Krekov Socializem (1901) 150 let Janeza E. Kreka Žiga Šorli, 27.11.2015 Človek je družbeno bitje a) Človek ob svojem rojstvu ne dobi vsega, kar potrebuje, zato potrebuje druge ljudi, da mu pomagajo. Človek brez družbe ne preživi; b) Človek je družbeno bitje, ki se uči od drugih; c) Človek ima dar govora, zato je družbeno bitje; d) Vsak človek ima že po naravi svoje pravice in svoje dolžnosti; e) Človek je prisiljen v druženje z drugimi ljudmi. Samo tako lahko pridobi vse, kar potrebuje za svoje življenje. 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 2 27.11.2015 Delni Vse ostalo Od narave Svobodna volja Rodbina Država 150 let Janeza E. Kreka Koristne, a ne nujne Enotna Sestavljena Ostalo Zakonska zveza Država Podrejene Cerkvi in Državi Država Odvisne Osnov a Neodvisne Za človeštvo in tudi za posameznika Država Nujnost Cerkev Za človeštvo Pravna zveza Za človeštvo in za posameznika Nestalne družbe Trajnost Sinovska družba Narod Človeštvo Cerkev Koalicija Država Izvor Stalne družbe Od Boga Cerkev Popolnost Zakonska skupnost Nepopolni Samo en smoter Država Popolni Naravni Človeštvo Splošni smoter Rodbina Nadnaravni Cerkev Delitev družbe Družba Odvisnost 3 Hierarhija zakonov 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 4 Država • Načelo enakosti narodov; • Načelo dela: Delavec ni manj vreden zaradi tega, ker dela. Delo je Bogu všečno početje; • Načelo pravnega in etičnega temelja kot podstat obstoja države; • Država je zaradi človeka in ne obratno. 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 5 Sestavni deli države 1) Ustava; 2) Liberalizem (Kapitalizem, Gospodarska svoboda, Platonska država); 3) Militarizem (Vojaško breme, množenje davkov, izmikanje bogatejših slojev); 4) Razpad manjših avtonomnih družb (Prisilna šola, malo ali nič svobode, birokratizem); 5) Socialno vprašanje (ne tiče se le delavskih, obrtnih, kmečkih slojev, ni samo denar, vera, gospodarstvo, ampak je stvar človeške narave, v družbenem življenju in socialni dejavnosti). 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 6 Največji državni sovražniki • Večanje duševne in gmotne revščine ter razpad delavskih stanov; • Materialistični socializem. 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 7 Klasifikacija socializma 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 8 Škof Willhelm Emanuel Ketteler 1811-1877 • Vsako vprašanje, ki se ukvarja s pomočjo proti revščini, je v osnovi krščansko, versko vprašanje, katerega bi se morala Cerkev in vse njene ustanove še najbolj zavzeto udeleževati. • Vsa humanost, ves napredek, ves liberalizem ni zmogel dati niti enemu človeku moči svete ljubezni, ni še ustvarilo niti enega usmiljenega človeka. • Gmotno stanje vsega delavskega stanu, torej večine ljudstva, obstoj njihovih družin, vsakdanje vprašanje potrebne hrane za moža, ženo in otroke je izpostavljeno vsem spremembam trga in cen. Ne poznam ničesar bolj žalostnega od tega dejstva. 1864 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 9 Kettelerjev socialni delavski načrt • Večje plače, vendar naj se vsi prizadevajo za mir med delodajalci in delavci. Bogastvo brez vere in delavstvo brez vere vodita v propad. • Uravnavanje delovnega časa po sposobnostih in razpoložljivosti delovne sile • Nedelje in prazniki morajo biti dela prosti dnevi. Nedeljski počitek je delavčeva socialna pravica, če jo preživi kot spodoben kristjan • Prepoved dela po tovarnah otrokom. • Materam naj se omogoči več časa za starševstvo in njeno družinsko življenje. 1869 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 10 Kettelerjev program za katoliško stranko a. Organizacija delavskega stanu (sindikatov); b. Obramba pred kapitalizmom: a. Prepoved dela za otroke, mlajše od 14 let. b. Materam in dekletom naj se omogoči skrb za družino. Delavski prostori za dekleta morajo biti ločeni od moških. c. Bog zahteva, da je nedelja dela prost dan. d. Delavnik naj bo dolg le 10 ali 11 ur. e. Ustanovi naj se svet za tovarniško delo. 1873 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 11 Papež Leon XIII. 1810-1903 • Papež s tretjim najdaljšim Pontifikatom v zgodovini (1878-1903); • Okrožnica „Quod apostolici numeris“ (1878); • Okrožnica „Rerum novarum“ (1891); • Okrožnica „Graves de communi“ (1901). 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 12 Quod apostolici numeris (1878) 1. Papež ima dolžnost, da opozarja na napake socialistov, komunistov in anarhistov 2. Racionalizem in liberalizem škodita celemu človeštvu 3. Prejšnja papeža sta razkrila nevarnost prostozidarstva, kateri podpira liberalizem 4. Enakost velja le pred Bogom. V družbi kljub prizadevanjem socialistov in liberalcev mora vladati hierarhija in poštena delitev premoženja. 5. Česar ne premorejo človeški zakoni, premore Cerkev 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 13 Rerum novarum (1891) 1. 2. 3. 4. 5. 6. Prepad med bogatimi in revnimi se veča zaradi pohlepnosti, oderuštva in brezbožnih sindikatov. Socialisti hočejo odstraniti vse težave s komunizmom, slednji pa je neprimeren; Za uspešen zaključek socialnega boja je potrebno sodelovanje med Cerkvijo, državo, delodajalci in delavci. Enakosti med njimi se ne da doseči, a tudi razdor med njimi se lahko premosti. Prvi socialni dejavnik je Cerkev; Država mora po svojem bistvu skrbeti za svojo blaginjo. Za reveže mora bolj poskrbeti, kot za bogate. Bogati potrebujejo manj javnega varstva, kot revni, ki so navezani na državno oporo. Delodajalci in delavci naj sodelujejo v duhu vzajemnega sodelovanja. Ukvarjajo naj se z vprašanjem plač, delavskem varstvu, revščine, bolezni in šolanja otrok. Delavci naj sodelujejo med seboj v krščanskem duhu in naj se borijo proti brezbožnim elementom v svojih vrstah. 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 14 Graves de communi (1901) 1. Namen prejšnjih dveh okrožnic je bil celo presežen: ustanavljale so se različne skupnosti, ki so skrbele za ljudstvo, ki je bilo v nevarnosti in stiski. Ponekod se je to gibanje imenovalo tudi KRŠČANSKI SOCIALIZEM 2. Razlike od socialne demokracije se kažejo v tem, da ne teži k komunizmu in da podpira sodelovanje med različnimi sloji prebivalstva. 3. Kristjani hočejo doseči boljše plače in primerno socialno varstvo, in to je v prvi vrsti povezano z etiko in religijo. 4. V socialnem delovanju naj sodelujejo tisti, ki imajo večjo veljavo in so bogatejši. 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 15 Sklep • Krek je kljub svojemu arhaičnemu govoru utrl pot politiki krščanskega socializma; • Versko vprašanje je vedno v ospredju vsakega socialnega gibanja; • Anarhizem se bori le za individualno svobodo, ne pa tudi za svobodo skupnosti, socializem pa je zaradi svoje brezbožnosti nečloveški in brez pravih temeljev; • S svojim delom je Krek postal slovenski politični in sociološki teoretik – njegovo delo „Socializem“ nam je lahko za vzor! • Krek za prihodnost: odgovor, ne vprašanje! 27.11.2015 150 let Janeza E. Kreka 16
© Copyright 2024