Krekov Socializem (1901)

Krekov Socializem (1901)
150 let Janeza E. Kreka
Žiga Šorli, 27.11.2015
Človek je družbeno bitje
a) Človek ob svojem rojstvu ne dobi vsega, kar
potrebuje, zato potrebuje druge ljudi, da mu
pomagajo. Človek brez družbe ne preživi;
b) Človek je družbeno bitje, ki se uči od drugih;
c) Človek ima dar govora, zato je družbeno bitje;
d) Vsak človek ima že po naravi svoje pravice in
svoje dolžnosti;
e) Človek je prisiljen v druženje z drugimi ljudmi.
Samo tako lahko pridobi vse, kar potrebuje za
svoje življenje.
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
2
27.11.2015
Delni
Vse ostalo
Od narave
Svobodna volja
Rodbina
Država
150 let Janeza E. Kreka
Koristne, a ne nujne
Enotna
Sestavljena
Ostalo
Zakonska zveza
Država
Podrejene Cerkvi in
Državi
Država
Odvisne
Osnov
a
Neodvisne
Za človeštvo in tudi za
posameznika
Država
Nujnost
Cerkev
Za človeštvo
Pravna zveza
Za človeštvo in za
posameznika
Nestalne družbe
Trajnost
Sinovska družba
Narod
Človeštvo
Cerkev
Koalicija
Država
Izvor
Stalne družbe
Od Boga
Cerkev
Popolnost
Zakonska skupnost
Nepopolni
Samo en smoter
Država
Popolni
Naravni
Človeštvo
Splošni
smoter
Rodbina
Nadnaravni
Cerkev
Delitev družbe
Družba
Odvisnost
3
Hierarhija zakonov
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
4
Država
• Načelo enakosti narodov;
• Načelo dela: Delavec ni manj vreden
zaradi tega, ker dela. Delo je Bogu
všečno početje;
• Načelo pravnega in etičnega temelja kot
podstat obstoja države;
• Država je zaradi človeka in ne obratno.
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
5
Sestavni deli države
1) Ustava;
2) Liberalizem (Kapitalizem, Gospodarska
svoboda, Platonska država);
3) Militarizem (Vojaško breme, množenje davkov,
izmikanje bogatejših slojev);
4) Razpad manjših avtonomnih družb (Prisilna
šola, malo ali nič svobode, birokratizem);
5) Socialno vprašanje (ne tiče se le delavskih,
obrtnih, kmečkih slojev, ni samo denar, vera,
gospodarstvo, ampak je stvar človeške narave,
v družbenem življenju in socialni dejavnosti).
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
6
Največji državni sovražniki
• Večanje duševne in gmotne revščine ter
razpad delavskih stanov;
• Materialistični socializem.
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
7
Klasifikacija socializma
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
8
Škof Willhelm Emanuel Ketteler
1811-1877
• Vsako vprašanje, ki se ukvarja s pomočjo proti
revščini, je v osnovi krščansko, versko vprašanje,
katerega bi se morala Cerkev in vse njene ustanove
še najbolj zavzeto udeleževati.
• Vsa humanost, ves napredek, ves liberalizem ni
zmogel dati niti enemu človeku moči svete ljubezni,
ni še ustvarilo niti enega usmiljenega človeka.
• Gmotno stanje vsega delavskega stanu, torej večine
ljudstva, obstoj njihovih družin, vsakdanje
vprašanje potrebne hrane za moža, ženo in otroke je
izpostavljeno vsem spremembam trga in cen. Ne
poznam ničesar bolj žalostnega od tega dejstva.
1864
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
9
Kettelerjev socialni delavski načrt
• Večje plače, vendar naj se vsi prizadevajo za mir
med delodajalci in delavci. Bogastvo brez vere in
delavstvo brez vere vodita v propad.
• Uravnavanje delovnega časa po sposobnostih in
razpoložljivosti delovne sile
• Nedelje in prazniki morajo biti dela prosti dnevi.
Nedeljski počitek je delavčeva socialna pravica, če jo
preživi kot spodoben kristjan
• Prepoved dela po tovarnah otrokom.
• Materam naj se omogoči več časa za starševstvo in
njeno družinsko življenje.
1869
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
10
Kettelerjev program za katoliško
stranko
a. Organizacija delavskega stanu (sindikatov);
b. Obramba pred kapitalizmom:
a. Prepoved dela za otroke, mlajše od 14 let.
b. Materam in dekletom naj se omogoči skrb za
družino. Delavski prostori za dekleta morajo biti
ločeni od moških.
c. Bog zahteva, da je nedelja dela prost dan.
d. Delavnik naj bo dolg le 10 ali 11 ur.
e. Ustanovi naj se svet za tovarniško delo.
1873
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
11
Papež Leon XIII. 1810-1903
• Papež s tretjim najdaljšim Pontifikatom
v zgodovini (1878-1903);
• Okrožnica „Quod apostolici numeris“
(1878);
• Okrožnica „Rerum novarum“ (1891);
• Okrožnica „Graves de communi“ (1901).
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
12
Quod apostolici numeris (1878)
1. Papež ima dolžnost, da opozarja na napake
socialistov, komunistov in anarhistov
2. Racionalizem in liberalizem škodita celemu
človeštvu
3. Prejšnja papeža sta razkrila nevarnost
prostozidarstva, kateri podpira liberalizem
4. Enakost velja le pred Bogom. V družbi kljub
prizadevanjem socialistov in liberalcev mora
vladati hierarhija in poštena delitev
premoženja.
5. Česar ne premorejo človeški zakoni, premore
Cerkev
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
13
Rerum novarum (1891)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Prepad med bogatimi in revnimi se veča zaradi pohlepnosti,
oderuštva in brezbožnih sindikatov.
Socialisti hočejo odstraniti vse težave s komunizmom, slednji pa je
neprimeren;
Za uspešen zaključek socialnega boja je potrebno sodelovanje med
Cerkvijo, državo, delodajalci in delavci. Enakosti med njimi se ne
da doseči, a tudi razdor med njimi se lahko premosti.
Prvi socialni dejavnik je Cerkev;
Država mora po svojem bistvu skrbeti za svojo blaginjo. Za reveže
mora bolj poskrbeti, kot za bogate. Bogati potrebujejo manj javnega
varstva, kot revni, ki so navezani na državno oporo.
Delodajalci in delavci naj sodelujejo v duhu vzajemnega
sodelovanja. Ukvarjajo naj se z vprašanjem plač, delavskem
varstvu, revščine, bolezni in šolanja otrok. Delavci naj sodelujejo
med seboj v krščanskem duhu in naj se borijo proti brezbožnim
elementom v svojih vrstah.
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
14
Graves de communi (1901)
1. Namen prejšnjih dveh okrožnic je bil celo presežen:
ustanavljale so se različne skupnosti, ki so skrbele
za ljudstvo, ki je bilo v nevarnosti in stiski.
Ponekod se je to gibanje imenovalo tudi
KRŠČANSKI SOCIALIZEM
2. Razlike od socialne demokracije se kažejo v tem,
da ne teži k komunizmu in da podpira sodelovanje
med različnimi sloji prebivalstva.
3. Kristjani hočejo doseči boljše plače in primerno
socialno varstvo, in to je v prvi vrsti povezano z
etiko in religijo.
4. V socialnem delovanju naj sodelujejo tisti, ki imajo
večjo veljavo in so bogatejši.
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
15
Sklep
• Krek je kljub svojemu arhaičnemu govoru utrl
pot politiki krščanskega socializma;
• Versko vprašanje je vedno v ospredju vsakega
socialnega gibanja;
• Anarhizem se bori le za individualno svobodo,
ne pa tudi za svobodo skupnosti, socializem pa
je zaradi svoje brezbožnosti nečloveški in brez
pravih temeljev;
• S svojim delom je Krek postal slovenski politični
in sociološki teoretik – njegovo delo „Socializem“
nam je lahko za vzor!
• Krek za prihodnost: odgovor, ne vprašanje!
27.11.2015
150 let Janeza E. Kreka
16