iz priročnega materiala, priprava glasila o šoli v naravi,
pisanje dnevnika itd.) (Kristan, 1998, str. 52–53).
DRUŽABNI IN ZABAVNI PROGRAM
Organiziran družabni in zabavni program je nepogrešljiv del vzgojno-izobraževalnega procesa
šole v naravi. Običajno tovrstne dejavnosti pridejo na vrsto po večerji, vendar jih je mogoče
vključiti tudi v dnevne dejavnosti. S tovrstnim programom prispevamo k dobremu razpoloženju
učencev, poleg tega pa številne naloge in igre zahtevajo iznajdljivost, ustvarjalnost, gibčnost in
sposobnost hitrega odzivanja, kar dodatno prispeva k doseganju vzgojno-izobraževalnih ciljev
šole v naravi. Skozi takšne sproščujoče dejavnosti učence spoznavamo in vsakemu od njih
poskušamo dati možnost sodelovanja, uveljavljanja in potrjevanja (Kristan, 1998, str. 53).
69
5.3.6. IZHODIŠČA IN DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO ŠOLE V
NARAVI
Šola lahko organizira šolo v naravi v različnih krajih, v različnih letnih časih in v različnem
obsegu trajanja. Šola v naravi se izvaja v okviru števila ur osnovnošolskega izobraževanja,
sestavljena pa je iz:
1. Dela, ki ga opredeljujejo temeljni vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi (npr. poudarja
naravoslovne dejavnosti in jih povezuje s športnimi, družboslovne in umetniške
dejavnosti vključuje v športne aktivnosti). Obseg dela je odvisen od vzgojnoizobraževalnih ciljev in vsebin šole v naravi.
2. Rekreacijsko-sprostitvenih dejavnosti, ki temeljni program šole v naravi dopolnjujejo.
Tovrstne dejavnosti obsegajo odmore med pedagoškimi urami (namenjeni so sprostitvi in
počitku), usmerjen prosti čas, ki ga učenci preživijo po lastni izbiri (učenci izbirajo med
možnostmi v okolici, vendar pri tem ne uresničujejo temeljnih vzgojno-izobraževalnih
ciljev) in večerne aktivnosti oziroma animacije, ki so sestavljene iz dveh delov. V prvem
delu poteka analiza opravljenega dela in predstavitev aktivnosti naslednjega dne, drugi del
pa je namenjen sprostitvi ob kulturnih in družabnih aktivnostih.
3. Ostalih dejavnosti med katere sodijo prehrana in osebna higiena, dnevni počitek in spanje
(Golub, Gumilar, 2003, str. 9–10).
POLETNA ŠOLA V NARAVI
Za poletno šolo v naravi je priporočljivo, da poteka na morju, saj je specifična teža slane morske
vode eden od poglavitnih didaktičnih pripomočkov pri učenju plavanja in drugih aktivnostih v
vodi. To velja predvsem v primeru, če vsebinski sklop šole v naravi temelji na športnem vzgojnoizobraževalnem programu. Poleg tega izbira kraja ob morju ponuja veliko možnosti s področja
naravoslovja. Ker je vrhunec turistične sezone v obmorskih krajih julija in avgusta, se šole
odločajo za izvedbo šole v naravi v juniju ali septembru, kljub temu da sta julij in avgust
najprimernejša meseca (Kristan, 1998, str. 71–72).
Kraj izvedbe poletne šole v naravi mora biti izbran tako, da so zagotovljene varnostne in
didaktične zahteve. Tudi zato se šole največkrat odločajo za šole v naravi, kjer otroci bivajo v
zidanih objektih, čeprav o pravi poletni šoli v naravi lahko govorimo takrat, ko le ta poteka v
šotorih (Prav tam).
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Zimska šola v naravi mora potekati na snegu, zato je v primeru, da ni snega, šolo v naravi
najbolje odpovedati. Pri načrtovanju zimske šole v naravi se največkrat pojavlja vprašanje kdaj in
predvsem kam. Pri tem vprašanju pride do dileme ali naj bo zimska šola v naravi v večjem
smučarskem centru, ali tam kjer ni žičnic oziroma je na voljo samo ena. Večina se zavzema za
70
zimsko šolo v naravi ob žičnicah, in sicer zato, ker moramo v šoli v naravi doseči, da učenci
smučanje vzljubijo. To pa je mogoče le takrat, ko je učencem omogočena najbolj prijazna in
ekonomična izraba časa, se pravi, da učenci kar največ časa preživijo na smučeh. Ko izbiramo
kraj za zimsko šolo v naravi moramo upoštevati tudi možnosti za izvajanje drugih dejavnosti kot
so hoja in tek na smučeh, skoki na improvizirani skakalnici, drsanje itd. (Kristan, 1998, str. 73–
79).
Temeljni pogoji za učinkovito zimsko šolo v naravi so:
-
smučarski center z bogato in raznovrstno ponudbo smučišč, ki so opremljena z žičnico,
nastanitev čim bližje smučišču,
izogibanje gneči na smučiščih (termini izven časa šolskih počitnic),
dovolj časa za doseganje ciljev zimske šole v naravi (vsaj 1 teden),
daljši dan (februar, marec),
možnost različnih zimskih dejavnosti (smučanje, drsanje, tek na smučeh itd.) in
ustrezen prostor za pouk, predavanje in izvajanje kulturnih in družabnih dejavnosti (Prav
tam, str. 79).
PLANINSKA ALI GORNIŠKA ŠOLA V NARAVI
Planinska šola v naravi naj bi potekala v sredogorju, da učenci lahko spoznajo in doživijo gorski
svet. Seveda bi bilo primernejše, da bi planinska šola v naravi potekala v predalpskem ali
alpskem svetu, vendar pa je to zaradi specifičnih značilnosti gorskega sveta z vidika organizacije
planinske šole v naravi nemogoče oziroma precej oteženo. Za izvedbo planinske šole v naravi sta
najbolj primerna meseca junij in september (izven pohodniške sezone), pri izbiri kraja pa je
pomembno, da izberemo kraj, kjer je mogoče tudi v nekoliko slabšem vremenu izvajati krajše in
varne izlete (Prav tam, str. 79–80).
NARAVOSLOVNA ŠOLA V NARAVI
Naravoslovno šolo v naravi ponavadi načrtuje naravoslovno usmerjen učitelj, ki tudi izbere kraj
kjer bo naravoslovna šola v naravi potekala. Program in kraj naravoslovne šole v naravi morata
biti v skladu z vzgojno-izobraževalnim cilji, ki jih učitelj želi doseči, prav tako pa se ne sme
zanemariti pomena ustreznih vsakodnevnih športnih dejavnosti, ki pa pri tovrstni šoli v naravi
niso v ospredju (Prav tam, str. 80).
71
5.3.7. VLOGA IN POMEN CENTRA ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI PRI
IZVAJANJU ŠOLE V NARAVI
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je javni zavod, ki ga je leta 1992 ustanovila Vlada
Republike Slovenije, ter mu dala v upravljanje vrsto objektov in zemljišč nekdanje Jugoslovanske
armade. Delovanje CŠOD podpira država, zato je bivanje v njegovih domovih cenejše kot v
drugih domovih ali centrih, ki so predvsem tržno usmerjeni. Prednost CŠOD je tudi v tem, da so
domovi odprti deset mesecev na leto (Kristan, 1998, str. 81).
Domovi CŠOD so naslednji: Ajda, Avrikelj, Bohinj, Breženka, Burja, Cerkno, Čebelica, Fara,
Gorenje, Jurček, Kavka, Kranjska Gora, Lipa, Medved, MP Kurent, Peca, Planica, Planinka,
Radence, Rak, Soča, Škorpijon, Štrk, Trilobit in Vojsko (Domovi CŠOD, 2015).
Slika 12: Domovi CŠOD
Vir: Domovi CŠOD, 2015
CŠOD je bil ustanovljen za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog, povezanih s
posredovanjem znanja, z uvajanjem v raziskovalno delo, s kulturnimi dejavnostmi in za
realizacijo posameznih delov programa na področju vzgoje in izobraževanja. Njegovo delovanje
sega na področje šolstva, športa, znanosti in kulture. Programi CŠOD se izvajajo v domovih
72
CŠOD ter v dnevnih centrih po vsej Sloveniji. To udeležencem omogoča, da ob pestrosti naravne
in kulturne dediščine realizirajo zastavljene cilje na področju znanja, veščin in spretnosti, poleg
tega pa uresničujejo cilje s socialno-emocionalnega področja in se navajajo na različne načine
dela v skupinah (bivanje, oblikovanje stališč, skupno delo) (Ustanovitev CŠOD, 2015).
Dejavnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti so:
1. izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki so povezane z življenjem v naravi ter so
del programa osnovne šole in vzgojno-izobraževalnih programov na ravni srednje šole in
visokošolskega izobraževanja;
2. nudenje bivanja in prehrane, učnih ter športnih sredstev in objektov, ter pedagoških
storitev (strokovno osebje) za izvedbo naravoslovnih, kulturnih in interesnih dejavnosti
ter dejavnosti iz 1. točke;
3. izvajanje stalnih projektov vključevanja mladih v raziskovalno delo, kot so tabori, poletne
šole, mladinske raziskovane skupine in podobno (seminarji, predavanja, ekskurzije);
4. dejavnosti dijaških domov;
5. sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini, ter vključevanje v
mednarodna združenja in ustanove;
6. svetovalne, razvojne, organizacijske, informacijske in finančno-ekonomske storitve v
okviru dejavnosti iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke ter uvoz in izvoz blaga in storitev v okviru
dejavnosti;
7. nudenje bivalnih in prehranskih zmogljivosti drugim obiskovalcem v okviru prostih
kapacitet (Prav tam).
Dejavnosti CŠOD se delijo na javno službo (šola v naravi, dnevi dejavnosti, programi šol ob
vikendih, povezovanje s sorodnimi organizacijami iz tujine in aktivne počitnice) in tržni del
poslovanja (za neprofitne organizacije, področje mladinskega turizma in dejavnosti za
individualne goste). Kot javna služba se opravljajo dejavnosti, ki so opisane v točkah od 1 do 6,
tržni del dejavnosti pa opredeljuje točka 7 (Prav tam).
Dejavnosti, ki so opisane v točkah od 1 do 3, se izvajajo v vseh domovih in izpostavah dnevnega
centra CŠOD, dejavnosti pod točko 4 se izvajajo samo v dijaškem domu v Tolminu, dejavnosti
pod točkama 5 in 6 izvajajo strokovne službe na centrali CŠOD, dejavnosti pod točko 7 pa
izvajajo vsi domovi v času, ko ne morejo zagotoviti dejavnosti iz 1. točke (Prav tam).
Objekti in dejavnosti javne službe, ki jih ponuja CŠOD skupaj s programsko ponudbo, so
pomembni za udejanjanje in širjenje šole v naravi, saj se mnoge šole odločijo za organizacijo šole
v naravi v domovih CŠOD, ker le te zaradi visokih stroškov kje drugje ne bi bilo mogoče
organizirati (Kristan, 1998, str. 81). Ugodne možnosti za izvajanje šole v naravi v okviru CŠOD
so posledica dejstva, da CŠOD pri opredeljevanju programskih izhodišč upošteva:
-
dejstvo, da je CŠOD javni zavod, ki s svojim poslanstvom v prvi vrsti izpolnjuje del
programa javne službe na vzgojno-izobraževalnem področju,
73
-
analizo stanja šole v naravi in statistične podatke (letno se šole v naravi udeleži več kot
65.000 učencev in 10.000 dijakov),
»Koncept šole v naravi« (Komljanc, Lipovšek, Cankar, 2001),
izdelane smernice za oblikovanje individualnih programov domov,
dejstvo, da je treba programe oblikovati glede na potrebe slovenskega šolstva in
zavedanje, da je CŠOD javna služba, ki se dopolnjuje s tržno dejavnostjo, kar omogoča
znižanje fiksnih stroškov poslovanja (Ustanovitev CŠOD, 2015).
Program šole v naravi, ki se izvaja v okviru CŠOD, omogoča izpolnjevanje ciljev kurikularne
prenove in uresničevanje njenih načel, učitelji pa uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje
osnovnošolskega izobraževanja, saj je šola v naravi v prvi vrsti namenjena učencem osnovne šole
(Splošni cilji šole v naravi, 2015).
Splošni vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi so:
-
pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje,
razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti v skladu z njegovimi sposobnostmi,
oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja,
dopolnjevanje in širjenje znanja o vsebinah, ki so del učnega načrta osnovne šole,
spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, družboslovja, športa, kulture in življenja v
naravi z aktivnim vključevanjem v dejavnosti,
razvijanje pozitivnega in odgovornega odnosa do okolja,
socializacija posameznika in skupine, razvijanje medsebojne strpnosti, spoštovanje
drugačnosti, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični skupnosti,
razvijanje odgovornosti za lastno varnosti in počutje,
spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti,
navajanje na samostojno učenje in
spodbujanje sproščenosti, prijateljstva in medsebojne pomoči (Prav tam).
74
Slika 13: CŠOD – Dom Trilobit v Javorniškem Rovtu
Vir: Dom Trilobit, 2015
5.3.8. ORGANIZACIJSKA IN VSEBINSKA PRIPRAVA ŠOLE V NARAVI
Šola v naravi zahteva resno in pravočasno pripravo, saj je uspešnost šole v naravi odvisna tudi od
dobre priprave. Priprava se začne z letnim delovnim načrtom, ki je temeljni šolski dokument in
vsebuje celoten obseg vzgojno-izobraževalnega dela posamezne šole. Odsotnost šole v naravi v
letnem delovnem načrtu pomeni tudi izgubo pravic do uveljavljanja ustreznih finančnih sredstev,
ki jih za šolo v naravi namenja država. Z umestitvijo šole v naravi v letni delovni načrt se prave
priprave na šolo v naravi šele začnejo, saj je potrebno izdelati organizacijsko in vsebinsko
pripravo (Kristan, 1998, str. 93).
ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA
Dobra organizacijska priprava mora upoštevati nekatere zakonske in podzakonske akte (poglavje
5.2. Zakonska podlaga) in je podlaga za uspešno šolo v naravi, hkrati pa tudi podlaga za
vsebinsko pripravo (Prav tam).
75
Organizacijska priprava vključuje (v tem vrstnem redu):
1. izbiro termina (odvisno od vrste šole v naravi, npr. poletna, zimska, planinska itd.),
2. rezervacijo (pomembno je, da si vodstvo šole ali organizatorji šole v naravi predhodno
ogledajo kraj in bivališče, kjer se bo izvajala šola v naravi),
3. motiviranje učencev (učence je potrebno čim bolj motivirati in spodbuditi za udeležbo v
šoli v naravi, npr. večkratno pogovarjanje o šoli v naravi, predvajanje videoposnetkov in
slik iz prejšnjih šol v naravi, povezovanje različnih tem s šolo v naravi itd.),
4. obvestilo staršem (obvestilo z informacijami o šoli v naravi, ki vsebuje odrezek za
prijavo),
5. roditeljski sestanek (namenjen je vsem staršem, ne samo tistim, ki so otroke že prijavili.
Namen sestanka je tudi pridobitev staršev, ki se še niso odločili, da bi otroka poslali v
šolo v naravi),
6. seznam osebne opreme (prilagojen glede na načrtovani vzgojno-izobraževalni program,
vrsto šole v naravi, lastne izkušnje in okolje v katerem bodo učenci živeli),
7. seznam skupne opreme (seznam je odvisen od vrste šole v naravi ter od programa in
okolja kamor gremo),
8. seznam pedagoške zasedbe (domači in zunanji sodelavci),
9. dnevni red šole v naravi (dnevnih redov je toliko, kolikor je šol v naravi),
10. pripravo učencev (telesna priprava),
11. zdravniško mnenje (kdo se lahko udeleži šole v naravi oziroma posebnosti posameznih
učencev, npr. epileptiki, alergiki, astmatiki, sladkorni bolniki itd.),
12. seznam potnih nalogov in naročilnic,
13. rezervacijo prevoza in
14. zadnja navodila (dodatna navodila za starše, npr. kraj in čas odhoda, čas povratka iz šole
v naravi itd.) (Prav tam, str. 93–114).
VSEBINSKA PRIPRAVA
Vsebinska priprava je enako pomembna kot organizacijska. Če ne vemo, kaj bi v šoli v naravi
počeli in kaj hočemo doseči, potem težko govorimo o pedagoškem procesu.
Za splošno vsebinsko pripravo (podpoglavje 5.3.6. Izhodišča in didaktična priporočila za
organizacijo šole v naravi) poskrbi glavni organizator, ki je ponavadi tudi pedagoški vodja šole v
naravi in usklajuje posamezne vsebinske sklope. Vsebinska priprava je odvisna tudi od tega za
katero vrsto šole v naravi gre.
Za natančno vsebinsko pripravo (podpoglavje 5.3.5. Vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi)
poskrbijo vodje posameznih vsebinskih sklopov (Prav tam, str. 115).
5.3.9. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Obstaja več opredelitev medpredmetnega povezovanja. Med prvimi je bila Dresslova definicija iz
leta 1958, ki v načrtovanih medpredmetnih povezavah vidi pridobitev celostnega pregleda znanja,
76
poleg tega pa medpredmetne povezave za učence predstavljajo tudi spodbudo za zaznavanje
novih odnosov in posledično razvijanje novih modelov, sistemov in struktur (Lake, 1994, str. 2).
V osnovi gre pri medpredmetnem povezovanju za didaktični pristop oziroma učno strategijo, s
katero dosegamo določene vzgojno-izobraževalne cilje. Medpredmetno povezovanje se od ostalih
didaktičnih pristopov razlikuje v tem, da učitelj pri medpredmetnem povezovanju izhaja iz
povezovanja učnih vsebin oziroma ciljev, določeno vsebino pa poskuša obravnavati čim bolj
celostno in iz vidika več predmetov. Učitelj pri tem uporablja različne učne metode in oblike
dela. Tovrstno delo od učitelja zahteva dobro in natančno opredelitev izbranih ciljev in vsebin
predmetov ter njihovih povezav. Medpredmetne povezave morajo biti prilagojene predznanju in
razvojni stopnji učencev, povezujemo pa samo, ko je to smiselno, oziroma obstajajo razlogi in
ustrezne možnosti za to (Hodnik Čadež, 2008, str. 133).
Namen medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka je v tem, da bi znanja in veščine, ki jih
učenci razvijajo v učnem procesu pri različnih šolskih predmetih, lahko smiselno povezali in
nadgradili v uporabno vseživljenjsko znanje. Šola v naravi medpredmetno povezovanje oziroma
interdisciplinarni pouk samo še nadgradi (Jesenek, 2005, str. 62). Medpredmetne povezave se
izvajajo predvsem na dva različna načina. Pri vsebinskih medpredmetnih povezavah gre za
obravnavanje istih vsebin nekega tematskega sklopa iz različnih vidikov, pri ciljnih
medpredmetnih povezavah pa gre za izbiranje raznovrstnih vsebin različnih predmetov, s
katerimi dosežemo iste cilje (Frim, Sardinšek, 2005, str. 158).
Izvajanje medpredmetnih povezav zahteva drugačne organizacijske oblike pouka, zato jih je
najlažje izvajati kot dvojne ure, v šoli v naravi, pri dnevih dejavnosti (npr. ekskurzija, tehniški
dan, športni dan itd.), pri projektnih dnevih in tednih, raziskovalnih nalogah, tečajnih oblikah itd.
(Brodnik in sod., 2010, str. 19).
VRSTE MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA
Medpredmetne povezave lahko razvrščamo glede na širino in globino povezanosti med predmeti.
Obstajajo različno stopenjske lestvice, ki so lahko zelo razširjene (občutljive, npr. 10 ali 11stopenjske) ali pa bolj shematsko zasnovane (opredeljujejo zgolj temeljno morfologijo
medpredmetnih povezav, npr. 3-4 stopenjske) (Pavlič Škerjanc, 2008, str. 177).
Fogarty in Stoehr sta leta 1991 medpredmetne povezave ločila na 10 stopenj, ki jih združujeta v 3
kategorije: intradisciplinarne povezave (znotraj predmeta), medpredmetne povezave in
nadpredmetne povezave (na višjih stopnjah izobraževanja) (Fogarty, Stoehr, 1991; cv: Pavlič
Škerjanc, 2010, str. 21–22).
77
Intradisciplinarne povezave so:
1. fragmentirana stopnja: učenec razvija znanje ločeno po predmetih, a s preglednimi
notranjimi povezavami med vsebinami;
2. povezana stopnja: izhaja iz načrtnega povezovanja vsebin in veščin znotraj predmeta.
Ker predmeti med seboj niso povezani, vsebine ostajajo znotraj posamezne discipline;
3. vpletena oziroma gnezdna stopnja: učitelj usmerja učence v povezave z navezave z
drugimi predmeti skozi iste vsebine in procese znanja. Dinamiko učnega procesa
narekujejo učenci, zato je potrebna fleksibilnost. Poudarek je na razvoju znanj znotraj
predmeta (Prav tam, str. 21–22).
Interdisciplinarne oziroma medpredmetne povezave so:
4. zaporedna stopnja: učitelji različnih predmetov usklajujejo cilje med seboj in učni
proces načrtujejo iz predmetnega zornega kota. Učenci dosegajo ista znanja pri različnih
predmetih in prenašajo znanja med predmeti;
5. deljena stopnja: nekaj učiteljev skupno načrtuje medpredmetni pouk. Med seboj se
dogovorijo o deležih vsebin, ki jih bodo učenci poglabljali pri posameznem predmetu.
Vsebine se izvajajo predmetno ločeno;
6. prepletena stopnja: izhaja iz tematskega poučevanja, kjer je središče izvajanja učnega
procesa pri različnih učnih predmetih skupna učna tema. Tematski sklop ni določen v
učnem načrtu, ampak jih določajo učitelji sami glede na cilje predmetov. Pouk se izvaja
predmetno ločeno;
7. nizana stopnja: različne predmete poveže razvijanje veščin (npr. kritičnost, fleksibilnost,
odkrivanje, ustvarjanje itd.), od katerega so soodvisni spoznavni postopki in spretnosti.
Učenci se naučijo učiti, sama vsebina pa je drugotnega pomena. Predmeti so med seboj
ločeni;
8. povezana oziroma integrirana stopnja: skupno temo ali vsebino med predmeti poveže
skupno izvajanje. Tovrstna stopnja zahteva veliko skupnega načrtovanja (Prav tam, str.
21–22).
Transdisciplinarne oz. nadpredmetne povezave so:
9. poglobljena stopnja: samostojno učenje učencev, ko osrednji problem v eni disciplini
učenci dopolnjujejo z znanjem iz drugih povezanih področij. V procesu učenja je veliko
interakcij med učenci;
10. mrežna stopnja: raziskovanje problema poteka v okviru različnih disciplinarnih in
informacijskih omrežij. Učenci skozi proces učenja prihajajo do informacij, razvijajo
sposobnosti in spretnosti ter tako poglabljajo razumevanje. Pri mrežni stopnji obstaja
nevarnost pretirane usmeritve v zgolj proučevanje določenega področja (Prav tam, str.
21–22).
78
Pavlič Škerjanc loči tri vrste kurikularnih povezav:
1. enopredmetne (monodisciplinarne) povezave: povežejo uresničevanje učnih ciljev in
izvajanje enega predmeta oziroma učitelje istega predmeta na šoli. Gre za
intradisciplinarne oziroma znotrajpredmetne povezave, ki so lahko celovite ali delne ter
navpične ali vodoravne;
2. večpredmetne (pluridisciplinarne) povezave: povežejo uresničevanje učnih ciljev in
izvajanje več predmetov, ter s tem omogočajo boljše in učinkovitejše doseganje ciljev
vseh vključenih predmetov. Večpredmetne povezave so lahko multidisciplinarne,
interdisciplinarne in kombinirane;
3. kroskurikularne povezave: zanje je značilen specifičen način doseganja določenih ciljev
učnega načrta, ki so opredeljeni kot skupni za en ali več predmetov ali za določena
predmetna področja (Pavlič Škerjanc, 2008, str. 177–179).
NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH POVEZAV
Medpredmetno povezovanje je potrebno načrtovati že pred začetkom šolskega leta, če želimo, da
je medpredmetno povezovanje čim bolj ustrezno (Štemberger, 2008, str. 94).
Medpredmetno povezovanje lahko uporabljamo na različnih stopnjah učnega procesa: pri
motivaciji, obravnavi nove učne vsebine, utrjevanju, ponavljanju in preverjanju, vendar le takrat,
ko je to smiselno (Bobnar, 2008, str. 182). V fazi posredovanja novih učnih vsebin poskušamo
novo znanje povezati z že usvojenim, v fazi utrjevanja pa z že znanimi vsebinami drugih
predmetov (Štemberger, 2008, str. 98). Medpredmetno povezovanje največkrat prevladuje tam,
kjer v ospredju niso cilji, ampak motivacija. Gre torej za obravnavanje tematike iz različnih
zornih kotov. S tem se posamezna področja nekoliko povežejo, vendar pa pri tem ni v ospredju
povezovanje pojmov ter razvijanje problemskih in uporabnih znanj (Hodnik Čadež, 2008, str.
135).
Pri načrtovanju medpredmetnih povezav moramo:
-
vedeti, katere cilje želimo doseči,
poznati cilje, postopke in vsebine različnih predmetov,
doseči sodelovanje učiteljev različnih predmetov,
upoštevati prilagojenost razvojni stopnji in predznanju otrok, ter
premišljeno načrtovati izvajanje in vrednotenje smiselnosti medpredmetnih povezav
(Kovač, Starc, 2002; cv: Štemberger, 2008, str. 100).
Pri načrtovanju medpredmetnih povezav mora biti največji poudarek pri načrtovanju skupnih
vstopov z jasno opredeljenim skupnih rezultatom, ki predstavlja presežek – pri posameznih
79
predmetih ga torej ne bi mogli doseči na enako kakovosten način. Načrtuje se skupne rezultate,
cilje in dejavnosti, čemur služi skupna priprava (Rutar Ilc, 2010, str. 109).
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI MEDPREDMETNIH POVEZAV
Preglednica 5: Prednosti in pomanjkljivosti medpredmetnih povezav
PREDNOSTI +
POMANJKLJIVOSTI
-
Medpredmetne povezave učence pripravijo Medpredmetno povezovanje lahko privede
na celostno učenje.
do preveč poenostavljenih didaktičnih
rešitev.
Vsebina je predstavljena iz različnih zornih Nejasnost učnih ciljev pri povezovanju
kotov.
različnih učnih vsebin.
Transfer učnih postopkov, podatkov, Prevelika usmerjenost na izključno vsebinske
pojmov, zakonitosti, miselnih spretnosti, povezave.
stališč, čustev, komunikacije itd., s katerimi
presežemo »popredalčkanost« znanja.
Ekonomična poraba časa.
Zanemarjanje
posebnih
posameznega predmeta.
Večje zanimanje in motivacija za učenje.
Organizacijsko
–
izvedbene
težave
(neugodna razporeditev učnih ur, neustrezni
prostori itd.)
Večja trajnost in kompleksnost znanja.
Neustrezna
učiteljev.
strokovna
značilnosti
usposobljenost
Uporaba sodobnih metod poučevanja (npr. Pogosto izvajanje medpredmetnih povezav
projektno delo).
ne pomeni kakovosti (kvantiteta pred
kvaliteto).
Učenci dosegajo boljše uspehe in kažejo bolj
kakovostne medsebojne odnose.
Učenci so zmožni povezovati znanja in
spretnosti iz različnih predmetnih področij.
Popestritev
pouka
za
medpredmetne povezave
pristop k delu.
učitelje,
pomenijo
Izmenjava
sodelavci.
usklajevanje
izkušenj
in
saj
nov
s
Vir: Fabjan, 2010, str. 137; Sicherl-Kafol, 2008, str. 113–119
80
DIDAKTIČNA NAČELA PRI MEDPREDMETNEM POVEZOVANJU
Izobraževanje je zapletena in zahtevna dejavnost, zato je razumljivo, da so v didaktiki oblikovana
številna načela, ki jih mora učitelj upoštevati pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu, če želi biti
uspešen. Didaktična načela so usmeritev, ki učitelja vodi pri vzgojno-izobraževalnem delu, da
uspešno uresniči svoje cilje. So torej temeljno pravilo oziroma primarna zahteva pri učiteljevem
delu (Brinovec, 2004, str. 31).
Učna načela so določena posplošitev izobraževalnega procesa, učitelj pa jih mora neprestano
upoštevati, od oblikovanja učnega dela do zaključka dela v razredu. Število didaktičnih načel ni
določeno, uporabljajo pa se predvsem načela, ki upoštevajo znanstveno in vzgojno-izobraževalno
usmerjenost, prilagodljivost pouka starostni stopnji učenca, zavestno aktivnost učenca ter
sistematičnost in postopnost (Prav tam, str. 32).
Med splošna didaktična načela sodijo načelo prilagojenosti vzgoje starostni stopnji učenca,
načela individualizacije in racionalizacije, načelo zavestne dejavnosti, načelo povezanosti teorije
in prakse, načelo sistematičnosti in postopnosti, načelo nazornosti in konkretnosti, načelo
pozitivne usmerjenosti, načelo večstranskega delovanja in načelo enotnosti vzgojnih vplivov.
Didaktična načela pri pouku geografije in zgodovine so v večini povzeta splošna didaktična
načela (Prav tam, str. 32–36).
Didaktična načela pri pouku geografije, s katerimi dosežemo objektivnost geografskega
izobraževanja, so:
-
načelo prostorske razmestitve pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov,
načelo regionalnosti,
načelo kompleksnosti ali celostnosti in
načelo opazovanja (Prav tam, str. 36–38).
Didaktična načela pri pouku zgodovine so:
-
nazornost,
postopnost,
sistematičnost,
aktualizacija,
individualizacija,
diferenciacija,
vzgojnost,
ustreznost,
socializacija,
ekonomičnost in
aktivnost (Trškan, 2008, str. 39).
81
Za razumevanje didaktičnih načel moramo upoštevati njihovo večplastnost, fleksibilnosti in
posebnosti učnega okolja. V okviru medpredmetnega povezovanja lahko izpostavimo osem
ključnih didaktičnih načel:
1. Načelo interdisciplinarnosti: doseganje večje stopnje povezanosti med različnimi
predmeti, povezanost med formalnim in neformalnim izobraževanjem. Rezultat je
kompetenčno avtonomen učenec.
2. Načelo avtonomnosti: načelo avtonomnosti se nanaša tako na učenca kot tudi učitelja.
Učitelj se mora kot strokovnjak za poučevanje in kot vzgojitelj počutiti avtonomnega.
Učenca mora znati pripraviti na soočenje in analizo različnih mnenj, stališč itd.
3. Načelo celosti: gre za razvijanje sposobnosti razumevanja in zavedanja soodvisnosti med
delom in celoto, med posameznikom in družbo itd.
4. Načelo fleksibilnosti: razvijanje vztrajnosti, fleksibilnosti, kreativnosti itd.
5. Načelo individualizacije in diferenciacije: upoštevanje vsakega učenca kot individualne
osebe s svojim predznanjem, razvojno stopnjo, karakternimi sposobnostmi ter ga hkrati
spodbujati pri premagovanju ovir, razvoju identitete in vključevanju v družbeno okolje.
6. Načelo življenjske bližine: z njim pomagamo učencem spoznavati, da zakonitosti in
značilnosti primarnega okolja (npr. družina, šola) z nekaterimi posebnostmi držijo tudi v
sekundarnem okolju (npr. narod, država).
7. Načelo odgovornosti: učenci spoznajo in razumejo odnos med pravicami in
odgovornostjo.
8. Načelo doživljanja in vživljanja: mišljenje učencev preseže dojemanje drugačnosti
oziroma različnosti v družbi, stereotipe in predsodke. Učenci se začnejo zavedati potrebe
po sodelovanju med člani določene skupnosti (Karba, 2008, str. 192).
82
6. UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE V UČNIH
NAČRTIH
Nove ali posodobljene učne načrte za devetletne osnovne šole in srednje šole je sprejel Strokovni
svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. V učnih načrtih so predvsem posodobljeni
cilji oziroma vsebine posameznih predmetov. Učni cilji so oblikovani tako, da posegajo na
različna področja učenčevega razvoja – od čustvenega, socialnega, spoznavnega, gibalnega do
moralnega razvoja (Osnovna šola, 2015). S pomočjo učnih načrtov učitelji načrtujejo letni učni
proces pri posameznih predmetih, poleg tega pa učni načrt opredeljuje splošne in operativne cilje,
ki jih morajo doseči učenci, prav tako pa so v učnih načrtih določeni tudi standardi znanja in
številna didaktična priporočila. Splošne in operativne cilje, ki so opredeljeni v učnih načrtih
posameznih predmetov, je potrebno doseči tudi pri izvajanju teh predmetov v šoli v naravi.
Pri analizi učnih načrtov za srednje šole smo analizirali učni načrt za predmet zgodovina v
splošni gimnaziji, ter učni načrt za predmet geografija v splošni, klasični in ekonomski gimnaziji.
Za to smo se odločili zaradi večje preglednosti in poglobljenosti učnih načrtov za programe
gimnazij, vendar po so opisani cilji dosegljivi tudi pri izvajanju šole v naravi za srednje tehnične,
strokovne in poklicne šole.
6.1.
UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI
Posodobljen učni načrt za predmet zgodovina v osnovni šoli je pripravila Predmetna komisija za
posodabljanje učnega načrta za zgodovino. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta, ki je
bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje določil leta 2008, z vsebinskimi in redakcijskimi popravki pa je bil učni načrt
sprejet leta 2011 (Kunaver in sod., 2011, str. 2).
6.1.1.
OPREDELITEV PREDMETA
V osnovni šoli je zgodovina obvezni predmet od 6. do 9. razreda. Učni načrt je zasnovan
učnociljno ter procesnorazvojno, tako da hkrati omogoča uresničevanje ciljev pouka zgodovine in
osnovnošolskega izobraževanja oziroma doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Pouk
zgodovine pri učencih spodbuja zanimanje za preteklost slovenskega naroda in prostora ter
celotne človeške družbe. Učenci pri predmetu zgodovine spoznavajo in proučujejo zgodovinske
dogodke ter pojave in procese iz lokalne, regionalne, slovenske, evropske in svetovne zgodovine.
Raznovrstni primeri in zgledi pri učencih spodbujajo razumevanje življenja, delovanja, miselnosti
in ustvarjalnosti v posameznih obdobjih zgodovine, poleg tega pa omogočajo spoznavanje in
razumevanje sebe kot posameznika in člana lokalne skupnosti ter družbe. S pomočjo zgodovine
učenec oblikuje svoja stališča in vrednote (Kunaver in sod., 2011, str. 4).
83
Učni načrt je zasnovan tako, da učitelj izbira, razširja in poglablja teme glede na zanimanje
učencev. Približno 75 % vsebin je obveznih, 25 % vsebin pa je takšnih, da jih učitelj lahko izbira
glede na zanimanje učencev in po svoji lastni strokovni presoji (Prav tam).
Učni načrt je zasnovan tematsko in kronološko progresivno, kar pomeni, da si posamezne teme
sledijo v kronološkem zaporedju od starejših k novejšim zgodovinskim obdobjem. V 6. in 9.
razredu prevladuje tematski pristop, v 7. in 8. razredu pa so teme razporejene enciklopedično z
opredeljenimi obveznimi in izbirnimi temami (Prav tam).
Zasnova učnega načrta omogoča vključevanje številnih dejavnosti prek izbranih didaktičnih
pristopov, ki se lahko izvajajo klasično oziroma v učilnici, ali pa zunaj v obliki ekskurzij,
terenskega dela, projektnega dela itd. (Prav tam).
6.1.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci3 so zmožni:
- »izgrajevati, razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in procesih iz
svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine ter razvijati sposobnost uporabe
zgodovinskih pojmov in konceptov;
- izgrajevati, poglabljati in razširjati znanje o vsakdanjem življenju, delu in miselnosti ljudi v
posameznih zgodovinskih obdobjih in vzrokih za njihovo spreminjanje;
- prek stikov z učenci iz Slovenije in tujine primerjati različne načine življenja;
- razvijati spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti;
- z uporabo in učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati spretnosti preproste uporabe
zgodovinskih raziskovalnih metod, prilagojenih starosti in zmožnostim učencev;
- razvijati zmožnosti preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih
podatkov in dokazov iz zgodovinskih virov in literature iz različnih medijev, za raziskovanje in
poznavanje življenja ljudi v preteklosti;
- razvijati zmožnosti oblikovanja samostojnih utemeljenih zaključkov, pogledov, mnenj in stališč,
vživljanja v različne perspektive in snovanja izvirnih predlogov in rešitev;
- po svojih zmožnostih razvijati spretnosti uporabe zgodovinskih virov in informacij z uporabo
informacijske tehnologije (IT);
- z učenjem ob raznovrstnih in večperspektivnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične
presoje in razlage zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;
- razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter razumeti
zakaj se pojavijo;
3
Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico
(Kunaver in sod., 2011, str. 5).
84
- razviti sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino;
- predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT itd.;
- ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o
narodni identiteti in državni pripadnosti;
- poudariti pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi;
- na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne dediščine
ter razviti odgovoren odnos do okolja;
- oceniti pomen knjižnic, muzejev in arhivov;
- razvijati enakopraven odnos med spoloma;
- razvijati pozitiven odnos do ljudi s posebnimi potrebami;
- razvijati sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti;
- obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja
človekovih pravic;
- obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;
- razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi:
strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno
sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva;
- pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani
lokalne skupnosti in družbe« (Kunaver in sod., 2011, str. 5–6).
6.1.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V nadaljevanju smo v preglednicah 6 − 24 navedli, s pomočjo katerih zgodovinskih vsebin o
Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne
cilje, ki so zapisani v učnem načrtu za osnovne šole pri pouku zgodovine.
V 6. razredu je pouku zgodovine namenjenih 35 ur, v 7. in 8. razredu 70 ur in v 9. razredu 64 ur
(Kunaver in sod., 2011, str. 1). V vsakem razredu morajo učenci poleg obveznih tem obravnavati
tudi določeno število izbirnih tem, ki so prav tako opredeljene v učnem načrtu (Prav tam, str. 7).
85
6.1.3.1.
Cilji in vsebine 6. razreda
1. OSTANKI PRETEKLOSTI (SPOZNAVAMO ZGODOVINO) – obvezna tema
Preglednica 6: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 1
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- znajo
določiti neki
zgodovinski letnici ustrezno
desetletje, stoletje, tisočletje.
Zgodovinski čas.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Osnovna
šola
Javorniškem Rovtu
v
- Pristava (4.2.3.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 7
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
86
2. ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI – izbirna tema
Preglednica 7: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 2
CILJI
VSEBINE
- opišejo primere človeških
bivališč
in
naselij
v
posameznih
zgodovinskih
obdobjih;
Pregled gradnje človeških
bivališč skozi zgodovinska
obdobja.
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- primerjajo in pojasnijo
podobnosti in razlike v
bivališčih in naseljih nekoč
in danes;
Pregled gradnje človeških
bivališč skozi zgodovinska
obdobja.
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
- navedejo vrste gradbenega
materiala ter sklepajo o
namembnosti bivališč.
Pregled gradnje človeških
bivališč skozi zgodovinska
obdobja.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 8
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
3. NAČIN ŽIVLJENJA – izbirna tema
Preglednica 8: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 3
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- primerjajo in opišejo
razlike in podobnosti v
življenju na podeželju in v
mestih skozi zgodovino.
Življenje na podeželju in v
mestu nekoč in danes.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Učenci:
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 8–9
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
87
4. KULTURNA DEDIŠČINA – izbirna tema
Preglednica 9: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 4
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
med
in
Kulturna dediščina.
- Naravna dediščina (4.1.)
- opišejo primere naravne in
kulturne dediščine;
Kulturna dediščina.
- na primerih iz krajevne
zgodovine opišejo pomen
ohranjanja
kulturne
dediščine;
Kulturna dediščina.
Učenci:
- pojasnijo razliko
pojmoma
kulturna
naravna dediščina;
- Kulturna dediščina (4.2.)
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.1.1.)
- PGD
(4.1.2.)
Javorniški
Rovt
- Pristava (4.1.3.)
- CŠOD – Dom Trilobit
(4.1.4.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.1.5.)
Meteorološka
postaja
Javorniški Rovt (4.1.6.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.1.7.)
- Gostilna Žvab – Kongo
(4.1.8.)
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.1.9.)
- oblikujejo svoj načrt za
ohranitev
izbranega
kulturnozgodovinskega
spomenika iz domačega
kraja;
Kulturna dediščina.
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.1.1.)
- PGD
(4.1.2.)
Javorniški
Rovt
- Pristava (4.1.3.)
- CŠOD – Dom Trilobit
(4.1.4.)
-
Vodna
zajetja
potoka
88
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.1.5.)
Meteorološka
postaja
Javorniški Rovt (4.1.6.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.1.7.)
- Gostilna Žvab – Kongo
(4.1.8.)
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.1.9.)
- na primerih iz krajevne
zgodovine opišejo najbolj
znane šege in navade;
Šege in navade.
- Šege in običaji (4.3.)
- zberejo podatke o domačih
obrteh, ki so se ohranile do
danes;
Domača obrt.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- navedejo primere domačih
obrti in opišejo njihove
izdelke.
Domača obrt.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 9
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
89
6.1.3.2.
Cilji in vsebine 7. razreda
1. PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM – izbirna tema
Preglednica 10: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 5
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- opišejo glavne arheološke
najdbe iz različnih obdobij
prazgodovine
na
tleh
današnje Slovenije;
Arheološka najdišča
Slovenskem.
na
- razložijo vpliv naravnih
geografskih možnosti in
sosednjih
kultur
na
uveljavljanje sprememb in
izboljšav v načinih življenja
v posameznih obdobjih
prazgodovine.
Od spodmolov in jam prek
kolišč do gradišč.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 10
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
2. RIMSKA DRŽAVA – obvezna tema
Preglednica 11: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 6
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
pojasnijo
glavne
spremembe, ki so jih
Rimljani prinesli na ozemlje
današnje Slovenije.
Rimljani na tleh današnje
Slovenije.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Učenci:
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 12
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
90
3. ANTIČNO GOSPODARSTVO – izbirna tema
Preglednica 12: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 7
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- razložijo vpliv trgovskih
stikov na spremembe v
načinu življenja in mišljenja.
Trgovina in denarništvo.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 13
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
4. SREDNJI VEK – OBLIKOVANJE NOVE KULTURNE IN POLITIČNE PODOBE
EVROPE – obvezna tema
Preglednica 13: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 8
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- pojasnijo novi politični
zemljevid
Evrope
po
preseljevanju ljudstev;
Preseljevanje ljudstev
nastajanje nove Evrope.
–
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
analizirajo
pomen
oblikovanja prvih slovanskih
državnih tvorb v Vzhodnih
Alpah.
Karantanija, Karniola
Spodnja Panonija.
in
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 14
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
91
6.1.3.3.
Cilji in vsebine 8. razreda
1. KMEČKI UPORI, EPIDEMIJE IN NARAVNE NESREČE – izbirna tema
Preglednica 14: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 9
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- pojasnijo, zakaj so se na
Slovenskem med kmečkim
prebivalstvom
pojavile
ljudske pobožnost.
Ljudske pobožnosti.
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
- Šege in običaji (4.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 18
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
2. OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO KONCA STAREGA REDA
Preglednica 15: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 10
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- opredelijo vpliv različnih
oblik
vladanja
na
gospodarstvo;
Od česa je bila odvisna moč
vladarja v kraljevinah v
Franciji
(absolutistična
država)
in
Angliji
(parlamentarna monarhija).
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- opišejo glavne reforme
Marije Terezije in Jožefa II.;
Slovenske dežele v času
Marije Terezije in Jožefa II.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- na zemljevidu pokažejo
obseg Ilirskih provinc in
opišejo njihov vpliv na
razvoj slovenske narodne
zavesti.
Napoleon in njegove vojne.
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
Učenci:
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 18–19
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
92
3. INDUSTRIALIZACIJA – obvezna tema
Preglednica 16: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 11
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- opišejo značilnosti zgodnje
kapitalistične proizvodnje;
Zgodnji kapitalizem .
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- na primerih sklepajo o
pozitivnih in negativnih
posledicah industrializacije.
Posledice
revolucije.
industrijske
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 20
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
4. PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE IN IZUMI, KI SO SPREMENILI ŽIVLJENJE
LJUDI – izbirna tema
Preglednica 17: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 12
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
pojasnijo
značilnosti
razvoja naravoslovnih in
družboslovnih znanosti.
Razvoj naravoslovnih
družboslovnih znanosti.
in
- Geološke značilnosti (2.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
93
5. UMETNOST V 19. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 18: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 13
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- primerjajo pojav prvih
časopisov in kinematografov
z današnjim časom.
Umetnost na koncu 19.
stoletja in pojav množične
kulture.
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
Učenci:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 22
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.1.3.4.
Cilji in vsebine 9. razreda
1. POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA – obvezna tema
Preglednica 19: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 14
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- opišejo glavne značilnosti
prve svetovne vojne;
Prva svetovna vojna in
mirovne pogodbe po vojni.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- opišejo glavne značilnosti
druge svetovne vojne ter
pojasnijo njene posledice.
Druga svetovna vojna.
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Učenci:
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.2.7.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 22
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
94
2. GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU – obvezna tema
Preglednica 20: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 15
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
pojasnijo,
zakaj
je
industrializacija
gibalo
razvitega sveta.
Industrializacija kot gibalo
razvitega sveta.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Učenci:
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 23
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
3. SLOVENCI V 20. IN 21. STOELTJU – obvezna tema
Preglednica 21: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 16
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- pojasnijo vzroke in potek
nastanka
kraljevine
Jugoslavije;
Zadnja leta Avstro-Ogrske in
nastanek
Kraljevine
Jugoslavije.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- opišejo gospodarski in
kulturni razvoj Slovencev
med obema svetovnima
vojnama in navedejo primere
za ponazoritev;
Gospodarski in
razvoj Slovenije.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- z različnih perspektiv
pojasnijo
dogajanje
na
Slovenskem v času druge
svetovne vojne;
Slovenci
med
svetovno vojno.
Učenci:
kulturni
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
drugo
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.2.7.)
- Znamenja v Javorniškem
95
Rovtu (4.2.9.)
- na primerih in z različnih
perspektiv opišejo življenje
Slovencev v socialistični
Jugoslaviji.
Življenje
Slovencev
socialistični Jugoslaviji.
v
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
- Pristava (4.2.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 23–24
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
4. OD TELEGRAFA DO SVETOVNEGA SPLETA – izbirna tema
Preglednica 22: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 17
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- pojasnijo, kateri znanstveni
dosežki so najpomembneje
vplivali na življenjski slog
ljudi
v
20.
stoletju
(komunikacijsko
omrežje,
promet, medicina ipd.);
Spremembe
sloga.
življenjskega
- pojasnijo posledice prenosa
znanstvenih dosežkov v
gospodarstvo.
Prenos
znanstvenih
dosežkov v gospodarstvo.
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 24
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
96
5. SPREMINJANJE VSAKDANJIKA V 20. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 23: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 18
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- pojasnijo pojem prostega
časa v razvitem svetu in
načine
njegovega
preživljanja.
Preživljanje prostega časa.
- PGD
(4.2.2.)
Javorniški
Rovt
- Pristava (4.2.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 25
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6. VOJNE V 20. IN 21. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 24: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 19
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenci:
- primerjajo značilnosti
osvobodilnih gibanj.
Osvobodilna gibanja.
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.2.7.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2011, str. 25
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.1.4.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Medpredmetne povezave se lahko izvajajo na ravni učnih ciljev, vsebin, didaktičnih pristopov,
medpredmetnih tem in na ravni poglabljanja procesnih znanj. Tovrstne povezave se stalno
pojavljajo pri pouku zgodovine, nekatere medpredmetne povezave pa se lahko uveljavijo na
novo. Pri medpredmetnem povezovanju je priporočljivo skupinsko delo oziroma povezovanje
med učitelji različnih predmetov (Kunaver in sod., 2011, str. 42).
97
Medpredmetne povezave pouka zgodovine najpogosteje potekajo s sledečimi predmeti:
geografija, slovenščina, informatika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, državljanska in
domovinska vzgoja ter etika, matematika, fizika, kemija, biologija (Prav tam, str. 42–43).
Tesnejše in časovno povezovanje z učnimi cilji in vsebinami predmeta geografija je priporočljivo
predvsem pri temah, ki zahtevajo dobro prostorsko orientacijo. Uporaba zemljevida, in
posledično povezovanje z geografijo, je priporočljiva predvsem pri sledečih temah: dežele
starega Vzhoda, antični svet, Karantanija, velika geografska odkritja, 1. in 2. svetovna vojna,
dekolonizacija, globalizacija itd. (Prav tam, str. 42).
6.2.
UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Posodobljen učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli je pripravila Predmetna komisija za
posodabljanje učnega načrta za geografijo. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta, ki je
bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje določil leta 2008, z vsebinskimi in redakcijskimi popravki pa je bil učni načrt
sprejet leta 2011 (Kolnik in sod., 2011, str. 2).
6.2.1.
OPREDELITEV PREDMETA
Pri pouku geografije v osnovni šoli učenci pridobivajo znanje, sposobnosti in spretnosti, s
katerimi se lahko orientirajo in razumejo ožje in širše življenjsko okolje, poleg tega pa jih vzgaja
v pravilnem vrednotenju in spoštovanju okolja, s čimer si učenci pridobijo odnos do narave, sebe,
sočloveka in družbe. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, ker vsebuje vedenja o
domovini in svetu ter o varovanju okolja in pravilnem gospodarjenju z njim (Kolnik in sod.,
2011, str. 4).
Učenci ob spoznavanju in razumevanju različnih kultur, socialnih skupin, njihovih predstavnikov
ter družbenih odnosov razvijajo pozitivna stališča do kulturne različnosti in razvijajo medkulturne
odnose. Pouk geografije učence usposablja za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do
naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih vprašanj in vzajemno sožitje med
naravo in človekom. Poleg naštetega učenci razvijajo tudi pozitivna čustva do domovine, občutek
pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do naravne in kulturne dediščine. Tako
geografija mladega človeka pripravlja za aktivno in odgovorno državljanstvo na lokalni,
nacionalni in planetarni ravni. Vse te cilje pri pouku geografije razvijamo s tesnim navezovanjem
na druge predmete, med katerimi prednjačijo slovenščina, tuji jeziki, zgodovina ter državljanska
vzgoja in etika (Prav tam).
Z vsebinami in dejavnimi metodami pri pouku geografije učenci razvijajo svoje sposobnosti za
uporabo preprostih geografskih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo potrebne informacije
98
o okolju in v okolju. Pouk geografije jih usposablja tudi za rabo različnih sredstev in medijev. Še
posebej velja tu omeniti uporabo informacijske tehnologije (Prav tam).
Geografija dopolnjuje in povezuje znanje, ki ga učenci pridobivajo pri drugih predmetih, saj je
geografija naravoslovni in družboslovni predmet, ki vzročno-posledično povezuje znanje o
naravnem in družbenem okolju, ter tako mladega človeka uči razmišljati in se celostno izražati
(Prav tam, str. 5).
Cilje pouka geografije dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi učnimi
oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšim
neposrednim opazovanjem geografskih pojavov in procesov. Veliko pozornosti je potrebno
nameniti pouku na prostem, saj s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk. Dober primer
razvijanja vseživljenjskega znanja so medpredmetne šolske ekskurzije in terensko delo, s katerim
učenci pridobivajo novo znanje, ga dopolnjujejo in izpopolnjujejo (Prav tam).
99
6.2.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci4 pri predmetu geografija razvijajo poznavanje in razumevanje:
- »lokacij in prostorov (lokalni, regionalni, planetarni vidik), da bi bili sposobni postaviti lokalne,
nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir in razumeti osnovne prostorske odnose;
- glavnih naravnih sistemov na Zemlji (relief, prst, vodovje, podnebje, rastlinstvo, živalstvo), v
medsebojni pokrajinotvorni povezanosti, da bi razumeli součinkovanje v ekosistemih in med
njimi;
- glavnih družbenoekonomskih sistemov na Zemlji (kmetijstvo, naselitev, gospodarstvo, energija,
prebivalstvo in drugi), da bi pridobili občutek za prostor;
- različnosti ljudi in družb na Zemlji, da bi cenili kulturno bogastvo človeštva;
- pomembnejših geografskih pojavov in procesov v domači regiji (v domačem kraju,
občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven) in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih
sprememb, da bi spoznali, da je vse v nenehnem spreminjanju (procesni vidik);
- problemov, izzivov in možnosti v okviru planetarne soodvisnosti« (Kolnik in sod., 2011, str. 6).
Učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti:
- »uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila, slike, grafi, tabele,
diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in funkcionalna pismenost);
- zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in tehnikami dela (risanje
panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje, anketiranje, merjenje idr.);
- zbiranja in interpretiranja sekundarnih virov informacij ter uporabe statističnih podatkov;
- uporabe komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih
tem na lokalni, regionalni, nacionalni in planetarni ravni;
- osnovnega geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in Slovenije ter
sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju;
- za vrednotenje protislovij v okolju (lokalnem, regionalnem, planetarnem) sodobnega sveta,
obenem pa se usposabljajo za prepoznavanje nujnosti trajnostnega razvoja ter odgovornosti do
ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije;
- pravilnega ravnanja ob morebitnih naravnih nesrečah« (Prav tam).
4
Izraz učenec velja enakovredno za učenca in učenko. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico
(Kolnik in sod., 2011, str. 6).
100
Učenci pri pouku geografije razvijajo vrednote, ki prispevajo k:
- »razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka pripadnosti svojemu narodu in državi ter
ljubezni do njene naravne in kulturne dediščine;
- zanimanju za družbene potrebe, reševanju skupnih trajnostnih prostorskih vprašanj na lokalni,
nacionalni, regionalni in planetarni ravni;
- vrednotenju raznolikosti in lepot naravnega okolja na eni strani in različnih življenjskih razmer
ter družbenih potreb na drugi;
- skrbi za kakovost in načrtovanje uravnotežene rabe okolja ter skrbi za življenje prihodnjih
generacij (trajnostni razvoj);
- povezovanju različnih vidikov izobraževanja, kot so spoznavni, čustveni, etični, estetski,
motorični;
- razumevanju pomena odnosov in vrednot pri odločanju v posegih v prostor;
- pripravljenosti za odgovorno uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem, poklicnem in
javnem življenju;
- skrbi za ohranjanje zdravja okolja in lastnega zdravja;
- pripravljenosti vživljanja v položaj drugih ljudi in pomoči ob naravnih nesrečah;
- spoštovanju pravice do enakopravnosti vseh ljudi, ohranjanju kakovosti naravnega in
družbenega okolja za prihodnje generacije;
- reševanju lokalnih, regionalnih in planetarnih vprašanj po načelih trajnostnega razvoja in
načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah« (Kolnik in sod., 2011, str. 7).
6.2.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V nadaljevanju smo v preglednicah 25 − 31 navedli, s pomočjo katerih geografskih vsebin o
Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne
cilje, ki so zapisani v učnem načrtu za osnovne šole pri pouku geografije.
V 6. razredu je pouku geografije namenjenih 35 ur, v 7. razredu 70 ur, v 8. razred 52,5 ure in v 9.
razredu 64 ur (Kolnik in sod., 2011, str. 1).
101
6.2.3.1.
Cilji in vsebine 6. razreda
Preglednica 25: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 20
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenec:
- uporablja različne načine
zbiranja in prikazovanja
geografskih informacij;
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- se orientira na zemljevidu
in giblje po pokrajini;
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
Tematske
poti
Javorniškem
Rovtu
okolici (4.4.)
v
in
- se zdravo in koristno giblje
v naravi pri izvajanju
terenskega dela in pri
ekskurzijah;
- se usposablja za uporabo
različni vrst zemljevidov;
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
Tematske
poti
Javorniškem
Rovtu
okolici (4.4.)
- spoznava različne načine
življenja ljudi in njihove
prilagoditve na prevladujoče
reliefne oblike, podnebje in
rastlinstvo;
v
in
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- Nastanek in razvoj naselja
102
Javorniški Rovt (3.3.)
- spoznava naravno in
kulturno dediščino Slovenije
ter pomen gibanja v naravi;
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
- Šege in običaji (4.3.)
- se usposablja za uporabo
komunikacijskih, miselnih,
praktičnih in socialnih veščin
za raziskovanje geografskih
vprašanj
na
lokalni,
regionalni in planetarni
ravni;
- razvija sposobnost za
osnovna proučevanja in
raziskovanja
pokrajine
(lokalne, regionalne) ter
sposobnost za vključevanje v
odločanje o njenem razvoju;
- razvija pozitivna čustva do
domovine,
občutek
pripadnosti svojemu narodu
in državi ter ljubezen do
njene naravne in kulturne
dediščine.
Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 8
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 26: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 21
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- ob izbranih primerih opiše
življenjske razmere ljudi ob
morju, na otokih in celinah;
Življenje ob obalah in na
otokih; Življenje na celini.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Učenec:
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- ob slikovnem gradivu
primerja
prevladujoče
Življenje ob obalah in na
otokih; Življenje na celini.
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
103
reliefne
oblike
zemeljskem površju;
na
- ob izbranih primerih opiše
življenjske razmere ljudi v
odvisnosti od reliefnih oblik;
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
Življenje ob obalah in na
otokih; Življenje na celini.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- se orientira in giblje v
naravi s kompasom in
zemljevidom;
Orientacija in
upodabljanje
Zemljinega površja;
Orientacija na Zemljini
obli, stopinjska mreža in
geografska lega,
orientacija v naravi in
na zemljevidu;
Upodabljanje
Zemljinega površja,
načini prikazovanja
Zemljinega površja,
Zemljevid.
- izdela svoj
reliefni
zemljevid in panoramsko
sliko domače pokrajine;
Orientacija in
upodabljanje
Zemljinega površja;
Orientacija na Zemljini
obli, stopinjska mreža in
geografska lega,
orientacija v naravi in
na zemljevidu;
Upodabljanje
Zemljinega površja,
načini prikazovanja
Zemljinega površja,
104
zemljevid.
primerja
osnovne
temperaturne in padavinske
značilnosti
posameznih
toplotnih pasov ter njihov
vpliv na rastlinstvo in
živalstvo;
Podnebne
Zemlje.
značilnosti
obišče
vsaj
eno
naravnogeografsko
enoto
Slovenije (interdisciplinarna
Uporabimo znanje: šolska
ekskurzija .
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- Zoisov park na Pristavi
(4.1.1.)
ekskurzija);
spozna
lepote
in
geografsko
pestrost
Slovenije v okviru ekskurzije
in terenskega dela;
Uporabimo znanje: šolska
ekskurzija.
pridobiva
prostorske
predstave o domačem kraju,
pokrajini in državi;
Uporabimo znanje: šolska
ekskurzija.
- spoznava vrednote in
enkratnost
slovenske
pokrajine, razvija ljubezen
Uporabimo znanje: šolska
ekskurzija.
in spoštovanje do slovenske
naravne
in
kulturne
dediščine in
pripadnost slovenski državi;
- razvija sposobnost uporabe
preprostih
metod
geografskega
Uporabimo znanje: šolska
ekskurzija.
raziskovanja,
kot
so
opazovanje,
merjenje,
preprosta analiza, intervju,
kartiranje,
uporaba
statističnih in drugih virov
ter literature na terenu.
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kolnik in sod., 2011, str. 9–10
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
105
6.2.3.2.
Cilji in vsebine 7. razreda
Preglednica 27: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 22
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenec:
- spoznava potrebo
ohranjanju
naravne
kulturne dediščine;
po
in
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
- Šege in običaji (4.3.)
- uporablja osnovne načine
za zbiranje geografskih
informacij v konkretnem
primeru;
pridobljeno
znanje
medpredmetno poglablja in
nadgrajuje
z
interdisciplinarno ekskurzijo
v
izbrano
naravno
geografsko enoto Slovenije;
- usposablja se za uporabo
komunikacijskih, miselnih,
praktičnih in socialnih veščin
za raziskovanje geografskih
tem na lokalni, regionalni in
planetarni ravni.
Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 10
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 28: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 23
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- našteje največje reliefne
oblike;
Naravnogeografske
značilnosti Evrope in Azije
(Evrazije).
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
Učenec:
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
106
- opiše vzroke in posledice
različne gostote poselitve;
Prebivalstvo in
Evrope in Azije.
poselitev
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Pedološke značilnosti (2.4.)
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- na zemljevidu pokaže
značilne pokrajinske enote in
razloži prehodnost Srednje
Evrope v reliefnem in
prometnem smislu ter pomen
te prehodnosti za življenje
ljudi;
Srednja Evropa.
- na zemljevidu določi
geografsko lego Alp in
imenuje države v katere
segajo Alpe;
Alpe.
- na zemljevidu ugotovi smer
slemenitve;
Alpe.
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- Geološke značilnosti (2.2.)
- opiše preoblikovanje Alp s
poudarkom na delovanju
ledenikov in njihove učinke
na preoblikovanje rečnih
dolin;
Alpe.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- sklepa o možnostih za
življenje in gospodarjenje s
poudarkom na turizmu,
pašništvu;
Alpe.
Fizičnogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (2.)
Družbenogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (3.)
- Naravna in kulturna
dediščina v Javorniškem
107
Rovtu (4.)
- opiše pomen prelazov in
predorov
za
prometno
povezanost alpskih pokrajin;
Alpe.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Medji dol (4.1.5.)
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
- utemelji zakaj se podnebje
in rastlinstvo spreminjata z
nadmorsko višino.
Alpe.
- Podnebne značilnosti (2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kolnik in sod., 2011, str. 11–12
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.2.3.3.
Cilji in vsebine 8. razreda
Preglednica 29: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 24
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenec:
- spoznava potrebo
ohranjanju
naravne
kulturne dediščine;
po
in
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
- Šege in običaji (4.3.)
- uporablja osnovne načine
za zbiranje geografskih
informacij v konkretnem
primeru.
Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 14
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
108
6.2.3.4.
Cilji in vsebine 9. razreda
Preglednica 30: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 25
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenec:
spoznava
geografske
značilnosti Slovenije;
razvija
prostorsko
predstavo o Sloveniji, Evropi
in svetu;
- ob primerih vrednoti in
razvija odnos do naravne in
kulturne dediščine svoje
domovine;
- Naravna dediščina (4.1.)
- Kulturna dediščina (4.2.)
- Šege in običaji (4.3.)
- na podlagi različnih virov,
statističnih podatkov in
digitalnih gradiv oblikuje
izvlečke, sklepe in nakazuje
rešitve;
pridobljeno
znanje
medpredmetno poglablja in
nadgrajuje
z
interdisciplinarno ekskurzijo
v
izbrano
naravno
geografsko enoto Slovenije.
Vir podatkov za cilje: Kolnik in sod., 2011, str. 16–17
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 31: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 26
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Učenec:
- na podlagi spoznanj
terenskega dela ovrednoti
pomen površja in kamninske
zgradbe za človeka;
Naravnogeografske
Slovenije.
enote
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
109
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- na zemljevidu omeji in
razdeli
pokrajine
slovenskega alpskega sveta;
Alpske
pokrajine;
Visokogorja in alpske kraške
planote; Alpske doline in
kotline.
- ovrednoti pomembne reke
glede na vodnatost in
možnost izrabe vode;
Alpske
pokrajine;
Visokogorja in alpske kraške
planote; Alpske doline in
kotline.
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Javorniški slapovi (4.1.2.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5)
- opiše primere prizadevanj
in ukrepov za ohranjanje
naravne
in
kulturne
dediščine;
Alpske
pokrajine;
Visokogorja in alpske kraške
planote; Alpske doline in
kotline.
- Zoisov park (4.1.1.)
- Spodnja počivala (4.1.3.)
- Narcise (4.1.4.)
- Natura 2000 (4.1.6.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5)
Meteorološka
postaja
Javorniški Rovt (4.2.6.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.2.7.)
- Šege in običaji (4.3.)
- Slovenska geološka pot
(4.4.2.)
- Naravoslovna in rudarska
učna pot (4.4.3.)
- Gajškova pot (4.4.4.)
-
ob
izbranem
primeru
Alpske
pokrajine;
-
Fizičnogeografske
110
razloži medsebojni vpliv
reliefa, podnebja, rastlinstva
in vodovja na gospodarstvo
in življenje ljudi alpskih
pokrajin;
Visokogorja in alpske kraške
planote; Alpske doline in
kotline.
značilnosti
Rovta (2.)
- razume najpomembnejše
naravnoin
družbenogeografske pojave
in procese ter njihovo
sovplivanje na prebivalstvo
in gospodarstvo;
Geografski prostor Slovenije
kot
omejitveni
in
spodbujevalni
dejavnik
razvoja Slovenije.
Fizičnogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (2.)
našteje
gospodarske
dejavnosti
in
razloži
povezanost naravnih
in
družbenih razmer za razvoj
gospodarstva;
Gospodarstvo.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Javorniškega
Družbenogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (3.)
Družbenogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (3.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
ovrednoti
pomen
kmetijstva in sklepa o
možnosti
kmetijske
dejavnosti
v
različnih
predelih Slovenije;
Gospodarstvo.
- našteje energijske vire v
Sloveniji in ovrednoti pomen
energije za človeka in
družbo;
Gospodarstvo.
- vrednoti naravno in
kulturno dediščino Slovenije
kot temelj za razvoj turizma.
Gospodarstvo.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- Naravna in kulturna
dediščina v Javorniškem
Rovtu (4.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kolnik in sod., 2011, str. 17–19
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
111
6.2.4.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Učenci pri pouku geografije razvijajo celostno geografsko mišljenje, ki temelji na povezovanju z
vsemi predmetnimi področji. Povezovanje se izvaja na ravni vsebin, ciljev in dejavnosti. Za
učitelje geografije je priporočljivo sodelovanje in usklajevanje z učitelji drugih predmetov
(Kolnik in sod., 2011, str. 35).
Pouk geografije zajema veliko ciljev in vsebin trajnostnega razvoja, ki za svojo uresničitev
zahtevajo timsko načrtovanje in poučevanje ter sodelovanje z drugimi predmeti. Učni načrt
predlaga povezovanje geografije z drugimi šolskimi predmeti, povezovanje pa učitelju
predstavlja izhodišče za prilagoditve individualnim in skupinskim potrebam učencev. Geografija
se tako povezuje z naslednjimi predmeti: slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna vzgoja,
zgodovina, državljanska in domovinska vzgoja in etika, fizika, kemija, biologija, naravoslovje,
glasbena vzgoja, tehnika in tehnologija, gospodinjstvo in športna vzgoja. Medpredmetno
povezovanje je mogoče tudi z izbirnimi predmeti kot so turistična vzgoja, kmetijstvo, življenje
človek na Zemlji, raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja, etnologija ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Prav tam, str. 35–36).
Pouk geografije in zgodovine se povezuje predvsem pri nastanku prvih visokih kultur – reke zibelke civilizacije, selitvi ljudstev, antiki na tleh Sredozemlja, zgodovinskih spomenikih,
ljudstvih, oblikovanju in razpadu držav ter nastajanju meddržavnih povezav, kolonizaciji in
kolonijah, raziskovanju in poseljevanju celin ter razvoju gospodarstva (Prav tam, str. 36).
6.3.
UČNI CILJI PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI
(SPLOŠNA GIMNAZIJA)
Posodobljen učni načrt za zgodovino v splošni gimnaziji je pripravila Predmetna komisija za
posodabljanje učnega načrta za zgodovino. Predmetna komisija je izhajala iz učnega načrta za
zgodovino, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je bil sprejet na seji Strokovnega
sveta Republike Slovenije leta 2008 (Kunaver in sod., 2008, str. 2).
6.3.1.
OPREDELITEV PREDMETA
Zgodovina je v programu gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. Namen pouka
zgodovine je spodbujanje radovednosti o življenju ljudi v preteklosti in sedanjosti, ter razvijanje
sposobnosti boljšega razumevanja značilnosti različnih zgodovinskih obdobij, procesov, pojavov,
sprememb in problemov v preteklosti in sedanjosti (Kunaver in sod., 2008, str. 7).
112
Učni načrt je zasnovan tematsko, tako da zajema ključne zgodovinske pojave in procese, ki so
pomembni za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na
socialnokulturnih temah in vsebinah z zgodovino vsakdanjega življenja, s prikazom materialnih
in duhovnih dosežkov človeštva v izbranih zgodovinskih obdobjih (Prav tam).
V učnem načrtu je zapisanih več širših tem, in sicer tri obvezne in štiri izbirne teme, izmed
katerih učitelji glede na zanimanje dijakov, svojo strokovno presojo in možnosti pouka izberejo
eno do dve. V vsakem letniku se tako obravnavajo tri širše teme oziroma v celotnem
gimnazijskem programu dvanajst obveznih ter štiri do osem izbirnih tem (Prav tam).
Učni načrt se navezuje na znanja in vrednote, ki so jih dijaki osvojili v devetletni osnovni šoli, ter
ta znanja in spretnosti nadgrajuje in poglablja (Prav tam). Poleg tega dijaki razvijajo osem
ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja, ki so zapisane v Priporočilu Evropskega parlamenta
in sveta z dne 18. decembra 2006. Pri pouku zgodovine dijaki uresničujejo sledeče kompetence:
sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter
osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in
državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturno zavest in izražanje (Prav
tam, str. 9–12).
6.3.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
CILJI, KI SE NANAŠAJO NA ZNANJE IN RAZUMEVANJE ZGODOVINSKIH
DOGODKOV, POJAVOV IN PROCESOV
Dijaki5:
- »pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in krajevne
zgodovine;
- razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino;
- pojasnijo in primerjajo načine življenja in miselnosti ter znanstvene dosežke ter njihov vpliv na
gospodarske procese, socialne odnose in okolje v različnih zgodovinskih obdobjih;
- razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti;
- raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oziroma
potekali ter z današnje perspektive;
- razlikujejo vzroke, povode in posledice ter ugotavljajo soodvisnost različnih pojavov in procesov, kontinuitete in sprememb v razvoju;
- pravilno uporabljajo temeljno zgodovinsko terminologijo« (Kunaver in sod., 2008, str. 8).
5
Izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz profesor velja enakovredno za profesorja in
profesorico.
113
CILJI, KI SE NANAŠAJO NA RAZVIJANJE SPRETNOSTI IN VEŠČIN
Dijaki:
- »razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav;
- razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in
uporabnosti informacij in zgodovinskih virov;
- se zavedajo relativnosti informacij;
- oblikujejo samostojne sklepe in mnenja o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih, stališča
do njih in njihove interpretacije;
- se učijo iz večperspektivnih zgodovinskih virov, ki so dostopni prek vključevanja IKT v pouk
zgodovine;
- razvijajo sposobnosti različnih oblik komunikacije (pisno, ustno, debatne tehnike, z uporabo
IKT …)« (Prav tam).
114
CILJI, KI SE NANAŠAJO
NARAVNANOSTI, STALIŠČ
NA
RAZVIJANJE
ODNOSOV,
RAVNANJA,
Dijaki:
- »razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih
dosežkov ter utrjujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti;
- poudarjajo pozitivne kulturne vplive znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi;
- razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto;
- ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine;
- razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine;
- prek izbranih primerov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice,
enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo;
- obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja
človekovih pravic;
- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med spoloma;
- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, kultur in
skupnosti;
- razvijajo pripravljenost premagovati stereotipe in predsodke;
- razvijajo odprtost do novih idej in previdnost pri izrekanju sodb;
- razvijajo pozitiven odnos do raznolikosti, večkulturnosti in drugačnih družbenih modelov;
- razvijajo sposobnost samostojnega izbiranja in odločanja ter svoje poglede na zgodovino;
- razvijajo dovzetnost za različne poglede oziroma interpetacije ter razumejo, zakaj se pojavijo«
(Prav tam, str. 9).
6.3.3.
IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V nadaljevanju smo v preglednicah 32 − 50 navedli, s pomočjo katerih zgodovinskih vsebin o
Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne
cilje, ki so zapisani v učnem načrtu zgodovine za program gimnazije.
Zgodovina je v programu gimnazije obvezni učni predmet v obsegu 280 ur. V vsakem letniku
morajo dijaki poleg obveznih tem obravnavati tudi določeno število izbirnih tem, ki so prav tako
opredeljene v učnem načrtu (Kunaver in sod., str. 7).
115
6.3.3.1.
Cilji in vsebine 1. letnika
1. ZAKAJ JE POMEMBNA ZGODOVINA? – obvezna tema
Preglednica 32: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 27
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- ponazorijo in ocenijo
pomen
različnih
vrst
zgodovinskih
virov
za
zgodovino.
Pomen zgodovinski virov.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 13–14
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
2. OD MESTNIH DRŽAV DO PRVIH IMPERIJEV – obvezna tema
Preglednica 33: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 28
VSEBINE
CILJI
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- sklepajo o naravnih in
gospodarskih
temeljnih
življenja;
Človekovi začetki,
visoke kulture.
Prve
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- umestijo ključne dogodke,
pojave in procese iz obdobja
prazgodovine in starega veka
v ustrezen zgodovinski čas
in prostor.
Prve visoke kulture, Grki in
Rimljani.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 14–15
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
116
3. PRAZGODOVINSKA IN ANTIČNA KULTURNA DEDIŠČINA NA TLEH DANAŠNJE
SLOVENIJE – obvezna tema
Preglednica 34: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 29
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- umestijo ključne dogodke,
pojave in procese iz obdobja
prazgodovine in rimskega
obdobja v ustrezen čas in
prostor;
Prazgodovina,
Rimljani.
- razvijajo odgovoren in
pozitiven
odnos
do
ohranjene kulturne dediščine
iz obdobja prazgodovine in
rimskega obdobja na tleh
današnje
Slovenije
v
različnih arheoloških parkih,
muzejskih zbirkah ipd.
Prazgodovina.
Grki
in
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 16
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
4. STIČIŠČA KULTUR – izbirna tema
Preglednica 35: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 30
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
raziščejo
možnosti
vzpostavljanja
kulturnih
stikov med posameznimi
ljudstvi in območji ter
predstavijo dokaze, da so
takšni stiki obstajali.
Stiki med civilizacijami
(življenje v miru, življenje v
vojni).
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 17
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
117
5. OD MAGIJE DO RELIGIJE – izbirna tema
Preglednica 36: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 31
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
preiščejo
okoliščine
nastanka
krščanstva,
značilnosti
krščanstva,
vzroke za njegovo širjenje in
kaj
pomeni
sprejetje
krščanstva
za
državno
religijo.
Nastanek svetovnih religij.
- Šege in običaji (4.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 20
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.3.3.2.
Cilji in vsebine 2. letnika
1. RAZLIČNI MODELI VLADANJA – obvezna tema
Preglednica 37: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 32
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- analizirajo značilnosti
stanovske družbe in sklepajo
o njenih spremembah v
posameznih obdobjih;
Od razpada zahodnega dela
rimskega
cesarstva
do
stanovskih monarhij.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- različne modele vladanja
umestijo
v
ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Od razpada zahodnega dela
rimskega
cesarstva
do
stanovskih monarhij.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
118
2. ETNIČNE, DRUŽBENE IN GOSPODARSKE SPREMEMBE – obvezna tema
Preglednica 38: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 33
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
pojasnijo
etnične,
gospodarske in družbene
spremembe, ki jih je
povzročila
srednjeveška
kolonizacija;
Srednjeveška kolonizacija,
velika geografska odkritja,
Gospodarski razvoj.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- ključne etnične, družbene
in gospodarske spremembe
umestijo
v
ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Srednjeveška kolonizacija,
velika geografska odkritja,
Gospodarski razvoj.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 22–23
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
3. RAZVOJ ZGODOVINSKIH DEŽEL IN SLOVENCI – obvezna tema
Preglednica 39: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 34
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- opredelijo obseg naselitve
alpskih Slovanov v Vzhodne
Alpe ter primerjajo prvi in
drugi val naselitve;
Med alpskimi Slovani v
Vzhodnih Alpah.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- ključne dogodke, pojave in
procese iz srednjeveške in
novoveške
narodne
zgodovine
umestijo
v
ustrezen zgodovinski čas in
prostor.
Med alpskimi Slovani v
Vzhodnih Alpah.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 24
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
119
4. KAKO TEMAČEN JE BIL V RESNICI SREDNJI VEK? – izbirna tema
Preglednica 40: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 35
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- ključne kulturne in
družbene dogodke, pojave
ali procese umestijo v
ustrezen zgodovinski čas in
prostor;
Srednjeveška pobožnost.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
- Šege in običaji (4.3.)
- razvijajo odgovoren in
pozitiven
odnos
do
ohranjanja slovenske in
evropske kulturne dediščine.
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 26–27
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
5. NAČINI ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU IN V MESTIH NA TLEH DANAŠNJE
SLOVENIJE OD 11. DO 18. STOLETJA – izbirna tema
Preglednica 41: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 36
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- preiščejo in primerjajo
značilnosti
življenja
na
gradovih, v mestih in na
podeželju
(agrarno
in
neagrarno prebivalstvo);
Gospodje in podložniki.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Pristava (4.2.3.)
- razložijo vpliv zgodnje
kapitalistične proizvodnje na
podeželje in mesta;
Med rudarji, fužinarji in
kovači.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
120
- Pristava (4.2.3.)
- ključne dogodke in pojave
umestijo
v
ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Gospodje in podložniki, Med
rudarji, fužinarji in kovači.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Pristava (4.2.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 28–29
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.3.3.3.
Cilji in vsebine 3. letnika
1. VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMA – obvezna tema
Preglednica 42: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 37
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- ključne dogodke in pojave
umestijo
v
ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Napoleonova
diktatura
(konec starega režima in
stanovske ureditve družbe).
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
Dijaki:
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 30
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
2. SLOVENSKO NACIONALNO OBLIKOVANJE – obvezna tema
Preglednica 43: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 38
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
raziščejo
gospodarski
položaj slovenskih dežel;
Gospodarski razvoj.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
121
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Pristava (4.2.3.)
- ključne dogodke in pojave
iz slovenske zgodovine 19.
stoletja umestijo v ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Gospodarski razvoj.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Pristava (4.2.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 32
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
3. BLIŠČ IN BEDA INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA – izbirna tema
Preglednica 44: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 39
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
raziščejo
značilnosti
industrijskega razvoja v 19.
stoletju;
Industrijska revolucija.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Pristava (4.2.3.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
analizirajo
spremembe in
življenje.
družbene
vsakdanje
Industrijska
Spremembe
strukturi.
v
revolucija,
družbeni
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne 3.3.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 33
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
122
4. VSAKDANJE ŽIVLJENJE V 19. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 45: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 40
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
raziščejo
značilnosti
vsakdanjega
življenja
različnih družbenih skupin v
19. stoletju;
Bivalna kultura in higiena.
- ocenijo pomen širjenja
mreže šol in izobraževanja.
Širjenje šol
izobraževanja.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
in
pomen
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 34
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
5. RAZVOJ DRUŽBE NA SLOVENSKEM V 19. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 46: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 41
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
raziščejo
značilnosti
vsakdanjega
življenja
različnih družbenih skupin
na Slovenskem v 19.
stoletju;
Kmečki položaj.
- ocenijo pomen širjenja
mreže šol in izobraževanja
za Slovence.
Širjenje šol.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 35
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
123
6.3.3.4.
Cilji in vsebine 4. letnika
1. SODELOVANJE IN KONFLIKTI V 20. STOLETJU – obvezna tema
Preglednica 47: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 42
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- ključne dogodke, pojave in
procese umestijo v ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Prva in druga svetovna vojna
– totalna vojna.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Dijaki:
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
- CŠOD – Dom Trilobit
(4.2.4.)
- Spomenik padlim v NOB
(4.2.7.)
- Znamenja v Javorniškem
Rovtu (4.2.9.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 38–39
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
124
2. RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODA V 20. STOLETJU – obvezna tema
Preglednica 48: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 43
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- preiščejo in primerjajo
reševanje mejnih vprašanj v
različnih obdobjih;
Vprašanja meja.
- ključne dogodke, pojave in
procese
iz
slovenske
zgodovine
20.
stoletja
umestijo
v
ustrezen
zgodovinski čas in prostor.
Nacionalni
slovenskega
Vprašanja meja.
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
položaj
naroda,
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Javorniški Rovt od 2.
svetovne vojne do danes
(3.3.4.)
Osnovna
šola
v
Javorniškem Rovtu (4.2.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 40
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
125
3. ZNANOST IN TEHNOLOGIJA V 20. STOLETJU – izbirna tema
Preglednica 49: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 44
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- primerjajo ključne izume in
odkritja;
Napredek tehnike (tekoči
trak,
računalniki,
robotizacija itd.).
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- ocenijo njihov vpliv na
družbo
in
vsakdanje
življenje;
Napredek tehnike (tekoči
trak,
računalniki,
robotizacija itd.).
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- raziščejo spremembe v
izrabi prostega časa.
Družbene spremembe.
- PGD
(4.2.2.)
Dijaki:
Javorniški
Rovt
- Pristava (4.2.3.)
Tematske
poti
Javorniškem
Rovtu
okolici (4.4.)
v
in
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 43–44
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
4. SPREMINJAJOČI SE NAČINI ŽIVLJENJA NA SLOVENSKEM PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI – izbirna tema
Preglednica 50: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 45
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- razvijajo pozitiven odnos
do
slovenske
narodne
identitete, državnosti in
kulturne dediščine.
- Kulturna dediščina(4.2.)
- Šege in običaji (4.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Kunaver in sod., 2008, str. 44–45
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
126
6.3.4.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Medpredmetno povezovanje pouka zgodovine v gimnaziji poteka z različnimi predmeti kot so na
primer slovenščina, umetnostna zgodovina, geografija, sociologija, filozofija, knjižnična
informacijska znanja, informatika itd. Povezave med temi predmeti so lahko horizontalne,
vertikalne in kroskurikularne (Kunaver in sod., 2008, str. 56).
Medpredmetno povezovanje lahko poteka na več ravneh: multidisciplinarno povezovanje (preko
skupnih oziroma sorodnih tem), interdisciplinarno povezovanje (preko skupnih tem in ciljev) in
transdisciplinarno povezovanje (preko skupne problemske situacije). Načini medpredmetnega
povezovanja so projektno delo, ekskurzija, terensko delo, timsko poučevanje itd. (Prav tam).
6.4.
UČNI CILJI PRI POUKU GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI
(SPLOŠNA, KLASIČNA, EKONOMSKA GIMNAZIJA)
Posodobljen učni načrt za geografijo v splošni, klasični in ekonomski gimnaziji je pripravila
Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za geografijo. Predmetna komisija je izhajala
iz učnega načrta za geografijo, ki je bil sprejet leta 1998. Posodobljen učni načrt je bil sprejet na
seji Strokovnega sveta Republike Slovenije leta 2008 (Polšak in sod., 2008, str. 2).
127
6.4.1. OPREDELITEV PREDMETA
Pouku geografije je v programih splošne, klasične in ekonomske gimnazije namenjenih 210 ur in
105 ur za maturo (Polšak in sod., 2008, str. 2).
Geografija je veda o Zemljinem površju in ugotavlja razširjenost, vplive in soodvisnost tistih
naravnih in družbenih pojavov, ki sodelujejo pri (pre)oblikovanju Zemljinega površja. Poleg tega
raziskuje funkcijsko organizacijo prostora in odnos med človekom in pokrajino (Prav tam, str. 7).
Pouk geografije dijake usmerja v spoznavanje in obvladovanje življenjskih okoliščin, ki se
nanašajo na človekov naravni in družbeni življenjski prostor. V programu srednje šole je
geografija predmet, ki človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti, veščine in spretnosti, s
katerimi lahko razume ožje in širše okolje. Znanje geografije je sestavni del temeljne izobrazbe,
saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter varovanju okolja in gospodarjenju z njim (Prav tam).
Z vsebinami in metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo
preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo, urejajo, razlagajo in posredujejo
geografske informacije, ter sposobnost za uporabo medijev (Prav tam).
Pri pouku geografije dijaki uresničujejo naslednje kompetence: sporazumevanje v maternem
jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična pismenost, kompetence v znanosti in
tehnologiji, digitalne kompetence, učenje učenja, osebnostno–socialne zmožnosti, državljanske
zmožnosti, podjetnost in kulturno zavest (Prav tam, str. 11–14).
6.4.2.
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
CILJI, POVEZANI Z RAZUMEVANJEM PROSTORA
Dijaki6 :
- »pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju;
- ustvarjalno sprejemajo in razumejo dnevne informacije, ki imajo prostorsko razsežnost in
-
vplivajo na njihovo lastno odgovorno ravnanje in odločanje;
spoznajo različna merila za regionalizacijo (členitev pokrajin) in se hkrati zavedajo individualnosti sleherne pokrajine na svetu;
6
Izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz profesor velja enakovredno za profesorja in
profesorico.
128
- znajo umestiti pokrajine in kraje v neko širše okolje ali območje;
- naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in umestiti
-
njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr. kisel dež, turizem,
svetovno državljanstvo);
znajo pojasniti, zakaj in kako se v pokrajini dogajajo spremembe in kako vplivajo na njen
razvoj;
znajo brati različne tematske in splošne zemljevide, tiskane in digitalne;
naučijo se izdelati nekatere vrste tematskih zemljevidov;
znajo se orientirati na različnih zemljevidih (po stopinjski mreži in v smislu najdenja različnih
pokrajin, mest, rek ipd.);
znajo se orientirati v naravi in uporabljati več ustreznih pripomočkov;
vedo, kako z zemljevidi načrtovati pohode, ture, izlete ipd.« (Polšak in sod., 2008, str. 8).
CILJI, POVEZANI Z ZNANJEM IN RAZUMEVANJEM GEOGRAFSKIH STRUKTUR,
PROCESOV IN ODNOSOV
Dijaki:
- »poskušajo razumeti pomen sodobnih geografskih konceptov pri preučevanju, členjenju in or-
ganiziranju prostora na različnih ravneh, tj. od mikro do makro enot in svetovne oziroma globalne ravni, razumejo pomensko razliko med naravno- in družbenogeografskimi členitvami;
zavedajo se pomena povezovanja različnih znanj in veščin kot načina celovitega obravnavanja
sodobnih problemov za kakovostnejše razumevanje dogajanja okrog sebe;
znajo geografsko razmišljati;
razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike, pojave in
procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročno-posledične zveze;
razumejo zakonitosti razmestitev naravno- in družbenogeografskih pojavov in procesov ter
njihov vpliv na razvitost posameznih (izbranih) držav;
razumejo geografske vzroke za kulturno, civilizacijsko in politično pestrost sveta;
vzgajajo se v duhu strpnosti in spoštovanja ljudi in ljudstev, ki so drugačni glede na jezik, vero,
etnično sestavo, navade ipd.;
razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja med človekovimi hotenji in naravo;
pridobivajo sposobnost za vrednotenje protislovij v sodobnem svetu kot posledic razvoja
prebivalstva in gospodarstva, ker to ne upošteva prostorske omejitve materialnih dejavnosti
človeka;
vrednotijo relativne prednosti različnega razvoja z vidika okoljskih problemov in pričakovanih
posledic;
129
- usposabljajo se za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti do ohranjanja
fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije« (Prav tam, str. 9).
CILJI, POVEZANI Z UPORABO ZNANJA IN VEŠČIN
Dijaki:
- »se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja;
- se naučijo uporabljati učbenike in drugo strokovno literature;
- spoznavajo pravilno uporabo preprostejših geografskih metod in tehnik dela ter potrebne
-
pripomočke;
pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini;
razvijajo zmožnosti za iskanje in izbiro relevantnih podatkov in informacij med številnimi
možnostmi, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija;
se usposabljajo za samostojno uporabo geografskih virov in literature (globusa, atlasov,
kart, statističnega gradiva ter grafičnih prikazov, slikovnega gradiva, potopisov, člankov,
knjižnega gradiva, zbirk geografskih podatkov ipd.) v/na različnih medijih (časopisu, knjižnici,
medmrežju, TV);
130
- znajo zapisovati in prikazovati podatke v različnih oblikah in tehnikah (pisno, grafično, v ta-
-
belah …);
razvrstijo podatke v skupine po izbranih kriterijih in jih uredijo;
obvladajo osnovne statistične metode (vsota, srednja vrednost, indeksi rasti oziroma zmanjševanja …);
probleme preučijo sami ali v skupini, pri čemer upoštevajo načela individualiziranega ali
skupinskega dela, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti, odgovornosti;
s skupinskim delom, ekskurzijami in terenskim delom se naučijo prizadevati si za skupne
cilje, razvijajo medosebne veščine, prevzemajo različne vloge, sodelujejo, se dogovarjajo,
izražajo lastne ideje in upoštevajo različne poglede;
so sposobni osnovnih oblik samostojnega geografskega raziskovanja na različnih ravneh,
zlasti pa na primeru domače pokrajine/regije, naučijo se kritično vrednotiti vire in izbrati
ustrezne argumente za podporo lastnih ugotovitev (z upoštevanjem njihove starosti in
težavnosti problema);
se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo;
znajo sami zaznati ključne geografske probleme in si zamisliti svojo pot njihovega
preiskovanja (pristop k problemu in strategija njegovega reševanja);
znajo sami vrednotiti svoje delo in predlagati spremembe pri prihodnjem delu;
razvijajo sposobnost verbalnega, kvantitativnega in grafičnega izražanja geografskega znanja z uporabo sodobnih učil (besedila, slik, skic, kart, tabel, diagramov, grafikonov);
se urijo v komuniciranju na različne načine, vključno z uporabo informacijske tehnologije;
razvijajo jezikovne spretnosti, s priporočenim branjem vsebin v tujih jezikih pa jezikovne
spretnosti v tujem jeziku;
spoznajo različne pristope k učinkovitemu učenju geografije in jih povezujejo z
učinkovitimi kognitivnimi (miselnimi) podporami in orodji (grafičnimi organizatorji,
miselnimi vzorci, shemami, analogijami ipd.);
se na podlagi geografskih znanj usposobijo za delovanje v različnih okoliščinah;
si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih sposobnosti«
(Prav tam, str. 9−10).
VZGOJNI CILJI
Dijaki:
- »razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter
spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine;
- se vzgajajo v zanimanju za družbene potrebe, reševanje skupnih prostorskih (trajnostnih)
problemov na nacionalni, širši regionalni in svetovni ravni;
- razvijajo sposobnost doživljanja raznolikosti in lepot naravnega okolja na eni strani ter
vrednotenja različnih življenjskih okoliščin in družbenih potreb na drugi strani;
- privzemajo skrb za uravnoteženo rabo prostora ter ohranjanje kakovosti naravnega in
družbenega okolja za prihodnje generacije (trajnostni razvoj);
131
- se vzgajajo v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor;
- razvijajo zavest o reševanju lokalnih, regionalnih in svetovnih problemov po načelih
trajnostnega razvoja in načelih Svetovne deklaracije o človekovih pravicah;
- spoštujejo pravico do enakopravnosti vseh ljudi;
- s preučevanjem geografskih problemov drugih narodov in kultur razvijajo lastno zavedanje
in njihovo spoštovanje;
- se vživljajo v položaj drugih ljudi in ljudstev;
- se učijo povezovati različne vidike izobraževanja, kot so spoznavni, čustveni, etični, estetski,
motorični;
- se naučijo ceniti geografsko znanje;
- se zavedajo možnosti in odgovornosti za uporabo geografskega znanja in veščin v osebnem,
profesionalnem in javnem življenju« (Prav tam, str. 10−11).
TERENSKO DELO
Dijaki:
- »načrtujejo in izvedejo terensko delo, s katerim osvetlijo geografski problem;
- na terenu uporabljajo različne karte, zemljevide in druge pripomočke za delo;
- uporabljajo geološki zemljevid in druge vire geološke vsebine kot pripomoček pri terenskem
delu oziroma raziskovanju kamnin;
- v pokrajini prepoznajo značilne preoblikovalne procese;
- raziskujejo površje (reliefne oblike, naklon, geomorfološki procesi …);
- ugotavljajo vpliv kamninske zgradbe na površje;
- določajo kamninsko osnovo glede na prepoznavanje kamnine ali s geološkim zemljevidom
in analizo vzorca, znajo vzeti vzorec kamnine in ga analizirati glede na trdoto,
karbonatnost/nekarbonatnost, pojasniti barvo, sijaj, zrnavost, prisotnost fosilov, skrilavost
ipd.);
- razložijo dejavnike pri nastajanju rečnega površja;
- izvedejo vajo v zvezi z onesnaženostjo zraka (vaja ugotavljanja trdnih delcev v zraku,
ugotavljanje onesnaženosti z lišaji ipd.);
- merijo, zapisujejo in vrednotijo ter predstavijo vremensko dogajanje (temperaturo, padavine,
zračni tlak, vlažnost, oblačnost, osončenost, smer in moč vetra, osnovne fenološke faze) ;
- s poskusi ugotavljajo lastnosti prsti (raziskujejo plasti (horizonte) v tleh, ugotavljajo globino,
procese v prsti (spiranje ali kopičenje mineralov, procese redukcije), rišejo profil prsti,
ločujejo sestavine prsti z vodo in sejanjem, merijo prostornino zraka in delež vode
(vlažnost) v prsti, določajo vrednost pH, teksturo, barvo in prekoreninjenost), pripravijo
zbirko prsti iz različnih okolij in izdelajo s tem povezano preglednico);
132
- z raziskovanjem in opazovanjem vrednotijo prst z vidika kmetijstva in njenega varstva
(iščejo vzroke onesnaževanja in sklepajo o posledicah, vrednotijo poseganje človeka v
naravo);
- ovrednotijo značilne prsti v domači pokrajini s stališča kmetijstva;
- pridobivajo veščine za izkop profila prsti in njegovo razlago;
- analizirajo ključne lastnosti voda (odvzem vzorca, temperaturo, širino vodotoka, padec
vodnega toka, risanje ploščine preseka vodnega toka in struge, hitrost, pretok, energijo in
delo vode, moč vodnega slapa, barvo, motnost, vonj, pH vode) in ovrednotijo problem
onesnaževanja;
- anketirajo prebivalstvo glede na dano nalogo;
- kartirajo funkcijo stavb v naselju;
- z anketo raziskujejo probleme ljudi na podeželju;
- izvedejo preprosto raziskavo in analizo prometa (štetje vozil, analiza parkirišč, delo na letališču ipd.), analizirajo podatke in naredijo povzetek;
- napišejo poročilo o opravljenih vajah in ekskurzijah« (Prav tam, str. 40−41).
6.4.3. IZBRANI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V nadaljevanju smo v preglednicah 51 − 73 navedli, s pomočjo katerih geografskih vsebin o
Javorniškem Rovtu, ki so opisane v tem diplomskem delu, bi bilo mogoče doseči izbrane učne
cilje, ki so zapisani v učnem načrtu geografije za splošne, klasične in ekonomske gimnazije.
Geografija je v programu splošne, klasične in ekonomske gimnazije obvezni učni predmet v
obsegu 210 ur, 105 ur pa je namenjenih dodatno za programe, ki izvajajo maturo iz geografije
(Polšak in sod., 2008, str. 2).
133
6.4.3.1.
Cilji in vsebine 1. letnika
Preglednica 51: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 46
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- prepoznajo notranje in
zunanje
dejavnike
po
učinkih;
Nastanek in zgradba Zemlje.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
spoznajo
značilnosti in
vrednost kamnin.
Nastanek in zgradba Zemlje.
- Geološke značilnosti (2.2.)
Dijaki:
delitev,
uporabno
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 16
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 52: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 47
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- pridobivajo veščine za
prepoznavanje
značilnih
preoblikovalnih procesov v
pokrajini;
Površje Zemlje.
- na slikovnem gradivu in v
naravi prepoznajo reliefne
oblike (tako površinske kot
podzemne,
prisojno
in
osojno stran, tipe erozije,
denudacije in posledice
drugih zunanjih dejavnikov);
Površje Zemlje.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Medji dol (4.1.5.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Medji dol (4.1.5.)
- Slovenska planinska pot ali
transverzala (4.4.1.)
- Slovenska geološka pot
(4.4.2.)
- Naravoslovna in rudarska
učna pot (4.4.3.)
- pojasnijo procese
posledice poledenitev;
in
Površje Zemlje.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- opišejo dejavnike procesa
razvoja rečnega reliefa;
Površje Zemlje.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Javorniški slapovi (4.1.2.)
134
razložijo
nastanek
površinskih oblik v različnih
delih rečnega toka in oblik
ledeniškega površja ter se
naučijo sklepati o njihovem
vplivu
na
človekovo
dejavnost.
Površje Zemlje.
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Javorniški slapovi (4.1.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 17
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 53: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 48
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- spoznajo dejavnike pri
nastanku
različnih
vrst
padavin;
Vreme in podnebje.
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- s klimogrami razlikujejo
toplotne pasove in podnebne
tipe.
Vreme in podnebje.
- Podnebne značilnosti (2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 17
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 54: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 49
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
se
učijo
razumeti
povezanost
nastanka,
lastnosti in rodovitnosti prsti;
Prst.
- Pedološke značilnosti (2.4.)
- s slikovnim gradivom ali
vzorci prsti prepoznajo,
razložijo in ovrednotijo
nekaj značilnih prsti v
svetovnem
merilu
in
Sloveniji.
Prst.
- Pedološke značilnosti (2.4.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 18
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
135
Preglednica 55: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 50
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- krepijo zavedanje o
pomenu
varovanja
naravnega rastlinstva in
živalstva
ter
navedejo
argumente za podporo svojih
trditev temu v prid v
konkretnih razmerah;
Rastlinstvo in živalstvo.
- Natura 2000 (4.1.6.)
- prepoznavajo osnovne
rastlinske in drevesne vrste.
Rastlinstvo in živalstvo.
- Zoisov park (4.1.1.)
- Narcise (4.1.4.)
- Natura 2000 (4.1.6.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 19
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 56: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 51
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- pokažejo pomembnejše
reke, jezera, morje in druge
hidrološke
pojave
na
zemljevidu
sveta,
posameznih
celin
in
Slovenije;
Vodovje.
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- na podlagi meril, ki jih
sami izberejo, vrednotijo
pomen voda (rek, morij,
jezer,…).
Vodovje.
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 19
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
136
Preglednica 57: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 52
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- na podlagi statističnih in
grafičnih
podatkov
ugotavljajo prebivalstvene
strukture in vzroke za
njihovo spreminjanje skozi
različna zgodovinska in
razvojna obdobja.
Prebivalstvo.
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 20
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 58: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 53
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- prepoznajo osnovno delitev
naselij na podeželska in
urbana
ter
njihove
značilnosti;
Naselja.
razumejo
širino
problematike naselij (merila
za
razvrščanje
naselij,
funkcije in vlogo različnih
tipov
naselij,
proces
preobrazbe).
Naselja.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- Nastanek in razvoj naselja
Javorniški Rovt (3.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 20
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
137
Preglednica 59: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 54
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- vrednotijo rabo tal na
izbranih primerih;
Kmetijstvo.
- Pedološke značilnosti (2.4.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- si pridobivajo pozitiven
odnos do pomena kmetijstva
za oskrbo s hrano in
surovinami ter ohranjanje
kulturne krajine;
Kmetijstvo.
raziskujejo
okoljske
probleme
intenzivnega
kmetijstva
in
okoljske
probleme z vidika vpliva
narave ter negospodarnega
ravnanja z njo.
Kmetijstvo.
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Narcise (4.1.4.)
- Narcise (4.1.4.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 20
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 60: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 55
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- analizirajo razloge za
spreminjanje pomena in
razmestitve
različnih
industrijskih panog skozi
zgodovino;
Energetika in industrija.
- raziskujejo vpliv industrije
na pokrajino z vidika
njenega
videza,
onesnaževanja voda, zraka in
prsti ter izberejo značilne
primere v preteklosti in
sedanjosti;
Energetika in industrija.
- na osnovi podatkov
presojajo vpliv industrije in
drugih
gospodarskih
Energetika in industrija.
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Pristava (4.2.3.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
138
dejavnosti
pokrajine.
na
razvoj
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 20-21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 61: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 56
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- razložijo razlike med
prometom in prometnimi
tokovi v preteklosti in
sedanjosti.
Promet, telekomunikacijsko
omrežje.
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- Medji dol (4.1.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 62: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 57
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- zberejo podatke o turizmu
na nekem območju (ali
kraju) in naredijo plakat,
referat ali seminarsko nalogo
in jo predstavijo pred
razredom ali pa z igranjem
vlog motivirajo sošolce za
obisk izbrane pokrajine.
Turizem.
- Naravna in
dediščina (4.)
kulturna
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
139
Preglednica 63: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 58
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- spoznajo koncept in bistvo
trajnostnega
razvoja
in
njegovih sestavin (okolja,
prostora, vrednost prostora,
gospodarstvo,
razvoj
človeške družbe).
Trajnostni razvoj.
- Natura 2000 (4.1.6.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 21
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.4.3.2.
Cilji in vsebine 3. letnika
Preglednica 64: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 59
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
z
zemljevidom
in
slikovnim gradivom orišejo
površje Srednje Evrope ter
razložijo notranje in zunanje
preoblikovalne procese, ki so
ga ustvarili;
Srednja Evropa.
razložijo
zgradbo Alp.
Srednja Evropa.
kamninsko
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Geološke značilnosti (2.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 29
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
140
6.4.3.3.
Cilji in vsebine 4. letnika
Preglednica 65: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 60
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- ugotavljajo vzroke za
naravnogeografsko pestrost
slovenskih pokrajin.
Lega Slovenije in njen
pomen za naravno in
družbeno okolje.
- Geološke značilnosti (2.2.)
Dijaki:
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
- Podnebne značilnosti (2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 31
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 66: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 61
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- z geološko in reliefno karto
ter slikovnim gradivom
razložijo
razvoj
in
značilnosti
kamninske
zgradbe in površja Slovenije;
Površje
zgradba.
in
- pojasnijo vpliv kamninske
zgradbe
(karbonatne
in
nekarbonatne kamnine) na
način oskrbovanja z vodo v
različnih delih Slovenije (in
domači pokrajini);
Površje
zgradba.
in
- utemeljijo vpliv površja na
kmetijstvo v Sloveniji (in
domači pokrajini).
Površje
zgradba.
in
kamninska
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Geomorfološke značilnosti
(2.3.)
kamninska
- Geološke značilnosti (2.2.)
- Hidrološke
(2.6.)
kamninska
značilnosti
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 31
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
141
Preglednica 67: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 62
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- ob analizi klimogramov
opredelijo, primerjajo in
pokažejo na zemljevidu
značilne tipe podnebja in
rastlinstva v Sloveniji;
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Podnebne značilnosti (2.5.)
- poznajo nekaj značilnih
prsti;
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Pedološke značilnosti (2.4.)
- opišejo rečno mrežo v
Sloveniji;
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- na podlagi hidrogramov
sklepajo o pretočnih režimih
slovenskih rek ter razložijo
dejavnike, ki vplivajo na tip
režima;
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Hidrološke
(2.6.)
značilnosti
- navedejo primere vpliva
človeka na izbrane rastlinske
in živalske vrste v Sloveniji;
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Narcise (4.1.4.)
- izbirajo ključne podatke o
podnebju
za
izbrane
meteorološke postaje za
različna podnebna območja
Slovenije, ki jih ustrezno
obdelajo
in
pripravijo
poročilo (vaja ali naloga,
plakat, krajši referat ipd.).
Podnebje, prsti, rastlinstvo,
živalstvo in vode v Sloveniji
kot dejavniki za življenje.
- Podnebne značilnosti (2.5.)
Dijaki:
Meteorološka
postaja
Javorniški Rovt (4.2.6.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 31−32
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
142
Preglednica 68: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 63
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- analizirajo različne tipe
podeželskih
naselij
v
Sloveniji;
Naselja.
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- glede na teoretično znanje
prepoznajo v pokrajini in na
slikovnem gradivu različne
tipe naselij;
Naselja.
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- iščejo vzroke nastanka
naselij
in
njihove
zgodovinske značilnosti ter
sedanje stanje.
Naselja.
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 33
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 69: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 64
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
razložijo
vzroke
zmanjševanja
števila
kmečkega prebivalstva.
Kmetijstvo in podeželje.
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 33
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
143
Preglednica 70: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 65
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- naštejejo najpomembnejše
HE v Sloveniji in vrednotijo
izkoriščenost
vodnih
zmogljivosti slovenskih rek
v primerjavi z zmogljivostjo
vod v evropskih državah,
npr. v Veliki Britaniji, Švici,
na Norveškem idr.
Energetika in surovine.
- Vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna
Javorniški Rovt (4.2.5.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 33
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
Preglednica 71: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 66
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- naštejejo in na zemljevidu
najdejo
najpomembnejša
industrijska
središča
v
Sloveniji v preteklosti ter
poznajo vzroke in posledice
sprememb.
Industrija.
- Rudarstvo in železarstvo na
območju Javorniškega Rovta
(3.2.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 34
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
144
Preglednica 72: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 67
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
Dijaki:
- razložijo
oblikovanje
območij.
vzroke za
zavarovanih
Pokrajinska in okoljska
protislovja v Sloveniji.
- Natura 2000 (4.1.6.)
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 35
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.4.3.4.
Cilji in vsebine za programe, ki izvajajo maturo iz geografije
Preglednica 73: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 68
CILJI
VSEBINE
IZBRANE VSEBINE
- razlikujejo med najbolj
znanimi deli Julijskih Alp,
Kamniško- Savinjskih Alp in
Karavank;
Alpske
pokrajine
(visokogorja
in
visoke
kraške planote, alpske doline
in kotline).
- Lega Javorniškega Rovta
(2.1.)
- opišejo glavne značilnosti
pokrajinske podobe;
Alpske
pokrajine
(visokogorja
in
visoke
kraške planote, alpske doline
in kotline).
Fizičnogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (2.)
pojasnijo
različno
poseljenost alpskih pokrajin;
Alpske
pokrajine
(visokogorja
in
visoke
kraške planote, alpske doline
in kotline).
Fizičnogeografske
značilnosti
Javorniškega
Rovta (2.)
- vrednotijo pomen alpskega
sveta za razvoj kmetijstva in
prometa;
Alpske
pokrajine
(visokogorja
in
visoke
kraške planote, alpske doline
in kotline).
- Zgodovinski razvoj širšega
območja Javorniškega Rovta
(3.1.)
Dijaki:
- Geološka zgradba (2.2.)
- Nastanek naselja (3.3.1.)
- Tip naselja in prebivalstvo
(3.3.2.)
- Javorniški Rovt do 2.
svetovne vojne (3.3.3.)
- vrednotijo privlačnost
posameznih
prvin
visokogorskega sveta za
turizem in rekreacijo.
Alpske
pokrajine
(visokogorja
in
visoke
kraške planote, alpske doline
in kotline).
- Naravna dediščina (4.1.)
Tematske
poti
Javorniškem
Rovtu
okolici (4.4.)
v
in
145
Vir podatkov za cilje in vsebine: Polšak in sod., 2008, str. 36
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
6.4.4. MEDPREDMETNE POVEZAVE
Predmet geografija se povezuje z drugimi predmeti na ravni vsebin, ciljev in dejavnosti. Cilji
in vsebine medpredmetnega povezovanja so opisani v učnem načrtu za geografijo v splošni,
klasični in ekonomski gimnaziji (Polšak in sod., 2008, str. 51).
Cilji in vsebine pouka geografije se medpredmetno največkrat povezujejo s predmetom
zgodovine (npr. geografska odkritja od 15. do 18. stoletja), poleg tega pa še s sociologijo
(evropski prostori in kulture), fiziko (npr. razvoj Zemlje, geološke dobe in kamnine), kemijo
(npr. prst) in biologijo (npr. rastlinstvo in živalstvo) (Prav tam, str. 51−55).
6.5.
UGOTOVITVE
Na podlagi analize učnih načrtov je bilo glede izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz
zgodovine in geografije ugotovljeno sledeče:
1. Pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu je mogoče doseči večino splošnih
ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in srednji
šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija).
2. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu je bolj primerno za osnovne šole, ker so
vsebine o Javorniškem Rovtu bolj primerne za doseganje operativnih ciljev, ki so
zapisani v učnih načrtih za osnovne šole.
3. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je najbolj primerno za 6. in
9. razrede osnovne šole, ker je večino operativnih ciljev za 6. razred mogoče doseči z
vsebinami o naravni in kulturni dediščini Javorniškega Rovta, večino operativnih
ciljev 9. razreda pa je mogoče doseči z vsebinami kot so 1. in 2. svetovna vojna na
območju Javorniškega Rovta, industrializacija in gospodarske spremembe v 20.
stoletju.
4. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je manj primerno za 7. in 8.
razrede osnovne šole, saj so operativni cilji 7. (npr. antika, Rimljani na naših tleh) in 8.
razreda (npr. fevdalna doba, začetki industrializacije) težje dosegljivi/povezljivi z
vsebinami o Javorniškem Rovtu.
5. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je najbolj primerno za 6., 7.
in 9. razrede osnovne šole, ker je večino operativnih ciljev mogoče doseči z vsebinami
o orientaciji (6. razred), Alpah (7. razred) in Sloveniji – Alpske pokrajine (9. razred).
6. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je manj primerno za 8.
razred osnovne šole, saj je vsebine o Afriki, Avstraliji in Oceaniji, Ameriki ter
polarnih območjih težje povezati z vsebinami o Javorniškem Rovtu.
7. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je bolj primerno za 3. in 4.
letnike splošne gimnazije, saj je večino operativnih ciljev mogoče doseči z vsebinami
o Javorniškem Rovtu, ki so vezane na Napoleonovo diktaturo, gospodarski razvoj v
146
19. stoletju, industrijsko revolucijo, širjenje šol in kmečki položaj (3. letnik), ter 1. in
2. svetovno vojno, vprašanja meja in družbene spremembe (4. letnik).
8. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine je težje v 1. in 2. letniku
splošne gimnazije, ker so vsebine 1. (npr. Grki in Rimljani, antična kultura) in 2.
letnika (npr. etnične, družbene in gospodarske spremembe, srednji vek) težje
povezljive z vsebinami o Javorniškem Rovtu.
9. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je najbolj primerno za 1. in
4. letnike splošne, klasične in ekonomske gimnazije, ker je operativne cilje 1. in 4.
letnika najlažje doseči z vsebinami o Javorniškem Rovtu, ki so vezane na površje
Zemlje, vreme in podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo, vodovje, prebivalstvo,
naselja, kmetijstvo, energetiko, industrijo in turizem (1. letnik), ter Slovenijo (4.
letnik).
10. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije je nesmiselno za 2. letnike
splošne, klasične in ekonomske gimnazije, saj v 2. letniku dijaki obravnavajo
posamezne celine (Afrika, Azija, Amerika, Avstralija in Oceanija ter polarna
območja), zato je obravnavane vsebine nesmiselno povezovati z vsebinami o
Javorniškem Rovtu. Pogojno je šolo v naravi v Javorniškem Rovtu iz geografije
smiselno izvajati v 3. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije, saj je vsebine
o Javorniškem Rovtu mogoče povezati z vsebinami o Srednji Evropi.
11. Izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije je najbolj
smiselno v 6. in 9. razredu osnovne šole, v 3. in 4. letniku splošne gimnazije
(zgodovina) ter v 1. in 4. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije
(geografija).
147
7. PRIMER ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU
Šola v naravi v Javorniškem Rovtu se že izvaja v okviru Centra šolskih in obšolskih
dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit, zato bomo v nadaljevanju predstavili alternativno
možnost izvajanja šole v naravi. Poleg CŠOD-a je edini primeren objekt v Javorniškem
Rovtu, ki zadostuje standardom za izvajanje šole v naravi, Dom Pristava z okolico.
Splošni načrt šole v naravi v Javorniškem Rovtu:
1. LOKACIJA (Dom Pristava): Dom Pristava nudi 36 prenočišč, večnamenski prostor
za izvajanje pouka in drugih dejavnosti ter je del Zoisovega parka. Poleg tega so v
okolici doma igrala, nogometno igrišče, balinišče in prostor za izvajanje športno –
rekreativnih dejavnosti.
2. ČAS IZVAJANJA (poletna šola v naravi): Za izvajanje šole v naravi v Javorniškem
Rovtu je najbolj primeren poletni čas, saj je takrat možno izvajati številne dejavnosti
izven zidanih objektov oziroma v naravi. Najbolj primerni meseci za izvajanje šole v
naravi so maj, junij, julij, avgust in september.
3. VSEBINA: Javorniški Rovt s svojo bogato zgodovino in lego pod Karavankami
ponuja številne zgodovinske in geografske vsebine, s katerimi je mogoče doseči
vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi ter splošne in operativne cilje, ki so zapisani
v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri pouku zgodovine in geografije.
4. URNIK: Predviden obseg trajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu je 1 teden,
možne pa so tudi krajše različice (2-3 dni).
5. PODATKI O OSNOVNI / SREDNJI ŠOLI: Katera osnovna ali srednja šola bo
nastanjena v Domu Pristava, kateri učitelji bodo spremljevalci, katere aktivnosti bodo
izvajali zunanji sodelavci in katere učitelji spremljevalci, število učencev/učenk
oziroma dijakov/dijakinj itd.
6. CENA: Cena šole v naravi v Javorniškem Rovtu in kaj cena vključuje (npr. nočitev +
pet obrokov/dan (zajtrk, kosilo, večerja in dvakrat malica) + aktivnosti).
7. OSTALO: Zavarovanje za otroke, razporeditev po sobah, zdravstvene omejitve otrok,
otroci s posebnimi potrebami, omejitve pri hrani (diete, alergije,…) itd.
7.1.
URNIK ŠOLE V NARAVI V JAVORNIŠKEM ROVTU
Predviden kraj izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu je Pristava oziroma Dom
Pristava, čas izvajanja pa mesec maj. V nadaljevanju je predstavljen splošen urnik šole v
naravi oziroma je opisan urnik enega dneva šole v naravi, saj je predviden urnik za vse dni
šole v naravi enak, spreminjajo se le dopoldanske, popoldanske in večerne aktivnosti, ki
se lahko prilagajajo glede na vreme.
148
Preglednica 74: Urnik šole v naravi
Čas trajanja (npr. 8.00 - 9.00)
Datum (npr. 11.5., ponedeljek)
7.30 – 8.00
Vstajanje in priprave na zajtrk
8.00 – 8.30
Zajtrk
8.30 – 9.00
Priprave na aktivnosti
9.00 – 11.00
Aktivnosti v naravi (npr. raziskovanje Zoisovega
parka)
11.00 – 11.15
Malica
11.15 – 12.45
Nadaljevanje aktivnosti (npr. raziskovanje Zoisovega
parka)
12.45 – 13.00
Priprave na kosilo
13.00 – 13.30
Kosilo
13.30 – 15.00
Počitek, prosti čas
15.00 – 17.00
Aktivnosti v naravi (npr. izlet po Javorniškem Rovtu)
17.00 – 17.15
Malica
17.15 – 18.45
Nadaljevanje aktivnosti (npr. izlet po Javorniškem
Rovtu)
18.45 – 19.00
Priprave na večerjo
19.00 – 19.30
Večerja
19.30 – 20.00
Priprave na večerne aktivnosti
20.00 – 21.30
Večerne aktivnosti (npr. taborni ogenj, poročilo o
aktivnostih, ples itd.)
21.30 – 22.00
Priprave na spanje
22.00
Spanje
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
149
7.2.
PRIMERI AKTIVNOSTI V ŠOLI V NARAVI V JAVORNIŠKEM
ROVTU
7.2.1. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA)
Preglednica 75: Aktivnosti v šoli v naravi 1
PREDMET
Zgodovina
RAZRED
6. razred
AKTIVNOST
Po poteh naravne in kulturne dediščine
VSEBINA
Kulturna dediščina, Šege in navade
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Geografija, biologija, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po poteh naravne in kulturne dediščine« je sestavljena iz
dveh delov. V prvem delu, ki traja 2 uri, se učenci odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu,
kjer spoznajo naravno in kulturno dediščino kraja. V drugem delu učitelj ali zunanji sodelavec
učencem predstavi šege in običaje, ki so značilni za Javorniški Rovt (1 ura). Nato učence
razdelimo v več skupin in jim dodelimo obravnavo posameznih naravnih ali kulturnih
znamenitosti. V 1 uri učenci pripravijo kratko predstavitev posamezne naravne ali kulturne
znamenitosti. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo naravno ali kulturno
znamenitost ostalim učencem.
Izlet poteka na relaciji Pristava – Zoisov park – Mlaka – avtobusna postaja Pristava – dom
gasilcev PGD Javorniški Rovt – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu učencem predstavimo
naslednje naravne in kulturne znamenitosti: Pristava, narcise, Zoisov park, spomenik padlim v
NOB, fantovsko znamenje, PGD Javorniški Rovt, CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja
potoka Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt ter meteorološka postaja Javorniški Rovt.
150
DOSEŽENI CILJI
Učenci so zmožni:
-
»na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne
dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja (…),
predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT
itd.« (Kunaver in sod., 2011, str. 5),
»pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina,
opišejo primere naravne in kulturne dediščine,
na primerih iz krajevne zgodovine opišejo pomen ohranjanja kulturne dediščine (…),
na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade« (Prav tam,
str. 9).
7.2.2. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (ZGODOVINA)
Preglednica 76: Aktivnosti v šoli v naravi 2
PREDMET
Zgodovina
RAZRED
9. razred
AKTIVNOST
Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne
VSEBINA
Prva svetovna vojna in mirovne pogodbe po
vojni, Druga svetovna vojna, Slovenci med
drugo svetovno vojno, Osvobodilna gibanja
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Geografija, državljanska in domovinska
vzgoja ter etika, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« je sestavljena iz treh
delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, učitelj učence seznani z glavnimi značilnostmi 1. in 2.
svetovne vojne. V drugem delu, ki traja 2 uri, se učenci odpravijo na izlet po Javorniškem
Rovtu, kjer iščejo sledi dediščine 1. in 2. svetovne vojne. Po končanem izletu učence
razdelimo v tri skupine, ki v roku 1 ure pripravijo predstavitve s tematiko »1. in 2. svetovna
vojna«, »1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rotu« in »Dediščina 1. in 2. svetovne vojne v
Javorniškem Rovtu«. Prva skupina se mora osredotočiti na glavne značilnosti 1. in 2.
svetovne vojne, druga skupina se mora osredotočiti na vlogo osvobodilnega gibanja v
151
Javorniškem Rovtu, tretja skupina pa mora predstaviti spominska obeležja iz 2. svetovne
vojne v Javorniškem Rovtu ter kulturno dediščino, ki je vezana na 1. in 2. svetovno vojno. V
večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo tematiko.
Izlet poteka na relaciji Pristava – avtobusna postaja Pristava – dom gasilcev PGD Javorniški
Rovt – Ježkov grob – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu
učencem predstavimo spomenik padlim v NOB, posamična spominska obeležja padlim v
NOB (v Mlaki, Ježkov grob, »pri Bogmanu«) ter vlogo karavle pri »jezervarju« (danes Dom
Trilobit).
DOSEŽENI CILJI
Učenci so zmožni:
-
-
»izgrajevati, razširjati in poglabljati znanje o najpomembnejših dogodkih, pojavih in
procesih iz svetovne, evropske, regionalne in nacionalne zgodovine ter razvijati
sposobnost uporabe zgodovinskih pojmov in konceptov (…),
razviti dovzetnost za različne poglede na zgodovino oz. interpretacije zgodovine ter
razumeti zakaj se pojavijo (…),
predstaviti svoje znanje na različne načine: ustno, pisno, grafično, ilustrativno, z IT
itd.,
ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati
zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti« (Kunaver in sod., 2011, str. 5),
»na primerih iz krajevne zgodovine presojati pomen ohranjanja in varovanja kulturne
dediščine ter razviti odgovoren odnos do okolja (…),
obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega
kršenja človekovih pravic,
obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic« (Prav tam, str. 6),
»opišejo glavne značilnosti prve svetovne vojne (…),
opišejo glavne značilnosti druge svetovne vojne ter pojasnijo njene posledice« (Prav
tam, str. 22),
»z različnih perspektiv pojasnijo dogajanje na Slovenskem v času druge svetovne
vojne« (Prav tam, str. 23),
»primerjajo značilnosti osvobodilnih gibanj« (Prav tam, str. 25).
152
7.2.3. AKTIVNOSTI ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA)
Preglednica 77: Aktivnosti v šoli v naravi 3
PREDMET
Geografija
RAZRED
6. razred
AKTIVNOST
Izgubljeni v naravi
VSEBINA
Orientacija in upodabljanje Zemljinega
površja; Orientacija na Zemljini obli,
stopinjska mreža in geografska lega,
orientacija v naravi in na zemljevidu;
Upodabljanje Zemljinega površja, načini
prikazovanja Zemljinega površja, zemljevid;
Uporabimo znanje: šolska ekskurzija
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Zgodovina, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Izgubljeni v naravi« je sestavljena iz treh delov. V prvem
delu, ki traja 1 uro, učence seznanimo s kompasom, zemljevidom in uporabo kompasa. V
drugem delu, ki traja 2 uri, se z učenci odpravimo na izlet po Javorniškem Rovtu. Na poti se
učenci seznanijo z zgodovino ter naravno in kulturno dediščino kraja, poleg tega pa vadijo
uporabo kompasa in spoznavajo alternativne možnosti orientacije. V tretjem delu imajo
učenci na voljo 1 uro časa, da naredijo svoj zemljevid Javorniškega Rovta, ter nanj vrišejo
pomembne stvari, ki so jih opazili na poti (npr. vodotok, cesta, spomenik itd.).
Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt –
avtobusna postaja Pristava – Mlaka – Zoisov park – Pristava. Na izletu se učenci seznanijo z
zgodovino kraja ter spoznajo osnove orientacije, CŠOD (Dom Trilobit), delovanje PGD
Javorniški Rovt, fantovsko znamenje in Zoisov park.
153
DOSEŽENI CILJI
Učenci:
-
-
-
-
-
-
-
»razvijajo poznavanje in razumevanje lokacij in prostorov (lokalni, regionalni,
planetarni vidik), da bi bili sposobni postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne
dogodke v geografski okvir in razumeti osnovne prostorske odnose (…),
razvijajo poznavanje in razumevanje pomembnejših geografskih pojavov in procesov
v domači regiji (v domačem kraju, občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven)
in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih sprememb, da bi spoznali, da je vse v
nenehnem spreminjanju (procesni vidik) (…),
razvijajo spretnosti uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so
besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in
funkcionalna pismenost),
razvijajo spretnosti zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in
tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje,
anketiranje, merjenje idr.) (…),
razvijajo spretnosti geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in
Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju«
(Kolnik in sod., 2011, str. 6),
»vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka
pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne
dediščine« (Prav tam, str. 7),
»uporabljajo različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij,
se orientirajo na zemljevidu in gibljejo po pokrajini,
se zdravo in koristno gibljejo v naravi pri izvajanju terenskega dela in pri ekskurzijah
(…),
se usposabljajo za uporabo različni vrst zemljevidov (…),
spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi (…),
razvijajo sposobnost za osnovna proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne,
regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju,
razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi
ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 8),
»se orientirajo in gibljejo v naravi s kompasom in zemljevidom (…),
izdelajo svoj reliefni zemljevid in panoramsko sliko domače pokrajine (…),
obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija),
spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega
dela,
pridobivajo prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi,
spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in
spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi,
razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja, kot so
merjenje, preprosta analiza, intervju, kartiranje, uporaba statističnih in drugih virov ter
literature na terenu« (Prav tam, str. 9−10).
154
7.2.4. AKTIVNOSTI ZA 9. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (GEOGRAFIJA)
Preglednica 78: Aktivnosti v šoli v naravi 4
PREDMET
Geografija
RAZRED
9. razred
AKTIVNOST
Gospodarstvo in turizem v Javorniškem
Rovtu
VSEBINA
Gospodarstvo
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Zgodovina, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu« je
sestavljena iz dveh delov. V prvem delu, ki traja 3 ure, se učenci odpravijo na izlet po
Javorniškem Rovtu, kjer spoznajo gospodarske in turistične potenciale kraja. V drugem delu,
ki traja 1 uro, učence razdelimo v več skupin. Naloga vsake skupine je, da našteje in opiše
čim več naravnih in kulturnih znamenitosti Javorniškega Rovta, ter izdela načrt turistične
ponudbe kraja. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svoj načrt turistične ponudbe
kraja.
Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt –
avtobusna postaja Pristava – Mlaka – Zoisov park – Pristava. Na izletu učencem predstavimo
naslednje naravne in kulturne znamenitosti: CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja potoka
Javornik in Hidroelektrarna Javorniški Rovt, meteorološka postaja Javorniški Rovt, Medji dol,
PGD Javorniški Rovt, fantovsko znamenje, Zoisov park, narcise, spomenik padlim v NOB,
Pristava itd.
DOSEŽENI CILJI
Učenci:
-
»razvijajo poznavanje in razumevanje pomembnejših geografskih pojavov in procesov
v domači regiji (v domačem kraju, občini) (lokalna raven), državi (regionalna raven)
155
-
-
-
-
-
in na svetu (planetarna raven) z vidika časovnih sprememb, da bi spoznali, da je vse v
nenehnem spreminjanju (procesni vidik) (…),
razvijajo spretnosti uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so
besedila, slike, grafi, tabele, diagrami in zemljevidi (kartografska, numerična in
funkcionalna pismenost),
razvijajo spretnosti zbiranja in uporabe virov informacij s terenskimi metodami in
tehnikami dela (risanje panoramskih slik, tematskih zemljevidov, kartiranje,
anketiranje, merjenje idr.) (…),
razvijajo spretnosti geografskega proučevanja in raziskovanja domače pokrajine in
Slovenije ter sposobnost za uspešno vključevanje v odločanje o njunem razvoju«
(Kolnik in sod., 2011, str. 6),
»razvijajo vrednote, ki prispevajo k razvijanju pozitivnih čustev do domovine, občutka
pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezni do njene naravne in kulturne
dediščine« (Prav tam, str. 7),
»ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje
domovine (…),
pridobljeno znanje medpredmetno poglabljajo in nadgrajujejo z interdisciplinarno
ekskurzijo v izbrano naravno geografsko enoto Slovenije (…),
naštejejo gospodarske dejavnosti in razložijo povezanost naravnih in družbenih razmer
za razvoj gospodarstva (…),
naštejejo energijske vire v Sloveniji in ovrednotijo pomen energije za človeka in
družbo (…),
vrednotijo naravno in kulturno dediščino Slovenije kot temelj za razvoj turizma« (Prav
tam, str. 16−19).
156
7.2.5. AKTIVNOSTI ZA 3. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA)
Preglednica 79: Aktivnosti v šoli v naravi 5
PREDMET
Zgodovina
RAZRED
3. letnik
AKTIVNOST
Po sledeh Napoleona, preko industrijske
revolucije do šolstva
VSEBINA
Napoleonova diktatura (konec starega režima
in stanovske ureditve družbe), Industrijska
revolucija,
Širjenje
šol
in
pomen
izobraževanja, Širjenje šol
ČAS TRAJANJA
5 ur
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Geografija, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do
šolstva« je sestavljena iz treh delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijakom predstavimo
osnovne značilnosti Napoleonove diktature, ter pomen industrijske revolucije in začetkov
šolstva. V drugem delu, ki traja 3 ure, se dijaki odpravijo na izlet do Križovca, CŠOD-a in
doma gasilcev PGD Javorniški Rovt. V tretjem delu, ki traja 1 uro, dijake razdelimo v 3
skupine. Naloga prve skupine je, da naredi kratko predstavitev Napoleonove diktature in kako
je s tem povezan Javorniški Rovt, druga skupina predstavi pomen vodnih zajetij potoka
Javornik v povezavi z industrijsko revolucijo, tretja skupina pa predstavi razvoj šolstva v
Javorniškem Rovtu. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo temo.
Izlet poteka na relaciji Pristava – Dom Trilobit – dom gasilcev PGD Javorniški Rovt – Mlaka
– Križovc – Pristava. Na izletu dijake seznanimo s pomenom vodnih zajetij potoka Javornik
za industrijsko revolucijo, z vlogo osnovne šole v Javorniškem Rovtu ter jim predstavimo križ
na Križovcu in njegovo povezanost z Napoleonom.
157
DOSEŽENI CILJI
Dijaki:
-
»pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in
krajevne zgodovine,
razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino
(…),
razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav,
razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in
uporabnosti informacij in zgodovinskih virov« (Kunaver in sod., 2008, str. 8),
»razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto,
ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine,
razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine«
(Prav tam, str. 9),
»ključne dogodke in pojave umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor« (Prav tam,
str. 30),
»raziščejo značilnosti industrijskega razvoja v 19. stoletju« (Prav tam, str. 33),
»ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja« (Prav tam, str. 34),
»ocenijo pomen širjenja mreže šol in izobraževanja za Slovence« (Prav tam, str. 35).
158
7.2.6. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE GIMNAZIJE (ZGODOVINA)
Preglednica 80: Aktivnosti v šoli v naravi 6
PREDMET
Zgodovina
RAZRED
4. letnik
AKTIVNOST
Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne
VSEBINA
Prva in druga svetovna vojna – totalna vojna,
Nacionalni položaj slovenskega naroda,
Vprašanja meja
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Geografija, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« je sestavljena iz treh
delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijake seznanimo z glavnimi značilnostmi 1. in 2.
svetovne vojne ter problematiko določanja meja po vojni. V drugem delu, ki traja 2 uri, se
dijaki odpravijo na izlet po Javorniškem Rovtu, kjer iščejo sledi 1. in 2. svetovne vojne. Po
končanem izletu dijake razdelimo v tri skupine, ki v roku 1 ure pripravijo predstavitve s
tematiko »1. in 2. svetovna vojna«, »1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rotu« in
»Dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu«. Prva skupina se mora osredotočiti
na glavne značilnosti 1. in 2. svetovne vojne, druga skupina se mora osredotočiti na vlogo
osvobodilnega gibanja v Javorniškem Rovtu, tretja skupina pa mora predstaviti spominska
obeležja iz 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu ter kulturno dediščino, ki je vezana na 1.
in 2. svetovno vojno. V večernem terminu vsaka skupina predstavi svojo tematiko.
Izlet poteka na relaciji Pristava – avtobusna postaja Pristava – dom gasilcev PGD Javorniški
Rovt – Ježkov grob – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – Pristava. Na izletu
učencem predstavimo spomenik padlim v NOB, posamična spominska obeležja padlim v
NOB (v Mlaki, Ježkov grob, »pri Bogmanu«) ter vlogo karavle pri »jezervarju« (danes Dom
Trilobit).
159
DOSEŽENI CILJI
Dijaki:
-
»pojasnijo ključne pojave in procese iz svetovne, evropske, regionalne, slovenske in
krajevne zgodovine,
razložijo in ocenijo vplive evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino
(…),
razvijajo sposobnosti časovnih in prostorskih predstav,
razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in
uporabnosti informacij in zgodovinskih virov (…),
oblikujejo samostojne sklepe in mnenja o zgodovinskih dogodkih, pojavih in procesih,
stališča do njih in njihove interpretacije« (Kunaver in sod., 2008, str. 8),
»ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine,
razvijajo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine
(…),
obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega
kršenja človekovih pravic« (Prav tam, str. 9),
»ključne dogodke, pojave in procese umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor«
(Prav tam, str. 38),
»preiščejo in primerjajo reševanje mejnih vprašanj v različnih obdobjih (…),
ključne dogodke, pojave in procese iz slovenske zgodovine 20. stoletja umestijo v
ustrezen zgodovinski čas in prostor« (Prav tam, str. 40),
»razvijajo pozitiven odnos do slovenske narodne identitete, državnosti in kulturne
dediščine« (Prav tam, str. 45).
160
7.2.7. AKTIVNOSTI ZA 1. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE
GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA)
Preglednica 81: Aktivnosti v šoli v naravi 7
PREDMET
Geografija
RAZRED
1. letnik
AKTIVNOST
Po poteh naravne in kulturne dediščine
VSEBINA
Nastanek in zgradba Zemlje, Površje Zemlje,
Rastlinstvo in živalstvo, Vodovje
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Zgodovina, biologija, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Po poteh naravne in kulturne dediščine« je sestavljena iz
dveh delov. V prvem delu, ki traja 2 uri, se z dijaki najprej odpravimo v Zoisov park, kjer jih
v roku ene ure seznanimo z zgodovino in pomenom Zoisovega parka, Nature 2000 in narcis.
Nato imajo dijaki na voljo eno uro časa, da v Zoisovem parku poiščejo in zapišejo čim več
prvotnih (avtohtonih) in tujerodnih (alohtonih) drevesnih vrst. Vsaka drevesna vrsta v
Zoisovem parku je namreč opremljena s tablico na kateri je zapisano njeno slovensko in
latinsko poimenovanje. V drugem delu, ki traja 2 uri, se dijaki odpravijo do CŠOD-a, na poti
do tja pa jih seznanimo z različnimi preoblikovalnimi procesi ter pomenom potoka Javornik iz
vidika vodnih zajetij in Hidroelektrarne Javorniški Rovt.
Izlet poteka na relaciji Pristava – Zoisov park – Mlaka – avtobusna postaja Pristava – Dom
Trilobit – Pristava. Na izletu se dijaki seznanijo z vlogo in pomenom Zoisovega parka, Nature
2000 in narcis, spoznajo različne preoblikovalne procese na območju Javorniškega Rovta, ter
vrednotijo pomen vodotokov na območju Javorniškega Rovta.
161
DOSEŽENI CILJI
Dijaki:
-
-
-
-
-
-
»pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju,
naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in
umestiti njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr.
kisel dež, turizem, svetovno državljanstvo)« (Polšak in sod., 2008, str. 8),
»znajo geografsko razmišljati,
razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike,
pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročnoposledične zveze (…),
razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot
preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja
med človekovimi hotenji in naravo (…),
usposabljajo se za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja ter odgovornosti do
ohranjanja fizičnih in bioloških življenjskih razmer za prihodnje generacije,
se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja (…),
pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih
in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini« (Prav tam, str. 9),
»s skupinskim delom, ekskurzijami in terenskim delom se naučijo prizadevati si za
skupne cilje, razvijajo medosebne veščine, prevzemajo različne vloge, sodelujejo, se
dogovarjajo, izražajo lastne ideje in upoštevajo različne poglede,
probleme preučijo sami ali v skupini, pri čemer upoštevajo načela individualiziranega
ali skupinskega dela, motivacije, ustvarjalnosti, radovednosti, odgovornosti (…),
se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo (…),
si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih
sposobnosti,
razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi
ter spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine (…),
privzemajo skrb za uravnoteženo rabo prostora ter ohranjanje kakovosti naravnega in
družbenega okolja za prihodnje generacije (trajnostni razvoj)« (Prav tam, str. 10),
»načrtujejo in izvedejo terensko delo, s katerim osvetlijo geografski problem (…),
v pokrajini prepoznajo značilne preoblikovalne procese,
raziskujejo površje (reliefne oblike, naklon, geomorfološki procesi …),
ugotavljajo vpliv kamninske zgradbe na površje (…),
razložijo dejavnike pri nastajanju rečnega površja« (Prav tam, str. 40),
»prepoznajo notranje in zunanje dejavnike po učinkih« (Prav tam, str. 16),
»pridobivajo veščine za prepoznavanje značilnih preoblikovalnih procesov v pokrajini,
na slikovnem gradivu in v naravi prepoznajo reliefne oblike (tako površinske kot
podzemne, prisojno in osojno stran, tipe erozije, denudacije in posledice drugih
zunanjih dejavnikov) (…),
pojasnijo procese in posledice poledenitev (…),
opišejo dejavnike procesa razvoja rečnega reliefa« (Prav tam, str. 17),
»krepijo zavedanje o pomenu varovanja naravnega rastlinstva in živalstva ter navedejo
argumente za podporo svojih trditev temu v prid v konkretnih razmerah,
prepoznavajo osnovne rastlinske in drevesne vrste (…),
na podlagi meril, ki jih sami izberejo, vrednotijo pomen voda (rek, morij, jezer,…)«
(Prav tam, str. 19).
162
7.2.8. AKTIVNOSTI ZA 4. LETNIK SPLOŠNE, KLASIČNE IN EKONOMSKE
GIMNAZIJE (GEOGRAFIJA)
Preglednica 82: Aktivnosti v šoli v naravi 8
PREDMET
Geografija
RAZRED
4. letnik
AKTIVNOST
Raziskovanje Javorniškega Rovta
VSEBINA
Naselja, Energetika in surovine
ČAS TRAJANJA
4 ure
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Zgodovina, športna vzgoja
Avtor preglednice: Rok Vengar, 2015
OPIS AKTIVNOSTI: Aktivnost »Raziskovanje Javorniškega Rovta« je sestavljena iz treh
delov. V prvem delu, ki traja 1 uro, dijake seznanimo z nastankom in razvojem naselja
Javorniški Rovt. V drugem delu, ki traja 2 uri, se dijaki odpravijo na izlet po Javorniškem
Rovtu, kjer poleg razporeditve poselitve spoznavajo naravno in kulturno dediščino
Javorniškega Rovta, poleg tega pa jim predstavimo še Hidroelektrarno Javorniški Rovt. V
tretjem delu, ki traja 1 uro, dijakom razdelimo učne liste, na katerih je slika Javorniškega
Rovta. Njihova naloga je, da na sliki označijo glavna območja poselitve (spodnji, srednji in
zgornji del Javorniškega Rovta ter »vikend naselje«), ter napišejo glavne značilnosti poselitve
Javorniškega Rovta (nastanek naselja, razporeditev poselitve, tip naselja, število prebivalcev
itd.).
Izlet poteka na relaciji Pristava – Mlaka – »vikend naselje« - dom gasilcev PGD Javorniški
Rovt – avtobusna postaja Kogovšek – Dom Trilobit – avtobusna postaja Pristava – Mlaka –
Zoisov park – Pristava. Na izletu dijakom pojasnimo način poselitve v Javorniškem Rovtu,
predstavimo jim pomen vodnih zajetij potoka Javornik in Hidroelektrarno Javorniški Rovt, ter
jim predstavimo naravno in kulturno dediščino kraja (Zoisov park, fantovsko znamenje, PGD
Javorniški Rovt, CŠOD (Dom Trilobit), vodna zajetja potoka Javornik itd.).
163
DOSEŽENI CILJI
Dijaki:
-
-
-
-
-
»pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju (…),
naučijo se geografsko razmišljati o pokrajinah in ljudeh (opisati izbrano pokrajino in
umestiti njen položaj in vlogo glede na državno, meddržavno in svetovno raven (npr.
kisel dež, turizem, svetovno državljanstvo) « (Polšak in sod., 2008, str. 8),
»znajo geografsko razmišljati,
razumejo najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike,
pojave in procese – tako posamezne prvine kot njihove medsebojne vzročnoposledične zveze (…),
razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena človeka kot
preoblikovalca geografskega okolja in prizadevanj družbe za vzdrževanje ravnovesja
med človekovimi hotenji in naravo (…),
se naučijo samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja (…),
pridobivajo in razvijajo sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih
in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini« (Prav tam, str. 9),
»znajo zapisovati in prikazovati podatke v različnih oblikah in tehnikah (pisno,
grafično, v tabelah …) (…),
so sposobni osnovnih oblik samostojnega geografskega raziskovanja na različnih
ravneh, zlasti pa na primeru domače pokrajine/regije, naučijo se kritično vrednotiti
vire in izbrati ustrezne argumente za podporo lastnih ugotovitev (z upoštevanjem
njihove starosti in težavnosti problema) (…)
se dejavno udeležujejo ekskurzij in znajo o njih napisati ustrezno poročilo (…),
si z raziskovanjem in lastnimi pobudami pridobivajo samozaupanje do lastnih
sposobnosti,
razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi
ter spoštovanje njene naravne in kulturne dediščine« (Prav tam, str. 10),
»analizirajo različne tipe podeželskih naselij v Sloveniji,
glede na teoretično znanje prepoznajo v pokrajini in na slikovnem gradivu različne
tipe naselij,
iščejo vzroke nastanka naselij in njihove zgodovinske značilnosti ter sedanje stanje
(…),
naštejejo najpomembnejše HE v Sloveniji in vrednotijo izkoriščenost vodnih
zmogljivosti slovenskih rek v primerjavi z zmogljivostjo vod v evropskih državah,
npr. v Veliki Britaniji, Švici, na Norveškem idr.« (Prav tam, str. 33).
164
8. POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ
V diplomskem delu smo si postavili dve delovni hipotezi:
1. Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja
možnosti za izvajanje šole v naravi.
2. Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu
zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem
Rovtu.
8.1.
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV PRVE HIPOTEZE
V prvem delu diplomskega dela smo podrobno opisali glavne geografske in zgodovinske
značilnosti Javorniškega Rovta (sklop 2. fizičnogeografske značilnosti Javorniškega Rovta,
sklop 3. družbenogeografske značilnosti Javorniškega Rovta in sklop 4. naravna in kulturna
dediščina Javorniškega Rovta).
V 2. sklopu smo opisali lego Javorniškega Rovta ter geološke, geomorfološke, pedološke,
podnebne in hidrološke značilnosti, sledil je pregled zgodovinskega razvoja širšega območja
Javorniškega Rovta s poudarkom na rudarstvu in železarstvu ter opis nastanka in razvoja
samega naselja (3. sklop). V 4. sklopu smo predstavili naravno in kulturno dediščino, šege in
običaje ter tematske poti v Javorniškem Rovtu in okolici.
Ugotovljeno je bilo, da specifične geografske značilnosti ter bogata naravna in kulturna
dediščina Javorniškega Rovta predstavljajo odlično izhodišče za izvajanje šole v naravi, zato
je bila prva hipoteza »Javorniški Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino
ponuja možnosti za izvajanje šole v naravi« POTRJENA.
8.2.
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV DRUGE HIPOTEZE
V tretjem delu diplomskega dela smo podrobno proučili učne načrte za osnovne in srednje
šole pri predmetu zgodovine in geografije (sklop 6. učni cilji pri pouku zgodovine in
geografije v učnih načrtih), ter podali primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu (sklop 7.
primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu).
V 6. sklopu smo na podlagi učnih načrtov podrobno proučili učne cilje in vsebine pri pouku
zgodovine v osnovni šoli, učne cilje in vsebine pri pouku geografije v osnovni šoli, učne cilje
in vsebine pri pouku zgodovine v srednji šoli (splošna gimnazija) ter učne cilje in vsebine pri
pouku geografije v srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija).
Na podlagi učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri pouku zgodovine in geografije smo
preverili kateri učni cilji so pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu dosegljivi z
vsebinami o Javorniškem Rovtu, ki so opisane v 2., 3. in 4. sklopu diplomskega dela.
Ugotovljeno je bilo, da je pri izvajanju šole v naravi v Javorniškem Rovtu mogoče doseči
165
večino splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in
srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija), ter da je izvajanje šole v naravi v
Javorniškem Rovtu bolj primerno za osnovne šole. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je
doseganje operativnih ciljev najbolj uresničljivo in smiselno v 6. in 9. razredu osnovne šole
(pri pouku zgodovine in geografije), v 3. in 4. letniku srednje šole (pri pouku zgodovine) ter
1. in 4. letniku srednje šole (pri pouku geografije). Druga hipoteza »Učne cilje, ki so zapisani
v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri predmetu zgodovine in geografije, je
mogoče doseči na primeru šole v naravi v Javorniškem Rovtu« je bila POTRJENA. Na
podlagi druge hipoteze je bil nato predstavljen primer šole v naravi v Javorniškem Rovtu.
166
9. SKLEP
Javorniški Rovt s svojo lego v zahodnih Karavankah na severozahodu Slovenije ter
specifičnimi geološkimi, geomorfološkimi, pedološkimi, podnebnimi in hidrološkimi
značilnostmi predstavlja odličen kraj za izvajanje šole v naravi. Vendar pa kraj sam po sebi ni
zanimiv samo zaradi fizičnogeografskih značilnosti, saj nam ponuja tudi izjemno bogato in
zanimivo zgodovino, ki je povezana z razvojem rudarstva in železarstva na širšem območju,
prav tako pa tu najdemo številne primere naravne in kulturne dediščine, med katere sodijo
Zoisov park, Javorniški slapovi, narcise, Pristava, vodna zajetja potoka Javornik,
hidroelektrarna Javorniški Rovt, številna znamenja itd. Javorniški Rovt je zanimiv tudi zaradi
številnih tematskih poti, ki se nahajajo v širši okolici kraja, ter zaradi svojih zanimivih šeg in
navad, ki so se razvile kot posledica nekoliko bolj odročne lege od bližnjih kulturnih centrov
na Koroški Beli in Jesenicah. Zato je primeren za šolo v naravi za osnovne in srednje šole.
Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika dela z učenci ali dijaki. Njeno bistvo je
v tem, da poteka nekje v naravi, stran od domačega območja šolanja oziroma stran od urbanih
naselij. Šola v naravi predstavlja izkustveno učenje preko konkretnih izkušenj, ki je kot tako
izjemno primerno za učence ali dijake, saj se lahko učijo preko lastnih izkušenj, poleg tega pa
šola v naravi predstavlja pokrajino samo, ki tako postane predmet in cilj raziskovanja, ki je
vezano predvsem na terensko delo. Učni načrt predstavlja osnovo za načrtovanje letnega
učnega procesa s strani učiteljev. V učnih načrtih so opredeljeni splošni in operativni učni
cilji, ki jih morajo doseči učenci ali dijaki pri posameznih predmetih. Prav zato je pomembno,
da učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri posameznih
predmetih, dosežemo tudi pri izvajanju šole v naravi, saj šola v naravi v bistvu predstavlja
alternativno obliko pouka, ki poteka izven šolskih zidov.
Večino splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za zgodovino in geografijo v osnovni in
srednji šoli (splošna, klasična in ekonomska gimnazija), je mogoče doseči pri izvajanju šole v
naravi v Javorniškem Rovtu. Vsebine o Javorniškem Rovtu so bolj primerne za doseganje
operativnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne šole, zato je tudi izvajanje šole v
naravi v Javorniškem Rovtu bolj primerno za osnovne šole.
Vsebine o Javorniškem Rovtu so najbolj primerne za doseganje operativnih ciljev v 6. in 9.
razredu osnovne šole pri predmetih zgodovina in geografija, za doseganje operativnih ciljev v
3. in 4. letniku srednje šole (splošna gimnazija) pri predmetu zgodovina ter za doseganje
operativnih ciljev v 1. in 4. letniku srednje šole (splošna, klasična in ekonomska gimnazija)
pri predmetu geografija.
Tekom pisanja diplomskega dela smo potrdili obe postavljeni hipotezi, torej da »Javorniški
Rovt s svojimi geografskimi značilnostmi in zgodovino ponuja možnosti za izvajanje šole
v naravi« in da »Učne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za osnovne in srednje šole pri
predmetu zgodovine in geografije, je mogoče doseči na primeru šole v naravi v
Javorniškem Rovtu«.
Prav tako je bilo ugotovljeno, da se šola v naravi v Javorniškem Rovtu že izvaja, in sicer v
okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) – Dom Trilobit, naš namen pa je bil
ponuditi alternativno možnost izvajanja šole v naravi, ki bi se izvajala na Pristavi, kjer se
167
nahaja edini primeren objekt, ki zadostuje standardom za izvajanje šole v naravi. S potrditvijo
obeh delovnih hipotez je bilo omogočeno nadaljnje pisanje diplomskega dela, kjer smo
predstavili urnik in primere aktivnosti po posameznih razredih (osnovna ali srednja šola) in
predmetih (zgodovina ali geografija) za šolo v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in
geografije. Aktivnosti smo zasnovali tako, da učenci in dijaki tekom šole v naravi opravljajo
različne naloge, preko katerih se na podlagi lastnih izkušenj dokopljejo do ugotovitev, poleg
tega pa sami aktivno sodelujejo v učnem procesu. Učenci in dijaki morajo najprej pri
izvajanju določene aktivnosti opazovati številne pojave, procese, naravne in kulturne
znamenitosti, ter pozorno poslušati razlage o njih in o zgodovini kraja, saj so naloge, ki
sledijo vezane na predhodno izvedene aktivnosti. V 6. razredu osnovne šole pri pouku
zgodovine morajo učenci pri aktivnosti »Po poteh naravne in kulturne dediščine« pripraviti
predstavitev posameznih naravnih in kulturnih znamenitosti v Javorniškem Rovtu, v 9.
razredu osnovne šole pri pouku zgodovine morajo učenci pri aktivnosti »Po sledeh 1. in 2.
svetovne vojne« pripraviti predstavitve na temo 1. in 2. svetovna vojna, 1. in 2. svetovna
vojna v Javorniškem Rovtu in dediščina 1. in 2. svetovne vojne v Javorniškem Rovtu, v 6.
razredu osnovne šole pri pouku geografije morajo učenci pri aktivnosti »Izgubljeni v naravi«
narediti lasten zemljevid Javorniškega Rovta, v 9. razredu osnovne šole pri pouku geografije
morajo učenci pri aktivnosti »Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu« našteti ter
opisati čim več naravnih in kulturnih znamenitosti Javorniškega Rovta ter izdelati načrt
turistične ponudbe kraja, v 3. letniku splošne gimnazije pri pouku zgodovine morajo dijaki pri
aktivnosti »Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva« predstaviti glavne
značilnosti Napoleonove diktature, pomen vodnih zajetij potoka Javornik ter razvoj šolstva v
Javorniškem Rovtu, v 4. letniku splošne gimnazije pri pouku zgodovine morajo dijaki pri
aktivnosti »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« pripraviti predstavitve na temo 1. in 2. svetovna
vojna, 1. in 2. svetovna vojna v Javorniškem Rovtu in dediščina 1. in 2. svetovne vojne v
Javorniškem Rovtu, v 1. letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije pri pouku
geografije morajo dijaki pri aktivnosti »Po poteh naravne in kulturne dediščine« poiskati in
zapisati čim več prvotnih in tujerodnih drevesnih vrst, ki se nahajajo v Zoisovem parku, v 4.
letniku splošne, klasične in ekonomske gimnazije pri pouku geografije morajo dijaki pri
aktivnosti »Raziskovanje Javorniškega Rovta« napisati glavne značilnosti Javorniškega Rovta
ter na sliki Javorniškega Rovta označiti glavna območja poselitve. Izvajanje posameznih
aktivnosti je namenjeno predvsem doseganju splošnih ciljev, ki so zapisani v učnih načrtih,
medtem ko so naloge namenjene predvsem doseganju operativnih ciljev, ki so zapisani v
učnih načrtih
Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, ki učencem in dijakom ponuja
možnost aktivnega sodelovanja v učnem procesu na podlagi izkustvenega učenja. Prav zato je
šola v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije primerna tako za osnovne kot
srednje šole, saj kraj s svojo specifično zgodovino in lego ponuja možnost spoznavanja
okolja, v okviru šole v naravi pa je mogoče izvajanje številnih aktivnosti. Z natančno analizo
učnih načrtov za osnovne in srednje šole pri predmetih zgodovina in geografija smo določili
smernice za izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu iz zgodovine in geografije. Pomen
šole v naravi v Javorniškem Rovtu je predvsem v tem, da učencem in dijakom ponuja
alternativno možnost učnega procesa, ki temelji na terenskem delu in izkustvenem učenju.
Šola v naravi ima vzgojno-izobraževalni pomen, vendar pa jo učenci in dijaki ne zaznavajo
kot klasičen učni proces, ki poteka v šolskih ustanovah, zato so bolj dovzetni za sodelovanje
ter doseganje in nadgrajevanje znanja pri pouku zgodovine in geografije. Javorniški Rovt tako
s svojo bogato zgodovino, lego v specifičnem okolju, dostopnostjo in prenočitvenimi objekti
nudi idealne pogoje za izvajanje šole v naravi pri pouku zgodovine in geografije.
168
Šola v naravi v Javorniškem Rovtu se že izvaja v okviru Centra šolskih in obšolskih
dejavnosti, vendar pa je le ta nekoliko odmaknjen iz samega centra dogajanja v Javorniškem
Rovtu. Izvajanje šole v naravi je tako vezano predvsem na bližino centra, zato bi bilo v
prihodnosti smiselno razmišljati o razširitvi ponudbe, ki bi jo lahko navezali na aktivnosti, ki
so opisane v tem diplomskem delu, poleg tega pa bi k sodelovanju lahko pritegnili tudi
lokalno prebivalstvo, ki trenutno v ponudbo šole v naravi v okviru Centra šolskih in obšolskih
dejavnosti ni vključeno. V kolikor to ne bi bilo mogoče oziroma ne bi bilo interesa se kot
alternativna možnost ponuja izvajanje šole v naravi v Javorniškem Rovtu, ki ne bi bila vezana
samo na predmeta zgodovine in geografije, kot je opisano v tem diplomskem delu. Center
izvajanja šole v naravi v Javorniškem Rovtu, ali protiutež Centru šolskih in obšolskih
dejavnosti, bi tako lahko postala Pristava s svojimi prenočitvenimi kapacitetami in opisanimi
aktivnostmi.
169
10. CONCLUSION
With its location in the west part of Karavanke mountain range in northwest Slovenia and its
specific geological, geomorphological, pedological, climatic and hydrological features,
Javorniški Rovt is perfect for educating pupils outdoors. But this place is not interesting only
for its physical geographical features; it also offers rich and interesting historical insight,
linked to mining and iron industry development in the settlement and surroundings. This is
also a place of numerous examples of natural and cultural heritage landmarks, which include
the Zois park, the Javornik waterfalls, daffodils, the Pristava lodge, water reservoirs of the
Javornik stream, the hydroelectric power plant Javorniški Rovt, numerous stone plaques etc.
Javorniški Rovt is also interesting because of the large number of theme paths located in the
nearby surrounding of the settlement and also because of its interesting customs and
traditions, developed as a consequence of having a slightly remote location with reference to
nearby cultural centres at Koroška Bela and Jesenice. That is why it is suitable for outdoor
education camps for primary and secondary schools.
Outdoor education camp is a special educational form of working with pupils. The basis of
this method is the location: the camp has to be carried out in the heart of nature, away from
the pupils’ everyday schooling area, in other words in a non-urban environment. Outdoor
education is represented by experiential learning with actual experiences and is incredibly
suitable for pupils, as they can gain knowledge with the “learning-by-doing” method. The
outdoor education method also presents the landscape as a research subject and goal, linked
primarily to field work. A curriculum is the basis for yearly educational process planning,
composed by teachers. In the curriculums the general and operational educational objectives,
that need to be achieved by pupils within individual subjects, are defined. It is therefore
important that the educational objectives, included in the curriculums of individual subjects
for primary and secondary schools, are also achieved within the framework of outdoor
educational camps, as this educational method represents an alternative form of teaching,
executed outside of the school facilities.
As a part of the outdoor education camp at Javorniški Rovt, most of the general goals from
the history and geography curriculums for primary and secondary schools (general, classical
grammar school and grammar school with specialisation in economy) can be achieved. The
contents of Javorniški Rovt are more suitable for achieving operational objectives, listed in
curriculums for primary schools; therefore an outdoor educational camp in Javorniški Rovt is
more suitable for primary schools.
The contents of Javorniški Rovt are principally suitable for achieving operational objectives
for the 6th and 9th grade of primary school in history and geography, for achieving operational
objectives for the 3rd and 4th grade of secondary school (general grammar school) in history
and for achieving operational objectives for the 1st and 4th grade of secondary school (general,
classical grammar school and grammar school with specialisation in economy) in geography.
During the process of creating this thesis, both hypotheses were confirmed: “With its
geographical features and history the settlement of Javorniški Rovt offers numerous
possibilities for outdoor education” and “The educational objectives, defined in
curriculums for primary and secondary schools could be achieved based on an example
of outdoor education camp at Javorniški Rovt”.
170
It has also been established that an example of outdoor education in Javorniški Rovt already
takes place in the Centre for School and Outdoor Education (CŠOD): in the Trilobit
residential centre. The aim was to offer an alternative for executing the mentioned type of
education at Pristava, where the only suitable facilities in line with the standards for outdoor
education activities implementation are located. As both working hypotheses were confirmed,
the writing of the thesis further on was enabled, where the timetable and examples of
activities by individual classes (primary or secondary school) and by individual subjects
(history or geography) for an outdoor education camp located at Javorniški Rovt with history
and geography as the two main topics were presented. The activities were planned in such a
way that the pupils have to complete different tasks during the camp, in that time they reach
the necessary findings based on personal experiences and meanwhile they are actively
participating in the educational process. With carrying out individual activities, pupils need to
monitor numerous phenomena, processes, natural and cultural attractions and carefully listen
explanations about the latter and about the history of the place, because the following tasks
are connected to the beforehand executed activities. As a part of the “Path of Natural and
Cultural Heritage (Po poteh naravne in kulturne dediščine)” activity in the 6th grade history
class of primary school, pupils have to prepare a presentation of individual natural and
cultural attractions of Javorniški Rovt; as a part of the “Trails of World Wars 1 and 2 (Po
sledeh 1. in 2. svetovne vojne)” activity in the 9th grade history class, pupils need to set up a
presentation about the world wars 1 and 2 in Javorniški Rovt and about the Javorniški Rovt
heritage of both wars; as a part of the “Lost in Nature (Izgubljeni v naravi)” activity in the 6th
grade geography class, pupils have to create their own map of Javorniški Rovt; as a part of the
“Economy and Tourism of Javorniški Rovt (Gospodarstvo in turizem v Javorniškem Rovtu)”
activity in the 9th grade geography class, pupils have to list and describe as many natural and
cultural attractions of Javorniški Rovt as possible and create an offer for tourists, visiting this
settlement; as a part of the “Times of Napoleon, Industrial Revolution and Education
Development (Po sledeh Napoleona, preko industrijske revolucije do šolstva)” activity in the
3rd grade history class of general grammar school, pupils need to present the main features of
the Napoleon dictatorship, the meaning of the water reservoirs of the Javornik creek and the
development of schooling in Javorniški Rovt; as a part of the “Trails of World Wars 1 and 2
(Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne)” activity in the 4th grade history class of general grammar
school, pupils need to set up a presentation about the world wars 1 and 2, about both world
wars in Javorniški Rovt and about the Javorniški Rovt heritage of both wars; as a part of the
“Path of Natural and Cultural Heritage (Po poteh naravne in kulturne dediščine)” activity in
the 1st grade geography class of general, classical grammar school and grammar school with
specialisation in economy, pupils need to find and list as many original and non-native tree
species, located at the Zois Park, as possible; as a part of the “Exploring Javorniški Rovt
(Raziskovanje Javorniškega Rovta)” activity in the 4th grade geography class of general,
classical grammar school and grammar school with specialisation in economy, pupils have to
list the main features of Javorniški Rovt and mark the main areas of population density in
Javorniški Rovt. Carrying out of individual activities is mostly a part of achieving general
goals, listed in curriculums, and the tasks are primarily intended for executing operational
objectives, listed in curriculums.
Outdoor education camp is a special educational method offering a chance of active
participation of pupils in the learning process based on experiential learning. That is why
outdoor education at Javorniški Rovt with history and geography as the two main topics is
suitable for primary and also secondary schools, as the location with its specific history and
geographical position offers the possibility of carrying out environment studies and different
activities. With a detailed analysis of the primary and secondary school curriculums in history
and geography the guidelines for outdoor education at Javorniški Rovt based on history and
171
geography were defined. The basis of organizing an outdoor education camp at Javorniški
Rovt is mainly connected to offering an alternative educational method to pupils, based on
field work and experiential learning. Teaching in the outdoors is an educational method, but
the pupils do not perceive it as a classical learning process that takes place in schools, so they
are prepared to cooperate more, to learn and upgrade the knowledge from their history and
geography lessons. With its rich history, specific geographical position, accessibility and
overnight accommodation, Javorniški Rovt offers the perfect conditions for teaching history
and geography outdoors.
Outdoor education already takes place in Javorniški Rovt in the Centre for School and
Outdoor Education, but the facilities are located somewhat outside the area with the main
activities of Javorniški Rovt. Organizing an outdoor education camp is primarily linked to the
vicinity of the centre, so it would be wise to consider expanding the existing offer, which
could be connected to the activities, described in this thesis. Also the local community could
become a part of the activities, as it is currently not the case with the Centre for School and
Outdoor Education. If this is not possible or the local community is not interested, the
alternative option is the outdoor education at Javorniški Rovt that is not based only on history
and geography, as is the case with the example of this thesis. The Pristava lodge with its
overnight accommodation offer and the descried activities could become an outdoor
educational centre and simultaneously a counterweight to the Centre for School and Outdoor
Education.
172
11. SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC
11.1.
SEZNAM SLIK
Slika 1: Javorniški Rovt iz Boncle ........................................................................................... 12
Slika 2: Klimogram Planine pod Golico za obdobje 1977−2006 ............................................. 16
Slika 3: Rečna mreža v občini Jesenice ................................................................................... 17
Slika 4: Narcisa ........................................................................................................................ 30
Slika 5: Fantovsko znamenje na Pristavi.................................................................................. 40
Slika 6: Križ na Križovcu ......................................................................................................... 42
Slika 7: Znamenje pod Sečami ................................................................................................. 43
Slika 8: »Vleka ploha« ............................................................................................................. 45
Slika 9: Postavljanje šrange...................................................................................................... 46
Slika 10: Podolžni profil trase »Tura pod Golico« .................................................................. 51
Slika 11: Shema definicije šole v naravi .................................................................................. 54
Slika 12: Domovi CŠOD .......................................................................................................... 72
Slika 13: CŠOD – Dom Trilobit v Javorniškem Rovtu ............................................................ 75
173
11.2.
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v Javorniškem Rovtu za obdobje 19612011 .......................................................................................................................................... 16
Preglednica 2: Število prebivalstva v Javorniškem Rovtu ....................................................... 23
Preglednica 3: »Vražja tura« .................................................................................................... 50
Preglednica 4: Opredeljevanje učiteljev geografije o prednostih in slabostih pri izvajanju
pouka geografije v naravi v objavljenih prispevkih v reviji Geografija v šoli za obdobje 19952005 .......................................................................................................................................... 64
Preglednica 5: Prednosti in pomanjkljivosti medpredmetnih povezav .................................... 80
Preglednica 6: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 1 ................................................................... 86
Preglednica 7: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 2 ................................................................... 87
Preglednica 8: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 3 ................................................................... 87
Preglednica 9: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 4 ................................................................... 88
Preglednica 10: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 5 ................................................................. 90
Preglednica 11: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 6 ................................................................. 90
Preglednica 12: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 7 ................................................................. 91
Preglednica 13: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 8 ................................................................. 91
Preglednica 14: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 9 ................................................................. 92
Preglednica 15: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 10 ............................................................... 92
Preglednica 16: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 11 ............................................................... 93
Preglednica 17: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 12 ............................................................... 93
Preglednica 18: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 13 ............................................................... 94
Preglednica 19: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 14 ............................................................... 94
Preglednica 20: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 15 ............................................................... 95
Preglednica 21: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 16 ............................................................... 95
Preglednica 22: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 17 ............................................................... 96
Preglednica 23: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 18 ............................................................... 97
Preglednica 24: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 19 ............................................................... 97
Preglednica 25: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 20 ............................................................. 102
Preglednica 26: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 21 ............................................................. 103
Preglednica 27: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 22 ............................................................. 106
Preglednica 28: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 23 ............................................................. 106
Preglednica 29: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 24 ............................................................. 108
Preglednica 30: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 25 ............................................................. 109
Preglednica 31: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 26 ............................................................. 109
174
Preglednica 32: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 27 ............................................................. 116
Preglednica 33: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 28 ............................................................. 116
Preglednica 34: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 29 ............................................................. 117
Preglednica 35: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 30 ............................................................. 117
Preglednica 36: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 31 ............................................................. 118
Preglednica 37: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 32 ............................................................. 118
Preglednica 38: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 33 ............................................................. 119
Preglednica 39: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 34 ............................................................. 119
Preglednica 40: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 35 ............................................................. 120
Preglednica 41: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 36 ............................................................. 120
Preglednica 42: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 37 ............................................................. 121
Preglednica 43: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 38 ............................................................. 121
Preglednica 44: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 39 ............................................................. 122
Preglednica 45: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 40 ............................................................. 123
Preglednica 46: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 41 ............................................................. 123
Preglednica 47: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 42 ............................................................. 124
Preglednica 48: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 43 ............................................................. 125
Preglednica 49: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 44 ............................................................. 126
Preglednica 50: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 45 ............................................................. 126
Preglednica 51: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 46 ............................................................. 134
Preglednica 52: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 47 ............................................................. 134
Preglednica 53: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 48 ............................................................. 135
Preglednica 54: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 49 ............................................................. 135
Preglednica 55: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 50 ............................................................. 136
Preglednica 56: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 51 ............................................................. 136
Preglednica 57: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 52 ............................................................. 137
Preglednica 58: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 53 ............................................................. 137
Preglednica 59: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 54 ............................................................. 138
Preglednica 60: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 55 ............................................................. 138
Preglednica 61: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 56 ............................................................. 139
Preglednica 62: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 57 ............................................................. 139
Preglednica 63: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 58 ............................................................. 140
Preglednica 64: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 59 ............................................................. 140
Preglednica 65: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 60 ............................................................. 141
Preglednica 66: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 61 ............................................................. 141
175
Preglednica 67: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 62 ............................................................. 142
Preglednica 68: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 63 ............................................................. 143
Preglednica 69: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 64 ............................................................. 143
Preglednica 70: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 65 ............................................................. 144
Preglednica 71: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 66 ............................................................. 144
Preglednica 72: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 67 ............................................................. 145
Preglednica 73: Cilji, vsebine in izbrane vsebine 68 ............................................................. 145
Preglednica 74: Urnik šole v naravi ....................................................................................... 149
Preglednica 75: Aktivnosti v šoli v naravi 1 .......................................................................... 150
Preglednica 76: Aktivnosti v šoli v naravi 2 .......................................................................... 151
Preglednica 77: Aktivnosti v šoli v naravi 3 .......................................................................... 153
Preglednica 78: Aktivnosti v šoli v naravi 4 .......................................................................... 155
Preglednica 79: Aktivnosti v šoli v naravi 5 .......................................................................... 157
Preglednica 80: Aktivnosti v šoli v naravi 6 .......................................................................... 159
Preglednica 81: Aktivnosti v šoli v naravi 7 .......................................................................... 161
Preglednica 82: Aktivnosti v šoli v naravi 8 .......................................................................... 163
176
12. SEZNAM VIROV IN LITERATURE
• 50 let Planinskega društva Javornik – Koroška Bela. 1996. Jesenice, Planinsko društvo
Javornik – Koroška Bela, 112 str.
• ARSO. URL: http://www.arso.si/ (Citirano 1. 12. 2014).
• Bobnar, M., 2008. Medpredmetno povezovanje matematike, naravoslovja in tehnike.
V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger,
T. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih
medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška
fakulteta, str. 181−196.
• Božič, B., 1988. Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Ljubljana, Gasilska zveza
Slovenije, 297 str.
• Brinovec, S., 2004. Kako poučevati geografijo. Didaktika pouka. Ljubljana, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 297 str.
• Brodnik, V., Popovič Lozar, G., Krivec Čarman, D., Stergar, T., Burjak, M., Bizjak,
S., Globočnik, M., Gerden, V., Zgaga, S., 2010. Posodobitev pouka v gimnazijski
praksi. Zgodovina. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 260 str. URL:
http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%2
0praksi%20ZGODOVINA/ (Citirano 20. 2. 2015).
• Buser, S., 1980. Osnovna geološka karta SFRJ. Beograd, Zvezni geološki zavod, 62
str.
• Buser, S., 1991. Vodnik po slovenski geološki poti. Ljubljana, Geološki zavod, 122
str.
• Cencič, M., Cencič, M., 1992. Dodiplomsko praktično usposabljanje učiteljev.
Ljubljana, Pedagoška fakulteta, 75 str.
• Čušin, B., 1990. O zgodovini župnijske cerkve na Koroški Beli. Železar, 29, (23. 8.
1990), str. 4.
• Dom Trilobit, URL: http://www.csod.si/dom/trilobit (Citirano 22. 1. 2015).
• Domovi CŠOD. URL: http://www.csod.si/dom (Citirano 2. 2. 2015).
• Fabjan, V., 2010. Kako v pouk vpeljati čim več medpredmetnih povezav. V: Polšak,
A. (ur.). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. Ljubljana, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, str. 136−140.
• Frim, D., Sardinšek, N., 2005. Medpredmetne povezave pri obravnavanju vodovja na
Ptujskem polju. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih
dejavnosti, str. 158−164.
• Gaberšček, P., 2014. Onesnaženost okolja v jeseniški občini v zadnjih desetletjih.
Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 96 str.
• Gajškova pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/tematske-poti (Citirano 20.
12. 2014).
• Geister, I., Jamnik, P., Kerštajn, A., Leben, N., Pamić, R., Sagadin, M. Turistični
vodnik po občini Jesenice. 1998. Jesenice, Občina, 81 str.
177
• Geografija. 2001.Tržič, Učila International, 682 str.
• Golub, Z., Gumilar, M., 2003. Na poti proti morju in soncu. Poletna šola v naravi.
Nova Gorica, Melior, 60 str.
• Gregorčič, B., 2005. Šola v naravi v evropskem prostoru in položaj Slovenije v njem.
V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str.
56−61.
• Gros, J., 2005. Zakaj, kako v šolo v naravi. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana,
Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 288−296.
• Heberle Perat, M., 1994. Na sončni strani Karavank. Ljubljana, Center šolskih in
obšolskih dejavnosti, 94 str.
• Hidroelektrarna
Javorniški
Rovt.
http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T12.htm (Citirano 15. 12. 2014).
URL:
• Hodnik Čadež, T., 2008. Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V:
Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V.
(ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih
medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška
fakulteta, str. 131−149.
• Ilijev, K., 2010. Možnosti turističnega razvoja v občini Jesenice. Diplomsko delo.
Maribor, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 139 str.
• Javorniški Rovt. URL: http://kraji.eu/slovenija/javorniski_rovt/slo (Citirano 10. 12.
2014).
• Jeklo in ljudje. 1969. 2. izd. Jesenice, Skupščina občine Jesenice, 309 str.
• Jesenek, M., 2005. Medpredmetno povezovanje oz. interdisciplinarni pristop
poučevanja v naravi. V: Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in
obšolskih dejavnosti, str. 62−67.
• Jezero Javorniški Rovt. URL: http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T2.htm
(Citirano 15. 12. 2014).
• Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli?. 2014. Jesenice, Ljudska univerza, 86 str.
• Karba, P., 2008. Medpredmetno povezovanje na področju družboslovnih predmetov v
osnovni šoli. V: Turk Škraba, M. (ur.). Fleksibilni predmetnik. Pot do večje
avtonomije, strokovne odgovornosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 190−196.
• Klinar, A., 2014. Fantovsko znamenje na Pristavi (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški
Rovt.
• Klinar, A., 2014. Križ na Križovcu (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.
• Klinar, A., 2014. Narcisa (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.
• Klinar, A., 2014. »Vleka ploha« (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.
• Klinar, A., 2014. Znamenje pod Sečami (osebni vir, 12. 12. 2014). Javorniški Rovt.
178
• Klinar, K., Železnikar, U., 2013. Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Blejska
Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Koroška Bela, Planina pod Golico, Plavški Rovt,
Potoki, Prihodi in Slovenski Javornik. Jesenice, Občina, 27 str.
• Klinar, K., 2007. Valorizacija degradiranih površin v občini Jesenice. Diplomsko delo.
Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 118 str.
• Kolar, S., 2012. Model izvedbe poletne šole v naravi. Diplomsko delo. Ljubljana,
Fakulteta za šport, Oddelek za geografijo, 122 str.
• Kolbezen, P., Pristov, J., 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije.
Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 98 str.
• Kolenc Kolnik, K., 2005. Didaktična vrednost učenja v naravi. Primer geografija. V:
Didaktika v šoli v naravi. Ljubljana, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, str. 30.
• Kolesarski izleti in kolesarjenje. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosticas/aktivnosti/item/631-kolesarski-izleti (Citirano 20. 12. 2014).
• Kolman, N., 2014. Žvabova gostilna. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako
so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 77.
• Kolnik, K., Otič, M., Cunder, K., Oršič, T., Lilek, D., 2011. Učni načrt. Program
osnovna šola.Geografija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike
Slovenije
za
šolstvo,
39
str.
URL:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U
N/UN_geografija.pdf (Citirano 3. 3. 2015).
• Komljanc, N., Lipovšek, I., Cankar, F., 2001. Šola v naravi za devetletno osnovno
šolo:
koncept.
Ljubljana,
MŠŠ,
8
str.
URL:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pro
gram_drugo/Sola__v__naravi.pdf (Citirano 2. 2. 2015).
• Konobelj, T., 2006. Javorniški Rovt: [tekst za kviz osnovnih in srednjih šol občine
Jesenice, 15. marec 2004]. 2. izd. Jesenice, Občina, Gornjesavski muzej, 35 str.
• Konobelj, T., 2014. O Javorniškem Rovru. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.).
Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 5−22.
• Krajevna skupnost Slovenski Javornik - Koroška Bela. URL: http://www.ks-sjkb.si/
(Citirano 15. 11. 2014).
• Krajevni leksikon dravske banovine. Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi,
zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi
podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana, Uprava Krajevnega leksikona
dravske banovine, 715 str.
• Kristan, S., 1998. Šola v naravi. Radovljica, Didakta, 210 str.
• Kunaver V., Brodnik, V., Gaber, B., Potočnik, D., Gabrič, A., Šifrer, M., Rode, M.,
Tawitian, E., Miranda Razpotnik, J., 2011. Učni načrt. Program osnovna šola.
Zgodovina. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za
šolstvo,
45
str.
URL:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U
N/UN_zgodovina.pdf (Citirano 3. 3. 2015).
179
• Kunaver, V., Gabrič, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B.,
Glaser Tehovnik, M., Bizjak, S., Zgaga, S., Globčnik, M., Globočnik, J., 2008. Učni
načrt. Zgodovina. Gimnazija. Splošna gimnazija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in
šport,
Zavod
Republike
Slovenije
za
šolstvo,
61
str.
URL:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/un_gimnazija/un
_zgodovina_280_ur_gimn.pdf (Citirano 7. 3. 2015).
• Lake,
C.,
1994.
Integrated
Curriculum.
http://educationnorthwest.org/sites/default/files/integrated-curriculum.pdf
18. 2. 2015).
URL:
(Citirano
• Lovrenčak, F., 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani, Oddelek za geografijo, 187 str.
• Marentič Požarnik, B., 1987. Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana, Državna
založba Slovenije, 154 str.
• Markovčič, M., Primožič, T. 2006. Na podeželju. Etnološke raziskave na območju
vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana. Ljubljana, Mestna občina, Oddelek za
gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve, CIZA,
Zavod za razvoj podeželja, 302 str.
• Mestni promet Jesenice.
(Citirano 10. 12. 2014).
URL:
http://www.alpetour.si/mestni-promet-jesenice
• Močnik, M., 2014. Trajnostni turizem kot razvojna možnost Planine pod Golico.
Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 81 str.
• Mohorič, I., 1969. Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. 1. del. Doba samoniklega
gospodarstva. Od pradob do ugasnitve plavžev in opustitve rudarjenja na
Karavankah). Ljubljana, Mladinska knjiga, 434 str.
• Nadbath, M., 2001. Meteorološka postaja v Javorniškem Rovtu. Mesečni Bilten, 2001,
8, 1, str. 17−18.
• Naravoslovna in rudarska učna pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosticas/tematske-poti (Citirano 20. 12. 2014).
• Natura 2000 v Sloveniji. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=45
(Citirano 10. 1. 2015).
• Natura 2000. URL: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=44 (Citirano 10. 1.
2015).
• Noč, B., 2014. Ne smemo pozabiti. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so
v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 64−65.
• Noč, S., 2014. Pri Rezervarju. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako so v
Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 62−63.
• Ogrin, D., Plut, D., 2010. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana,
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo,
246 str.
• Ogrin, M., Ogrin, D., Bunčič, G., Kozina, E., Rodman, N., Vengar, R., Močnik, M.,
Smolej, A., 2009. Študija klimatskih razmer za oceno smotrnosti širjenja smučišča
180
Španov vrh nad Jesenicami in bioklimatska študija za območje Planine pod Golico.
Raziskovalna naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 84 str.
• Opravž, L., 2010. Geografska učna pot skozi Krajevno skupnost Senovo. Diplomsko
delo. Maribor, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 167 str.
• Osnovna
šola.
URL:
http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osn
ovno_solstvo/osnovno_solstvo/osnovna_sola/ (Citirano 3. 3. 2015).
• Pavlič Škerjanc, K., 2008. Integrativni kurikul ali kako povezati razdrobljeno. V:
Polšak, A. (ur.). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. Ljubljana, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, str. 176−182.
• Pavlič Škerjanc, K., 2010. Smisel in sistem kurikularnih povezav. V: Rutar Ilc, Z.,
Pavlič Škerjanc, K. (ur.). Medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik za
učitelje. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 19−70.
• Peternel, U., 2011. Tematsko igrišče na Pristavi. Jeseniške novice, 2011, 17, str. 1.
• Pevec, M., 2011. Geografska učna pot skozi Podčetrtek in Olimje. Diplomsko delo.
Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 170 str.
• Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za
geografijo, 281 str.
• Pogrebna služba JEKO-IN. URL: http://pogrebna.jeko-in.si/pokopalisca_bd.html
(citirano: 20. 12. 2014).
• Pohodništvo.
URL:
http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/aktivnosti/item/235pohodnistvo (Citirano 20. 12. 2014).
• Polšak, A., Dragoš, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B., Glaser
Tehovnik, M., Resnik Planinc, T., Škof, U., 2008. Učni načrt. Geografija. Gimnazija.
Splošna, klasična, ekonomska gimnazija. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport,
Zavod
Republike
Slovenije
za
šolstvo,
61
str.
URL:
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2011/programi/media/pdf/un_gimnazija/ge
ografija_spl_gimn.pdf (Citirano 7. 3. 2015).
• Potočnik, P., 2008. Izkustveno učenje pri pouku geografije v gimnaziji. Diplomsko
delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelke za geografijo, 131 str.
• Praprotnik, N., 1999. Ob 200-letnici smrti botanika Karla Zoisa (1756 – 1799).
Muzejski časopis, 5, (10. november 1999), str. 2.
• Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt: 1988 - 1998. 1998. Javorniški Rovt,
Prostovoljno gasilsko društvo, 25 str.
• Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt: 1988 - 2008. 2008. Javorniški Rovt,
Prostovoljno gasilsko društvo, 50 str.
• Radanovič, A., 2009. Terensko delo pri pouku družbe. Diplomsko delo. Maribor,
Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk, 113 str.
• Ramovš, A., 1978. Okamnelo življenje v jeseniškem prostoru. Ljubljana, Tehniški
muzej Železarne Jesenice, 84 str.
• Ramovš, A., 1983. Slapovi v Sloveniji. Ljubljana, Slovenska matica, 292 str.
181
• Razinger, M., 2014. Znamenja ob poti. V: Kokošinek, N., Torkar Tahir, Z. (ur.). Kako
so v Javorniškem Rovtu včasih živeli? Jesenice, Ljudska univerza, str. 83−85.
• Razvoj šole v naravi. URL: http://www.csod.si/stran/razvoj-sole-v-naravi (Citirano 2.
2. 2015).
• Rutar Ilc, Z., 2010. Medpredmetne in kurikularne povezave v kontekstu učnociljnega
in procesnega načrtovanja in izvajanja pouka. V: Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K.
(ur.). Medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik za učitelje. Ljubljana, Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, str. 71−110.
• Sicherl-Kafol, M., 2008. Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega povezovanja.
V: Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger,
T. (ur.). Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih
medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška
fakulteta, str. 112−130.
• Sistem vodnih zajetij.
(Citirano 15. 12. 2014).
URL:
http://www2.arnes.si/~krcsod2s/ucna_pot_T3.htm
• Slovenska geološka pot. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/tematske-poti
(Citirano 20. 12. 2014).
• Slovenska planinska pot. URL: http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=58 (Citirano 20.
12. 2014).
• Smolej, A., 2013. Javorniški Rovt iz Boncle (osebni vir, 14. 12. 2014). Javorniški
Rovt.
• Splošni cilji šole v naravi. URL: http://www.csod.si/stran/splosni-cilji (Citirano 2. 2.
2015).
• Statistični
podatki
o
Javorniškem
Rovtu.
URL:
http://www.stat.si/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=JAVORNI%8AKI%20ROVT&
selNacin=celo&selTip=naselja&ID=1393 (Citirano 12. 12. 2014).
• Šranganje. URL: http://www.culturalcapitalcounts.eu/index.php/sl/nesnovna-kulturnadediscina?area=5&category=0&country=0&search_string=&sent=1&detail=50
(Citirano 20. 1. 2015).
• Štemberger, V., 2008. Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: Krek, J.,
Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl-Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, T. (ur.).
Učitelj v vlogi raziskovalca. Akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega
povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, str.
93−111.
• Štular, N., 1999. Od trga do mesta. Kratka zgodovina mesta Jesenice. Jesenice,
Občina, 72 str.
• Trškan, D., 2008. Didaktika zgodovine: prenovljeno gradivo za predavanja in vaje.
Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 349 str.
• Trškan, D., 2006. Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela.
Zgodovina v šoli, 15, 3/4, str. 59-64.
• Tura pod Golico. URL: http://www.podgolico.si/2014/index.php (Citirano 22. 12.
2014).
182
• Turistično
informacijski
center
Jesenice.
URL:
http://turizem.jesenice.si/sl/znamenitosti/naravne-znamenitosti (Citirano 10. 1. 2015).
• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. 2004. Uradni list RS, 46, str.
5933.
• Ustanovitev CŠOD. URL: http://www.csod.si/stran/ustanovitev-csod (Citirano 2. 2.
2015).
• Vengar, R., 2008. Postavljanje šrange (osebni vir, 14. 12. 2014). Javorniški Rovt.
• Vleka ploha. URL: http://www.karavanke.eu/dozivljaj/obicaji (Citirano 20. 1. 2015).
• Vodeni izleti. URL: http://turizem.jesenice.si/sl/prosti-cas/vodeni-izleti (Citirano 22.
12. 2014).
• Zaveljcina, J., Čušin, B., 1987. Gasilsko društvo Koroška Bela. 1897 – 1987. Koroška
Bela, Gasilsko društvo, 27 str.
183