Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega
Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 - 2015 PRIPRAVLJAVCI NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE 2009 – 2015 Ime: Ministrstvo za okolje in prostor Naslov: Dunajska 48 SI-1000 Ljubljana Slovenija Koda države članice: SI Spletna stran ministrstva: http://www.sigov.si/mop/ Kontaktni naslov: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48 SI-1000 Ljubljana Slovenija IZDELOVALCI STROKOVNIH PODLAG: KOORDINACIJA INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Hajdrihova 28 c 1000, Ljubljana NOSILEC NALOGE: AVTOR(JI) IzVRS: GeoZS: ARSO: dr. Aleš BIZJAK dr. Aleš BIZJAK Urška BREMEC Mitja CENTA Matej CUNDER Janez DODIČ Blažo ĐUROVIĆ mag. Elizabeta GABRIJELČIČ Marija HABINC mag. Neža KODRE Gregor KOLMAN Marko KRAMAR Maja KREGAR Jana MELJO dr. Tanja MOHORKO Maja PAVLIN Špela PETELIN dr. Monika PETERLIN Vesna PETKOVSKA Petra REPNIK MAH mag. Sonja ŠIŠKO NOVAK Nina ŠTUPNIKAR dr. Gorazd URBANIČ Janez ZAKRAJŠEK dr. Nataša SMOLAR ŽVANUT mag. Joerg PRESTOR dr. Janko URBANC Petra MEGLIČ mag. Andrej LAPANJE dr. Jure KRIVIC dr. Nina MALI Lidija LEVIČNIK dr. Mišo ANDJELOV mag. Irena CVITANIČ mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK Marina GACIN UNI LJ BF: NiB: NiB, MBP Piran: ZRSVN: dr. Jasna GRBOVIĆ Brigita JESENOVEC mag. Špela KOZAK LEGIŠA mag. Marjeta KRAJNC dr. Urška KUHAR mag. Polonca MIHORKO mag. Zlatko MIKULIČ Urša PAVLIČ mag. Mateja POJE mag. Špela REMEC REKAR Bernarda ROTAR Vlado SAVIĆ Maja SEVER Edita SODJA dr. Petra SOUVENT Nikola TRIŠIĆ mag. Jože UHAN dr. Mateja GERM dr. Gorazd KOSI Špela AMBROŽIČ dr. Oliver BAJT dr. Branko ČERMELJ Žiga DOBRAJC dr. Vesna FLANDER PUTERLE dr. Lovrenc LIPEJ Tihomir MAKOVEC dr. Alenka MALEJ Borut MAVRIČ dr. Patricija MOZETIČ dr. Martina ORLANDO BONACA Milijan ŠIŠKO Dair ARIMASPU Klavdij BAJC Gregor DANEV Andrej HUDOKLIN mag. Martina KAČIČNIK JANČAR Simona KALIGARIČ Tanja KOŠAR Miha NAGLIČ Karolina REBERNIK Matej SIMČIČ mag. Andreja ŠKVARČ mag. Barbara VIDMAR Damjan VRČEK Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE .............................................................................................II KAZALO PREGLEDNIC......................................................................................VI KAZALO SLIK ................................................................................................. XX KAZALO PRILOG.......................................................................................... XXIX KAZALO KARTOGRAFSKIH PRILOG ................................................................ XXX OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ............................................................................ XXXIV PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ................................................................................. XXXVI 1 OPIS ADMINISTRATIVNE UREDITVE........................................................... 1 1.1 Podatki o pripravljavcu Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 - 2015 ter navedba predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda .......... 1 1.1.1 PODATKI O PRIPRAVLJAVCU NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE 2009 - 2015 .................1 1.1.2 SEZNAM PREDPISOV IN MEDNARODNIH OZIROMA MEDDRŽAVNIH POGODB S PODROČJA UPRAVLJANJA VODA .......................................................................2 1.2 Podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja ............................... 4 1.3 Podatki o obdobju, za katerega se sprejema NUV ................................. 8 1.2.1 1.2.2 1.2.3 2 OPIS MEJE VO .........................................................................................4 GLAVNE REKE IN JEZERA..........................................................................4 PODZEMNE VODE ....................................................................................7 OPIS STANJA NA OBMOČJU NUV .............................................................. 10 2.1 Opis značilnosti VO ........................................................................... 10 2.2 Prikaz območij s posebnimi zahtevami ................................................ 50 2.1.1 OPIS VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA ............................................... 10 2.1.2 OPIS VODNIH TELES PODZEMNIH VODA ................................................. 28 2.1.3 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA VODA ..................................................... 36 2.1.4 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA NAPLAVIN............................................... 46 2.1.5 POMEMBNEJŠI OBJEKTI IN NAPRAVE VODNE INFRASTRUKTURE............... 48 2.1.6 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE ......................................................................................... 49 2.2.1 VODOVARSTVENA OBMOČJA................................................................... 51 2.2.2 KOPALNE VODE ..................................................................................... 52 2.2.3 OGROŽENA OBMOČJA ............................................................................ 53 2.2.4 OBČUTLJIVA OBMOČJA........................................................................... 83 2.2.5 RANLJIVA OBMOČJA............................................................................... 84 2.2.6 OBMOČJA, POMEMBNA ZA ŽIVLJENJE IN RAST MORSKIH ŠKOLJK IN MORSKIH POLŽEV............................................................................................. 85 2.2.7 OBMOČJA SALMONIDNIH IN CIPRINIDNIH VODA ..................................... 86 II Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.2.8 ZAVAROVANA IN VAROVANA OBMOČJA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO OHRANJANJE NARAVE, ZA KATERA STA POMEMBNA VODNI REŽIM IN KAKOVOST VODA 87 2.2.9 OBMOČJA VARSTVENIH VODA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO RIBIŠTVO 91 2.3 Opis monitoringa in ocena stanja VTPV in VTPodV .............................. 92 2.3.1 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPV................93 2.3.2 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA NA OBMOČJIH S POSEBNIMI ZAHTEVAMI .................................................................................. 112 2.3.3 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPodV .......... 120 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda ...................................................................138 2.4.1 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA STANJE POVRŠINSKIH VODA ........................................................................... 138 2.4.2 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA STANJE PODZEMNIH VODA.............................................................................. 215 2.5 Ekonomska analiza obremenjevanja voda..........................................238 2.5.1 METODOLOŠKI PRISTOP....................................................................... 240 2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA POMENA DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO OBREMENJEVANJE VODA................................................................................. 245 2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA .............................................................................. 281 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA ....................... 297 2.5.5 ANALIZA SREDSTEV, NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA ............. 364 2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR......................................................................... 366 2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE ....................................................................................... 368 2.5.8 NADALJNJI KORAKI V NASLEDNJEM NAČRTOVALSKEM OBDOBJU ............ 370 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV ..........................................371 3.1 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda ........................................................................................371 3.2 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda..............372 3.3 Program ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda 372 3.4 Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti .........................373 4 PREGLED POMEMBNIH ZADEV UPRAVLJANJA VODA IN POMEMBNE OBREMENITVE ZA DOSEGANJE CILJEV 2015 ..................................................374 4.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 ...................374 4.1.1 4.1.2 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPV.............. 374 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPODV ......... 395 4.2 Pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev do leta 2015 .................................................................399 4.2.1 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE ....................................................................................... 401 4.2.2 UČINKI PODNEBNIH SPREMEMB NA VODNO OKOLJE .............................. 401 III Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 5 PODROBNEJŠA OPREDELITEV CILJEV NUV ..............................................423 5.1 Okoljski cilji .....................................................................................423 5.2 Cilji urejanja voda ............................................................................432 5.1.1 5.1.2 5.1.3 OKOLJSKI CILJI ZA VTPV ...................................................................... 423 OKOLJSKI CILJI ZA VTPODV ................................................................. 424 CILJI NA OBMOČJIH S POSEBNIMI ZAHTEVAMI...................................... 427 5.2.1 5.2.2 5.2.3 5.2.4 CILJI OHRANJANJA IN URAVNAVANJA VODNIH KOLIČIN......................... 434 CILJI VARSTVA PRED ŠKODLJIVIM DELOVANJEM VODA .......................... 434 CILJI VZDRŽEVANJA VODNIH IN PRIOBALNIH ZEMLJIŠČ ........................ 434 SKRB ZA HIDROMORFOLOŠKO STANJE VODNEGA REŽIMA...................... 435 5.3 Cilji rabe voda..................................................................................435 5.4 Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev .................................................437 5.3.1 5.3.2 5.3.3 5.3.4 5.3.5 5.3.6 OPTIMALNO PODELJEVANJE VODNIH PRAVIC POBUDNIKOM .................. 436 VZPOSTAVITEV MANJKAJOČIH EVIDENC................................................ 436 IZBOLJŠANJE NADZORA NAD DEJANSKO RABO VODA............................. 436 DOLOČITEV MOŽNIH VRST RABE VODNEGA DOBRA ............................... 436 ZAGOTAVLJANJE VODNIH KOLIČIN ZA OSKRBO S PITNO VODO .............. 436 DOLOČITEV EKONOMSKE CENE VODE ................................................... 437 5.4.1 5.4.2 5.4.3 OPREDELITEV IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV ...................... 437 EKONOMSKA UTEMELJITEV IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV... 440 PREGLED IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV POVRŠINSKIH VODA 442 PREGLED IZJEM PRI DOSEGANJU OKOLJSKIH CILJEV PODZEMNIH VODA 445 5.4.4 5.5 Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev ...............................................457 5.5.1 MOŽNOSTI ODSTOPANJ OD OKOLJSKIH CILJEV NA VO DONAVE ............. 458 5.5.2 MOŽNOSTI ODSTOPANJ OD OKOLJSKIH CILJEV NA VO JADRANSKEGA MORJA 470 5.5.3 MOŽNOST DRUGIH POSEGOV V PROSTOR, KI BODO POVZROČILI ODSTOPANJA OD OKOLJSKIH CILJEV ............................................................... 470 6 POVZETEK PROGRAMA DOPOLNILNIH UKREPOV......................................472 7 FINANČNA SREDSTVA ZA IZVEDBO PROGRAMA UKREPOV........................473 7.1 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih ukrepov.....................................................................................................473 7.1.1 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV.............................. 473 7.1.2 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO POSAMEZNIH SKLOPOV TEMELJNIH UKREPOV.................................................. 476 7.2 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo dopolnilnih ukrepov....................................................................................480 7.2.1 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV.............................. 480 7.2.2 OPREDELITEV VSOTE VSEH POTREBNIH FINANČNIH SREDSTEV IN OPREDELITEV PREDVIDENIH VIROV FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO POSAMEZNIH SKLOPOV DOPOLNILNIH UKREPOV.............................................. 484 7.2.3 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI GLEDE NA ZANESLJIVOST PODATKOV O UČINKOVITOSTI IN STROŠKIH POSAMEZNIH UKREPOV .................................... 488 IV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 7.2.4 FINANČNE POSLEDICE PROGRAMA DOPOLNILNIH UKREPOV................... 490 7.2.5 OCENA MOŽNIH VPLIVOV NA EKONOMSKO CENO STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA, ZA UKREPE, KI SE NANAŠAJO NA DOSEGANJE OKOLJSKIH CILJEV.......................................................................................... 492 8 POVZETEK AKTIVNOSTI IN REZULTATOV SODELOVANJA Z JAVNOSTJO....493 8.1 8.2 8.3 8.4 Javna obravnava..............................................................................493 Delavnice na povodjih in porečjih......................................................524 Medsektorska usklajevanja ...............................................................524 Zaključki..........................................................................................524 V Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1-1: Podatki o glavnih rekah na VO Donave (ARSO, 2008) ...........................5 Preglednica 1-2: Podatki o glavnih jezerih na VO Donave (ARSO, 2008)..........................5 Preglednica 1-3: Podatki o glavnih rekah s prispevno površino večjo od 100 km2 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008) ................................................................................6 Preglednica 1-4: Podatki o morju na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008)......................6 Preglednica 1-5: Odstopanja mej vodonosnih sistemov od meje med vodnima območjema. ................................................................................................................................7 Preglednica 2-1: Porečja na VO Donave (ARSO, 2006) ................................................ 10 Preglednica 2-2: Povodja na VO Jadranskega morja (ARSO, 2006) ............................... 10 Preglednica 2-3: VTPV po povodjih in porečjih ............................................................ 12 Preglednica 2-4: Vrste rabe in deleži površin na porečju Mure (MKGP, 2005)................. 13 Preglednica 2-5: Vrsta rabe površin na porečju Drave (MKGP, 2005) ............................ 14 Preglednica 2-6: Vrsta rabe površin na porečju Save (MKGP, 2005) .............................. 15 Preglednica 2-7: Vrsta rabe površin na povodju Soče (MKGP, 2005) ............................. 17 Preglednica 2-8: Vrsta rabe površin na povodju jadranskih rek z morjem (MKGP, 2005) . 18 Preglednica 2-9: Dolžine odsekov vodotokov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na VO Donave............................................................................................ 21 Preglednica 2-10: Dolžine odsekov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na VO Jadranskega morja.............................................................................................. 22 Preglednica 2-11: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po skupinah mest za določitev referenčnih razmer ........................................ 24 Preglednica 2-12: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov ................................................................................... 24 Preglednica 2-13: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja jezer ........................................................................................... 24 Preglednica 2-14: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Donave.................. 27 Preglednica 2-15: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Jadranskega morja . 28 Preglednica 2-16: Podeljene vodne pravice za rabo voda (m3/s) do leta 2008................ 39 Preglednica 2-17: Velike HE ...................................................................................... 42 Preglednica 2-18: Oskrba s pitno vodo – porabljena voda v obdobju od leta 2002 do leta 2006 (v 1.000 m3) (SURS, medmrežje, sept. 2008) ..................................................... 45 Preglednica 2-19: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Donave za leto 2006................................................................................................. 48 VI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-20: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Jadranskega morja za leto 2006 ................................................................................48 Preglednica 2-21: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na VO Donava ...............................................................................................51 Preglednica 2-22: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na VO Jadranskega morja ...............................................................................52 Preglednica 2-23: Stanje poplavne nevarnosti po območjih ..........................................56 Preglednica 2-24: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru nadzornega monitoringa ...........................................................................................95 Preglednica 2-25: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru operativnega monitoringa .........................................................................................96 Preglednica 2-26: Parametri kemijskega stanja površinskih voda ..................................98 Preglednica 2-27: Biološki elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda........ 101 Preglednica 2-28: Splošni fizikalno-kemijski parametri ekološkega stanja površinskih voda ............................................................................................................................ 101 Preglednica 2-29: Posebna onesnaževala ekološkega stanja površinskih voda.............. 102 Preglednica 2-30: Kriteriji za raven zaupanja ocene kemijskega stanja površinskih voda in kriteriji za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal........................................................................................................... 111 Preglednica 2-31: Standardi kakovosti kemijskega stanja podzemnih voda .................. 123 Preglednica 2-32: Vrednosti praga kemijskega stanja podzemnih voda........................ 123 Preglednica 2-33: Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda .............. 125 Preglednica 2-34: Statistično značilni trendi kemijskega stanja podzemnih voda na merilnih mestih v obdobju od leta 1998 do leta 2008................................................. 127 Preglednica 2-35: Značaj trendov gladine podzemne vode na merilnih mestih VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki .................................................................. 129 Preglednica 2-36: Delež merilnih mest v VT, kjer je srednja napovedana gladina podzemne vode nižja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na podlagi trimesečnega minimuma gladin podzemne vode............................................................................ 130 Preglednica 2-37: Merilna mesta na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki, kjer so podatkovni nizi zaradi izraženih dolgoročnih upadajočih trendov gladine podzemne vode podaljšani do leta 2008................................................................................... 131 Preglednica 2-38: Vodnobilančni preizkus količinskega stanja podzemnih voda s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti za obdobje 1990–2006 in leto 2006 . 132 Preglednica 2-39: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti................ 132 Preglednica 2-40: Ocena količinskega stanja in preverjanje značilnosti trendov srednjih letnih obnovljivih količin podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Donave.......................................................................... 134 VII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-41: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Donave ................................................................................................................. 135 Preglednica 2-42: Ocena količinskega stanja po kriteriju vodnobilančnega preizkusa in preverjanje značilnosti trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja.................................................................................................................... 137 Preglednica 2-43: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja ................................................................................................. 137 Preglednica 2-44: Analizirani sektorji in dejavnosti za področje industrijske odpadne vode ............................................................................................................................ 140 Preglednica 2-45: Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev .......................................................................................................... 141 Preglednica 2-46: Skupne količine emisij (t/leto) za sektorje kmetijstva, industrije, energetike, javne storitve in druge dejavnosti ter parametri, ki največ prispevajo k skupni količini (podatki za leto 2007) na VO Donave............................................................ 142 Preglednica 2-47: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO Donave, ki se odvajajo neposredno v reke ali v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave ............................................................... 144 Preglednica 2-48: Letne količine niklja (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) ............................................................................................ 145 Preglednica 2-49: Letne količine svinca (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) ............................................................................................ 146 Preglednica 2-50: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave ............................................................................................................ 147 Preglednica 2-51: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) ................................................................. 148 Preglednica 2-52: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO Jadranskega morja, ki se odvajajo neposredno v reke oziroma v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja..................... 151 Preglednica 2-53: Letne količine niklja (kg/leto) po povodjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) ............................................................................................ 151 Preglednica 2-54: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja............................................................................................ 152 Preglednica 2-55: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) ................................................................. 153 VIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-56: Skupna zmogljivost in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja na VO Donave za leto 2007 ........................................................................ 154 Preglednica 2-57: Število prebivalcev in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja na VO Jadranskega morja za leto 2007 ........................................................ 154 Preglednica 2-58: Merila za presojo vplivov glede na prednostne in prednostno nevarne snovi, posebna onesnaževala, BPK5 in hranila ........................................................... 156 Preglednica 2-59: Mejne vrednosti za presojo vplivov na rekah glede na onesnaženje s hranili (celotni fosfor, amonij) glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10)....................................................... 157 Preglednica 2-60: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni monitoring (podatki za leto 2007) ............................................................................ 158 Preglednica 2-61: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007).............................................................................................................. 158 Preglednica 2-62: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Jadranskega morja, pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni monitoring (podatki za leto 2007) ........................................................... 159 Preglednica 2-63: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007).............................................................................................................. 159 Preglednica 2-64: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem območju ................................................................................................................ 161 Preglednica 2-65: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem območju ................................................................................................................ 161 Preglednica 2-66: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet .................................................................................................................. 162 Preglednica 2-67: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet .................................................................................................................. 162 Preglednica 2-68: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 (evidenca VGP Drava)................................................................................................................... 164 Preglednica 2-69: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 – VO Jadranskega morja (evidenca VGP Drava) ................................................................ 165 Preglednica 2-70: Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto onesnaževala (Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM) pri VGP – Drava Ptuj in VAM – Luka Koper) .................................................. 166 Preglednica 2-71: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede na vrsto onesnaževanja ........................................................................ 167 Preglednica 2-72: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede na podatke o povzročiteljih ................................................................... 167 Preglednica 2-73: Dejanska raba kmetijskih zemljišč za VO Donave (MKGP, 2005) ....... 168 IX Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-74: Dejanska raba kmetijskih zemljišč na VO Jadranskega morja (MKGP, 2005).................................................................................................................... 169 Preglednica 2-75: Skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal ....................................... 170 Preglednica 2-76: Ocena vnosov dušika in fosforja v posamezno VT glede na dejansko kmetijsko rabo tal .................................................................................................. 171 Preglednica 2-77: Aktivne snovi zajete v določanje pomembnih obremenitev s FFS v letu 2004 ..................................................................................................................... 176 Preglednica 2-78: Podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 .......... 177 Preglednica 2-79: Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva ....... 178 Preglednica 2-80: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 179 Preglednica 2-81: Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva ............................................................................................................. 179 Preglednica 2-82: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 180 Preglednica 2-83: Regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne zadrževalnike ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja ............. 181 Preglednica 2-84: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva .................................................................................. 181 Preglednica 2-85: Mediane količin in mediane količine posamezne aktivne snovi na hektar prispevne površine ................................................................................................. 182 Preglednica 2-86: Kriterij presoje vplivov glede na število aktivnih snovi s povečano količino in povečano količino na ha .......................................................................... 183 Preglednica 2-87: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ............ 184 Preglednica 2-88: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ..................................................................................... 185 Preglednica 2-89: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ..................................................................................... 185 Preglednica 2-90: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na rekah.............................. 187 Preglednica 2-91: Značilne obremenitve za posamezne razrede EMK .......................... 191 Preglednica 2-92: Pretvorba sedmih razredov EMK v 4 razrede .................................. 192 Preglednica 2-93: Skupine in vrste dejanske rabe po Pravilniku o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč ................................................................................................. 193 Preglednica 2-94: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom za glavni tok in pritoke ......................................................................................................... 194 Preglednica 2-95: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja vode na VO Donave ............................................................................. 194 X Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-96: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja vode na VO Jadranskega morja ............................................................. 195 Preglednica 2-97: Velikost vpliva glede na razmerje med količino odpadne vode in nQnp ............................................................................................................................ 195 Preglednica 2-98: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja odpadne vode na VO Donave .................................................................. 195 Preglednica 2-99: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja odpadne vode na VO Jadranskega morja.................................................. 196 Preglednica 2-100: Velikost vpliva glede na dolžino zajezitve in tip zadrževalnika ......... 196 Preglednica 2-101: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja vode na VO Donave.............................................................................. 196 Preglednica 2-102: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja vode na VO Jadranskega morja ............................................................. 197 Preglednica 2-103: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom v času visokih voda........................................................................................................... 197 Preglednica 2-104: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi prerazporejanja visokih voda na VO Donave ............................................................. 197 Preglednica 2-105: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja............................................. 198 Preglednica 2-106: Velikost vpliva glede na delež struge, kjer se izvaja odvzem naplavin ............................................................................................................................ 198 Preglednica 2-107: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja naplavin na VO Donave ........................................................................ 198 Preglednica 2-108: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja naplavin na VO Jadranskega morja ........................................................ 199 Preglednica 2-109: Velikost vpliva glede na delež osušenih zemljišč ............................ 199 Preglednica 2-110: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja zemljišč na VO Donave .......................................................................... 199 Preglednica 2-111: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja zemljišč na VO Jadranskega morja.......................................................... 200 Preglednica 2-112: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja EMKup na glavnem toku in pritokih ......................................................................................... 200 Preglednica 2-113: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali drugih ureditev struge na VO Donave ..................................................... 200 Preglednica 2-114: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja..................................... 201 Preglednica 2-115: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja rabe obrežnega pasu ROPup ............................................................................................................ 201 Preglednica 2-116: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe obrežnega pasu na VO Donave ........................................................................ 202 XI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-117: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe obrežnega pasu na VO Jadranskega morja........................................................ 202 Preglednica 2-118: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave ........................ 202 Preglednica 2-119: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega morja ....... 203 Preglednica 2-120: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih in zadrževalnikih.. 203 Preglednica 2-121: Petstopenjska lestvica za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti jezer ..................................................................................................................... 206 Preglednica 2-122: Kriteriji za oceno lokalne hidromorfološke spremenjenosti obrežnega pasu ..................................................................................................................... 207 Preglednica 2-123: Mejne vrednosti za oceno vplivov hidromorfološke spremenjenosti obrečnega pasu jezera............................................................................................ 207 Preglednica 2-124: Izračun povprečne vrednosti Indeksa spremenjenosti obale jezera (ISO-J) za Blejsko in Bohinjsko jezero ...................................................................... 208 Preglednica 2-125: Hidromorfološke obremenitve in vplivi v obalnem območju ............ 208 Preglednica 2-126: Razpon ocene lokalne morfološke spremenjenosti......................... 210 Preglednica 2-127: Morfološko stanje glede na dolžinski delež posameznih razredov .... 210 Preglednica 2-128: Tujerodne vrste rib na VO Donave............................................... 212 Preglednica 2-129: Tujerodne vrste rib v rekah na VO Jadranskega morja (IzVRS, 2009b) ............................................................................................................................ 213 Preglednica 2-130: Pregled obravnavanih obremenitev na stanje podzemnih voda....... 215 Preglednica 2-131: Pregled obremenitev z možnim vplivom na stanje podzemnih voda, ki še niso bile zajete v analizo obremenitev in vplivov na podzemne vode....................... 216 Preglednica 2-132: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode ............................................................................................................................ 218 Preglednica 2-133: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode ............................................................................................................................ 219 Preglednica 2-134: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi vplivi na podzemno vodo................................................................................................. 220 Preglednica 2-135: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi lokalnimi vplivi na podzemno vodo........................................................................... 221 Preglednica 2-136: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo ..................................................................................................................... 222 Preglednica 2-137: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo ..................................................................................................................... 223 Preglednica 2-138: Presežki dušika glede na ocenjeno kritično vrednost...................... 227 Preglednica 2-139: Ocena obremenitev na podzemno vodo s presežki fosforja iz razpršenih virov urbanizacije ................................................................................... 227 XII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-140: Izračunani delež aktivnih snovi prodanih pesticidov snovi (kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV...................... 229 Preglednica 2-141: Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge.................. 232 Preglednica 2-142: Pregled regionalnih okoljskih problemov na VTPodV, za katere je ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do 2015. ............................................. 233 Preglednica 2-143: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. .......................... 234 Preglednica 2-144: Najpomembnejši okoljski problemi in viri obremenitev po sektorjih . 236 Preglednica 2-145: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. .......................... 236 Preglednica 2-146: Deleži statističnih regij, ki spadajo v posamezno VO (lastni izračuni IzVRS)................................................................................................................... 241 Preglednica 2-147: Razvrstitev dejavnosti na sektorje................................................ 242 Preglednica 2-148: Razvrstitev dejavnosti po SKD, Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2002 in Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008 (SURS, 2002c) .......................................... 242 Preglednica 2-149: Primerjava stare in nove podatkovne baze SURS........................... 244 Preglednica 2-150: Število prebivalcev v obdobju od leta 2000 do leta 2008 (SURS, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 245 Preglednica 2-151: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 248 Preglednica 2-152: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 250 Preglednica 2-153: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki Sloveniji (SURS, 2008d) ............................................................................ 251 Preglednica 2-154: Iztoki na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) ............................................................................................................................ 254 Preglednica 2-155: Iztoki na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)....................................................................................................... 254 Preglednica 2-156: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)....................................................................................................... 256 Preglednica 2-157: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 257 Preglednica 2-158: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................................................... 260 Preglednica 2-159: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 263 Preglednica 2-160: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 266 Preglednica 2-161: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 266 XIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-162: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 267 Preglednica 2-163: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 267 Preglednica 2-164: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 268 Preglednica 2-165: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 269 Preglednica 2-166: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 270 Preglednica 2-167: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ......................................................... 270 Preglednica 2-168: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................ 272 Preglednica 2-169: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................ 272 Preglednica 2-170: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ...................................... 273 Preglednica 2-171: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ...................................... 273 Preglednica 2-172: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 275 Preglednica 2-173: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 276 Preglednica 2-174: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 277 Preglednica 2-175: Odvzem naplavin (m3) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 278 Preglednica 2-176: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 279 Preglednica 2-177: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 280 Preglednica 2-178: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................................................................................. 282 Preglednica 2-179: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS).............................................................................................. 282 Preglednica 2-180: Število nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja v Republiki Sloveniji dne 31. 12. 2009 (ARSO, 2009c) ................................................................ 283 Preglednica 2-181: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Donave (MOP, 2010b) .................................................................................................................. 283 XIV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-182: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Jadranskega morja (MOP, 2010b) ............................................................................................... 284 Preglednica 2-183: Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 288 Preglednica 2-184: Raba vode sektorja energetika za pridobivanje energije (MWh) na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 289 Preglednica 2-185: Cena za enoto obremenitve voda za obdobje od leta 2002 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10) ................................... 299 Preglednica 2-186: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)............................................................ 301 Preglednica 2-187: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)........................ 302 Preglednica 2-188: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS).......................................... 304 Preglednica 2-189: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)........................ 305 Preglednica 2-190: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 307 Preglednica 2-191: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....... 307 Preglednica 2-192: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ......................... 309 Preglednica 2-193: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ......................... 310 Preglednica 2-194: Cene plačil za koncesijo za nekatere vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin (uredbe o koncesiji in sklepi o cenah osnov plačil za koncesijo navedeni v prilogi (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi NUV) ......................................................................................................... 313 Preglednica 2-195: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS).................................... 315 Preglednica 2-196: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)............ 315 Preglednica 2-197: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 317 Preglednica 2-198: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) ................... 321 Preglednica 2-199: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 321 XV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-200: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 323 Preglednica 2-201: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)............................ 327 Preglednica 2-202: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10)............................ 327 Preglednica 2-203: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 329 Preglednica 2-204: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 330 Preglednica 2-205: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 331 Preglednica 2-206: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 332 Preglednica 2-207: Podatki o imetnikih vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2010a; ARSO, 2010b; Uradni list RS, št. 16/09; MOP, 2010a; lastni izračuni IzVRS) .......................................................................... 336 Preglednica 2-208: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2006 (IREET, 2008; IREET, 2008a) .................................................................................................................. 344 Preglednica 2-209: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2007 (IREET, 2009; IREET, 2009a) .................................................................................................................. 344 Preglednica 2-210: Kritje stroškov izvajanja GJS varstva okolja v Republiki Sloveniji (IREET, 2006; IzVRS) ............................................................................................. 346 Preglednica 2-211: Višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10, 102/10) 347 Preglednica 2-212: Finančna sredstva po posameznih skupinah ukrepov v obdobju 2004– 2006 ..................................................................................................................... 347 Preglednica 2-213: Finančna sredstva po posameznih oseh ter delež sofinanciranja EKSRP ............................................................................................................................ 349 Preglednica 2-214: Višina plačil za kmetijsko okoljske podukrepe ............................... 350 Preglednica 2-215:Finančna tabela za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 po prednostnih oseh................................................................. 353 Preglednica 2-216: Višine podpor za proizvodnjo električne energije v HE (Borzen, 2009) ............................................................................................................................ 354 Preglednica 2-217: Enotne letne cene in premije za električno energijo, proizvedeno v HE (Borzen, 2009)....................................................................................................... 354 XVI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-218: Izplačila sredstev za podpore HE v letu 2009 v Republiki Sloveniji (Borzen, 2010) ....................................................................................................... 354 Preglednica 2-219: Plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v Republiki Sloveniji kot prihodek državnega proračuna (ARSO, 2008b) 355 Preglednica 2-220: Delež sredstev zbranih iz plačil okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki so bila vložena v investicije v Republiki Sloveniji (MOP RS, 2007) ..... 355 Preglednica 2-221: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot vir sredstev za investicije namenjene zmanjšanju obremenjevanja voda (ARSO, 2008b) .................................... 356 Preglednica 2-222: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot prihodek občinskih proračunov (ARSO, 2008b)...................................................................................... 356 Preglednica 2-223: Prihodki občin od komunalnih prispevkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009 (MF, 2009) .............................................................................................. 357 Preglednica 2-224: Plačila vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2008a) ........ 357 Preglednica 2-225: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo občinam (ARSO, 2008c) .................................................................................................................. 358 Preglednica 2-226: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo državi (ARSO, 2008c) .................................................................................................................. 358 Preglednica 2-227: Viri financiranja Sklada za vode (Računsko sodišče Republike Slovenije, 2007; MOP RS, 2009c, MOP RS, 2007b) .................................................... 360 Preglednica 2-228: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011)........................................ 361 Preglednica 2-229: Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja vodne infrastrukture) v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) ................ 366 Preglednica 4-1: Lestvica opisnih ocen za OVDOC 2015 ............................................. 375 Preglednica 4-2: Kriteriji za transformacijo ocene kemijskega stanja in ekološkega stanja za posebna onesnaževala glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2009b) v oceno izhodiščnega stanja....................................................................................... 376 Preglednica 4-3: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za reke, jezera in izbrane MPVT glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (IzVRS, 2009) v oceno izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377 Preglednica 4-4: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za zadrževalnike in UVT Velenjsko jezero glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2010d) v oceno izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377 Preglednica 4-5: Kriteriji za transformacijo ocene stanja na območjih salmonidnih in ciprinidnih voda ter na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v oceno izhodiščnega stanja.......................................................................... 377 Preglednica 4-6: Kriteriji za transformacijo ocene stanja kopalnih voda v oceno izhodiščnega stanja ................................................................................................ 377 Preglednica 4-7: Uteži pripisane posamezni hidromorfološki obremenitvi ..................... 381 XVII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 4-8: Vrednost utežne vsote in pripadajoči razredi ocene izhodiščnega stanja ............................................................................................................................ 382 Preglednica 4-9: DPN (sprejeti in v sprejemanju) in naravovarstveni LIFE projekti, ki so vključeni v oceno izhodiščnega scenarija .................................................................. 387 Preglednica 4-10: OVDOC 2015 na VO Donave glede na število in delež VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3)................................................................................................................ 392 Preglednica 4-11: OVDOC 2015 na vodnem območju Jadranskega morja glede na število in delež VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3) ......................................................................... 394 Preglednica 4-12: Lestvica opisnih OVDOC 2015 ....................................................... 395 Preglednica 4-13: OVDOC 2015 za kemijsko stanje glede na izhodiščno stanje ............ 396 Preglednica 4-14: OVDOC 2015 za kemijsko stanje ................................................... 397 Preglednica 4-15: Lestvica opisnih OVDOC 2015 ....................................................... 397 Preglednica 4-16: OVDOC 2015 za količinsko stanje glede na izhodiščno stanje ........... 398 Preglednica 4-17: OVDOC 2015 na VO Donave in pripadajočih porečij ........................ 399 Preglednica 4-18: Primerjava povprečnih letnih vrednosti nekaterih meteoroloških spremenljivk za obdobji 1961–1990 in 1991–2005 v Ljubljani (Kajfež Bogataj, 2007) ... 407 Preglednica 4-19: Primerjava stopenj statistične značilnosti trendov malih, srednjih in velikih pretokov (ARSO, 2008)................................................................................. 408 Preglednica 4-20: Razvrščanje postaj glede na trende spreminjanja pretokov (Ulaga, 2002).................................................................................................................... 409 Preglednica 4-21: Letne in sezonske napovedi vrednosti temperaturnih in padavinskih statistik (PRUDENCE, 2005) .................................................................................... 415 Preglednica 4-22: Ocena spremembe odtoka v odvisnosti od dviga temperature in spremembe količine padavin (Rogelj, 1999).............................................................. 416 Preglednica 4-23: Izračun višin morja za napovedani dvig gladine za 50 cm (Kolega, 2006) ............................................................................................................................ 418 Preglednica 4-24: Posledice podnebnih sprememb za vodno okolje (IPCC, 2007) ......... 419 Preglednica 4-25: Pregled nekaterih možnih posledic klimatskih sprememb na vodno okolje.................................................................................................................... 422 Preglednica 5-1: Pregled opredelitve okoljskih ciljev .................................................. 425 Preglednica 5-2: Kriteriji za določitev nesorazmernosti stroškov (povzeto po Görlach in Pielen, 2007) ......................................................................................................... 441 Preglednica 5-3: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Donave ... 443 Preglednica 5-4: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Jadranskega morja.................................................................................................................... 443 Preglednica 5-5: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Donave, ki do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda................................................... 444 XVIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 5-6: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPV na VO Jadranskega morja, ki do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda ..................................... 445 Preglednica 5-7: Pregled izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPodV na VO Donave 446 Preglednica 5-8: Določitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev za VTPodV na VO Donave, ki do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja voda................................................ 447 Preglednica 5-9: Pregled predvidenih izjem pri doseganju okoljskih ciljev s podaljšanjem roka za podzemne vode .......................................................................................... 447 Preglednica 5-10: Nova preoblikovanja fizičnih značilnosti VTPV ................................. 458 Preglednica 5-11: Tehnične specifikacije HE Blanca (Spletne strani HESS, 2011) .......... 459 Preglednica 5-12: Tehnične specifikacije HE Krško (Spletne strani HESS, 2011) ........... 460 Preglednica 5-13: Tehnične specifikacije HE Brežice (Spletne strani HESS, 2009) ......... 460 Preglednica 5-14: Tehnične specifikacije HE Mokrice (Spletne strani HESS, 2009) ........ 460 Preglednica 5-15: Ocena skupnega prispevka zavezujočim ciljem za leto 2020 in okvirni deleži za obdobje 2010–2020 (Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010– 2020) .................................................................................................................... 462 Preglednica 5-16: Koncesijske uredbe, zaradi katerih bi lahko na VT VO Donave po letu 2015 prišlo do odstopanj od okoljskih ciljev .............................................................. 471 Preglednica 7-1: Stroški temeljnih ukrepov v obdobju 2010-2015 ............................... 473 Preglednica 7-2: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015. ............................ 481 Preglednica 7-3: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 z upoštevanjem faktorja rast cen za obdobje 2009-2013 (i=2,8%). .................................................... 489 Preglednica 7-4: Stroški dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 z upoštevanjem spremembe (+/-) faktorja rasti cen za 20 %, kot parametra analize občutljivosti. ........ 489 Preglednica 8-1: Pripombe in komentarji javne obravnave NUV na VO Donave ............ 494 Preglednica 8-2: Pripombe in komentarji javne obravnave NUV na VO Jadranskega morja ............................................................................................................................ 511 XIX Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KAZALO SLIK Slika 2—1: Delež podeljenih vodnih pravic za proizvodnjo električne energije na posameznem VO ...................................................................................................... 41 Slika 2—2: Vododeficitarna območja (http://ksh.fgg.uni-lj.si/ewnsi/) ............................ 44 Slika 2—3: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala po vodomernih postajah na VO Donave za leto 2006....................................................................................... 48 Slika 2—4: Opredelitev ogroženih območij.................................................................. 54 Slika 2—5: Stanje plazovne nevarnosti po območjih .................................................... 59 Slika 2—6:Stanje plazovne ogroženosti po območjih.................................................... 60 Slika 2—7: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Mure .............................................. 61 Slika 2—8: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Mure ............................................ 62 Slika 2—9: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Mure .............................................. 63 Slika 2—10: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Mure ........................................... 63 Slika 2—11: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Drave ........................................... 64 Slika 2—12: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Drave ......................................... 65 Slika 2—13: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Drave ........................................... 66 Slika 2—14: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Drave.......................................... 66 Slika 2—15: Stanje poplavne nevarnosti na območju zgornje Save ............................... 68 Slika 2—16: Stanje poplavne ogroženosti na območju zgornje Save.............................. 68 Slika 2—17: Stanje poplavne nevarnosti na območju srednje Save ............................... 69 Slika 2—18: Stanje poplavne ogroženosti na območju srednje Save.............................. 69 Slika 2—19: Stanje poplavne nevarnosti na območju spodnje Save............................... 70 Slika 2—20: Stanje poplavne ogroženosti na območju spodnje Save ............................. 70 Slika 2—21: Stanje poplavne nevarnosti na območju Savinje ....................................... 71 Slika 2—22: Stanje poplavne ogroženosti na območju Savinje...................................... 71 Slika 2—23: Stanje plazovne nevarnosti na območju zgornje Save................................ 73 Slika 2—24: Stanje plazovne ogroženosti na območju zgornje Save .............................. 73 Slika 2—25: Stanje plazovne nevarnosti na območju srednje Save................................ 74 Slika 2—26: Stanje plazovne ogroženosti na območju srednje Save .............................. 74 Slika 2—27: Stanje plazovne nevarnosti na območju spodnje Save ............................... 75 Slika 2—28: Stanje plazovne ogroženosti na območju spodnje Save ............................. 75 Slika 2—29: Stanje plazovne nevarnosti na območju Savinje........................................ 76 Slika 2—30: Stanje plazovne ogroženosti na območju Savinje ...................................... 76 Slika 2—31: Stanje poplavne nevarnosti na povodju Soče............................................ 78 XX Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—32: Stanje poplavne ogroženosti na povodju Soče ..........................................78 Slika 2—33: Stanje plazovne nevarnosti na povodju Soče ............................................79 Slika 2—34: Stanje plazovne ogroženosti na povodju Soče...........................................80 Slika 2—35: Stanje poplavne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem ................81 Slika 2—36: Stanje poplavne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem ..............81 Slika 2—37: Stanje plazovne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem ................82 Slika 2—38: Stanje plazovne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem...............83 Slika 2—39: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (Register naravnih vrednot, ARSO) ........................................................................................................89 Slika 2—40: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Republiki Sloveniji (Register zavarovanih območij, ARSO, 2008) ............................................................................90 Slika 2—41: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Donave................... 107 Slika 2—42: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Jadranskega morja .. 107 Slika 2—43: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP) VTPV na VO Donave ........................................................................ 109 Slika 2—44: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP) VTPV na VO Jadranskega morja........................................................ 110 Slika 2—45: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Donave v obdobju 2006–2008..... 116 Slika 2—46: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Jadranskega morja v obdobju 2006– 2008 ..................................................................................................................... 116 Slika 2—47: Kakovost kopalnih voda na morju v obdobju 2006–2008.......................... 117 Slika 2—48: Vsebnosti klorida in natrija v podzemni vodi črpališča pitne vode Brestovica, VT 5019 Obala in Kras z Brkini, v obdobju 2003–2008 ............................................... 125 Slika 2—49: Število izpustov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Donave.................................................................................................................. 143 Slika 2—50: Število iztokov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Jadranskega morja............................................................................................ 150 Slika 2—51: Poti vstopa FFS v površinske vode ......................................................... 172 Slika 2—52: Prikaz postopka prostorske ocene porazdelitve skupne količine posamezne aktivne snovi po občinah......................................................................................... 174 Slika 2—53: Prikaz vhodnih podatkov in rezultatov GIS-analize................................... 175 Slika 2—54: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R – ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N - namakanje) na VO Donave189 Slika 2—55: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R - ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N -namakanje) na VO Jadranskega morja .................................................................................................................... 189 Slika 2—56: Ocena modula C .................................................................................. 205 XXI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—57: Ocena lokalne morfološke spremenjenosti obalnega območja .................. 210 Slika 2—58: Delež naloženega in razloženega tovora (Vir podatkov: Luka Koper)......... 215 Slika 2—59: Vsebine, obravnavane v ekonomskih analizah......................................... 239 Slika 2—60: Dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda...................................... 240 Slika 2—61: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 249 Slika 2—62: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 249 Slika 2—63: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) ......................................................................... 250 Slika 2—64: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS)................................................... 251 Slika 2—65: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki Sloveniji v letu 2008 (SURS, 2008d)......................................................................... 252 Slika 2—66: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 255 Slika 2—67: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS)......................................................... 255 Slika 2—68: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 256 Slika 2—69: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 257 Slika 2—70: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 258 Slika 2—71: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ....................................................................... 258 Slika 2—72: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................................................................................. 261 Slika 2—73: Odvzem vode na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) .................................................................................................................. 261 Slika 2—74: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 263 Slika 2—75: Odvzem vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 264 Slika 2—76: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 266 XXII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—77: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 268 Slika 2—78: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 269 Slika 2—79: Vodni viri pitne vode na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)................................................................................................................... 270 Slika 2—80: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 271 Slika 2—81: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ........................................................................ 273 Slika 2—82: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 274 Slika 2—83: Vodni viri pitne vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 274 Slika 2—84: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 276 Slika 2—85: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 277 Slika 2—86: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)................................................................................................................... 278 Slika 2—87: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)....................................................................................................... 279 Slika 2—88: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .............................................................. 281 Slika 2—89: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ............................................ 281 Slika 2—90: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 282 Slika 2—91: Trend odvzema vode za sektor kmetijstvo na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)............................... 285 Slika 2—92: Odvzem vode za sektor kmetijstvo na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 285 Slika 2—93: Odvzem vode za namakanje v Republiki Sloveniji (SURS, 2011d) ............. 286 Slika 2—94: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)............................... 287 Slika 2—95: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)..... 287 Slika 2—96: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 288 Slika 2—97: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 289 XXIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—98: Trend odvzema vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 290 Slika 2—99: Količina čiščene odpadne vode v KČN v Republiki Sloveniji po letih (ARSO, 2007d) .................................................................................................................. 291 Slika 2—100: Skupna velikost KČN po letih v Republiki Sloveniji (ARSO, 2007d)........... 292 Slika 2—101: Trend emisij iz KČN na VO Donave (ARSO, 2007c) ................................ 292 Slika 2—102: Trend emisij iz KČN na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007c)................ 293 Slika 2—103: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 294 Slika 2—104: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) ...................................................................................................... 294 Slika 2—105: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)..... 295 Slika 2—106: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS)................................................................................... 295 Slika 2—107: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................ 296 Slika 2—108: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 297 Slika 2—109: Delitev stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda................ 298 Slika 2—110: Spreminjanje cen za enoto obremenitve voda (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10) ................................................................................ 300 Slika 2—111: Okoljska dajatev ................................................................................ 301 Slika 2—112: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 302 Slika 2—113: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................................. 303 Slika 2—114: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ............................... 303 Slika 2—115: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 304 Slika 2—116: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................................... 306 Slika 2—117: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) .......... 306 Slika 2—118: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) .................................................................................................................. 307 XXIV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—119: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ................................. 308 Slika 2—120: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ............... 308 Slika 2—121: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 309 Slika 2—122: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ........................................... 311 Slika 2—123: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) ............................................................................................................................ 311 Slika 2—124: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS)....................................................................................................... 312 Slika 2—125: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008c, lastni izračuni IzVRS)....................................................................................................... 316 Slika 2—126: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c, lastni izračuni IzVRS) .............................................................................................. 322 Slika 2—127: Spreminjanje cen za osnovo vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo ter za namakanje kmetijskih površin in površin, ki niso kmetijska v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10) .................................................................. 328 Slika 2—128: Vodno povračilo ................................................................................. 329 Slika 2—129: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ............................................................... 330 Slika 2—130: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave po sektorjih od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................... 331 Slika 2—131: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................................................................... 331 Slika 2—132: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) .................................................... 332 Slika 2—133: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja po sektorjih od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) ................................. 333 Slika 2—134: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS)........................................................................ 333 Slika 2—135: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo glede na rezultate Twinning projekta (WAHLISS W. in sod., 2008)....................................................................... 342 Slika 2—136: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo, storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Republiki Sloveniji v letih 2006 in 2007 (IREET, 2008; IREET, 2008a; IREET, 2009; IREET, 2009a) ................................................................................... 344 XXV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—137: Plačilo in poraba dajatev za obremenjevanje voda (ARSO, 2008a; ARSO, 2008b; ARSO, 2008c; MOP RS, 2010c; MOP RS 2011a; MOP RS, 2009; MOP RS, 2007b; MOP RS, 2011) ...................................................................................................... 359 Slika 2—138: Sklad za vode .................................................................................... 360 Slika 2—139: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) ............................................... 363 Slika 2—140: Delež sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki so bila v obdobju 1986–2011 namenjena iz državnega proračuna (MF RS, 2011a; MF RS, 2011b; MOP RS, 2011; Horvat) ........................................................................................................ 365 Slika 2—141: Število inšpektorjev in število predpisov s področja okolja, narave in voda v obdobju 2000–2010 (Inšpektorat za okolje in prostor, januar 2011) ........................... 367 Slika 4—1: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja in razredi ocen izhodiščnega stanja............................. 379 Slika 4—2: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev razpršenih virov onesnaževanja iz kmetijstva in razredi ocen izhodiščnega stanja ........ 380 Slika 4—3: Emisije snovi iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN ......................................................................... 384 Slika 4—4: Poraba mineralnih gnojil v obdobju od 1995 do 2007 (Vir: SURS) .............. 385 Slika 4—5: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Donave ................................. 391 Slika 4—6: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Jadranskega morja ................. 393 Slika 4—7: Zasnova prilagodljivega upravljanja voda (prirejeno po Đurović idr., 2008 in 2008b) .................................................................................................................. 404 Slika 4—8: Lokacije vodomernih postaj, izbranih za analizo trendov, in stopnja značilnosti trenda srednjih letnih pretokov (ARSO, 2008) ........................................................... 408 Slika 4—9: Relativna sprememba količine padavin, vlažnosti tal, odtoka in evaporacije na letni ravni v obdobju 2080–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008)....................................................................................... 412 Slika 4—10: Sprememba količine padavin v mm/dan na sezonski ravni v obdobju 20802099 glede na primerjalno obdobje 1980-1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008).. 412 Slika 4—11: Sprememba intenzitete padavin (letna količina padavin/število mokrih dni) in suhih dni (največje število zaporednih suhih dni v letu) na letni ravni v obdobju 2080– 2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008) . 413 Slika 4—12: Relativna sprememba letnega odtoka v obdobju 2090–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 (IPCC, 2008) .......................................................... 413 Slika 4—13: Sprememba srednje letne temperature do konca stoletja (PRUDENCE, 2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) ........................................ 414 Slika 4—14: Relativna sprememba srednje letne količine padavin do konca stoletja (PRUDENCE, 2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) ........... 414 Slika 4—15: Napoved spremembe površinskega odtoka v Alpah (Beniston, 2007; vir slike: www.ipcc.ch/pdf/presentations/wg2-presentations/impact-climatic-changes-snow.pdf) 416 XXVI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 4—16: Rezultati projekta za evropsko regijo, kamor je uvrščena Republika Slovenija (PESETA, 2009; vir slike: ftp.jrc.es/EURdoc/JRC55391.pdf) ........................................ 417 Slika 4—17: Relativna sprememba pretokov s stoletno povratno dobo za reke s prispevno površino večjo od 1000 km2 (PESETA, 2007; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/Riverfloods.html) ......................................................... 418 Slika 4—18: Območja, dovzetna za učinke podnebnih sprememb (Kajfež Bogataj in Bergant, 2005; IzVRS, 2007; MOP, 2004) ................................................................. 421 Slika 4—19: Območja poplavljanja morja pri dvigu gladine za 50 cm (Kolega, 2006) .... 421 Slika 5—1: Opredelitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev ........................................ 438 Slika 5—2: Člen 4(4) vodne direktive – opredelitev izjem v obliki podaljšanja rokov za dosego dobrega stanja voda (prirejeno po CIS, 2009) ............................................... 439 Slika 5—3: Člen 4(5) vodne direktive – opredelitev izjem v obliki manj strogih okoljskih ciljev za dosego dobrega stanja voda (prirejeno po CIS, 2009)................................... 440 Slika 5—4: Trend onesnaženosti VTPodV »Murska kotlina« z nitrati za obdobje 1998–2006 (α = 0,68 in 0,95) .................................................................................................. 450 Slika 5—5: Trend onesnaženosti VTPodV »Dravska kotlina« z nitrati za obdobje 1998– 2008 (α = 0,68 in 0,95 za napoved)......................................................................... 453 Slika 5—6: Trend onesnaženosti VTPodV »Dravska kotlina« z atrazinom za obdobje 1998– 2008 (α = 0,95 in 0,68 – napoved) .......................................................................... 454 Slika 5—7: Trend vsebnosti nitrata – VTPodV Savinjska kotlina 1998 - 2008 (napoved z mejama zaupanja 0,95 in 0,68). .............................................................................. 456 Slika 7—1: Delež sredstev za izvedbo temeljnih ukrepov v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji ................................................................................................................ 474 Slika 7—2: Predvideni finančni viri po posameznih proračunskih uporabnikih in drugih virih financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov v obdobju od leta 2010 do 2015 v Republiki Sloveniji ................................................................................................................ 475 Slika 7—3: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................. 477 Slika 7—4: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji................................................................ 478 Slika 7—5: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................. 479 Slika 7—6: Viri financiranja za izvedbo temeljnih ukrepov-ekonomski inštrumenti v obdobju 2010-2015 v Republiki Sloveniji .................................................................. 480 Slika 7—7: Predvideni finančni viri za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju od leta 2011 do 2015 v Republiki Sloveniji ................................................................................... 482 Slika 7—8 Predvideni finančni viri po posameznih proračunskih uporabnikih za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju od leta 2011 do 2015 v Republiki Sloveniji ................... 483 Slika 7—9: Predvidena višina sredstev v EUR za izvedbo dopolnilnih ukrepov po posameznih virih financiranja v obdobju od leta 2011 do 2015. .................................. 484 XXVII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 7—10: Sredstva za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 v Republiki Sloveniji ................................................................................................................ 485 Slika 7—11: Sredstva državnega proračuna za izvedbo dopolnilnih ukrepov v obdobju 2011-2015 v Republiki Sloveniji. .............................................................................. 491 XXVIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KAZALO PRILOG PRILOGA I: Seznam podrobnejših programov in načrtov upravljanja voda PRILOGA II: Povzetek aktivnosti in rezultatov sodelovanja z javnostjo PRILOGA III: Seznam pristojnih organov ter navedba institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja voda PRILOGA V: Seznam strokovnih podlag, strokovnih navodil, metodologij in poročil, na podlagi katerih je bil izdelan načrt PRILOGA VI: Povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje voda in način njihovega uresničevanja PRILOGA VII: Seznam naslovov za stike in postopke za pridobitev osnovnih dokumentov strokovnih podlag in informacij ter aktualnih podatkov o monitoringu voda PRILOGA VIII: Podrobnejša vsebina Pregledovalnika podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo PRILOGA XI: Povzetek temeljnih ukrepov PRILOGA XII: Povzetek dopolnilnih ukrepov XXIX Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KAZALO KARTOGRAFSKIH PRILOG KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in jezera KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 5: Prispevne površine vodnih teles površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč KARTOGRAFSKA PRILOGA 7: Meje hidroekoregij KARTOGRAFSKA PRILOGA 8: Ekološki tipi vodnih teles površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer KARTOGRAFSKA PRILOGA 10: Lokacije in meje vodnih teles podzemnih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 11: Pomembnejši objekti in naprave vodne infrastrukture KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 13: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 14: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 15: Ocena stanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal (PO) v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre KARTOGRAFSKA PRILOGA 19: Ocena kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do 2008 XXX Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KARTOGRAFSKA PRILOGA 20: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 21: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 22: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja, občutljiva na evtrofikacijo KARTOGRAFSKA PRILOGA 23: Mreža merilnih mest za spremljanje kemijskega stanja podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 24: Ocena kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za oceno količinskega stanja podzemne vode v letu 2006 KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovni viri obremenjevanja – Emisije odpadne vode – IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007) KARTOGRAFSKA PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja KČN od 2003 do 2007 KARTOGRAFSKA PRILOGA 29: Potencialna ogroženost voda ob večjih nesrečah KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj KARTOGRAFSKA PRILOGA 31: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (kmetijstvo) KARTOGRAFSKA PRILOGA 32: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom (kmetijstvo) KARTOGRAFSKA PRILOGA 33: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (poselitev) KARTOGRAFSKA PRILOGA 34: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom (poselitev) KARTOGRAFSKA PRILOGA 35: Prodaja aktivnih snovi v sredstvih za varstvo rastlin na hektar prispevne površine vodnih teles površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 36: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 1 KARTOGRAFSKA PRILOGA 37: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 2 XXXI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KARTOGRAFSKA PRILOGA 38: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 3 KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve KARTOGRAFSKA PRILOGA 40: Vodne pravice na površinskih vodah KARTOGRAFSKA PRILOGA 41: Območja pristanišč in plovnih poti KARTOGRAFSKA PRILOGA 42: Indeksi povratne rabe površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 44: Namembnost zadrževalnikov KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave (2007) KARTOGRAFSKA PRILOGA onesnaževanja (2007) 46: Točkovni viri onesnaževanja – industrijski viri KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007) KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom KARTOGRAFSKA PRILOGA 49: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda s fosforjem KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino KARTOGRAFSKA PRILOGA 51: Potencialna ogroženost voda v primeru poplav – objekti manjšega in večjega tveganja za okolje KARTOGRAFSKA PRILOGA 52: Vodovarstvena območja KARTOGRAFSKA PRILOGA 53: Kopalne vode KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti KARTOGRAFSKA PRILOGA 58: Občutljiva območja XXXII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja KARTOGRAFSKA PRILOGA 59: Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev KARTOGRAFSKA PRILOGA 60: Območja salmonidnih in ciprinidnih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 61: Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 62: Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna območja v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 63: Zavarovana in varovana območja – zavarovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 64: Zavarovana in varovana območja – naravne vrednote, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 65: Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPodV 2015 - skupna ocena KARTOGRAFSKA PRILOGA 68: Trendi malih pretokov KARTOGRAFSKA PRILOGA 69: Trendi srednjih pretokov KARTOGRAFSKA PRILOGA 70: Trendi velikih pretokov KARTOGRAFSKA PRILOGA 71: Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev KARTOGRAFSKA PRILOGA 72: Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev KARTOGRAFSKA PRILOGA 73: Izjeme pri doseganju okoljskih ciljev na vodnih telesih podzemnih voda KARTOGRAFSKA PRILOGA 74: Mesta za določitev referenčnih razmer KARTOGRAFSKA PRILOGA 75: Mesta za določitev referenčnih razmer po bioloških elementih in modulih KARTOGRAFSKA PRILOGA 76: Prikaz priključenosti stanovanj na vodovodne sisteme po občinah XXXIII Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARSO BPK5 CORS CPVO DDU DLN DEP DES DPSIR DUDDS DUPPS DPN ED EK EMK EP ES ESR EU FFS FURS GeoZS GIS GJS HE HGO HMS/SD IPPC IRSKGH IRSOP IzVRS kMPVT KPK LOD LP–OSK MBP MF MG mHE MKGP XXXIV Agencija Republike Slovenije za okolje biokemijska potreba po kisiku v petih dneh Center za obveščanje RS celovita presoja vplivov na okolje drugi dopolnilni ukrepi državni lokacijski načrt dober ekološki potencial dobro ekološko stanje okvir, ki vključuje gonilne sile – obremenitve – stanje – vplive - odzive dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja državni prostorski načrt dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti Evropska komisija Kategorizacija vodotokov po ekomorfološkem pomenu ekološki potencial ekološko stanje Evropski sklad za ribištvo Evropska unija fitofarmacevtska sredstva Fitosanitarna uprava Republike Slovenije Geološki zavod Slovenije Geografski informacijski sistem gospodarska javna služba hidroelektrarna hidrografsko območje hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor Inštitut za vode Republike Slovenije Kandidat za močno preoblikovano vodno telo kemijska potreba po kisiku meja detekcije analitske metode okoljski standard kakovosti za letno povprečno vrednost parametra Morska biološka postaja Ministrstvo za finance Ministrstvo za gospodarstvo mala hidroelektrarna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja MNZ MOP MORS MPVT nQnp NUV OPN OSK OVDOC 2015 OVE PE PRP PS Qes RC RS SKOP SRP SURS SVOM URSZR UVT VT VTPodV VTPV VO ZRSVN ZZRS Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za obrambo močno preoblikovano vodno telo najmanjši mali pretok v obdobju – dnevno povprečje načrt upravljanja voda Občinski prostorski načrt okoljski standard kakovosti ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev leta 2015 obnovljivi viri energije populacijski ekvivalent Program razvoja podeželja dopolnilni ukrepi – podnebne spremembe ekološko sprejemljiv pretok Regijski center Republika Slovenija Slovenski kmetijsko okoljski program Skupna ribiška politika Statistični urad Republike Slovenije Služba za varstvo obalnega morja umetno vodno telo vodno telo vodno telo podzemne vode vodno telo površinske vode vodno območje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Zavod za ribištvo Slovenije XXXV Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja PODATKI V ZVEZI Z JAVNOSTJO, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI NAČRTA UPRAVLJANJA VODA Javna obravnava predloga Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 – 2015 je potekala v obdobju med 22. septembrom 2009 in 22. marcem 2010. V tem času so predloge, mnenja in pobude pripravljavcu načrta posredovali: - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, - Ministrstvo za notranje zadeve, - Ministrstvo za obrambo, - Ministrstvo za okolje, Direktorat za prostor, - Ministrstvo za promet, - Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, - Podjetje za urejanje hudournikov, - Ribiška družina Mura Paloma Sladki vrh, - Ribiška zveza Slovenije, - Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Urad za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, - Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve in - Holding Slovenske elektrarne. XXXVI Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 1 OPIS ADMINISTRATIVNE UREDITVE 1.1 Podatki o pripravljavcu Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 - 2015 ter navedba predpisov in mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda 1.1.1 PODATKI O PRIPRAVLJAVCU NAČRTA UPRAVLJANJA VODA ZA VODNI OBMOČJI DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ZA OBDOBJE 2009 - 2015 Pripravljavec Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 - 2015 (v nadaljevanju NUV) na vodnem območju (v nadaljevanju VO) Donave in NUV na VO Jadranskega morja je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), pristojno za upravljanje voda, ki skladno s 158. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1 in 57/08) (v nadlajevanju Zakon o vodah) opravlja upravne in z njimi povezane strokovne naloge iz tega zakona. Ime: Ministrstvo za okolje in prostor Naslov: Dunajska 48 SI-1000 Ljubljana Slovenija Koda države članice: SI Spletna stran ministrstva: http://www.sigov.si/mop/ Kontaktni naslov: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48 SI-1000 Ljubljana Slovenija 1 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 1.1.2 SEZNAM PREDPISOV IN MEDNARODNIH OZIROMA MEDDRŽAVNIH POGODB S PODROČJA UPRAVLJANJA VODA 1.1.2.1 Nacionalni predpisi Področje upravljanja voda ureja Zakon o vodah, v določenem delu pa tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09) (v nadaljevanju Zakon o varstvu okolja). Pomembni predpisi, uporabljeni pri izdelavi NUV na VO Donave in NUV na VO Jadranskega morja, so prikazani v prilogah (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja voda). 1.1.2.2 Mednarodne pogodbe Navedene mednarodne pogodbe nalagajo obvezo sodelovanja na področju vodnega gospodarstva oziroma upravljanja voda. Seznam sklenjenih mednarodnih oziroma meddržavnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje voda: - Sporazum o delovanju jugoslovansko – italijanske komisije za vodno gospodarstvo (Uradni list FLRJ – MP, št. 9/80), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma o delovanju jugoslovansko – italijanske komisije za vodno gospodarstvo (Uradni list FLRJ – MP, št. 9/80) in Aktom o nostrifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z italijansko republiko (Uradni list RS – MP, št. 11/92), - Sporazum o sodelovanju pri varstvu voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/77), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji jugoslovansko – italijanskega sporazuma o sodelovanju pri varstvu voda Jadranskega morja in obalnih območij pred onesnaženjem (Uradni list SFRJ – MP, št. 2/77) in Aktom o nostrifikaciji nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije z italijansko republiko (Uradni list RS – MP, št. 11/92), - Sporazum med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Zvezno vlado Avstrije o vodnogospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Drave, ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije in Zvezno vlado Avstrije o vodnogospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Drave (Uradni list FLRJ – MP, št. 1/55) in prenesen v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (Uradni list RS – MP, št. 4/93), - Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure in mejnih vodah Mure (Sporazum o Muri; Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56), ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih 2 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - - - - - - vprašanjih za mejni tok Mure (Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56) in prenesen v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (Uradni list RS – MP, št. 4/93), Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ratificirana z Zakonom o ratifikaciji konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi potapljanja odpadkov in drugih materialov z ladij in letal ter protokola o sodelovanju v boju zoper onesnaženje Sredozemskega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi v primeru nezgode (Uradni list RS SFRJ-MP, št. 12/77), katerega je Republika Slovenija nasledila na podlagi Akta o nasledstvu mednarodnih večstranskih pogodb s področja varstva Sredozemskega morja, nekaterih mednarodnih pogodb s področja pomorskega prometa, dveh sporazumov s področja cestnega prometa in Sporazuma o ustanovitvi Interameriške banke za razvoj (Uradni list RS-MP, št. 13/93). Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o urejanju vodnogospodarskih vprašanj (Uradni list RS - MP, št. 2/95), ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o urejanju vodnogospodarskih vprašanj (Uradni list RS – MP, št. 2/95). Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vodnogospodarskih razmerij (Uradni list RS - MP, št. 23/97), ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vodnogospodarskih razmerij (Uradni list RS – MP, št. 23/97) in z Uredbo o ratifikaciji Pravilnika Stalne slovensko – hrvaške komisije za vodno gospodarstvo (Uradni list RS – MP, št. 3/98), Konvencija o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave, ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave - Konvencija o varstvu reke Donave (Uradni list RS-MP, št. 12/98), Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem (Uradni list RS-MP, št. 26/02), Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Protokola o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju (Uradni list RS-MP, št. 26/02), Protokol za preprečevanje in odpravo onesnaževanja sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov ali sežiganja na morju, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi potapljanja odpadkov in drugih materialov z ladij in letal (Uradni list RS-MP, št. 26/02), Protokol za varstvo sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov in dejavnosti na kopnem, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Sprememb Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem s kopnega (Uradni list RS-MP, št. 26/02), Protokol o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Protokola o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih v boju proti onesnaževanju Sredozemskega morja (Uradni list RS-MP, št. 1/04), Okvirni sporazum o Savskem bazenu in Sporazum o spremembah in dopolnitvah Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu 3 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja sporazumu o Savskem bazenu, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu (Uradni list RS-MP, št. 19/04), - Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (Uradni list RS-MP, št. 16/09) 1.2 Podatki o zemljepisni opredelitvi vodnega območja Republika Slovenija je kot teritorialne podlage za izvajanje programa upravljanja z vodami z Zakonom o vodah določila VO Donave in VO Jadranskega morja. VO Donave je hkrati del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije s pripadajočimi podzemnimi vodami. VO Jadranskega morja je del povodja rek, ki se izlivajo v Jadransko morje na območju Republike Slovenije in sosednjih držav Italije in Hrvaške z obalnim morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami. 1.2.1 OPIS MEJE VO Območje Republike Slovenije s pripadajočo hidrografsko mrežo (KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji) je razdeljeno na dve VO. Meje VO in vode 1. reda, ki jima pripadajo, so določene s Pravilnikom o določitvi meja povodij in porečij ter meja VO z vodami 1. reda, ki jim pripadajo (Uradni list RS, št. 82/03). Meja med VO Donave in VO Jadranskega morja je določena na podlagi hidrografske razvodnice za raven merila 1 : 25.000 v nacionalnem koordinatnem sistemu. VO Donave pripadajo vse površinske vode, ki se vanj stekajo. Podzemne vode, ki pripadajo posameznemu VO, ne sovpadajo povsem s površinsko hidrografsko razvodnico. Do razlik prihaja zaradi kraških značilnosti območja in razlik v odtoku podzemnih voda glede na celotni tok vode v vodonosnikih na meji med VO Donave in VO Jadranskega morja. 1.2.2 GLAVNE REKE IN JEZERA VO Donave Glavne reke na VO Donave (KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in jezera) so reke prvega reda razen ostalih celinskih voda, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Seznam površinskih voda na VO Donave obsega 24 glavnih rek in tri naravna jezera. Osnovni podatki o porečju, prispevni površini, dolžini rek in srednjih letnih pretokih za obdobje od 1971 do 2000 ter površini jezer so navedeni v preglednicah (Preglednica 1-1in Preglednica 1-2). 4 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 1-1: Podatki o glavnih rekah na VO Donave (ARSO, 2008) Zap. Vode I. reda št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ledava Mura Velika Krka Ščavnica Drava Dravinja Meža z Mislinjo Pesnica Kamniška Bistrica Kokra Mirna na Dolenjskem Kolpa Krka Ljubljanica Paka Poljanska Sora Sava Sava Bohinjka Sava Dolinka Savinja Selška Sora Sora Sotla Tržiška Bistrica Porečje Prispevna površina v Republiki Sloveniji (km2) Dolžina reke (km) Srednji letni pretok 1971– 2000 (m3/s) 4,9 158,1 0,4 2,1 35,6 11,2 Vodomerna postaja Šifra vodomerne postaje Čentiba Petanjci Hodoš Pristava I Borl Videm 1260 1070 1350 1140 2150 2652 Otiški Vrh I 2250 Mura Mura Mura Mura Drava Drava 672,3 1.243 146 292 3.233 814 70 92 15 58 144 71 Drava 545 79 Drava 541 66 5,0 Zamušani 2902 Sava 539 33 5,4 Vir 4430 Sava 222 35 5,8 Kranj II 4155 Sava 295 44 4,0 Jelovec 4695 Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava 1.103 2.252 1.864 211 329 10.656 387 1.024 1.853 224 648 452 118 95 40 40 43 161 33 60 104 33 9 90 71 51,9 57,3 3,9 10,7 272,0 22,6 21,9 44,0 7,3 19,3 9,3 Metlika Podbočje Moste Rečica Zminec Čatež Bodešče Blejski most Veliko širje I Vešter Suha I Rakovec I 4860 7160 3120 3380 4230 3840 3250 3080 6210 4298 4200 4740 Sava 146 27 4,8 Preska 4050 12,1 OPOMBA: v seznam niso vključene ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo iz Priloge »Seznam voda 1. reda« Zakona o vodah, razen Velike Krke, ki ima prispevno površino večjo kot 100 km2 Preglednica 1-2: Podatki o glavnih jezerih na VO Donave (ARSO, 2008) Prispevna površina Kumulativna Vode I. reda Porečje v Republiki prispevna površina Sloveniji (km2) (km2) 1 Blejsko jezero Sava 7 7 Bohinjsko 2 Sava 94 94 jezero Cerkniško 3 Sava 270 270 jezero* Površina jezera (km2) 1,4 3,1 14,7 * Gre za kraško značilnost – presihajoče jezero. Cerkniško jezero ima v smislu ekološkega tipa sicer več značilnosti vodotokov kot stalnih jezer in je bilo zato vključeno v program spremljanja stanja vodotokov. Tudi ocena stanja je določena po kriterijih in metodologijah, ki veljajo za vodotoke 5 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Jadranskega morja Glavne reke na VO Jadranskega morja (KARTOGRAFSKA PRILOGA 2: Glavne reke in jezera) so reke prvega reda razen ostalih celinskih voda, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Seznam površinskih voda na VO Jadranskega morja obsega 8 glavnih rek. Osnovni podatki o povodju, prispevni površini, dolžini rek in srednjih letnih pretokih za obdobje od 1971 do 2000 ter o slovenskem delu Jadranskega morja so navedeni v preglednicah (Preglednica 1-3, Preglednica 1-4). Preglednica 1-3: Podatki o glavnih rekah s prispevno površino večjo od 100 km2 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008) Prispevna Srednji površina letni Šifra Zap. Vode I. v Dolžina pretok Vodomerna Povodje vodomeršt. reda Republiki reke (km) 1971 postaja ne postaje Sloveniji 2000 2 3 (km ) (m /s) Jadranske 1 Dragonja reke z 102 29 1,1 Podkaštel I 9310 morjem Jadranske Cerkvenikov 2 Reka reke z 452 52 7,8 9050 mlin morjem Jadranske 3 Rižana reke z 219 14 3,8 Kubed 9230 morjem 4 Idrija Soča 30 22 2,1 Golo brdo 8690 5 Idrijca Soča 496 59 23,5 Hotešk 8450 6 Nadiža Soča 61 16 4,2 Potoki 8710 7 Soča Soča 1.583 98 89,8 Solkan I 8180 8 Vipava Soča 589 45 17,3 Miren 8600 OPOMBA: v seznam niso vključene ostale celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo iz Priloge »Seznam voda 1. reda« Zakona o vodah, Preglednica 1-4: Podatki o morju na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008) Prispevna površina Kumulativna Vode I. reda Povodje v Republiki Sloveniji prispevna površina (km2) (km2) Jadranske Jadransko 1 784 784 reke z morje morjem Površina morja (km2) 403* *Pri izračunu površine morja je bila upoštevana državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, ki je meja območij za katera je Republika Slovenija vodila zemljiški kataster in register prostorskih enot na dan 25.junija 1991. V veljavi je tudi Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu 6 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Republike Slovenije ZRZECEP)(Ur.l. RS, št. 93/2005, ki razglaša zaščitno ekološko cono in ureja izvrševanje svojih suverenih pravic v epikontinentalnem pasu v skladu z mednarodnim pravom. 1.2.3 PODZEMNE VODE Preko hidrografske razvodnice med VO obstajajo občasna in lokalna pretakanja podzemne vode. Do pretakanj prihaja zaradi kraških značilnosti tokov podzemne vode po kamninah s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Položaj podzemne razvodnice je lahko spremenljiv tudi v času, odvisno od hidroloških razmer. Smer in količina podzemnega pretoka preko meje med VO ponekod ni poznana ali pa ni znano, če podzemni pretok med VO obstaja. V takih primerih je meja opredeljena po površinski razvodnici med VO. Za potrebe tega načrta je bilo v Republiki Sloveniji (na VO Donave in Jadranskega morja) določenih 165 vodonosnih sistemov (MOP, 2005a, 2005b). Odstopanja mej vodonosnih sistemov od meje med VO so opisana v spodnji preglednici (Preglednica 1-5). Vodonosni sistemi, kjer se podzemne vode pretakajo preko meje VO (KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi): - območje Logatca (11822), območje Pivke (11824), Javorniki–Snežnik (11825), Bistrica–Snežnik (50521), Riječina–Zvir–Snežnik (50522), Brestovica–Timav (50621), Hrušica–Nanos (60322). Preglednica 1-5: Odstopanja mej vodonosnih sistemov od meje med vodnima območjema. 1. Odstopanje meje vodonosnih sistemov »Hrušica–Nanos« in »Območje Logatca« od meje med VO Donave in VO Jadranskega morja nastopa v goratem kraškem masivu Hrušice do Studenega. Z dosedanjimi raziskavami ni bila podrobneje določena podzemna razvodnica med tema vodonosnima sistemoma. Vendar je podrobno kartirana razvodnica pri Studenem, ki poteka od severa proti jugu, delno po dolomitnem nato pa kratek čas še po flišnem območju. Na teh dveh litoloških enotah je razvodnica in s tem meja med vodonosnikoma dobro določljiva glede na odtok izvirov delno proti ponorom v postojnskem jamskem sistemu in delno proti ponorom Predjamskega sistema. Od Studenega proti Hrušici poteka meja med obema vodonosnima sistemoma v smeri strukturnih lineamentov in orografskih značilnosti. Oba elementa igrata bistveno vlogo pri podzemnem odtoku. Vode z območja Strmice prav gotovo z večjo verjetnostjo odtekajo proti vodonosniku »Območja Logatca«. Pri ugotovljenih razlikah gre za zelo majhne razlike v odtoku glede na celotni odtok v obeh vodonosnih sistemih. Zaradi tega se vodonosnik »Hrušica–Nanos« pripiše VO Jadranskega morja, vodonosnik »Območje Logatca« pa VO Donave. 2. Do razlike med mejama vodonosnih sistemov »Hrušica–Nanos« in »Območje Pivke« prihaja v zaledju zajetih izvirov pod Nanosom pri Razdrtem. Del pobočij Nanosa nad zajetimi izviri prav gotovo predstavlja še napajalno zaledje zajetij, ki sicer pripadajo vodonosnemu sistemu Pivke. Meja med vodonosnima sistemoma zajema še glavna varovana območja zajetih izvirov na zahodni strani meje med vodnima območjema. Gre za zelo ozek pas z razmeroma majhnim deležem podzemnega odtoka glede na celotno vodno telo v vodonosnem sistemu 7 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja »Območje Pivke«. Zaradi tega se celoten vodonosni sistem »Območje Pivke« pripiše VO Donave. 3. Oba vodonosna sistema »Javorniki–Snežnik« in »Območje Pivke« loči izrazita hidravlična meja med flišnimi plastmi in zakraselimi karbonatnimi plastmi. Medtem ko gre meja med vodnima območja na območju Sajevč po površinski razvodnici, poteka meja med vodonosnima sistemoma po podzemni hidravlični meji. Le manjši delež učinkovitih padavin odteka s karbonatnega vodonosnika na flišno ozemlje, večji delež pa ponika v kraški vodonosnik in odteka podzemno proti vodonosnemu sistemu Brestovica–Timav. Zaradi tega se celoten vodonosni sistem »Brestovica–Timav« pripiše VO Jadranskega morja. 4. Vodonosnik »Območje Pivke« sega preko meje med VO Jadranskega morja in VO Donave tudi na svojem južnem obrobju. Tam poteka njegova meja z vodonosnima sistemoma Notranjske Reke in Bistrice–Snežnik. Razmejitev med vodonosniki je privzeta po določenih napajalnih zaledjih in mejami med njimi. Gre za meje med napajalnimi zaledji vrtin na Pivškem in izvirov Bistrice in Knežaka. V celotnih masah podzemnega odtoka gre za majhne deleže. Zaradi tega se vodonosnik »Območje Pivke« pripiše VO Donave in prav tako tudi vodonosnik »Javornik– Snežnik«. 5. Vodonosni sistem »Riječina–Zvir–Snežnik« sega v svojem severnem delu preko meje VO zaradi preteklih ocen odtoka na eni strani proti izviroma mesta Reka in na drugi strani proti izvirom Bistrice in javorniškemu sistemu. S sedaj potekajočimi raziskavami med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se podrobneje ugotavlja, ali se skrajni severni del vodonosnega sistema »Riječina–Zvir–Snežnik« dejansko drenira proti Reki ali pa ta del pripada izvirom Bistrice in sistemu Javornikov. Vsekakor je glavni del sistema Riječina–Zvir–Snežnik na jadranski strani meje VO. Zaradi tega se vodonosni sistem »Riječina–Zvir–Snežnik« pripiše VO Jadranskega morja. VO Donave Voda, ki se podzemno pretaka preko površinske razvodnice VO Donave in doteka v porečje Donave, pripada VO Donave. Za potrebe tega načrta je bilo na celotnem VO Donave določenih 125 vodonosnih sistemov (MOP, 2005a), (KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi). VO Jadranskega morja Voda, ki se podzemno pretaka preko površinske razvodnice in doteka v povodje jadranskih rek z morjem, pripada VO Jadranskega morja. Za potrebe tega načrta je bilo na celotnem VO Jadranskega morja določenih 40 vodonosnih sistemov (MOP, 2005b), (KARTOGRAFSKA PRILOGA 3: Vodonosni sistemi). 1.3 Podatki o obdobju, za katerega se sprejema NUV NUV za VO Donave in Jadranskega morja začne veljati z dnem uveljavitve Uredbe o načrtu upravljanja voda za VO Donave in Jadranskega morja. Na podlagi 59. člena Zakona o vodah se sprejme NUV vsakih 6 let, vendar bo treba zaradi obveznosti povezanih z 8 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja izvajanjem Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju vodna direktiva) zagotoviti sprejem naslednjega NUV za VO Donave in Jadranskega morja najkasneje do 22. 12. 2015. 9 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2 OPIS STANJA NA OBMOČJU NUV 2.1 Opis značilnosti VO 2.1.1 OPIS VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA 2.1.1.1 Porečja na VO Donave VO Donave tvorijo tri porečja, porečje Mure, porečje Drave in porečje Save (Preglednica 2-1 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji). VO Donave meri 16.381 km2, kar je 80,8 % ozemlja Republike Slovenije. Na VO Donave živi več kot 1.800.000 prebivalcev, to pa predstavlja več kot 88 % celotnega prebivalstva v Republiki Sloveniji. Preglednica 2-1: Porečja na VO Donave (ARSO, 2006) Delež porečja na Porečje Površina (km2) VO (%) Mura 1.389 8,5 Drava 3.233 19,7 Sava 11.759 71,8 * VTPV– vodno telo površinske vode Število VTPV 14 24 83 Gostota rečne mreže (km/km2) 1,9 2,1 1,3 2.1.1.2 Povodja na VO Jadranskega morja VO Jadranskega morja tvorita dve povodji, povodje Soče in povodje jadranskih rek z morjem (Preglednica 2-2 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 1: Hidrografska mreža, porečja in povodji). VO Jadranskega morja meri 3.533 km2, kar zavzema 17,4 % ozemlja Republike Slovenije. Na preostali površini, 1,8 % ozemlja Republike Slovenije ni opredeljenih površinskih vodnih teles, kar pomeni, da to območje ni uvrščeno v nobeno od dveh VO. Na VO Jadranskega morja živi nekaj več kot 240.000 prebivalcev, kar je nekoliko manj kot 12 % celotnega prebivalstva v Sloveniji. Preglednica 2-2: Povodja na VO Jadranskega morja (ARSO, 2006) Povodje Površina (km2) Soča 2.298 Jadranske reke 1.236 z morjem * VTPV– vodno telo površinske vode 10 Delež povodja na VO (%) Število VTPV 65 15 Gostota rečne mreže (km/km2) 1,2 35 19 1,0 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.1.1.3 Vodna telesa površinskih voda Vodna telesa površinskih voda (v nadaljevanju VTPV) so določena s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda). Prva določitev vodnih teles (v nadaljevanju VT) rek je bila izvedena leta 2005 na hidrografski mreži rek, ki imajo prispevno površino večjo od 100 km2, prva določitev VT jezer pa na hidrografski mreži stoječih voda. Pri prvi določitvi so bila kot samostojna VT določena VT na glavnih rekah in VT jezer s prispevno površino večjo od 0,5 km2. Reke ali njihovi deli, ki niso določeni kot glavne reke, so priključeni samostojnim VT rek v katera se stekajo, če njihovo stanje ni pomembno različno od stanja glavnega toka reke (KARTOGRAFSKA PRILOGA 5: Prispevne površine vodnih teles površinskih voda). Meje med samostojnimi VT rek in jezer ter kopenske meje VT morja so določene z upoštevanjem: - tipov, - naravnih hidromorfoloških pojavov, - antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti površinskih voda ali njihovih delov in - pomembno različnega stanja posameznih delov površinskih voda ali njihovih delov. Pomembno različno stanje površinskih voda ali njihovih delov je bilo ocenjeno na podlagi: - ocene kemijskega stanja vode v skladu z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (dobro/slabo), - rezultatov nacionalnega monitoringa bioloških parametrov, - najboljše možne ocene pomembno različnega stanja posameznih delov površinskih voda ali njihovih delov glede na evidence obremenitev. Samostojna VT površinskih voda, ki imajo očitno in bistveno spremenjene hidrološke in morfološke značilnosti glede na naravne razmere in so te spremembe trajne zaradi določenih vrst človekovih dejavnosti ali posledic rabe vode ali rabe prostora in VT zaradi teh sprememb ne dosega biološke kakovosti, ki je ustrezna za doseganje dobrega ekološkega stanja rek, so opredeljena kot močno preoblikovana vodna telesa (v nadaljevanju MPVT). Samostojna VT površinske vode, ki so nastala kot posledica fizičnih posegov v okolje na območjih, kjer površinska voda predhodno ni obstajala, so opredeljena kot umetna vodna telesa (v nadaljevanju UVT). Poleg navedenih meril je bilo pri določitvi VT rek upoštevano tudi dodatno merilo minimalne dolžine samostojnega VT, ki znaša najmanj 5 km reke. Merilo minimalne dolžine ali predpisane minimalne površine jezera ni upoštevana v primerih, ko gre za površinske vode ali njihove dele, ki so predmet bilateralnih usklajevanj s sosednjo državo ali imajo pomembno različno stanje ali zaznan pomemben vpliv antropogenih obremenitev. 11 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pri prvi določitvi je določenih 155 VTPV, od tega 125 VT rek, 3 VT naravnih jezer, 4 VT morja, 4 UVT in 19 MPVT. Število VT rek, jezer, UVT ali MPVT po posameznih porečjih ali povodjih je razvidno iz preglednice (Preglednica 2-3). V preglednici je prikazan tudi odstotek posamezne vrste VTPV glede na skupno število vseh VTPV na posameznem povodju ali porečju oziroma VO. Preglednica 2-3: VTPV po povodjih in porečjih Skupaj VTR VTJ VTM število število % število % število UVT % MPVT število % število % Porečje Mure 14 12 86 0 0 0 0 0 0 2 14 Porečje Drave 24 17 58 0 0 0 0 2 8 5 33 Porečje Save 83 72 87 3 4 0 0 2 2 6 7 VO Donave 121 101 81 3 2 0 0 4 3 13 13 Povodje Soče 15 13 87 0 0 0 0 0 0 2 13 19 11 58 0 0 4 21 0 0 4 22 34 24 71 0 0 4 12 0 0 6 18 155 125 79 3 2 4 3 4 3 19 14 Povodje jadranskih rek z morjem VO Jadranskega morja SKUPAJ VTR – vodno telo reka VTJ – vodno telo jezero VTM – vodno telo morje UVT – umetno vodno telo MPVT – močno preoblikovano vodno telo VTPV VO Donave Na VO Donave je določenih 101 samostojnih VT rek, ki so jim priključene vse reke ali njihovi deli, s prispevnimi površinami manjšimi od 100 km2, ki se v posamezno samostojno VT stekajo. Na VO Donave je določenih 13 MPVT. VT rek so navedena v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), njihove lokacije so prikazane na kartah v kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda). Na VO Donave so določena še 3 vodna telesa jezera in 4 UVT. Na VO Donave je z Republiko Avstrijo določenih 7 mejnih oziroma prekomejnih VT. Z Republiko Madžarsko so določena 4 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi. Z Republiko Hrvaško je določenih 12 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi. Pri tem se mejni in prekomejni deli rek Mure in Drave v prid doseganja dobrega stanja voda, do določitve kopenske meje med državama, obravnavajo kot enotna VT. 12 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Opis značilnosti porečja Mure Površina porečja Mure obsega 1.389 km2 in zavzema 8,5 % celotnega VO Donave. Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 6,97 %. Dolžina vseh rek na porečju Mure meri 2.611,9 km, kar predstavlja 8,9 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji je gostota rečne mreže na porečju Mure precej visoka, in sicer znaša 1,88 km/km2. Večjo gostoto rečne mreže ima le še porečje Drave. Porečje Mure obsega 14 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3) ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega sta 2 VTPV določena kot MPVT. Največji delež porečja pokriva VTPV Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero sotočje z Veliko Krko, in sicer zavzema skoraj 33 % zaledne površine vseh VTPV na tem porečju. Seznam VTPV na porečju Mure se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Največ površin na porečju Mure je kmetijskih, saj se razprostirajo na več kot dveh tretjinah tega območja (Preglednica 2-4). Skoraj tretjino porečja Mure zavzema gozd. Največje urbano območje v tem delu Republike Slovenije je Murska Sobota. Na porečju Mure sicer prebiva 128.984 prebivalcev, kar znaša 6,31 % celotnega prebivalstva v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč). Preglednica 2-4: Vrste rabe in deleži površin na porečju Mure (MKGP, 2005) Skupaj površine Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) Njiva ali vrt 607,61 Njive ali vrtovi Začasni travnik 3,45 Vinograd 27,30 Intenzivni sadovnjak 5,74 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak 19,51 Ostali trajni nasadi 0,01 Trajni travnik 152,81 Travniške površine Barjanski travnik 0,60 Kmetijsko zemljišče v 2,87 zaraščanju Plantaža gozdnega 0,61 Druge kmetijske površine Drevesa in grmičevje 21,66 Kmetijsko zemljišče, poraslo 1,02 z gozdnim drevjem Gozd Gozd 432,18 Ostala nekmetijska Pozidano in sorodno 95,53 zemljišča zemljišče Barje 0,01 Trstičje 0,16 Ostalo zamočvirjeno 1,63 Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim 0,02 pokrovom Delež površin na porečju (%) 43,85 0,25 1,97 0,41 1,41 0,00 11,03 0,04 0,21 0,04 1,56 0,07 31,19 6,89 0,00 0,01 0,12 0,00 13 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupine Vrsta dejanske rabe Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Skupaj površine (km2) Delež površin na porečju (%) 0,12 0,01 Opis značilnosti porečja Drave Površina porečja Drave obsega 3.233 km2 in zavzema 19,7 % celotnega VO Donave. Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 16,23 %. Dolžina vseh rek na porečju Drave meri 6.829,5 km, kar predstavlja 23,2 % skupne dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji je povprečna gostota rečne mreže na porečju Drave največja od vseh, in sicer znaša 2,09 km/km2. Porečje Drave obsega 24 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega je 5 MPVT, 2 VT pa sta umetni (UVT). Največji delež površine porečja zavzema MPVT Drava Dravograd– Maribor, in sicer več kot 20 % površine prispevnih površin vseh VTPV v tem porečju. Seznam VTPV na porečju Drave se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Več kot polovico porečja Drave (Preglednica 2-5) zavzemajo gozdne površine, manj površin pa predstavljajo kmetijska zemljišča. Največje urbano območje, površini kot po prebivalstvu, je mesto Maribor. Na porečju Drave sicer prebiva prebivalcev, kar znaša 20,26 % celotnega prebivalstva v Republiki (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč). Preglednica 2-5: Vrsta rabe površin na porečju Drave (MKGP, 2005) Skupaj površine Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) Njiva ali vrt 511,80 Njive ali vrtovi Začasni travnik 12,68 Hmeljišče 4,76 Vinograd 59,66 Intenzivni sadovnjak 17,30 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak 59,35 Oljčnik 0,00 Ostali trajni nasadi 0,24 Trajni travnik 570,59 Travniške površine Barjanski travnik 0,52 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 17,41 Plantaža gozdnega 0,24 Druge kmetijske Drevesa in grmičevje 28,86 površine Kmetijsko zemljišče, poraslo z 2,67 gozdnim drevjem Gozd Gozd 1.662,94 Ostala nekmetijska Pozidano in sorodno zemljišče 237,43 zemljišča Barje 0,03 14 le nekaj tako po 414.253 Sloveniji Delež površin na porečju (%) 15,86 0,39 0,15 1,85 0,54 1,84 0,00 0,01 17,69 0,02 0,54 0,01 0,89 0,08 51,54 7,36 0,00 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupine Vrsta dejanske rabe Trstičje Ostalo zamočvirjeno Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim pokrovom Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Skupaj površine (km2) 0,60 0,92 Delež površin na porečju (%) 0,02 0,03 0,94 0,03 1,92 0,06 Opis značilnosti porečja Save Površina porečja Save obsega 11.759 km2 in zavzema 71,8 % celotnega VO Donave. Površina tega porečja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 59,04 %. Dolžina vseh rek na porečju Save meri 15.612,9 km, kar predstavlja 53 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji v Republiki Sloveniji je povprečna gostota rečne mreže na porečju Save srednje visoka, in sicer znaša 1,33 km/km2. Porečje Save obsega 83 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega je 6 VT določenih kot MPVT, 2 VT pa sta umetni (UVT). Na porečju Save se nahajajo tudi 3 VTJ. Največji delež porečja pokriva VTPV Krka povirje – Soteska, in sicer zavzema 9,4 % površine vseh VTPV na tem porečju. Seznam VTPV na porečju Save se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Na porečju Save (Preglednica 2-6) prevladujejo gozdne površine, saj le-te zavzemajo skoraj dve tretjini celotnega porečja. Veliko je tudi kmetijskih površin, skoraj eno tretjino. Največje urbano območje na porečju je glavno mesto Republiki Slovenije Ljubljana. Na porečju Save sicer prebiva 1.259.329 prebivalcev, kar znaša 61,59 % celotnega prebivalstva v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč). Preglednica 2-6: Vrsta rabe površin na porečju Save (MKGP, 2005) Skupaj površine Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) Njiva ali vrt 749,62 Njive ali vrtovi Začasni travnik 63,60 Hmeljišče 19,65 Vinograd 67,26 Intenzivni sadovnjak 16,40 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak 112,36 Ostali trajni nasadi 0,65 Trajni travnik 2.062,12 Travniške površine Barjanski travnik 52,20 Druge kmetijske Kmetijsko zemljišče v 73,43 površine zaraščanju Delež površin na porečju (%) 6,39 0,54 0,17 0,57 0,14 0,96 0,01 17,57 0,44 0,63 15 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupine Gozd Ostala nekmetijska zemljišča Vrsta dejanske rabe Plantaža gozdnega Drevesa in grmičevje Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Gozd Pozidano in sorodno zemljišče Barje Trstičje Ostalo zamočvirjeno Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim pokrovom Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Skupaj površine (km2) 4,69 104,19 Delež površin na porečju (%) 0,04 0,89 14,69 0,13 7.463,54 655,59 1,58 1,09 8,53 63,60 5,59 0,01 0,01 0,07 48,20 0,41 153,42 1,31 VTPV VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja je 24 samostojnih VT rek, katerim so priključeni vse reke ali njihovi deli, s prispevnimi površinami manjšimi od 100 km2, ki se v posamezno samostojno VT stekajo. N a VO Jadranskega morja je določenih 6 MPVT. VT rek so navedena v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), njihove lokacije so prikazane v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 4: Vodna telesa površinskih voda). Na VO Jadranskega morja so določena še 4 vodna telesa na morju, medtem ko umetnih vodnih teles in vodnih teles jezer na tem povodju ni. Na VO Jadranskega morja je z Republiko Hrvaško določenih 7 mejnih VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi in 8 VT s potencialnimi prekomejnimi vplivi z Republiko Italijo. Opis značilnosti povodja Soče Površina povodja Soče meri 2.298 km2 in zavzema 65 % celotnega VO Jadranskega morja. Površina tega povodja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 11,54 %. Dolžina vseh rek na povodju Soče meri 2.874,1 km, kar predstavlja 9,8 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji v Republiki Sloveniji je povprečna gostota rečne mreže nižja od ostalih, in sicer znaša 1,23 km/km2. Nižjo povprečno gostoto rečne mreže ima le povodje jadranskih rek z morjem. Porečje Soče obsega 15 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega sta 2 VTPV določena kot MPVT. Seznam VTPV na povodju Soče se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 16 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Površje povodja Soče je večinoma gozdnato, saj več kot dve tretjini površja pokriva gozd (Preglednica 2-7). Precej je tudi kmetijskih površin, vendar pa manj kot na ostalih porečjih in povodjih. Največje urbano območje v tem delu Republike Slovenije je Nova Gorica. Na povodju Soče sicer prebiva 118.736 prebivalcev, kar znaša 5,81 % celotnega prebivalstva v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč). Preglednica 2-7: Vrsta rabe površin na povodju Soče (MKGP, 2005) Skupaj površine Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) Njive ali vrtovi Trajni nasadi Travniške površine Druge kmetijske površine Gozd Ostala nekmetijska zemljišča Delež površin na porečju (%) Njiva ali vrt 40,93 1,81 Začasni travnik 2,24 0,10 Vinograd 29,14 1,29 Intenzivni sadovnjak 9,48 0,42 Ekstenzivni sadovnjak 11,35 0,50 Oljčnik 0,01 0,00 Ostali trajni nasadi 0,02 0,00 Trajni travnik 315,10 13,97 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 37,43 1,66 Plantaža gozdnega 0,06 0,00 Drevesa in grmičevje 16,62 0,74 Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 4,74 0,21 1.544,22 68,46 Pozidano in sorodno zemljišče 68,44 3,03 Trstičje 0,03 0,00 Ostalo zamočvirjeno 0,10 0,00 41,52 1,84 122,66 5,44 Gozd Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim pokrovom Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom Opis značilnosti povodja jadranskih rek z morjem Površina povodja jadranskih rek z morjem meri 1.236 km2 in zavzema 35 % celotnega VO Jadranskega morja. Površina tega povodja v primerjavi s površino Republike Slovenije znaša 6,2 %. Dolžina vseh rek na povodju jadranskih rek z morjem meri 1.499 km, kar 17 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja predstavlja 5,1 % dolžine vseh rek v Republiki Sloveniji. V primerjavi z ostalimi porečji in povodji v Republiki Sloveniji je povprečna gostota rečne mreže na povodju jadranskih rek z morjem najnižja od vseh, in sicer znaša 0,99 km/km2. Povodje jadranskih rek z morjem obsega 19 od skupno 155 VTPV (Preglednica 2-3), ki so določena po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda. Od tega so 4 VTPV določeni kot MPVT, 4 VTPV pa so na morju. Največji delež povodja pokriva VT Jadransko morje, ki zavzema skoraj četrtino površine vseh VT na tem povodju. Seznam VTPV na povodju jadranskih rek z morjem se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Na povodju Soče prevladujejo gozdnate površine (Preglednica 2-8), sledijo kmetijske površine. Največje urbano območje v tem delu je Koper. Na povodju jadranskih rek z morjem sicer prebiva 123.427 prebivalcev, kar znaša 6,04 % celotnega prebivalstva v Republiki Sloveniji (KARTOGRAFSKA PRILOGA 6: Raba zemljišč). Preglednica 2-8: Vrsta rabe površin na povodju jadranskih rek z morjem (MKGP, 2005) Skupaj površine Delež površin Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) na porečju (%) Njiva ali vrt 26,04 2,11 Njive ali vrtovi Začasni travnik 6,28 0,51 Vinograd 20,76 1,68 Intenzivni sadovnjak 4,50 0,37 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak 6,52 0,53 Oljčnik 14,32 1,16 Ostali trajni nasadi 0,02 0,00 Trajni travnik 148,25 12,02 Travniške površine Barjanski travnik 0,01 0,00 Kmetijsko zemljišče v 33,89 2,75 zaraščanju Plantaža gozdnega 0,00 0,00 Druge kmetijske površine Drevesa in grmičevje 12,08 0,98 Kmetijsko zemljišče, poraslo z 4,25 0,34 gozdnim drevjem Gozd Gozd 541,02 43,87 Pozidano in sorodno zemljišče 52,63 4,27 Trstičje 0,10 0,01 Ostalo zamočvirjeno 1,49 0,12 Suho, odprto zemljišče s Ostala nekmetijska 3,52 0,29 pomembnim rastlinskim zemljišča pokrovom Odprto zemljišče brez ali z 1,39 0,11 nepomembnim rastlinskim pokrovom Voda 31,14 2,53 Morje 402,95 18 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.1.1.4 Ekoregije in razvrstitev VTPV v tipe S Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11) so bila VTPV razvrščena v 22 abiotskih tipov rek, 3 tipe naravnih jezer, 2 tipa somornic in 2 tipa obalnega morja. Z nadaljnjim preverjanjem abiotskih tipov z biološkimi elementi so bili abiotski tipi površinskih voda nadgrajeni in kot izhodišče za ustrezno vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda so bili v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09) določeni tipi površinskih voda za vrednotenje ekološkega stanja (ekološki tipi). Za določitev ekoloških tipov je bil uporabljen tristopenjski postopek. V prvem koraku je bila pripravljena dograditev evropskih ekoregij. V Republiki Sloveniji so bile prepoznane 4 hidroekoregije, in sicer Alpe, Dinaridi, Padska nižina in Panonska nižina (KARTOGRAFSKA PRILOGA 7: Meje hidroekoregij). V drugem koraku so bile hidroekoregije podrobneje razdeljene na bioregije in devet ekoloških tipov t. i. velikih rek. Bioregije so bile določene na podlagi značilnosti geološke podlage in nadmorske višine, medtem ko so bile velike reke določene kot reke, katerih srednji letni pretok presega 50 m3/s ali/in imajo prispevno površino večjo od 2.500 km2. V Republiki Sloveniji je bilo določenih 16 bioregij. Bioregije so območja, znotraj katerih so določeni ekološki tipi z uporabo dodatnih deskriptorjev. Za določitev ekoloških tipov rek v posamezni bioregiji je bilo uporabljenih dodatnih osem deskriptorjev, ki so bili prepoznani kot pomembni za razporeditev vodnih organizmov (predvsem bentoških nevretenčarjev in rib): - vpliv kraškega izvira, - vpliv limnokrenega izvira, - vpliv iztoka iz jezera, - presihanje, - periodično poplavljanje, - meandriranje, - vpliv občasnega kraškega izvira in - nadmorska višina nad 700 m. Poleg posameznih deskriptorjev so bile za opise ekoloških tipov uporabljene tudi kombinacije več deskriptorjev, vendar le tiste kombinacije, za katere je bilo ugotovljeno, da pomembno vplivajo na združbe organizmov v referenčnih razmerah: - vpliv kraškega izvira in meandriranje, - vpliv kraškega izvira, presihanje in meandriranje in - vpliv občasnega kraškega izvira in presihanje. Ustreznost razdelitev na hidroekoregije, bioregije in ekološke tipe rek je bila preverjena z biološkimi podatki z metodo nemetričnega multidimenzionalnega skaliranja. Določenih je bilo 73 ekoloških tipov rek. Za določitev ekoloških tipov jezer sta bila tako kot za reke uporabljena kriterija pripadnosti hidroekoregiji in bioregiji. Za opis ekoloških tipov jezer znotraj bioregij so bili uporabljeni še dodatni deskriptorji; in sicer velikost površine jezera in povprečna globina jezera. 19 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pri določitvi tipov obalnega morja so upoštevani obvezni abiotski deskriptorji: prevladujoča sestava substrata, oblika obale in povprečna globina vode. Poleg navedenih so uporabljeni tudi dodatni deskriptorji: povprečna letna slanost, povprečna amplituda bibavice, hitrost tokov, značilnosti mešanja, izpostavljenost valovom, zadrževalni čas in povprečna temperatura vode. Ekološki tipi površinskih voda so prikazani v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 8: Ekološki tipi vodnih teles površinskih voda). Ekoregije in razvrstitev VTPV v tipe VO Donave Na VO Donave so prisotne tri hidroekoregije: Alpe, Dinaridi in Panonska nižina, ki predstavljajo ekoregije Alpe, Dinarski zahodni Balkan in Madžarsko nižavje po Illiesu (1978). Na VO Donave je devet bioregij, in sicer tri v hidroekoregiji Alpe, tri v hidroekoregiji Dinaridi in tri v hidroekoregiji Panonska nižina. Na VO Donave je tudi osem ekoloških tipov velikih rek. Na VO Donave je 52 ekoloških tipov rek in 8 ekoloških tipov velikih rek. V kategorijo jezer s prispevno površino večjo od 50 ha sta bili uvrščeni Blejsko jezero in Bohinjsko jezero. Ekoregije in razvrstitev VTPV v ekološke tipe VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja so prisotne tri hidroekoregije: Alpe, Dinaridi in Padska nižina, ki predstavljajo ekoregije Alpe, Dinarski zahodni Balkan in Italija po Illiesu (1978). Na VO Jadranskega morja je osem bioregij; in sicer dve v hidroekoregiji Alpe, pet v hidroekoregiji Dinaridi in ena v hidroekoregiji Padska nižina. Na VO Jadrana je prisoten tudi en ekološki tip velike reke. Na VO Jadranskega morja je 21 ekoloških tipov rek. Jezer s prispevno površino večjo od 50 ha na VO Jadrana ni. Obalno morje v Republiki Sloveniji je opisano z dvema tipoma: plitvo morje s (prevladujočim) skalnatim obalnim pasom (OM-M1) in plitvo morje s sedimetacijskim dnom (OM-M3). 2.1.1.5 Referenčne razmere za ekološke tipe površinskih voda Referenčne biološke razmere predstavljajo vrednosti bioloških elementov kakovosti pri zelo dobrem ekološkem stanju, kot je določeno s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino in način priprave NUV. Določitev referenčnih razmer je eden od predpogojev za razvoj sistema vrednotenja in razvrščanje VT v razrede ekološkega stanja. Referenčne razmere 20 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja so določene za vsak ekološki tip površinske vode in za vsak relevantni biološki element posebej. Za določitev referenčnih razmer se uporablja več pristopov; in sicer zgodovinski podatki, paleolimnološki podatki, modeliranje in t. i. prostorski pristop. V primeru prostorskega pristopa se pridobi podatke o referenčnih razmerah na podlagi vzorčenj in meritev na terenu. Za uporabo prostorskega pristopa je potrebno imeti prepoznana referenčna mesta, ki ustrezajo stanju, kjer so lahko prisotne le zelo majhne spremembe v hidromorfoloških, bioloških ter fizikalno-kemijskih parametrih. V skladu s splošnim izborom kriterijev, ki naj se upoštevajo pri izboru referenčnih mest na celinskih vodah (Wallin in sod. 2003), je bil pripravljen seznam kriterijev za izbor potencialnih referenčnih mest na rekah in jezerih v Republiki Sloveniji (Urbanič in Smolar-Žvanut 2005, 2007). Na podlagi kriterijev je bila opravljena analiza in pripravljen seznam potencialnih referenčnih odsekov rek in referenčnih jezer (Urbanič 2007). Prostorski pristop je bil uporabljen za ekološke tipe, za katere so odseki za določitev referenčnih razmer še prisotni. Pri določitvi najkrajšega odseka za določitev referenčnih razmer je bil upoštevan kriterij o dolžini odsekov za določitev referenčnih razmer, zato odseki, krajši od 500 m, niso bili določeni kot odseki za določitev referenčnih razmer. Za ekološke tipe rek, na katerih odsekov za določitev referenčnih razmer ni, je bil za določitev referenčnih razmer uporabljen pristop z modeliranjem ali pa so bile referenčne razmere določene na podlagi strokovnega mnenja. Za določitev za tip značilnih fizikalno-kemijskih razmer za podporna splošna fizikalnokemijska parametra nitrat (NO3-) in biokemijska potreba po kisiku v petih dneh (v nadaljevanju BPK5) v rekah je bila uporabljena metoda združevanja ekoloških tipov rek v skupine. Določeni so bili trije nitratni tipi in trije tipi BPK5. Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer so prikazani v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer). Odseki vodotokov in naravna jezera za določitev referenčnih razmer za ekološke tipe površinskih voda VO Donave Od 52 ekoloških tipov rek na VO Donave so bili odseki za določitev referenčnih razmer prisotni na 27 ekoloških tipih v vseh treh hidroekoregijah (Preglednica 2-9 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer). V hidroekoregiji Alpe so bili odseki za določitev referenčnih razmer prisotni na dvanajstih ekoloških tipih rek, v hidroekoregiji Dinaridi na trinajstih ekoloških tipih rek in v hidroekoregiji Panonska nižina na dveh ekoloških tipih rek. Preglednica 2-9: Dolžine odsekov vodotokov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na VO Donave Dolžina odsekov za določitev referenčnih Ekološki tip reke – koda razmer (km) 21 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ekološki tip reke – koda R_SI_4_KB-AL-D_1 R_SI_4_KB-AL-D_1_>700 R_SI_4_KB-AL-D_1_KI R_SI_4_KB-AL-D_1_LI R_SI_4_KB-AL-D_1_Pres R_SI_4_KB-AL-D_2 R_SI_4_KB-AL-D_2_KI R_SI_4_PA-hrib-D_1 R_SI_4_PA-hrib-D_1_KI R_SI_4_PA-hrib-D_2 R_SI_4_SI-AL_1 R_SI_4_SI-AL_1_>700 R_SI_5_ED-hrib_1 R_SI_5_ED-hrib_1_KI R_SI_5_ED-hrib_2_KI R_SI_5_ED-kras_1 R_SI_5_ED-kras_1_KI_Mean R_SI_5_ED-kras_1_PerPop R_SI_5_ED-kras_2_PerPop R_SI_5_PD-hrib-ravni_1 R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_KI_Mean R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_Mean R_SI_5_PD-hrib-ravni_1_OKI_Pres R_SI_5_PD-hrib-ravni_2 R_SI_5_PD-hrib-ravni_2_KI R_SI_11_PN-KrBr-kotl_1 R_SI_11_PN-zALvpliv_1 Dolžina odsekov za določitev referenčnih razmer (km) 8,5 51,3 34,5 0,8 19,3 7,4 9,0 18,8 1,7 16,0 29,1 21,8 21,3 4,9 7,0 3,2 4,9 4,6 5,3 29,5 7,3 13,1 1,3 9,3 1,3 9,5 10,2 Od obeh naravnih jezer je Bohinjsko jezero določeno kot referenčno jezero. Odseki vodotokov za določitev referenčnih razmer za ekološke tipe površinskih voda VO Jadranskega morja Od 21 ekoloških tipov rek na VO Jadrana so bili odseki za določitev referenčnih razmer, prisotni na 13 ekoloških tipih rek v dveh hidroekoregijah (Preglednica 2-10 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 9: Odseki vodotokov in naravna jezera, pomembni za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer). V hidroekoregiji Alpe so bili odseki za določitev referenčnih razmer prisotnih na sedmih ekoloških tipih rek, medtem ko v hidroekoregiji Dinaridi na šestih ekoloških tipih rek. V hidroekoregiji Padska nižina odsekov za določitev referenčnih razmer ni. Preglednica 2-10: Dolžine odsekov za določitev referenčnih razmer ekoloških tipov rek na VO Jadranskega morja Dolžina odsekov za določitev referenčnih Ekološki tip reke – koda razmer (km) R_SI_4_KB-AL-J_1 23,3 22 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja R_SI_4_KB-AL-J_1_>700 R_SI_4_KB-AL-J_1_KI R_SI_4_KB-AL-J_2_KI R_SI_4_PA-hrib-J_1 R_SI_4_PA-hrib-J_1_KI R_SI_4_PA-hrib-J_2 R_SI_5_Obalna_1_Pres R_SI_5_SM-hrib-brez_1 R_SI_5_SM-hrib-brez_1_Pres R_SI_5_SM-hrib-brez_2 R_SI_5_SM-hrib-s_1 R_SI_5_SM-hrib-s_1_Pres 6,4 35,8 20,1 38,7 4,5 4,4 15,1 21,1 3,0 6,1 15,7 3,1 Za določitev morebitnih referenčnih mest za tipe obalnega morja je bila opravljena strokovna presoja obremenitev na podlagi podatkov o: - hidroloških značilnostih Tržaškega zaliva, - vplivih izlivov večjih rek (Soča, Pad), ki vplivajo na ekološko stanje celotnega zaliva, - stopnji obremenjenosti obalnega območja s človekovimi dejavnostmi in - rezultatih meritev kemijskega stanja in stanja bioloških parametrov v okviru državnega monitoringa. Ugotovljeno je, da glede na znane obremenitve Tržaškega zaliva v slovenskem morju ni mogoče določiti ustreznih referenčnih mest, zato so se referenčne razmere določale na osnovi zgodovinskih podatkov in ekspertne ocene razpoložljivih podatkov za vse relevantne biološke elemente (Mozetič s sod. 2004). Referenčna mesta na VO Donave in VO Jadranskega morja Ker se odseki za določitev referenčnih razmer ne nahajajo na vseh ekoloških tipih rek, so bila pri pripravi sistemov vrednotenja ekološkega stanja rek (Kosi in sod. 2006a, 2006b, Germ in sod. 2007, Urbanič in Tavzes 2006, Urbanič in Petkovska 2007, 2009, Urbanič in sod. 2006, 2008, Urbanič 2009) za določitev referenčnih razmer uporabljena t. i. delna referenčna mesta. Delna referenčna mesta ustrezajo kriterijem za izbor referenčnih mest le za tiste obremenitve (module), katerih vpliv vrednotimo s posameznimi metodami vrednotenja. Vrednosti obremenitev, ki jih metode ne naslavljajo, so lahko nekoliko višje, vendar mora delno referenčno mesto dosegati vsaj dobro ekološko stanje. Z izborom delnih referenčnih mest se sledi zahtevam vodne direktive, ki določa, da za za tip značilne referenčne biološke razmere, ki temeljijo na prostorskih merilih, države članice razvijejo referenčno omrežje za vsak tip VTPV, ki vsebuje dovolj območij z zelo dobrim stanjem, da se zagotovi dovolj visoka raven zaupanja za vrednosti referenčnih razmer glede na spremenljivost vrednosti elementov kakovosti, ki ustrezajo zelo dobremu ekološkemu stanju za ta tip VTPV. Število mest vzorčenja na vodotokih, ki je bilo uporabljeno za neposredni izračun referenčnih vrednosti, je 340, medtem ko jih je na jezerih 16 (KARTOGRAFSKA PRILOGA 74: Mesta za določitev referenčnih razmer). Od tega je glede na nacionalne kriterije za izbor referenčnih mest na rekah (Urbanič in Smolar Žvanut 2005) 24 pravih referenčnih mest (referenčna mesta za vse biološke elemente), 102 mest je referenčnih za vse 23 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja biološke elemente, razen za določitev referenčnih razmer za biološki element sestava, številčnost in starostna struktura rib (v nadaljevanju: referenčne mesta, razen za ribe), 210 mest je delnih referenčnih mest in so bila uporabljena za določitev referenčnih razmer le v posameznih modulih. Na jezerih je 11 referenčnih mest (razen za ribe) in 5 delnih referenčnih mest (Preglednica 2-11). Štiri mesta so bila dodatno izbrana na velikih rekah kot najboljša mesta za modul hidromorfološka spremenjenost (za vrednotenje z bentoškimi nevretenčarji), ki so bila posredno upoštevana pri določitvi referenčnih vrednosti (referenčna vrednost je bila določena z modelom na podlagi vrednosti z najboljših mest). V preglednici (Preglednica 2-11) je vključenih tudi 5 referenčnih mest, ki so bila uporabljena kot referenčna, vendar ta mesta niso bila uporabljena pri določitvi referenčnih razmer v prvem ciklu načrtovanja upravljanja voda. Število mest vzorčenja, ki je bilo upoštevano pri izračunu referenčne vrednosti, je za vrsto vode, biološki element oz. modul značilno (Preglednica 2-12, Preglednica 2-13 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 75: Mesta za določitev referenčnih razmer po bioloških elementih in modulih). Preglednica 2-11: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po skupinah mest za določitev referenčnih razmer Skupina mest za določitev referenčnih Število mest - reke Število mest - jezera razmer Referenčna mesta 24 Referenčna mesta (razen za ribe) 102 11 Delna referenčna mesta 210 5 Najboljša mesta (velike reke)* 4 Skupaj 340 16 * To so najboljša mesta, ki niso tudi delna referenčna mesta za druge module. Preglednica 2-12: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja vodotokov Biološki element Biološki Modul Število mest (pod)element Fitobentos in makrofiti Fitobentos Vsi 152 Makrofiti Vsi 27 Bentoški nevretenčarji Saprobnost 160 HM-spremenjenost 65* HM–spremenjenost – velike reke 6** * Sistem vrednotenja še ni razvit za vse ekološke tipe rek. ** Najboljša mesta za velike reke. Preglednica 2-13: Število »referenčnih mest«, upoštevanih pri izračunu referenčnih vrednosti po bioloških (pod)elementih in modulih (HM-hidromorfološka) za vrednotenje ekološkega stanja jezer Biološki element Biološki (pod)element Modul Število mest Fitoplankton Trofičnost 1* Fitobentos in makrofiti Fitobentos Trofičnost 4 Bentoški nevretenčarji HM-spremenjenost 11 *Celotno jezero je referenčno Končno omrežje referenčnih mest, tako pravih kot delnih referenčnih mest, bo določeno v okviru dokončne določitve metodologij vrednotenja bioloških elementov za vse ekološke 24 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja tipe, ki poteka v skladu s terminskim načrtom procesa interkalibracije na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU). Na podlagi končnega omrežja referenčnih mest bo pripravljen tudi program dolgoročnega spremljanja razmer na posameznih referenčnih mestih, da se zagotovi spremljanje vpliva klimatskih ali drugih sprememb. Negotovosti in vrzeli Za modul hidromorfološka spremenjenost sistem vrednotenja še ni razvit za vse ekološke tipe rek, zato nekateri ekološki tipi še nimajo določenih referenčnih mest za ta modul. Metodologija vrednotenja ekološkega stanja rek in jezer na podlagi rib je še v razvoju, zato tudi referenčna mesta za ribe še niso določena. V razvoju je tudi metodologija za vrednotenje ekološkega stanja jezer z makrofiti. Referenčna mesta bodo določena z razvojem sistemov vrednotenja ekološkega stanja z vsemi biološkimi elementi in po vseh modulih. Za celovito ovrednotenje ekološkega stanja v skladu z vodno direktivo je treba razviti še manjkajoče sisteme vrednotenja in določiti referenčna mesta. 2.1.1.6 UVT in MPVT UVT so bila opredeljena na območju, kjer površinska voda predhodno ni obstajala. Kot UVT so bili tako opredeljeni zlasti: - umetni derivacijski, kanali zgrajeni za potrebe proizvodnje električne energije, - umetni kanali, zgrajeni za zagotavljanje poplavne varnosti, - umetna jezera, ki so nastala kot posledica antropogenih posegov na območjih, kjer površinska voda predhodno ni obstajala. Pri tem je bilo upoštevano velikostno merilo za določitev samostojnih VT, ki morajo obsegati vsaj 5 km dolžine oziroma 0,5 km2 površine. Za opredelitev MPVT so bili uporabljeni kriteriji: - pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti, - antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti zaradi posebne rabe vode ali prostora, - ocena, ali bo doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje. Pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti imajo odseki rek ali deli jezer, za katere se ocenjuje, da imajo naravne hidromorfološke značilnosti spremenjene do te mere, da se lahko oceni sprememba njihove vrste, ali odseki rek ali deli jezer s hidromorfološkimi obremenitvami z velikim vplivom na ekološko stanje. Merila za določitev antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti odsekov rek ali delov jezer zaradi določenih človekovih rab vode ali prostora so: - dolžina vzdolžnega profila vodnega zadrževalnika za potrebe določene rabe je 1.000 m ali več, - dolžina derivacijskega kanala je 1.000 m ali več in/ali preostanek vode v naravni strugi je manjši od analitično določenega ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljevanju Qes), 25 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - protipoplavne ureditve (nasipi, dvojni trapezni profili) so v neposredni bližini struge reke, naravno poplavno območje reke pa je ločeno od osrednjega dela rečnega koridorja, - objekti v območju urbanih površin so od struge reke oddaljeni manj kot 15 m na rekah 1. reda ali manj kot 5 m na rekah 2. reda, na obeh bregovih odseka, dolgega vsaj 1.000 m, - utrditve dna obrežnega pasu, brežin in pozidanost ali drug razlog vodonepropustnosti obalnega jezerskega pasu na 30 % ali več jezerske obale. Pomembne antropogene fizične spremembe hidromorfoloških značilnosti imajo odseki obale morja, za katere se ocenjuje, da imajo naravne hidromorfološke značilnosti spremenjene do te mere, da se lahko oceni spremembe toka, motnje toka v vzdolžni smeri, spremembe morskega dna, spremembe obalne linije, spremembe hidrosedimentacijskih lastnosti ali omejitve bibavičnega pasu. Merila za določitev antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti obale morja zaradi določenih človekovih rab vode ali prostora, so: - masivni pomoli in pomoli na pilotih z masivnim zgornjim delom na dolžini 1.000 m ali več, - zasipavanje morja na dolžini 1.000 m ali več, - izkopi za priveze ali plovne poti, vzdrževanje plovnih poti in izkop kanalov, - betonske utrditve in betonske ureditve, opremljene z obalnimi elementi. UVT in MPVT na VO Donave Na VO Donave je bilo opredeljenih 16 MPVT in 4 UVT. Na rekah Sava in Drava so zaradi antropogenih posegov povezanih s proizvodnjo električne energije nastali zadrževalniki za potrebe naslednjih hidroelektrarn (v nadaljevanju HE): na reki Savi HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode, HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško-, na reki Dravi pa HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Melje, HE Zlatoličje, HE Formin. Odseki na omenjenih rekah, ki imajo zaradi antropogenih hidromorfoloških posegov znatno spremenjene hidromorfološke značilnosti in vključujejo zadrževalnike vode za proizvodnjo električne energije, so določeni kot samostojna VT, ki so opredeljena kot MPVT. Na šestih rekah VO Donave so zaradi vodnogospodarske rabe voda nastali zadrževalniki Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Perniško jezero, Ptujsko jezero, Ormoško jezero, Gajševsko jezero in Ledavsko jezero. Navedena VT so opredeljena kot MPVT. V okviru obstoječega nacionalnega monitoringa kakovosti površinskih voda so uvrščena v program monitoringa jezer po metodologijah za naravna jezera, vendar v tej fazi ni na razpolago zanesljivih in celovitih podatkov za zanesljivo opredelitev njihove vrste ali za njihovo razvrstitev v tipe. Na podlagi rezultatov določitvenega testa MPVT je bilo ugotovljeno, da vsi kMPVT na VO Donave ustrezajo pogojem za določitev kot MPVT. Dokončna določitev statusa MPVT je bila narejena na osnovi določitve stanja voda, kjer so se za MPVT upoštevale vrednosti elementov kakovosti za DEP (dober ekološki potencial) (Preglednica 2-14). Na VO Donave je tako določenih 13 MPVT (IzVRS, Določitveni test MPVT, 2008; IzVRS, 26 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Metodologija določitvenega testa MPVT, 2008; IzVRS, Predlog NUV na VO D, avgust 2009). Ta razdelitev se upošteva v celotnem NUV. Preglednica 2-14: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Donave Šifra Rezultati Št. Ime kMPVT VTPV ali določitvenega kMPVT kMPVT testa MPVT 1 SI442VT12 kMPVT zadrževalnik Ledavsko jezero MPVT 2 SI434VT52 kMPVT zadrževalnik Gajševsko jezero MPVT 3 SI3VT197 kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo MPVT kMPVT Drava Dravograd 4 SI3VT359 MPVT Maribor 5 SI3VT5171 kMPVT Drava Maribor–Ptuj MPVT 6 SI3VT5172 kMPVT zadrževalnik Ptujsko jezero MPVT 7 SI3VT930 kMPVT Drava Ptuj–Ormož MPVT 8 SI3VT950 kMPVT zadrževalnik Ormoško jezero MPVT kMPVT Drava zadrževalnik Ormoško 9 SI3VT970 MPVT jezero–Središče ob Dravi 10 SI38VT34 kMPVT Perniško jezero MPVT 11 SI111VT7 kMPVT zadrževalnik HE Moste MPVT 12 SI1VT170 kMPVT Sava Mavčiče–Medvode MPVT 13 SI1VT713 kMPVT Sava Vrhovo–Boštanj MPVT 14 SI14VT93 kMPVT Mestna Ljubljanica MPVT 15 SI1668VT kMPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero MPVT 16 SI168VT3 kMPVT zadrževalnik Slivniško jezero MPVT Rezultati stanja voda MPVT MPVT MPVT MPVT VTPV MPVT VTPV MPVT VTPV MPVT MPVT MPVT MPVT MPVT MPVT MPVT UVT in MPVT na VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja je bilo opredeljenih 6 MPVT. Na reki Soči imajo nekateri odseki zaradi antropogenih posegov, povezanih s proizvodnjo električne energije, znatno spremenjene hidromorfološke značilnosti. Odseki na omenjenih rekah, ki imajo zaradi antropogenih hidromorfoloških posegov znatno spremenjene hidromorfološke značilnosti in vključujejo zadrževalnike vode za proizvodnjo električne energije, so določeni kot samostojna VT, ki so opredeljena kot MPVT. Na treh rekah VO Jadranskega morja so zaradi antropogenih posegov, povezanih z rabo voda, nastali zadrževalniki Mola, Klivnik in Vogršček. Navedena VT so opredeljena kot MPVT. V okviru obstoječega nacionalnega monitoringa kakovosti površinskih voda so uvrščena v program monitoringa jezer po metodologijah za naravna jezera, vendar v tej fazi ni na razpolago zanesljivih in celovitih podatkov za zanesljivo opredelitev njihove vrste ali za njihovo razvrstitev v tipe. Na morju so zaradi antropogenih posegov, povezanih z rabo voda, močno spremenjena obalna območja Koprskega zaliva. Celotni Koprski zaliv je opredeljen kot MPVT. Na podlagi rezultatov določitvenega testa MPVT je bilo ugotovljeno, da vsi kMPVT na VO Jadranskega morja (IzVRS, Metodologija določitvenega testa MPVT, 2008; IzVRS, Določitveni test MPVT, 2008; IzVRS, Predlog NUV na VO D, avgust 2009) ustrezajo 27 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pogojem za določitev MPVT. Dokončna določitev statusa MPVT je bila narejena na osnovi določitve stanja voda, kjer so se za MPVT upoštevale vrednosti elementov kakovosti za DEP (Preglednica 2-15). Za MPVT Morje Koprski zaliv in MPVT Škocjanski zatok ni bilo določeno stanje voda. Ta razdelitev se upošteva v celotnem NUV. Preglednica 2-15: Rezultati določitvenih testov MPVT na kMPVT VO Jadranskega morja Rezultati Št. določitvenega Rezultati Ime MPVT kMPVT Šifra kMPVT testa stanja voda MPVT 1 SI6VT330 kMPVT Soča Soške elektrarne MPVT MPVT 2 SI64804VT kMPVT zadrževalnik Vogršček MPVT MPVT 3 SI5VT3 kMPVT Morje Koprski zaliv MPVT * 4 SI5VT6 kMPVT Škocjanski zatok MPVT * 5 SI5212VT1 kMPVT zadrževalnik Klivnik MPVT MPVT 6 SI5212VT3 kMPVT zadrževalnik Mola MPVT MPVT *Stanje voda ni bilo ocenjeno. 2.1.2 OPIS VODNIH TELES PODZEMNIH VODA Prva določitev vodnih teles podzemnih voda (v nadaljevanju VTPodV), kot temeljnih enot za zanesljivo ugotavljanje stanja podzemnih voda in doseganja okoljskih ciljev na VO Donave in Jadranskega morja, je bila izvedena v letu 2004 (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05)). Pri začetni opredelitvi je bilo na VO Donave določenih 18 VTPodV (MOP, 2005a) in na VO Jadranskega morja 3 VTPodV (MOP, 2005b). 2.1.2.1 Prikaz začetne opredelitve VTPodV Lokacije in meje VTPodV VT in njihove geografske meje iz prve določitve se vodijo v digitalni bazi podatkov, za raven merila 1 : 250.000 v državnem koordinatnem sistemu, in jo kot izvirnik hrani MOP. Meje VT so podane kot zaključeni poligoni (območja) s koordinatami centroidov. Pri prvi določitvi ti poligoni razmejujejo VTPodV tudi po globini. Za vsako VTPodV je podan opis, v katerih vodonosnikih nastopa bodisi v sosledju po globini ali bočno. Merila za določitev VTPodV Merila za določitev VTPodV so določena s Pravilnikom o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 65/03). Pri prvi določitvi meja VTPodV so bile uporabljene meje med 125 opredeljenimi vodonosnimi sistemi, pri čemer so bili posamezni vodonosni sistemi združeni v skupine glede na prevladujoče značilnosti vrhnjih plasti in pričakovane vplive obremenitev zaradi človekovih dejavnosti. Na ta način so 28 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VTPodV iz prve določitve določena kot skupine VTPodV v več vodonosnih sistemih in tipih vodonosnikov (KARTOGRAFSKA PRILOGA 10: Lokacije in meje vodnih teles podzemnih voda). Pojem podzemna voda je opredeljen v Zakonu o vodah. Pojma pomembna količina in pomemben tok podzemne vode sta opredeljena v Pravilniku o metodologiji za določanje vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 65/03). Pojem vodonosnik je opredeljen v Zakonu o vodah. Podzemna voda se v pomembnih količinah pojavlja v geoloških plasteh na celotnem VO Donave in VO Jadranskega morja. Nahaja se v različnih vodonosnikih, ki so opisani v skladu z metodologijo po priporočilih IAH (MOP, 2005a, 2005b; GeoZS, 2005a, 2005b, 2005c): - vodonosniki, v katerih prevladuje medzrnski tok (prevladujejo nevezani sedimenti), - razpoklinski vodonosniki, vključno s kraškimi (razpokane in masivne geološke plasti), in - manjši vodonosniki medzrnske ali razpoklinske poroznosti ali geološke plasti brez pomembnih virov podzemne vode. Vodonosniki se združujejo v vodonosne sisteme. Pomen pojma vodonosni sistem je podan v Pravilniku o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05). Razmejitev vodonosnih sistemov sledi hidravličnim mejam in temelji na opredelitvi vodonosnikov iz strokovnih hidrogeoloških podlag (GeoZS, 1995). Za približek hidravličnim mejam, kjer te niso podrobneje poznane, je bila uporabljena pomožna metodologija razmejevanja (MOP, 2005a, 2005b) za različne tipe vodonosnih sistemov: - vodonosni sistemi v aluvialnih sedimentih, - vodonosni sistemi v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih, - raznovrstni hidravlični vodonosni sistemi, značilni za hribovita, močno nagubana območja, - vodonosni sistemi v geoloških plasteh podlage in - slabo prepustni vodonosni sistemi z lokalno omejenimi vodonosniki. Opis osnovnih značilnosti vrhnjih plasti Podrobnejše značilnosti vrhnjih plasti in metodologija določanja značilnosti so podane v Strokovnih podlagah z opisi konceptualnih modelov vodnih teles podzemne vode (GeoZS, 2005a in 2005b). Značilnosti vrhnjih plasti so pomembne pri oceni velikosti vpliva obremenitev na stanje podzemne vode. Za oceno vpliva prenosa onesnaževal na kemijsko stanje VTPodV je bil za vse nastopajoče vrste vrhnjih plasti določen faktor ranljivosti, za oceno količinskega stanja pa faktor izkoristljivosti. Značilnosti vrhnjih plasti so upoštevane tudi pri oceni naravnega ozadja v kemijski sestavi podzemne vode. VO Donave Na VO Donave prevladujejo vrhnje plasti z zapleteno hidrogeološko strukturo in zelo visokim napajanjem podzemne vode (> 300 mm/leto) v tektonskih enotah Južnih Alp, 29 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Periadriatskih magmatskih kamnin, Vzhodnih Alp, Zunanjih in Notranjih Dinaridov. V severovzhodnem delu območja (v glavnem gre za Prekmurje) predstavljajo vrhnje plasti del večjega bazena podzemne vode z visokim napajanjem (100–300 mm/leto) v tektonski enoti terciarnih in kvartarnih usedlin Panonskega bazena (UNES-BGR, 2007). Napajanje podzemne vode z infiltracijo padavin se praviloma zmanjšuje v smeri od zahoda proti vzhodu VO, od 1.139 mm/leto v visokogorskih predelih Južnih Alp (VTPodV Julijske Alpe v porečju Save) do 232 mm/leto v predelih Panonskega bazena (VTPodV Goričko). Za območja VT v aluvialnih sedimentih je značilna dobra do zelo dobra prepustnost vrhnjih plasti in srednja do visoka izdatnost vodonosnikov. V takih vodonosnikih je izkoristljivost obnovljivih zalog in s tem tudi količina razpoložljivih zalog zelo velika. Možna so zajetja z zmogljivostjo preko 50 l/s in izkoristljivostjo preko 40 % obnovljivih zalog. Najnižja izdatnost vodonosnikov, zmogljivost zajetij in izkoristljivost zalog podzemne vode je ocenjena za vodonosnike na območjih VTPodV spodnji del Savinje do Sotle, Haloze in Dravinjske gorice, Zahodne Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice in Vzhodne Alpe, kjer je povprečni faktor izkoristljivosti ocenjen na 4–7 %. Zaščitne krovne plasti se pojavljajo le na ožjih območjih VTPodV, na posameznih vodonosnih sistemih. Sicer pa prevladuje visoka do izredno visoka ranljivost podzemne vode z majhno zadrževalno sposobnostjo širjenja onesnaževal. Podzemna voda je izredno visoko ranljiva na območjih VT v aluvialnih sedimentih (5 VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Krška kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina) ter na območjih VTPodV s prevladujočo kraško poroznostjo (5 VTPodV Julijske Alpe v porečju Save, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Kraška Ljubljanica in Dolenjski kras). Na območjih VT z visoko do izredno visoko ranljivostjo je ocenjeno, da se vsaj 90 % mase presežkov onesnaževal prenese v podzemno vodo. Značilnosti vrhnjih plasti dajejo tudi glavne značilnosti kemijski sestavi podzemne vode. V splošnem velja, da so v zahodnem delu VO v porečju Save prevladujoče karbonatne geološke plasti s srednjo mineralizacijo in prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu gre za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne vode, tj. vode iz apnencev in sedimentov molasnega tipa. V vzhodnem delu VO prevladujejo klastične sedimentne plasti s silikatno ter silikatno in karbonatno sestavo ter tudi takimi hidrogeokemijskimi značilnostmi podzemne vode. Značilna je srednja do nizka mineralizacija s prevodnostjo okoli 400 μS/cm do 50 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu gre za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne vode s povečanimi deleži natrija in kalija oziroma vode pretežno iz sedimentov molasnega tipa ter vode iz magmatskih in metamorfnih kamnin. Naravno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti, predstavljajo naslednje značilne geokemične združbe prvin: - Ni-Cu-Cr-Sc-Fe-V-Mn: značilna za tla kraških območij in kot posledica preperevanja fliša (najbolj značilno območje: Kraška Ljubljanica), - Ba-Na-K-Al: značilna za distrična rjava tla, ki so nastala na območjih magmatskih in metamorfnih kamnin območij severovzhodne in centralne Slovenije kot posledica preperevanja paleocenskih skrilavcev in peščenjakov ter magmatskih in metamorfnih kamnin (najbolj značilna območja: Vzhodne Alpe, Murska kotlina, Vzhodne Slovenske gorice, Zahodne Slovenske gorice, Dravska kotlina in Haloze in Dravinjske gorice), 30 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - La-Y-Th-Zr-Ti-Nb: značilna za rjava pokarbonatna tla ali za terro rosso, ki so nastale na karbonatnih platformah dolenjskega krasa (najbolj značilni območji: Dolenjski kras in Kraška Ljubljanica), - Mo-U: značilna za pokarbonatna rjava tla dinarskega krasa (najbolj značilni območji: Dolenjski kras in Kraška Ljubljanica) in - Ca-Sr-Mg: značilna za visokogorski kras Julijskih Alp v porečju Save, območja magmatskih in metamorfnih kamnin in rečne sedimente Drave in Mure (najbolj značilna območja: Karavanke, Dravska kotlina, Kraška Ljubljanica in Savinjska kotlina). Značilno antropogeno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti, predstavljajo geokemične združbe prvin: - Pb-Zn-Cd-As-Sn: tipične težke kovine kot posledica naravne erozije orudenih kamnin ali pa industrijske, rudarske in topilniške dejavnosti. Najvišje vsebnosti teh kovin so vezane na okolico rudarskih in metalurških centrov (Celja, Jesenic, Litije in Mežice). Povišane vsebnosti težkih kovin na območju Julijskih Alp so posledica predvsem daljinskega atmosferskega transporta. Posamezne ekstremno visoke vsebnosti težkih kovin v tleh kažejo na lokalne industrijske vplive. Za antropogeno porazdeljene težke kovine je značilno, da se njihova vsebnost v tleh in sedimentih z globino zmanjšuje. Nadaljnji opis značilnosti VTPodV Osnova za nadaljnjo opredelitev je Metodologija za izdelavo konceptualnih modelov vodnih teles podzemne vode. Metodologija temelji na določanju potenciala virov podzemne vode. Potencial vira podzemne vode je opredeljen po njegovem ohranjanju, dosegljivosti, izkoristljivosti, razpoložljivosti in primernosti (Struckmeier in Margat, 1995): - ohranjanje podzemne vode, ki ga opredeljuje obseg in velikost, značilnosti geoloških enot na površini, strukturnih enot, hidrodinamske meje VT, stratifikacija podzemne vode v VTPodV in območja s posebnimi zahtevami, - dosegljivost podzemne vode, ki jo opredeljuje globina do podzemne vode v VTPodV, - izkoristljivost podzemne vode, ki jo opredeljuje izdatnost vodonosnega sloja in vodnjaka (transmisivnost, prepustnost in vplivni polmer), - razpoložljivost podzemne vode, ki jo opredeljujejo statične in dinamične zaloge podzemne vode, - obnavljanje podzemne vode, ki ga opredeljuje učinkovita infiltracija padavin, - primernost podzemne vode s kakovostjo in naravnim ozadjem podzemne vode v VTPodV, - ranljivost podzemne vode, ki jo določajo predvsem naravne hidrogeološke lastnosti (predvsem prepustnost in poroznost), - obremenitve na podzemno vodo, ki jih opredeljujejo točkovne in razpršene obremenitve ter modeliranje vplivov obremenitev. Na VO Donave so bila na ozemlju Republike Slovenije opredeljena tri VTPodV (Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina) kot telesa, za katera je utemeljeno ocenjeno, da je doseganje okoljskih ciljev do leta 2015 negotovo in da je izvedljivost zaščitnih ukrepov, da bi bili okoljski cilji do leta 2015 z gotovostjo doseženi, vprašljiva. VTPodV SAVINJSKA KOTLINA 31 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VTPodV Savinjske kotline se nahaja praktično v enem pomembnem vodonosniku (1. vodonosnik). Stratifikacija vode po vodonosniku je pomembna le glede prezračenosti vode, hitrosti toka in obnavljanja VT po globini. Ranljivost vodonosnika je skoraj na celotnem območju izredno visoka, krovnih zaščitnih plasti ni. Vodonosnik je dobro do zelo dobro prepusten v nenasičeni in nasičeni coni, z visokimi hitrostmi pretakanja podzemne vode. Prostornina celotnega VTPodV je le nekajkrat večja (v razponu redov velikosti 1–10) od količine letne infiltracije. Obnavljanje VT iz padavin je lahko dokaj hitro. Infiltracija je razmeroma visoka (400–600 mm/leto). Reka Savinja je v večjem delu aluvialnega vodonosnika naravna drenaža vodonosnika, lokalno pa vodonosnik tudi napaja in nato zopet drenira. Geokemijsko okolje je karbonatno-silikatno, gre za razmeroma dobro prezračeno podzemno vodo v običajnih oksidacijsko-redukcijskih razmerah za odprt aluvialni vodonosnik. Po sestavi je podzemna voda kalcijevo-magnezijevo-hidrogenkarbonatnega tipa, z običajno mineralizacijo in s prevodnostjo med 0,3 do 0,5 mS/cm. Vsebnost nitrata v naravnem ozadju je lahko do nekaj mg/l. Značilni prispevki človekovega delovanja, ki se izražajo na celotnem VT, so dušik, fosfor, pesticidi (pretežno atrazin in desetilatrazin). VTPodV DRAVSKA KOTLINA Celotno telo podzemne vode Dravska kotlina se nahaja v treh značilnih vodonosnikih. Prvi (1.) vodonosnik je prodno peščeni zasip Drave – aluvialni vodonosnik, ki ga sestavljajo debelozrnati terestrični sedimenti (prod pesek in grušč) kvartarne starosti. Drugi (2.) vodonosnik je vodonosnik v terciarnih sedimentih, ki ga sestavljajo pesek, prod, melj, glina, lapor terciarni starosti. Tretji (3.) vodonosnik je termalni vodonosnik v globljih terciarnih sedimentih in predterciarni podlagi. Sestavljajo ga pesek, prod, melj, glina ter metamorfne in mestoma karbonatne kamnine. Vsi trije vodonosniki so v navpični smeri razviti praktično na celotnem območju. Prvi (aluvialni) vodonosnik se nahaja na površini in do globine približno 32 m, drugi (terciarni) vodonosnik se nahaja v splošnem od globine 40 m naprej ter najpogosteje do globine približno 200 m, tretji (termalni) pa najgloblje, to je tudi do 1.000 in več metrov globoko. Stratifikacija telesa podzemne vode je značilna za vsak omenjeni vodonosnik, neznačilne razlike pa se lahko pojavljajo tudi znotraj posameznega vodonosnika. Razporeditev onesnaženj po globini prvega vodonosnika je dokaj zvezna. Del VT s slabim kemijskim stanjem podzemne vode se nahaja v aluvialnem vodonosniku. Oskrba s pitno vodo se danes že v veliki meri dopolnjuje s podzemno vodo iz 2. vodonosnika. Razlog je slaba kakovost vode v prvem vodonosniku. Razpoložljive zaloge v terciarnem vodonosniku so veliko bolj omejene in v sedanjem stanju slabega kemijskega stanja, v aluvialnem vodonosniku ne morejo v potrebni količini nadomestiti izpadlih zalog. Poleg tega že obstaja resna nevarnost prodora onesnažene vode iz aluvialnega vodonosnika v terciarni vodonosnik zaradi padca hidravličnega tlaka ob izkoriščanju vode iz terciarnega vodonosnika. Pomembne zvezne krovne plasti pokrivajo le del vodonosnega sistema Dravsko polje, na pretežnem ostalem delu je ranljivost aluvialnega vodonosnika izredno visoka. 32 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Prvi (1.) vodonosnik je hidrodinamsko odprtega tipa z dobro do zelo dobro prepustnostjo nasičene in nenasičene cone. Obnavlja se pretežno iz padavin ter s ponikanjem površinskih vod pod obrobjem Pohorja. Prostornina celotnega VTPodV je nekajkrat večja (v razponu redov velikosti 1–10) od količine letne infiltracije. Obnavljanje VT iz padavin je lahko dokaj hitro. Infiltracija je razmeroma visoka (300–500 mm/leto). Drugi (2.) vodonosnik je hidrodinamsko zaprtega tipa in je v celoti omočen. Ekonomsko zanimivo izdatnost tega vodonosnika pogojujejo posamezne tanke plasti pretežno pliocenskih prodno-peščenih sedimentov, ki se nahajajo med zelo slabo prepustnimi glinastimi plastmi. Prodno-peščene plasti izdanjajo na površini na obrobnih delih izven območja aluvialnega vodonosnika, v manjši meri pa prihajajo v stik tudi neposredno s prodno peščenimi sedimenti v podlagi aluvialnega vodonosnika. Prepustnost terciarnega vodonosnika je vsaj 100-krat manjša od prepustnosti aluvialnega vodonosnika. Obnavljanje podzemne vode v teh plasteh je zelo počasno (v povprečju reda velikosti 1000 let), vendar pa se lokalno povečuje z zniževanjem pornih tlakov zaradi izkoriščanja. Tretji (3.) vodonosnik – termalni vodonosnik: za termalni vodonosnik veljajo podobni pogoji kot za terciarni vodonosnik. Odvzem podzemne vode iz predterciarne podlage je zelo majhen. Reka Drava ima v splošnem drenažno vlogo aluvialnega vodonosnika. Izviri podzemne vode, ki nato odtekajo v reko Dravo, se nahajajo tako vzdolž ježe zadnje pleistocenske terase na Dravskem polju kakor tudi na Ptujskem polju. Podzemna voda v vodonosniku terciarnih sedimentov in v termalnem vodonosniku nima neposrednih povezav s površinskimi vodami. Prvi (1.) vodonosnik – prodno peščeni zasip Drave – aluvialni vodonosnik: podzemna voda je po geokemijskem tipu kalcijevo hidrogenkarbonatna z mestoma povečano vsebnostjo posameznih zvrsti. Po trdotah so vode zmerno trde do trde. Na Dravskem polju imajo podzemne vode pod 20 ° celotne trdote. Drugi (2.) vodonosnik – vodonosnik v terciarnih sedimentih: vodonosnik je hidrodinamsko zaprtega tipa in je v celoti omočen, mestoma se pojavljajo tipične redukcijske hidrogeokemijske razmere. Po petrografski sestavi gre za pretežno silikatne sedimente, bogate s kremenom, v vmesnih plasteh pa z minerali glin in organskimi snovmi. Zaradi posebnih hidrogeokemijskih pogojev ima podzemna voda iz teh plasti značilno kemijsko sestavo s povečanim deležem natrija, železa in mangana. Lokalno pa so značilne tudi povečane vsebnosti še drugih geogenih elementov. Tretji (3.) vodonosnik – termalni vodonosnik: za termalni vodonosnik veljajo podobni pogoji kot za terciarni vodonosnik, ko gre za zajetja termalne vode iz terciarnih plasti. Zajetje iz predterciarne podlage je le zelo majhno. Za oceno stanja VTPodV Dravska kotlina je v sedanjem času s stališča kakovosti pomemben predvsem aluvialni vodonosnik, s stališča količine pa sta pomembnejša terciarni in termalni vodonosnik. Značilni prispevki človekovega delovanja, ki so izraženi na celotnem VT, so nitrati in pesticidi (predvsem atrazin, desetilatrazin). S pomanjkljivim nadzorom nad izkoriščanjem podzemne vode iz 2. vodonosnika v terciarnih sedimentih 33 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja lahko prihaja do preizkoriščanja zalog in prodora omenjenih onesnaženj iz aluvialnega vodonosnika v terciarni vodonosnik. VTPodV MURSKA KOTLINA Celotno telo podzemne vode Murske kotline se nahaja v treh značilnih vodonosnikih, ki si sledijo po globini. Prvi (1.) vodonosnik je prodno peščeni zasip Mure – aluvialni vodonosnik, ki ga sestavljajo debelozrnati terestrični sedimenti (prod, pesek, melj) kvartarne starosti. Drugi (2.) vodonosnik je vodonosnik v terciarnih sedimentih, ki ga sestavljajo pesek, prod, melj, glina, lapor terciarni starosti. Vodonosnik je hidrodinamsko zaprtega tipa in je v celoti omočen. Ekonomsko zanimivo izdatnost tega vodonosnika, kjer se izkoriščajo pomembne zaloge mineralne vode, pogojujejo posamezne tanke plasti pretežno pliocenskih prodno-peščenih sedimentov, ki se nahajajo med zelo slabo prepustnimi glinastimi plastmi. Prodno-peščene plasti izdanjajo na površini na obrobnih delih Slovenskih goric, v manjši meri pa prihajajo v stik tudi neposredno s prodno-peščenimi sedimenti v podlagi aluvialnega vodonosnika. Ob preizkoriščanju podzemne vode iz drugega vodonosnika bi lahko prišlo do vdorov bolj obremenjene podzemne vode iz prvega vodonosnika. Tretji (3.) vodonosnik je termalni vodonosnik v globljih terciarnih sedimentih in predterciarni podlagi. Sestavljajo ga pesek, prod, melj, glina ter metamorfne in mestoma karbonatne kamnine, po starosti v razponu od paleozoika do terciarja. Vodonosnik je zaprt z arteško podzemno vodo. Za termalni vodonosnik veljajo podobni pogoji kot za terciarni vodonosnik, pri čemer predstavljajo pomembno geogeno ozadje tudi ogljikovodiki in spremljajoče zvrsti. Stratifikacija telesa podzemne vode je značilna med tremi vodonosniki. Pomembna stratifikacija znotraj vodonosnika pa se pojavlja v prvem vodonosniku z razlikami med plitvejšim, bolj prezračenim delom v kvartarnih nanosih in manj prezračenim delom v spodaj ležečih pliokvartarnih nanosih. V teh je podzemna voda manj obremenjena z nitrati, v povišanih vrednostih naravnega ozadja pa se pojavljata železo in mangan. V spodnjih plasteh lahko prihaja do počasnejše razgradnje pesticidov. Vrhnje geološke plasti predstavljajo aluvialni debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, prod, grušč) kvartarne starosti in pretežno silikatne, vendar tudi karbonatne petrografske sestave. Pretežen delež VTPodV je izredno visoko ranljiv, saj ni pomembnih krovnih zaščitnih plasti. Podzemna voda v kvartarnih naplavinah na Murskem in Ljutomerskem polju se pretežno napaja iz padavin, ki neposredno padejo na prodno površino, delno iz potokov, ki pritečejo iz terciarnega obrobja Slovenskih goric in Goričkega, delno pa iz Mure. Na posameznih delih območja VT Murska kotlina je omočeni del 1. vodonosnika debel le nekaj metrov, prav tako pa tudi nenasičena cona. Majhna debelina vodonosnika in nizka infiltracija (200–300 mm/leto) predstavljata izrazito neugodne naravne razmere za ohranjanje stanja podzemne vode. Prostornina celotnega VT se z infiltracijo teoretično obnovi v času reda velikosti 10 let. Tok podzemne vode je v splošnem vzporeden z reko Muro, zato so izmenjave med površinsko in podzemno vodo značilne le za ožji pas vzdolž Mure. 34 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za ohranjanje stanja VTPodV Murska kotlina je v sedanjem času s stališča kemijskega stanja pomemben predvsem aluvialni vodonosnik. Značilni prispevki človekovega delovanja, ki so izraženi na celotnem VT, so nitrati, atrazin, desetilatrazin. S stališča ohranjanja količinskega stanja je najpomembnejši termalni vodonosnik. Sedanji posegi v ta vodonosnik povzročajo medsebojne vplive posameznih odvzemov in možno tudi poslabševanje hidrogeoloških razmer. Termalni vodonosnik je del večjega hidrogeološkega bazena (Mursko-Zalski bazen), ki pripada še sosednjim državam, Madžarski, Avstriji in Hrvaški. VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja prevladujejo vrhnje plasti z zapleteno hidrogeološko strukturo virov podzemne vode in zelo visokim napajanjem podzemne vode (> 300 mm/leto) v tektonskih enotah Južnih Alp, Zunanjih Dinaridov in Jadranskega predgorja (UNES-BGR, 2007). Napajanje podzemne vode z infiltracijo padavin se praviloma zmanjšuje v smeri VO od severa proti jugu, od 1.391 mm/leto v visokogorskih predelih Južnih Alp (VTPodV Julijske Alpe v porečju Soče) do 715 mm/leto v predelih Zunanjih Dinaridov in Jadranskega predgorja. Pomembnih zaščitnih krovnih plasti ni, razen nad globokimi vodonosniki, prekritimi s flišnimi plastmi in pod narivnimi strukturami. Sicer prevladuje visoka do izredno visoka ranljivost podzemne vode z majhno zadrževalno sposobnostjo širjenja onesnaževal. Še zlasti podzemna voda v kraških vodonosnikih je izredno visoko ranljiva na območjih vseh treh VT. Na območjih VT z visoko do izredno visoko ranljivostjo je ocenjeno, da se vsaj 90 % mase presežkov onesnaževal prenese v podzemno vodo. Za območja VT v kraških vodonosnikih je značilna zelo spremenljiva prepustnost vrhnjih plasti in tudi zelo spremenljiva izdatnost vodonosnikov. V teh vodonosnikih je količina obnovljivih zalog velika, vendar pa je njihova izkoristljivost omejena. Redko so možna zajetja z zmogljivostjo preko 50 l/s, večinoma pa so možna zajetja z nizko izdatnostjo (do 2 l/s). Najnižja izdatnost vodonosnikov, zmogljivost zajetij in izkoristljivost zalog podzemne vode je ocenjena za lokalne in omejene vodonosnike v flišnih in drugih klastičnih geoloških plasteh, ki po pojavu sledijo takoj za kraškimi vodonosniki. Povprečni faktor izkoristljivosti obnovljivih zalog za tri VTPodV je ocenjen na 6–12 %. Značilnosti vrhnjih plasti dajejo tudi glavne značilnosti kemijski sestavi podzemne vode. V splošnem velja, da so prevladujoče karbonatne geološke plasti s srednjo mineralizacijo in prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu gre za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne vode, tj. vode iz apnencev in dolomitov. Vodonosne plasti klastičnih sedimentov so značilne po pomembnem deležu karbonatnega veziva, kar daje v splošnem podobne značilnosti teh vod, kot jih imajo vode iz samih karbonatnih plasti. Tudi za te vode je značilna srednja mineralizacija s prevodnostjo okoli 400 μS/cm. Po hidrogeokemijskem tipu gre ravno tako za kalcijevo magnezijevo hidrogenkarbonatne 35 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja vode, z možnimi povečanimi deleži natrija in kalija, oziroma vode pretežno iz fliša ali sedimentov molasnega tipa. Naravno porazdelitev kemičnih prvin v tleh, ki prekrivajo vrhnje plasti, predstavljajo naslednje značilne geokemične združbe prvin: 1. Ni-Cu-Cr-Sc-Fe-V-Mn: značilna za tla kraških območij jugozahodne Slovenije (Obala in Kras z Brkini, Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota). Visoke vsebnosti teh prvin so posledica preperevanja paleogenskega in krednega fliša. 2. La-Y-Th-Zr-Ti-Nb: značilna za rjava pokarbonatna tla ali za terro rosso (najbolj značilna za območje VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota) 3. Mo-U: značilna za pokarbonatna rjava tla dinarskega krasa (le delno značilna edino za območje VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota). 4. Ca-Sr-Mg: značilna za visokogorski kras Julijskih Alp v porečju Soče. Poseben primer predstavlja onesnaženost tal in sedimentov s Hg na širšem območju Idrije. 2.1.2.2 VTPodV, od katerih so neposredno odvisni ekosistemi v površinskih vodah ali kopenski ekosistemi Opisane značilnosti vrhnjih plasti in povezave podzemnih in površinskih vod so vzrok, da imamo na VO Donave in Jadranskega morja veliko ekosistemov, ki so odvisni od podzemnih vod. Značilnosti vrhnjih plasti omogočajo dobro povezavo med podzemnimi in površinskimi vodami. Površinske vode večinoma drenirajo podzemno vodo iz vodonosnikov. Pomembna napajanja podzemne vode iz površinskih vod nastopajo v posameznih predelih VTPodV v aluvialnih sedimentih (predvsem VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina in Krška kotlina) ter na območjih VT v kraških vodonosnikih (predvsem VTPodV Kraška Ljubljanica in Dolenjski kras), kjer površinske vode ponekod v celoti ponikajo v kraška tla in napajajo podzemno vodo v kraških vodonosnikih. V obdobju prve določitve VTPodV Republike Slovenije ter v obdobju sprejemanja tega načrta je ZRSVN (2009) opredelil 66 upravljalskih območij (con) na 82 območjih Natura 2000 v digitalnih podatkovnih slojih in ključem z vrstami in habitatnimi tipi, odvisnimi neposredno od podzemne vode. Stanje ekosistemov odvisnih od podzemne vode na upravljalskih conah so določili na ZRSVN (2009). 13 con je v neugodnem stanju, 53 pa v ugodnem stanju. Ta območja se nahajajo na območjih vseh VTPodV na VO Donave, razen na območjih VTPodV Savinjska kotlina in Vzhodne Slovenske gorice. Na VO Jadranskega morja se ta območja nahajajo na območjih vseh treh VTPodV. Pomembna napajanja podzemne vode iz površinskih vod nastopajo v posameznih predelih vseh treh VTPodV v kraških vodonosnikih, kjer površinske vode ponekod v celoti ponikajo v kraška tla in napajajo podzemno vodo v kraških vodonosnikih. Popis območij ekosisemov odvisnih od podzemnih vod se vodi na ZRSVN. 36 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.1.3 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA VODA V primerjavi z drugimi državami sveta je Republika Slovenija nadpovprečno vodnata, vendar neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer pogojujeta različno razpoložljivost vode za rabo, tako za oskrbo prebivalcev s pitno vodo kot tudi za druge rabe. Dolžina površinskih rečnih tokov znaša 26.989 km (po TK 1 : 25.000), kar daje Republiki Sloveniji povprečno gostoto 1,33 km/km2 (HMZ RS MOP, 1998). Za Republiko Slovenijo so značilne raznolike hidrografske, geografske, padavinske, geološke in druge značilnosti, kar se odraža tudi na raznolikih specifičnih odtokih. Razmerje med najmanjšim in največjim specifičnim odtokom je 1 : 20. Povprečni specifični odtok v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 1971 do leta 2001 je 27,1 l/s/km2. Najmanjši specifični pretoki se pojavljajo na severozahodu Slovenije in so manjši kot 5 l/s/km2, največji pa na porečju Tolminke, ki so celo nekoliko nad 100 l/s/km2. V NUV so za posamezno VTPV določeni karakteristični pretoki (sQs in sQnp), število podeljenih vodnih pravic, količinsko ovrednotene podeljene vodne pravice, količinsko ovrednotene nepovratne rabe vode, količinsko ovrednotene povratne rabe vode, količinsko ovrednotene tehnološke vode, deleži rabljene vode v primerjavi s srednjimi obdobnimi pretoki – indeksi rabe vode, trendi rabe vode za gojenje vodnih organizmov in za proizvodnjo električne energije v malih hidroelektrarnah (v nadaljevanju mHE), pri oskrbi s pitno vodo pa je prikazano količinsko stanje načrpane vode in delež izgub. Za večino od 155 VTPV, z nekaj izjemami, so v točkah na koncu VT določeni karakteristični pretoki (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Izjemi sta tudi VT SI5VT5 VT Morje Piranski zaliv in SI5VT3 MPVT Morje Koprski zaliv, kjer so karakteristični pretoki določeni na vodomernih postajah na Drnici in Badaševici. Karakteristični pretoki so določeni s korelacijami, na podlagi arhivskih hidroloških podatkov Banke hidroloških podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO). Uporabljeni so podatki 30-letnega opazovanega niza v obdobju od leta 1971 do leta 2000 (ARSO, 2005). Količinski monitoring voda izvaja ARSO na državni mreži vodomernih postaj. Monitoring je prilagojen zahtevam in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije in potrebam izračuna vodne bilance na nacionalni ravni. Za določitev karakterističnih pretokov na VT so bili potrebni dodatni računi, saj točke na koncu VT ne sovpadajo z omenjenimi ARSO-vimi monitoring točkami. Karakteristični pretoki na VT so izračunani na podlagi korelacijskih faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami (IzVRS, 2009a in IzVRS, 2009b). Zaradi preredke merske mreže ni bilo možno določiti karakterističnih pretokov na nekaterih VTPV. V nekaterih primerih, ko merodajne vodomerne postaje niso delovala v celem omenjenem obdobju, so bili za izračun karakterističnih pretokov uporabljeni podatki drugega ustreznega obdobja. 37 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.1.3.1 Raba voda V skladu z Zakonom o vodah se raba voda deli na splošno in posebno rabo voda. Splošna raba voda Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro, če s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic. Splošna raba voda obsega predvsem rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. Splošna raba voda je brezplačna in zanjo ni potrebna pridobitev posebnega akta. Posebna raba voda Vsaka raba, ki presega meje splošne rabe vodnega ali morskega dobra in raba naplavin, se smatra za posebno rabo voda. Zanjo je treba pridobiti vodno pravico v obliki vodnega dovoljenja ali koncesije. Z uveljavitvijo Zakona o vodah je od leta 2002 za posebno rabo voda potrebno pridobiti tudi vodno dovoljenje. Posledično se je število vlog in izdanih vodnih dovoljenj v prehodnem obdobju do leta 2004 in kasneje skokovito povečalo. Z namenom priprave skupne evidence rabe voda, je Inštitut za vode Republike Slovenije (v nadaljevanju IzVRS) združil podatke vodne knjige ARSO (vodnih dovoljenj) in podatke podeljenih koncesij v skupno evidenco podeljenih vodnih pravic na površinskih vodah. Hkrati je bila evidenca dopolnjena še s podatki o rabi voda za proizvodnjo električne energije v velikih HE.. Na ta način je nastala skupna evidenca rabe voda, ki jo sestavljajo podeljene vodne pravice za rabo voda za: vzrejo vodnih organizmov v celinskih vodah (PrV), proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo do 10 MW (PrV), proizvodnjo električne energije elektrarnah z močjo do nad 10 MW (PrV), druge tehnološke vode (T), tehnološke vode pri hlajenju v termoelektrarnah (NrV), tehnološke vode pri hlajenju v jedrski elektrarni (PrV), namakanje (NrV), pitno vodo (NrV), proizvodnjo pijač (NrV), zalivanje (NrV), polnjenje bazenskih kopališč (PrV), termalno vodo (PrV), zasneževanje (NrV), pogon mlinov in žag (PrV) ter pridobivanje toplote (PrV). (PrV) ... povratni odvzem 38 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NrV) ... nepovratni odvzem (T) ... odvzemi za tehnološke vode, kjer ni znan delež vrnjene vode Do konca leta 2008 je za vodno pravico za rabo površinskih in podzemnih voda zaprosilo že skoraj 35.000 pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji. V letu 2008 je bilo izraženih največ potreb po rabi vode za tehnološke vode, za namakanje in za proizvodnjo električne energije (Preglednica 2-16). Preglednica 2-16: Podeljene vodne pravice za rabo voda (m3/s) do leta 2008 Skupna količina (m3/s) HE mHE Lastna oskrba s pitno vodo GJS Mlin/žaga Namakanje Ribogojnice Tehnološke vode Toplota Zalivanje Zasneževanje Bazen/kopal Termana voda Sava Drava Mura 1.438,5 4.120 0 385,5 67,1 0,5 0,0031 0,0012 0,0003 0,0020 0,0021 0 3,97 0,20 0 0,19549 8,0 0,0311 7,73 2,23 0,0034 30,98 0,34 0,6185 0,0145 0,006 0,008 0,0100 0,00037 1,35E-05 0,071 0,042 0 0 1,26 0 0 0 0 VO Donave 5.559 453,1 0,005 0,004 4,17 8,23 9,96 31,94 0,029 0,010 0,113 1,26 0 Jadranske reke z morjem 533,0 0 112,7 1,52 0,0003 0,000011 0,0111 0 2,79 2 2,33 0 0,60 0,0150 0,18 0,3800 0 0 3,72E-05 0,0300 0 0 0 0 0 0,0470 Soča VO JM 533,0 114,2 0,0003 0,0111 4,79 2,33 0,616 0,564 0 0,030 0 0 0,047 Vodna pravica se podeli tudi za odvzeme naplavin, ki se ločijo na odvzeme proda in mivke. Vodne pravice za odvzem naplavin so vključene v skupno evidenco rabe vode. V nadaljevanju je obravnavana posebna raba voda površinskih voda (v nadaljevanju: raba površinskih voda). Na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 40: Vodne pravice na površinskih vodah) so prikazane podeljene vodne pravice na površinskih vodah (približno 1.700). Območja pristanišč in plovnih poti na celinskih vodah in morju so prikazane na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 41: Območja pristanišč in plovnih poti). Indeks rabe vode (IRV) ali water exploitation index (WEI) uporablja Evropska okoljska agencija (EEA) kot kazalec rabe in pomanjkanja vode. IRV predstavlja razmerje med porabljeno vodo (npr. za potrebe namakanja, zalivanja, oskrbe s pitno vodo, hlajenja termoelektrarn ipd.) in razpoložljivo količino sladke vode, površinske in podzemne. IRV se navadno nanaša na porečje, povodje ali na celo državo. Vrednost indeksa nad 20 % nakazuje na pomanjkanje vode, vrednost nad 40 % pa je znak za resne probleme. Izračun indeksa IRV ni predmet tega načrta, se ga pa ocenjuje na približno 3 %. Za potrebe tega načrta sta izračunana po dva indeksa rabe površinskih voda za vsako VTPV. Prvi je indeks povratne rabe površinskih voda (IPrV), drugi je in indeks nepovratne rabe površinskih voda (INrV). V prvem primeru gre za rabo vode, ki se neposredno po rabi vrača v reko, v drugem primeru pa se voda na mestu odvzema porabi in se kasneje tako ali drugače vrača v vodni krog. V obeh primerih sta indeksa prikazana za posamezno 39 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VTPV v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 42: Indeksi povratne rabe površinskih voda in KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih voda). Indeks povratne rabe površinskih voda (IPrV) je izražen v odstotkih in predstavlja razmerje med vodo, ki se po odvzemu vrača v reko (npr. za potrebe mHE, HE, ribogojnic, za hlajenje NEK ipd.) in srednjim letnim pretokom. Indeks IPrV prikazuje obremenjenost VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za povratne odvzeme. Indeks je lahko večji od 100 %. VTPV so rangirana v tri razrede. Meje med razredi so manj kot 20 %, med 20 in 100 % in več kot 100 %. Q pr IPrV Q S ( VTPV ) , Kjer je: ΣQpr= skupna količina podeljenih vodnih pravic za povratno rabo površinskih voda in QS(VTPV) = obdobni srednji pretok na koncu VTPV. Indeks nepovratne rabe površinskih voda (INrV) je izražen v odstotkih in predstavlja razmerje med vodo, ki se porabi in se ne vrača v reko (npr. za potrebe namakanja, zalivanja, oskrbe s pitno vodo, za hlajenje termoelektrarn ipd.) in srednjim letnim pretokom. Indeks IUV prikazuje obremenjenost VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za povratne odvzeme. VTPV so rangirana v tri razrede. Meje med razredi so 0 %, med 0 in 20 % in več kot 20 %. Meje niso identične z mejami, kot jih uporablja EEA, ker se v Republiki Sloveniji rabi izrazito malo nepovratne rabe površinskih voda. Q INrV QS (VTPVnpr ) , Kjer je: ΣQnpr= skupna količina podeljenih vodnih pravic za nepovratno rabo površinskih voda in QS(VTPV) = obdobni srednji pretok na koncu VTPV. Trendi posameznih vrst rabe voda Trendi rabe voda so skladno z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09) obvezni del ekonomske analize obremenjevanja voda. V poglavju 2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA, povezanih z obremenjevanjem voda so prikazani trendi odvzema vode po posameznih sektorjih in trend rabe vode za pridobivanje energije v sektorju energetika. Proizvodnja električne energije Raba voda za proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo do 10 MW 40 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Po podatkih iz začetka leta 2007 je na VO Donave podeljenih 329, na VO Jadranskega morja pa 93 koncesij za rabo voda za proizvodnjo električne energije v mHE. Njihova skupna moč znaša približno 90 MW s približno letno proizvodnjo 290 GWh električne energije. Na VO Donave najbolj je obremenjeno VTPV Savinja povirje–Letuš s 53, na VO Jadranskega morja pa VTPV Idrijca Podroteja – sotočje z Bačo z 41 podeljenimi koncesijami (Slika 2—1). Slika 2—1: Delež podeljenih vodnih pravic za proizvodnjo električne energije na posameznem VO Raba voda za proizvodnjo električne energije v elektrarnah z močjo nad 10 MW Elektrarne z več kot 10 MW nazivne instalirane električne moči sodijo med velike elektrarne (Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 71/07)). Na slovenski strani reke Mure ni velikih HE. Vlada Republike Slovenije je leta 2005 izdala Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu VT reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05). Na slovenski strani reke Drave je 8 velikih HE. Letna proizvodnja v teh elektrarnah je 2.646 GWh električne energije, kar predstavlja 68,1 % delež celotne proizvedene električne energije iz velikih HE v Republiki Sloveniji.. Skupna moč na pragu je 575 MW, povprečen inštaliran pretok pa 515 m3/s (DEM, 2011). Na reki Savi je 6 velikih HE. Letna proizvodnja v teh elektrarnah je 589 GWh električne energije, kar predstavlja 15,2 % delež celotne proizvedene električne energije iz velikih HE v Republiki Sloveniji. Skupna moč na pragu je 193 MW, povprečen inštaliran pretok pa 324 m3/s (SEL, 2011). Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o koncesiji za 9 HE na Savi od Ježice do Suhadola. Problematika je podrobneje opisana v poglavju Odstopanja od okoljskih ciljev, NUV. 41 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na reki Soči je 6 velikih HE (Preglednica 2 16), med njimi tudi prva črpalna HE v Republiki Sloveniji, Avče. Karakteristični podatki velikih HE v Republiki Sloveniji so prikazani v preglednici (Preglednica 2-17) Na slovenski strani reke Drave je 8 velikih HE. Letna proizvodnja električne energije v teh elektrarnah je približno 2.650 milijonov kWh električne energije, kar predstavlja 25,5 % delež celotne proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. Skupna moč na pragu je 577 MW, povprečen inštaliran pretok pa 510 m3/s. Na reki Savi so 4 velike HE. Letna proizvodnja električne energije v teh elektrarnah je približno 300 milijonov kWh električne energije, kar predstavlja 3 % delež celotne proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. Vlada je leta 2006 sprejela uredbo o koncesiji za 9 HE na Savi od Ježice do Suhadola. Problematika je podrobneje opisana v poglavju 5.5 Možnosti odstopanj od okoljskih ciljev, NUV. Na reki Soči je 5 velikih HE (Preglednica 2-17), v poskusnem obratovanju je šesta, HE Avče, ki je prva črpalna HE v Republiki Sloveniji. Karakteristični podatki velikih HE v Republiki Sloveniji so prikazani v preglednici (Preglednica 2-17). Preglednica 2-17: Velike HE Letna proizvodnja (GWh) Moč na pragu (MW) Število agregatov Inštaliran pretok (m3/s) Dravograd 142 26 3 420 Vuzenica Vuhred Ožbalt Fala Mariborski otok Zlatoličje Formin Moste Mavčiče Medvode Vrhovo Boštanj Blanca Solkan Doblar 1 Doblar 2 Plave 1 Plave 2 Avče 247 297 305 260 270 56 72 73 58 60 3 3 3 3 3 550 550 550 550 550 577 548 59 + 5 62 72 116 115 160 105 150 199 80 116 426 114 116 13 +8 38 25 34 32,5 42,5 32 30 40 15 20 185 2 2 3 +1 2 2 3 3 3 3 3 1 2 1 1 450 500 28,5+6 260 150 500 500 500 180 75 105 68 105 40 HE 42 Porečje Drava Sava Soča Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Raba vode v zadrževalnikih V Republiki Sloveniji je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajenih mnogo zadrževalnikov (PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov in KARTOGRAFSKA PRILOGA 44: Namembnost zadrževalnikov). V zadnjih 20 letih so se na njih razvile rabe in dejavnosti, ki v precejšnji meri omejujejo učinkovito izvajanje prvotne rabe voda. To je predvsem ribištvo, vse vrste rekreacij in turizem. Nekatera območja zadrževalnikov so postala tudi naravni rezervati, Natura 2000 območja ali ekološko pomembna območja. Nekatera zemljišča pod zadrževalniki in celo pregradami so v privatni lasti, kar otežuje nadzor, ukrepanje in pravno ureditev statusa teh zadrževalnikov. Ponekod so se primarne namembnosti zadrževalnikov s časom povsem podredile sekundarnim namembnostim. V tem vodnonačtovalskem obdobju je v programu naloga, s katero bodo opredeljeni potencialni nosilci dejavnosti (rabe voda) in določene osnove za učinkovito sofinanciranje vzdrževanja, investiranja in rednega monitoringa (Globevnik, 2010). V preglednici (PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov) je za vsak zadrževalnik vpisan osnovni nameni ob izgradnji (razlog zakaj je bil zadrževalnik zgrajen). Ta informacija lahko služi kot izhodiščno stanje ocene »primarne rabe zadrževalnikov«. Ne glede na osnovni namen izgradnje se je za vsako pregrado že v fazi projektiranja upoštevala varnost pred poplavami. Tako imajo vse pregrade dodatno varnostno višino zaradi varstva pred poplavami ter objekte za prelivanje visokih voda ob ekstremnih dogodkih (Globevnik, 2010). 2.1.3.2 Oskrba s pitno vodo – površinske in podzemne vode Raba voda za oskrbo s pitno vodo je ena izmed vrst posebne rabe voda in ima prednost pred drugimi rabami. Podatki v nadaljevanju poglavja se nanašajo na skupno količino podzemnih in površinskih voda, saj se v Republiki Sloveniji vodijo le skupne evidence o rabi vode za oskrbo s pitno vodo. Za vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo, se uporablja pretežno podzemna voda, delež površinske vode znaša le okoli 3 %. V Republiki Sloveniji je v letih od 2002 do leta 2006 znašala povprečna letna količina načrpane vode za oskrbo s pitno vodo o vodo 172 milijonov m3. Vododeficitarna območja Vododeficitarna območja so določena na podlagi modela, ki je upošteval več kriterijev, med drugim presek poligonov hidrogeoloških značilnosti (zakraselih kamenin – kras) s poligoni hidrografskih območij (v nadaljevanju HGO) z minimalnimi letnimi specifični pretoki z 20 letno povratno dobo 20q manjšimi od 1 l/s/km2 ter odštetimi poligoni intergranularne poroznosti večje izdatnosti (aluvij) in poligonov obrežnih pasov večjih rek v pasu 3 km levo in desno od osi reke. Rezultat modela je podal kot vododeficitarna vsa območja na krasu, območja in kjer je specifični odtok manjši od 1 l/s/km2 brez aluvialnih območij in brez 3 km obrežnih pasov rek, ob pogoju, da so dobljeni poligoni večji od 50 km2 (vir: Katalog podatkovnih virov, medmrežje, 25. 11. 2008). 43 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—2: Vododeficitarna območja (http://ksh.fgg.uni-lj.si/ewnsi/) Pregled oskrbe s pitno vodo V tem načrtu so podatki o oskrbi s pitno vodo izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), 2008 (Vir: medmrežje, maj 2008) in podatkov Operativnega programa oskrbe s pitno vodo (2006): - količine načrpane vode, namenjene oskrbi s pitno vodo (v 1.000 m3), - delež izgub (%) in - delež prebivalcev, priključen na vodooskrbni sistem (%). Na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 76: Prikaz priključenosti stanovanj na vodovodne sisteme po občinah) je prikazana razvitost infrastrukture za oskrbo s pitno vodo v posameznih občinah. V zbirki podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo je bilo v letu 2004 vpisanih 977 oskrbovalnih območij, iz katerih se je oskrbovalo s pitno vodo 1.840.135 prebivalcev, kar pomeni 92 % prebivalcev Republike Slovenije (Operativni program oskrbe s pitno vodo, MOP, 2006). Največji delež priključenih stanovanj je v osrednjem in zahodnem delu Republike Slovenije, najmanjši pa v severovzhodnem delu Republike Slovenije. To problematiko rešuje Operativni program oskrbe s pitno vodo, 2006, ki je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Predstavlja program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev oskrbe z ustrezno pitno vodo. Ta program pomeni izhodišča za normativno razporejanje, tako časovno kakor krajevno, ter smotrno porabo finančnih sredstev, ki so trenutno na voljo za investicije in investicijsko vzdrževanje na področju komunalnega opremljanja za namene oskrbe s pitno vodo. Podrobni cilji, ki so navedeni v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo, so: - izgradnja večjih vodovodnih sistemov na območjih z najmanjšim deležem priključenih stanovanj na vodovodna omrežja, 44 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - zmanjševanje izgub in sanacija vodovodnih sistemov, - zaščita vodnih virov (trajnost oskrbe, vodne količine), - zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno pitno vodo (zdravstveno ustrezna pitna voda), zagotovitev stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo. Podatki v preglednici (Preglednica 2-18) kažejo količino načrpane vode ter izgub. Na VO Donave so bile izgube v obdobju od leta 2002 do leta 2006 sorazmerno konstantne in so bile manjše od slovenskega povprečja, ki znaša 25 %. Največ izgub so izmerili leta 2005 na povodju Jadranskih rek z morjem, 40 %. To kaže na potrebo po sanaciji vodooskrbnih sistemov, predvsem s ciljem zmanjšanja izgub. Preglednica 2-18: Oskrba s pitno vodo – porabljena voda v obdobju od leta 2002 do leta 2006 (v 1.000 m3) (SURS, medmrežje, sept. 2008) VO Sektor / leto 2002 2003 2004 2005 2006 Načrpana voda* 162.636 155.409 140.349 139.333 14.241 Izgubljena voda v sistemu VO Donave 46.689 38.177 28.815 32.292 35.591 za oskrbo s pitno vodo Delež izgubljene vode (%) 29 25 21 23 25 Načrpana voda 24.473 23.282 22.116 24.121 23.797 VO Izgubljena voda v sistemu Jadranskega 7.213 4.559 5.646 8.259 7.427 za oskrbo s pitno vodo morja Delež izgubljene vode (%) 29 20 26 34 31 Viri površinske vode, ki se jih uporablja za oskrbo s pitno vodo V program spremljanja kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo so, glede na zahteve vodne direktive, vključena le tista VT, ki zagotavljajo v poprečju več kot 100 m3 vode. (ARSO (2007b). Viri površinske vode, ki se jih uporablja za oskrbo s pitno vodo na VO Donave: - Bistrica – vodarna Ošelj Zg. Bistrica - Hudinja – vodarna Hudinja nad Vitanjem, - Ljubija – vodarna Ljubija, - Kolpa – vodarna Vinica in - Potok Podresnik – vodno zajetje Podresnik na Rakitni. V Pomurju je raven oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo precej pod slovenskim povprečjem, kar predstavlja zdravstveni in socialni problem. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s: - pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah (predvsem na območju Goričkega), - zagotavljanjem zadostne količine pitne vode, - zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij). V slovenskem merilu je, glede na navedene probleme, Pomurje veliko vododeficitarno območje, vendar pa je, glede na predvideno porabo pitne vode za oskrbo prebivalstva 45 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (700 l/s) in ocenjenimi količinami vodnih virov, vode na območju Pomurja dovolj. Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta bila oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in varovanje vodnih virov v Pomurju uvrščena med prednostne naloge. Projekt se financira tudi iz kohezijskih skladov EU (MOP – Program priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev celovite oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja, Ljubljana, MOP 2006 (Uradni list RS, št. 40/06)). V Pomurju ni večjih odvzemov površinskih voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo. Iz struge reke Bistrice se zajema površinska voda, ki je vir pitne vode za približno 8.000 prebivalcev. Vodo Bistrice dovaja v vodarno kratek odprt dovodni kanal. Kontrola kakovosti vode se izvaja na dovodnem kanalu v zajetje (ARSO 2007b). V okviru rekonstrukcije celotnega vodovodnega sistema je bila v letu 2008 izvedena tudi rekonstrukcija vodarne Zgornja Bistrica. Prehajajo na sistem čiščenja vode z mikrofiltracijo ali ultrafiltracijo. V kolikor se zaloge površinskih voda za namene pitne vode zmanjšajo do kritične meje, se prične z izkoriščanjem podzemnih voda. Reka Hudinja je vir pitne vode za več kot 30.000 prebivalcev in je pomemben vir pitne vode na celjskem. Hudinja teče prosto po površini cca 5 km pred zajetjem, zato je vpliv površinskega onesnaženja velik. Največ težav povzročajo gnojne jame in črna odlagališča odpadkov. Vodo se zajema bočno na vstopu na vstopu v dovodni kanal (ARSO 2007b). Tudi Ljubija oskrbuje približno 30.000 prebivalcev. Izvir Ljubije je kraški izvir na obrobju planote Golte. Večji del planote predstavlja zakrasela tla, ki so dober kraško do kraškorazpoklinski vodonosnik. Vodo Ljubije se zajema približno 500 m dolvodno od izvira. Zajetje je na desnem bregu Ljubije (ARSO 2007b). Kolpa pri Vinici je vir pitne vode za približno 1.400 prebivalcev Vinice z okolico. Zajetje pitne vode je na levem bregu Kolpe, cca 1m pod prodnim dnom. Voda se zbira v rezervoarju kapacitete 100 m3 (ARSO 2007b). Na Rakitni je zajetje za pitno vodo, kjer se zajema vodo iz potoka Podresnik. Nahaja se na rakitniški planoti in oskrbuje okoli 450 prebivalcev. Na VO Jadranskega morja se za oskrbo s pitno vodo uporablja le en vir površinske vode: - Soča – vodarna Močila, Ajba Soča, zajetje na pregradi Ajba, je vir pitne vode za približno 2.000 prebivalcev. Vodarna Močila črpa vodo reke Soče iz podzemnega dovodnega kanala za HE Plave (ARSO 2007b). 2.1.4 OCENA KOLIČINSKEGA STANJA NAPLAVIN V Republiki Sloveniji se monitoring transporta rečnih naplavin izvaja le v okviru monitoringa suspendiranega materiala. Le-tega izvaja ARSO v okviru svojih rednih dejavnosti. Monitoring prodonosnosti se v Republiki Sloveniji ne izvaja, zato bi ga bilo potrebno uvesti v prakso z dopolnilnimi ukrepi NUV. Ob pripravi predhodnega programa bi bilo potrebno urediti način celostnega spremljanja rečnih naplavin na državni ravni. 46 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Meritev vsebnosti suspendiranega materiala je namenjena izračunu skupne množine suspendiranega materiala v vodi, ki se premesti preko izbranega prereza reke v enem letu. Produkt koncentracije s srednjo dnevno vrednostjo pretoka je transport suspendiranega materiala S (kg/s). Rezultat dinamike premeščanja materiala je zapolnjevanje zadrževalnikov, zablatenje rečnega dna, otežen je naravni ciklus kroženja vode zaradi slabšega dreniranja v vodonosnike ter ne nazadnje so, zlasti drobna zrna, nosilci kemijskega onesnaženja. Monitoring vsebnosti suspendiranega materiala izvaja ARSO po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije »Guide to hydrological practices« in v skladu standardom ISO 4363:2002 »Measurement of liquid flow in open channels – Methods for measurement of characteristics of suspended sediment«. Vsakoletni podatki o vsebnosti in transportu suspendiranega materiala so objavljeni v publikaciji Hidrološki letopis Slovenije. Ocena količine in prostorske razporeditve naplavin na VO Donave in na VO Jadranskega morja Do leta 2006 so na ARSO izvajali kontinuirani monitoring suspendiranega materiala, po tem letu pa se je monitoring izvajal le še kot odvzem posameznih vzorcev na izbranih vodomernih postajah. Monitoring suspendiranega materiala se izvaja na izbranih vodomernih postajah v skladu s Programom hidrološkega monitoringa površinskih voda, ki je za posamezno leto dostopen na spletnih straneh ARSO. Redni vsakodnevni odvzem vzorcev je nazadnje potekal leta 2006 na petih vodomernih postajah na VO Donave in eni vodomerni postaji na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-20, Preglednica 2-20, Slika 2—3). 47 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-19: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Donave za leto 2006 Reka Vodomerna postaja Letna količina (kg) Opomba Podatki niso popolni za meseca Mura Gornja Radgona I 316.551.456 september in december. Sava Radovljica I 14.362.272 Podatki niso popolni za mesec julij. Podatki niso popolni za mesec Sava Hrastnik 139.917.888 november. Podatki niso popolni za mesece februar, april, maj, junij in julij. Sora Suha I 13.066.272 Savinja Veliko Širje I 40.134.528 Podatki niso popolni za mesece marec, april, maj, junij in julij. Slika 2—3: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala po vodomernih postajah na VO Donave za leto 2006 Preglednica 2-20: Letna količina prenesenega suspendiranega materiala (kg) na VO Jadranskega morja za leto 2006 Reka Vipava Vodomerna postaja Miren I Letna količina (kg) 9.147.168 Opomba Podatki niso december popolni za mesec 2.1.5 POMEMBNEJŠI OBJEKTI IN NAPRAVE VODNE INFRASTRUKTURE Podatki o vodnih objektih, napravah in ureditvah so zbrani v vodnem katastru (155. člen Zakona o vodah). Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05) podrobneje določa, kateri vodni objekti, naprave ali ureditve se štejejo za vodno infrastrukturo. 48 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za vodno infrastrukturo se šteje objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa voda. Mednjo sodijo tudi vodotoki, ki so nastali zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralniki, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če so namenjeni izvajanju javnih služb po Zakonu o vodah. Ker vodni kataster še ne omogoča poizvedbe po pomembnejših objektih in napravah vodne infrastrukture, so na podlagi podatkovnih baz ARSO na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 11: Pomembnejši objekti in naprave vodne infrastrukture) prikazani vsi objekti in naprave vodne infrastrukture. V tem vodnonačtovalskem obdobju bo zato potrebno nadgraditi aplikacijo za pregledovanje podatkov vodnega katastra z namenom omogočanja različnih poizvedb. 2.1.6 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE 2.1.6.1 Negotovosti in vrzeli na področju VTPV Prva določitev VTPV je bila izvedena leta 2005 v skladu s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11). Meje med samostojnimi VTPV rek in jezer ter kopenske meje VTPV morja so določene z upoštevanjem tipov, naravnih hidromorfoloških pojavov, antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti površinskih voda ali njihovih delov in pomembno različnega stanja posameznih delov površinskih voda ali njihovih delov. Za potrebe prve določitve VTPV so bili kot kriterij tipologije rek in jezer uporabljeni rezultati študije ekološke regionalizacije na osnovi hidroekoregij (IzVRS, 2004). V kasnejšem obdobju je bila s poglobljenim pristopom razvita tipologija rek in jezer (IzVRS, 2007), kar je eden glavnih razlogov za revizijo obstoječe določitve VTPV oziroma za drugo določitev VTPV. Neusklajenost določitve VTPV in tipologije VTPV ni sprejemljiva z vidika postopka določitve VTPV in dolgoročno ne zagotavlja konsistentnega upravljanja VTPV. Z uskladitvijo VTPV s tipologijo bodo tudi popolneje izpolnjene zahteve Zakona o vodah in zahteve vodne direktive. 2.1.6.2 Negotovosti in vrzeli, vezane na pomembnejše objekte in naprave vodne infrastrukture Zaradi preredke mreže vodomernih postaj državne hidrološke službe (ARSO) ponekod ni bila možna ocena karakterističnih pretokov in indeksov rabe voda. Na področju podeljevanja vodnih pravic in rabe voda so nastale večje spremembe s sprejetjem Zakona o vodah. Sprememba zakonodaje je z zahtevo po prilagoditvi vodnih pravic povzročila, da se je v obdobju od leta 2002 do leta 2008 podelilo skoraj 35.000 vodnih pravic za rabo vode iz izvirov, površinskih in podzemnih voda. Ogromno število prispelih vlog leta 2004 (dve leti po spremenjeni zakonodaji) ima za posledico večjo 49 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja nezanesljivost določenih trendov rabe voda. V tem načrtu so prikazani le trendi rabe voda za proizvodnjo električne energije in ribogojstvo, saj imata iz zgodovinskih razlogov ti dve rabi voda daljše nize podatkov. Za ostale rabe voda bodo trendi določeni v naslednjem vodnonačrtovalskem obdobju, ko bodo na razpolago daljši časovni nizi podatkov tudi za druge vrste rabe voda. V vodni knjigi so podatki o dovoljeni količini vode za rabo. Le-ta se razlikuje od dejanske količine rabljene vode, zato količinsko vrednotenje rabe voda ni nezanesljivo. Pri določitvi deležev povratnih in nepovratnih odvzemov je bila raba voda za tehnološke vode obravnavana ločeno, ker večina vodnih pravic za rabo vode za tehnološke namene nima podatka ali gre za povratni ali nepovratni odvzem. Zaradi vrzeli v podatkih niso prikazane plovne poti na celinskih vodah, ki so določene na podlagi sprejetih občinskih odlokov. Oskrba s pitno vodo Za Republiko Slovenijo velja, da sestavlja vodo, namenjeno oskrbi s pitno vodo 97 % podzemne vode in le 3 % površinske vode. Tako so bile za prikaz stanja oskrbe s pitno vodo podane vrednosti, ki se nanašajo na skupno količino vse vode (podzemne vode z izviri in površinske vode) in ne le površinske vode oz. le podzemne vode. Vododeficitarnost Uporabljena je najboljša razpoložljiva karta vododeficitarnosti, ki pa ne zajema podatka o razvitosti vodne infrastrukture. 2.2 Prikaz območij s posebnimi zahtevami Območja s posebnimi zahtevami so tista območja, za katera predpisi določajo v povezavi z vodami dopolnilne cilje in zahteve zaradi njihovega varstva. Območja s posebnimi zahtevami so natančneje določena z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06). Tako so v sklopu teh območij obravnavana: varstvena območja po predpisih o vodah, in sicer vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, ogrožena območja, občutljiva in ranljiva območja po predpisih varstva okolja, območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, in območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo. 50 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.2.1 VODOVARSTVENA OBMOČJA Vodovarstvena območja so glede na Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06) namenjena varovanju vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo, prehrano ljudi, če gre za mineralne in termo-mineralne vode, in proizvodnjo pijač (KARTOGRAFSKA PRILOGA 52: Vodovarstvena območja in PRILOGA IV Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi načrta upravljanja voda). Popis vodovarstvenih območij se vodi v podatkovni bazi ARSO (2009). VO Donave Po navedenem pravilniku je na VO Donave z državnimi uredbami zavarovano 266 od skupno 1.904 vodnih virov (stanje do marca 2009). Za njihovo varovanje je določenih 149 vodovarstvenih območij s skupno površino 1.059 km2. Preostalih 1.638 vodnih virov je varovanih še z občinskimi odloki (Preglednica 2-21). Za njihovo varovanje je določenih 1.094 varstvenih pasov s skupno površino 1.534 km2. Obremenitve VTPodV na vodovarstvenih območjih in varstvenih pasovih so pomembne na območjih VTPodV Murska kotlina, Dravska kotlina in Krška kotlina, kjer ogrožajo doseganje dobrega stanja vode, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo. Na območjih VT Dolenjski kras, Posavsko hribovje do osrednje Sotle se pojavljajo občasne in lokalne težave pri oskrbi s pitno vodo. Preglednica 2-21: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na VO Donava Število objektov Število objektov Ime VTPodV varovanih z varovanih z Uredbami Občinskimi odloki 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 75 46 1002 Savinjska kotlina / 12 1003 Krška kotlina / 2 1004 Julijske Alpe v porečju Save / 53 1005 Karavanke / 48 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle / 125 14 197 57 328 / 158 40 115 1011 Dolenjski kras 1 332 3012 Dravska kotlina 48 10 3013 Vzhodne Alpe 23 76 3014 Haloze in Dravinjske gorice 3 14 3015 Zahodne Slovenske gorice 3 2 4016 Murska kotlina 2 85 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 1010 Kraška Ljubljanica 51 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4017 Vzhodne Slovenske gorice / Število objektov varovanih z Občinskimi odloki 27 4018 Goričko / 8 Ime VTPodV Število objektov varovanih z Uredbami VO Jadranskega morja Po navedenem pravilniku je na VO Jadranskega morja z državnimi uredbami zavarovano 32 od skupno 226 vodnih virov (stanje do marca 2009). Za njihovo varovanje je določenih 29 vodovarstvenih območij s skupno površino 235 km2. Preostalih 194 vodnih virov je varovanih še z občinskimi odloki (Preglednica 2-22). Za njihovo varovanje je določenih 105 vodovarstvenih območij s skupno površino 626 km2. Obremenitve VTPodV na vodovarstvenih območjih so razmeroma majhne in ne ogrožajo doseganja dobrega stanja vode, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo. Preglednica 2-22: Število objektov varovanih z vodovarstvenimi območji in varstvenimi pasovi na VO Jadranskega morja Število objektov Število objektov Ime VTPodV varovanih z varovanih z Uredbami Občinskimi odloki 5019 Obala in Kras z Brkini 32 28 6020 Julijske Alpe v porečju Soče / 18 6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota / 148 2.2.2 KOPALNE VODE Kopalne vode so določene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/08, 30. in 31. člen). Pri tem se glede na vrsto delijo na: - kopalna območja, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano in na - naravna kopališča, ki so območja, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč. Seznam kopalnih voda ter vrsta in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda so v nacionalni zakonodaji podrobneje določene z dvema podzakonskima aktoma, in sicer z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) in s Pravilnikom o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08), ki povzemata zahteve Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi direktive 76/160/EGS (v nadaljevanju nova kopalna direktiva). Pred njeno uveljavitvijo je zahteve za kopalne vode določala Direktiva Sveta 76/160/EGS z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (v nadaljevanju stara kopalna direktiva). Zahteve spremljanja in 52 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ugotavljanja kakovosti vode je od leta 2004 do 2009 določal Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Uradni list RS, št. 73/03 in 96/06), ki je deloma povzel zahteve stare kopalne direktive iz leta 1976. V obdobju 2004–2008 je bilo na VO Donave določenih 8 kopalnih območij in 4 naravna kopališča, na katerih se je spremljala tudi kakovost vode. S sprejemom Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda v letu 2008 (Uradni list RS, št. 25/08) se je število kopalnih območji povečalo na 16. Dodana so bila nova območja na Bohinjskem in Blejskem jezeru ter na reki Kolpi. Kopalne vode so prikazane v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 53: Kopalne vode). VO Donave Seznam kopalnih voda za VO Donave zajema skupno 20 kopalnih voda, pri čemer se jih 30 % nahaja v zgornjem delu porečja Save (kopalne vode na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na Šobčevem bajerju) in 70 % v spodnjem delu porečja Save (kopalne vode na reki Krki in Kolpi). VO Jadranskega morja Seznam kopalnih voda za VO Jadranskega zajema skupno 28 kopalnih voda, pri čemer se jih 25 % nahaja na povodju Soče (kopalne vode na reki Idrijci, Nadiži in Soči) in 75 % na povodju Jadranskih rek z morjem (21 kopalnih voda na morju). V obdobju 2004–2008 se je kakovost spremljala na 25 kopalnih vodah, v seznam sta bili dodani dve kopalni območji (Tolmin I in Pri svetilniku) ter naravno kopališče Delfin. 2.2.3 OGROŽENA OBMOČJA Družba zaznava naravne dogodke določene jakosti, pogostosti nastopa in razsežnosti procesa kot naravne nevarnosti, njihove posledice pa kot naravne nesreče. Škodljive posledice dogodkov in družbena, gospodarska in okoljska ogroženost so močno odvisni od prisotnosti, razporeditve in značilnosti škodnega potenciala. S posegi v vodni režim spreminjamo tako objektivne nevarnostne razmere, kakor tudi subjektivno zaznavo ogroženosti in tveganj. Nevarnostni potencial se bo v prihodnje verjetno povečeval, zlasti zaradi spreminjanja podnebnih razmer in pokrovnosti tal. Ob sočasnem povečevanju škodnega potenciala zaradi razraščanja urbanizacije lahko pričakujemo tudi pogostejše pojavljanje konflikta interesov, ki ga bo potrebno upoštevati pri načrtovanju upravljanja voda tudi skozi analizo in obvladovanje poplavnih tveganj. Metodološki proces določanja ogroženih območij predstavlja temeljno izhodišče preventivnega obvladovanja tveganj zaradi škodljivega delovanja voda. Ogrožena 53 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja območja in njihovo določitev opredeljuje odnos med nevarnostnim in škodnim potencialom naravnih dogodkov. Naravnega pojava ali dogodka (poplava, potres, požar, nevihta, zemeljski plaz ipd.), ki v območju svojega delovanja družbi ne more povzročiti škode, ne moremo šteti za nevarnost, podobno kot škoda ne nastane, če na nevarnem območju ni potenciala za nastanek škode. Nevarnostni potencial naravnih dogodkov je torej skupek vseh možnih nevarnostnih scenarijev na izbranem območju, škodni potencial pa skupek možnih škod ob nastopu določene nevarnosti in je opredeljen z izpostavljenostjo, razporeditvijo, odpornostjo in vrednostjo fizičnih elementov prostora. Prostorsko in časovno sovpadanje obeh potencialov povzroča družbeno, gospodarsko in okoljsko ogroženost (Slika 2—4). Slika 2—4: Opredelitev ogroženih območij Namen ukrepov na ogroženih območjih je postopno zmanjšanje vplivov človekovega poseganja v naravne procese in v prostor, namenjen naravnim procesom, kakor tudi doseganje zahtevane stopnje varnosti na pomembnih območjih ogroženosti, določenih s prostorsko analizo relevantnih podatkov o nevarnostnem in škodnem potencialu. Ukrepe je treba zasnovati tako, da poskušamo ohraniti in povrniti naravne površine, potrebne za naravne procese, prilagoditi rabo prostora na ogroženih območjih parametrom nevarnostnega potenciala in omejiti uporabo gradbenih ukrepov predvsem na ogrožena območja z večjim škodnim potencialom, ob upoštevanju relevantnih principov varstva voda. 2.2.3.1 Prikaz ogroženih območij Ogrožena območja opredeljuje 83. člen Zakona o vodah kot območja, ki so ogrožena zaradi poplav (poplavna območja), erozije celinskih voda in morja (erozijska območja), zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljiva območja) in snežnih plazov (plazovita območja). Posamezna ogrožena območja določi vlada na podlagi metod, predpisanih s strani MOP, v soglasju z Ministrstvom za obrambo (v nadaljevanju MORS). 54 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Metodi določanja poplavnih in erozijskih območij sta predpisani s Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07), za plazljiva in plazovita območja MOP v soglasju z MORS še ni predpisalo metode. Omenjeni metodološki pravilnik opredeljuje namen in vsebino opozorilne karte poplav in erozije, medtem ko Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) za oceno stanja nevarnosti predpisuje tudi opozorilni karti verjetnosti pojava plazov in snežnih plazov. Za opozarjanje na nevarnostne razmere v prostoru se že uporablja Opozorilna karta poplav (IzVRS, 2007), v informativne namene pa Opozorilna karta erozije (PUH, 2008), Karta verjetnosti pojavljanja plazov (GeoZS, 2005) in Karta lavinske nevarnosti (GIAM ZRC SAZU, 2002). Karte so prikazane v kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav, KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije, KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov, KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti). 2.2.3.2 Opis stanja na ogroženih območjih Poplavna območja Vodna direktiva zahteva razvoj celovitih NUV s ciljem doseganja dobrega ekološkega in kemijskega stanja ter prispevanja k blažitvi posledic poplav. Kljub temu pa zmanjšanje tveganja poplav ni eden njenih glavnih ciljev, niti ne upošteva prihodnjih tveganj zaradi podnebnih sprememb, zato Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (v nadaljevanju poplavna direktiva) prednostno vpeljuje preventivne metode obvladovanja poplavnega tveganja, zlasti s pomočjo obveščanja in ozaveščanja, prostorskega načrtovanja, pravočasnega alarmiranja, zaščite in reševanja, zavarovalništva, gradbenih standardov in gradbenih ukrepov. Poplavna direktiva opredeljuje poplavno ogroženost kot kombinacijo verjetnosti nastopa poplavnega dogodka in potencialnih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Države članice morajo na podlagi predhodne ocene poplavne ogroženosti in določitve območij, na katerih se pojavlja ali bi se lahko pojavila pomembna poplavna ogroženost ter za ta območja izdelanih kart nevarnosti in ogroženosti, pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki morajo vsebovati programe ukrepov, zasnovane na načelih solidarnosti in sprejemljivih razmerjih stroškov, učinkov in koristi. Metodološki pravilnik v zvezi s poplavnimi in erozijskimi območji določa, da se ocena poplavne in erozijske nevarnosti prikazuje na opozorilni karti poplav in erozije in na podlagi omenjene karte in v pravilniku opredeljenih kriterijev se določijo pomembnejša območja nevarnosti in ogroženosti, za katera se nato izdelajo detajlnejše analize. Opozorilna karta poplav, ki je bila zasnovana že pred več kot desetletjem in pozneje nadgrajena do današnje vsebine (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav), prikazuje obseg območij poplavljanja glede na pogostost pojava 55 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (pogoste, redke in zelo redke poplave) z namenom opozarjanja na poplavno nevarnost. Podatkovni sloj je javnega značaja in se dopolnjuje. Opozorilna karta poplav Namen: predhodna presoja poplavnega tveganja, opozarjanje na poplavne razmere na določenem območju, uporablja se tudi v postopkih izdaje vodnega soglasja. Način izdelave: izdeluje se na podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o poplavnih dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov. Merilo: izdelano za raven merila 1 : 50.000 ali manj. Vsebina: mejna črta možnega dosega poplav oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja. Atributi: - razred pogostosti pojavljanja poplave (zelo redke, povratna doba > 50 let; redke, povratna doba 10–20 let; pogoste poplave, povratna doba 2–5 let); stopnja zanesljivosti podatka (zelo majhna 1–4, majhna 5–6, srednja 7–8, velika 9–10), - opis dogodkov, vira podatkov ter druge informacije o splošnih nevarnostnih, razmerah na območju. Opozoriti je treba, da tam, kjer na opozorilni karti ni označenih območij poplavljanja, še ne pomeni, da tam poplav ni! Velja opozoriti tudi, da so poplavne linije ponekod zastarele in da se podatkovni sloj dopolnjuje in posodablja. V skladu z okvirnim programom izvajanja poplavne direktive bo na podlagi metodologije, ki bo upoštevala podatke o nevarnostnem potencialu (vsaj iz opozorilne karte poplav) in indikatorje ranljivosti, izdelana predhodna ocena poplavne ogroženosti, ki bo določila območja pomembnega vpliva poplav. Prostorsko so analizirana območja poplavljanja, ki se na opozorilni karti poplav glede na pogostost uvrščajo med pogoste (2–5 let), redke (10–20 let) ali zelo redke poplave (> 50 let). Pri izračunih je uporabljena ovojnica omenjenih treh vrst poplav, tj. unija območij poplavljanja ne glede na uvrščenost v pogoste, redke ali zelo redke poplave. Poleg območij poplavljanja so za posamezna porečja/povodja navedene tudi dolžine odsekov rek, za katere je znano, da poplavljajo, ni pa podatkov o dosegu poplav oziroma površinah območij poplavljanja. Površine območij poplavljanja na posamezni vrsti pokrivnosti tal so izračunane glede na podatke in nomenklaturo Corine Land Cover 2000 (EEA, 2000), pri čemer velja opozoriti, da imajo grajene površine največji škodni potencial (velika gostota poselitve, prometna infrastruktura, večja koncentracija gospodarskih dejavnosti, stavbna in druga kulturna dediščina, možnost okoljskih škod). Na porečjih oz. povodjih je analizirano tudi stanje poplavne ogroženosti, tj. število prebivalcev, ki se nahajajo na ovojnici poplav. Rezultati analize so navedeni za posamezna porečja/povodja in za celotno državo (Preglednica 2-23). Preglednica 2-23: Stanje poplavne nevarnosti po območjih Poplavna nevarnost Poplavna ogroženost Porečje/ povodje 56 Gozd in Število Površina Dolžina deloma Grajene Kmetijske prebivalcev na ohranjene območij odsekov, ki površine površine območjih poplavljanja poplavljajo naravne poplavljanja površine Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Mura Drava Sava Zgornja Sava Srednja Sava Spodnja Sava Savinja Soča Jadranske reke Republika Slovenija (km2) 172 212 436 19 228 137 52 38 (km) 83 6 32 0 4 28 0 0 (km2) 2 5 28 2 15 3 8 2 (km2) 111 180 332 13 172 107 40 28 (km2) 57 21 46 4 19 20 3 8 24 10 1 13 2 1.573 882 131 38 664 134 80.130 (-) 2.147 8.593 64.831 2.775 34.159 6.500 21.397 2.986 Erozijska območja V strokovnih podlagah Podjetja za urejanje hudournikov (v nadaljevanju PUH) (1999) je erozijska problematika predstavljena na treh kartah v merilu 1 : 250.000. Karta »Erozijska žarišča in erodibilnost območij – stanje« prikazuje erozijska žarišča (razvrščena po jakosti v pet kategorij), s katerih se sproščajo večje količine erozijskega drobirja ter erozijske površine razvrščene v pet kategorij erodiranosti glede na stopnje razvitosti erozijskih procesov. Karta »Erozija: stabilnost območij in plazovi – stanje« prikazuje nestabilna in pogojno stabilna zemljišča ter plaznice evidentiranih snežnih plazov. Označeni so tudi večji skalni podori in podori hriba. Vsebina obeh kart stanja je bila smiselno analizirana in po ekspertni odločitvi prevedena v opozorilno karto »Erozija: varstvena območja - ukrepi in omejitve« (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije). Na tej karti so prikazana »opozorilna območja strogega varovanja (območje prepovedi) « in »opozorilna območja izvajanja zaščitnih ukrepov«, pri čemer med slednja sodijo območja zahtevnejših zaščitnih ukrepov ali običajnih zaščitnih ukrepov. 57 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Opozorilna karta erozije Opozorilna območja strogega varovanja zajemajo vse površine, kjer je ob izbruhih hudournih voda in različnih vrst erozije potrebno računati z možnostjo spodkopavanja temeljev objektov, njih poškodovanjem in celo uničenjem. Smrtne žrtve v teh objektih so možne. Ta območja vključujejo: - območja III., IV. in V. kategorije erodiranosti (potencialna Epot in dejanska Edej), - vsa erozijska žarišča (Edej), - območja aktivnih zemeljskih plazov (Edej), - območja skalnih podorov in podorov hriba (Edej) ter - območja evidentiranih plaznic snežnih plazov (potencialna Epot in dejanska Edej). Opozorilna območja varovanja in izvajanja zaščitnih ukrepov predstavljajo površine, kjer lahko pride zaradi različnih vrst erozije in hudourniških izbruhov do poškodb objektov, njihova porušitev pa je izključena. Smrtne žrtve v teh objektih so tudi ob naravnih ujmah praviloma izključene. Glede na naravo in obseg zaščitnih ukrepov sta določeni dve različni območji izvajanja zaščitnih ukrepov: - zahtevnejši zaščitni ukrepi predstavljajo erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le skrbno premišljene posege v prostor in spadajo v drugo kategorijo erodiranosti ter vsa nestabilna zemljišča. - običajni zaščitni ukrepi predstavljajo erozijsko ogrožene površine, ki prenesejo le skrbno premišljene posege v prostor in spadajo v prvo kategorijo erodiranosti ter vsa pogojno stabilna zemljišča. Drobirski tokovi in površinska erozija Na področju obravnave drobirskih tokov je bil na Geološkem zavodu Slovenije (v nadaljevanju GeoZS) leta 2010 izdelan model, ki je namenjen prostorskemu napovedovanju območij nastanka/sprožitve in transportnih območij drobirskih tokov in predstavlja splošni pregled izpostavljenih območij v Republiki Sloveniji ter osnovo za nadaljnje podrobnejše raziskave in analize, tj. Zemljevid dovzetnosti za pojavljanje drobirskih tokov v Republiki Sloveniji v merilu 1 : 250.000. Za izračun dovzetnosti za pojavljanje tega redkega in zapletenega pobočnega masnega premikanja so bili uporabljeni informacijski sloji, ki opisujejo geologijo (litologija in oddaljenost od prelomnih struktur), intenzivnejše padavine (48-urne padavine), izpeljanke digitalnega modela višin, ki opisujejo geomorfološke značilnosti terena (naklon in ukrivljenost pobočja, energijski potencial povezan z nadmorsko višino), mreže površinskih vodnih tokov (oddaljenost od površinskih tokov, energijski potencial strug) ter lokacije šestnajstih znanih pojavov drobirskih tokov, ki so bile uporabljene za oceno kvalitete modelov dovzetnosti za pojavljanje drobirskih tokov. Pokazal je, da je zelo velika dovzetnost za pojavljanje drobirskih tokov na okoli 4 % površine in velika na okoli 11 % površine ozemlja Republike Slovenije. Po pričakovanju ta območja večinoma pripadajo alpskemu in goratemu svetu severozahodnega in severnega dela Republike Slovenije. 58 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Plazljiva območja Razpoložljivi prostorski podatki za predhodno presojo plazljivih območij se nahajajo na Karti verjetnosti pojavljanja plazov (GeoZS, 2005), ki je prikazana v kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Karta verjetnosti pojavljanja plazov Namen: Osnova za prostorsko planiranje in gradbene posege v prostor. Karta podaja potencialna območja plazenja tal v Republiki Sloveniji v šestih razredih verjetnosti pojavljanja plazov. Način izdelave: Karta je bila izdelana na podlagi linearnega matematičnega modela obteženih vsot vhodnih vplivnih dejavnikov (litologija (30 %), naklon pobočja (25 %), tip rabe tal (25 %), ukrivljenost pobočja (10 %), oddaljenost od strukturnih elementov (5 %) in usmerjenost pobočja (5 %)). Merilo: izdelano za raven merila 1 : 250.000. Vsebina: mejna črta območij šestih razredov verjetnosti pojavljanja plazov. Atributi: razred verjetnosti pojavljanja plazov (1 do 6). Na porečjih oz. povodjih je bilo analizirano tudi stanje plazovne nevarnosti (Slika 2—5) in tudi plazovne ogroženosti (Slika 2—6), tj. število prebivalcev, ki se nahajajo na območjih plazenja tal, ki se lahko pojavi z veliko ali zelo veliko verjetnostjo. Slika 2—5: Stanje plazovne nevarnosti po območjih 59 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—6:Stanje plazovne ogroženosti po območjih Plazovita območja Prostorski podatki za predhodno presojo plazovitih območij se nahajajo na Karti lavinske nevarnosti (GIAM ZRC SAZU, 2002) in so prikazani v kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti). Karta lavinske nevarnosti Simulacija lavinske nevarnosti na območju slovenskih Alp je potekala na osnovi DMR 100 in s pomočjo rastrskega GIS-orodja, upoštevaje naklon, rastje po višini, ekspozicijo, trajanje in maksimalno višino snežne odeje, nadmorsko višino in podnebne tipe. Dopolnjena ponderirana simulacija (ponderirani nakloni, razločevanje gozdnih in negozdnih površin) oziroma simulacija lavinske ogroženosti površja s pomočjo tematskega zemljevida gozdnih in negozdnih površin izpostavlja lavinsko ogroženost negozdnega površja na poseljenih območjih slovenskih Alp. Po podobni metodologiji in predvsem s precej natančnejšimi novejšimi podatki (DMR 12,5 namesto DMR 100, nova karta rabe tal ipd.) bi bilo smotrno pripraviti posodobljeno različico podatkovnega sloja, kjer bi se obdelalo celotno območje Republike Slovenije in ne le alpske pokrajine (Julijske Alpe, Zahodne in Vzhodne Karavanke ter Kamniško-Savinjske Alpe). 60 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.2.3.3 Opis stanja na porečjih in povodjih Ogrožena območja na porečju Mure Poplavna območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij poplavljanja znaša 173 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega poplav pa 83 km. 64 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih površinah, na grajenih površinah pa le 1 %. Porečje je 1.389 km2 veliko in na njem stalno ali začasno prebiva 128.984 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 2.147 prebivalcev. Poplavna nevarnost na porečju Mure je prikazana na naslednji sliki (Slika 2— 7). Slika 2—7: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Mure 61 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—8: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Mure Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero–sotočje z Veliko Krko (855 prebivalcev na območju poplavljanja površine 56,4 km2) in VT Mura Ceršak–Petanjci (553 prebivalcev na območju poplavljanja površine 5,7 km2) (Slika 2—8 in spletni pregledovalnik (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda)). Erozijska območja Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije) se na približno 15 km2 VT Kobiljanski potok državna meja Ledava in VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero nahaja območje strogega varovanja. Na ostalem delu porečja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se pretežno nahajajo območja izvajanja zahtevnih zaščitnih ukrepov, več kot 150 km2 pa zasedajo območja običajnih zaščitnih ukrepov. Plazljiva območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 126 km2, pri čemer se po podatkih in nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 81 % površin nahaja na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 18 % in na grajenih površinah 1 %. Porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—9), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—10). 62 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—9: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Mure Slika 2—10: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Mure Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Ščavnica povirje– zadrževalnik Gajševsko jezero (2.962 prebivalcev na območju plazenja površine 40,9 km2) in VT Mura Ceršak–Petanjci (2.719 prebivalcev na območju plazenja površine 22,4 km2). 63 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Plazovita območja Karta lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) ne vključuje regij izven alpskega območja in tudi po podatkih osnovnega lavinskega katastra za Republiko Slovenijo na porečju ni snežnih plazov, zato sklepamo, da je lavinska ogroženost majhna. Ogrožena območja na porečju Drave Poplavna območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij poplavljanja znaša 211 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega poplav pa 6 km. 85 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih površinah, na grajenih površinah pa 2 %. Porečje je 3.264 km2 veliko in na njem stalno ali začasno prebiva 414.253 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 8.593 prebivalcev. Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—11), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—12), obe porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Slika 2—11: Stanje poplavne nevarnosti na porečju Drave 64 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—12: Stanje poplavne ogroženosti na porečju Drave Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Dravinja Zreče–Videm (3.168 prebivalcev na območju poplavljanja površine 28,2 km2) in VT Polskava Zgornja Polskava–Tržec (1.314 prebivalcev na območju poplavljanja površine 41,3 km2). Erozijska območja Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije) se na večjem delu (približno 50 km2) VT Pesnica državna meja– zadrževalnik Perniško jezero in lokalno (nekaj km2) tudi na VT Meža povirje–Črna na Koroškem in VT Meža Črna na Koroškem–Dravograd nahajajo območja strogega varovanja. Na ostalem delu porečja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja zaščitnih ukrepov, bodisi zahtevnih, bodisi običajnih. Plazljiva območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 969 km2, pri čemer se po podatkih in nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 65 % površin nahaja na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 34 % in na grajenih površinah 1 %. Porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—13), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—14). 65 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—13: Stanje plazovne nevarnosti na porečju Drave Slika 2—14: Stanje plazovne ogroženosti na porečju Drave Plazovita območja 66 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se na manjših delih prispevnih območij VT Meža povirje–Črna na Koroškem nahajajo območja velike in zmerne lavinske nevarnosti, na VT Meža Črna na Koroškem–Dravograd in VT Mislinja Slovenj Gradec–Otiški vrh pa pretežno majhne lavinske nevarnosti. Ogrožena območja na porečju Save Poplavna območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij poplavljanja na območju zgornje Save znaša 18 km2, srednje Save 228 km2, spodnje Save 137 km2 (poleg 28 km odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega poplav) in Savinje 52 km2. Približno ¾ površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih površinah, na grajenih površinah pa različno, na zgornji Savi 9 %, na srednji Savi 7 %, na spodnji Savi 2 % in 16 % na Savinji. Območje zgornje Save je veliko 2.169 km2 in na njem stalno ali začasno prebiva 206.564 prebivalcev, območje srednje Save 3.038 km2 in ima 553.689 prebivalcev, območje spodnje Save 4.678 km2 in ima 291.767 prebivalcev ter območje Savinje 1.849 km2 in ima 207.309 prebivalcev. Na območjih poplavljanja zgornje Save se nahaja 2.775 oseb, srednje Save 34.159 oseb, spodnje Save 6.500 in na območjih poplavljanja Savinje 21.397 oseb. Za porečje zgornje Save se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—15), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—16). Za porečje srednje Save se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2— 17), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—18). Za porečje spodnje Save se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—19), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—20). Za porečje Savinje se porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—21), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—22). Vse porazdelitve pa se v tabelarični obliki nahajajo tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 67 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—15: Stanje poplavne nevarnosti na območju zgornje Save Slika 2—16: Stanje poplavne ogroženosti na območju zgornje Save Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Selška Sora (886 prebivalcev na območju poplavljanja površine 2,0 km2) in VT Sora (830 prebivalcev na območju poplavljanja površine 4,2 km2). 68 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—17: Stanje poplavne nevarnosti na območju srednje Save Slika 2—18: Stanje poplavne ogroženosti na območju srednje Save Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Ljubljanica povirje– Ljubljana (7.653 prebivalcev na območju poplavljanja površine 72,0 km2) in VT Mali Graben z Gradaščico (6.199 prebivalcev na območju poplavljanja površine 9,6 km2) ter VT Mestna Ljubljanica (6.621 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,1 km2). 69 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—19: Stanje poplavne nevarnosti na območju spodnje Save Slika 2—20: Stanje poplavne ogroženosti na območju spodnje Save Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Krka povirje–Soteska (3.075 prebivalcev na območju poplavljanja površine 32,9 km2) in VT Sava Krško–Vrbina 70 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (1.102 prebivalcev na območju poplavljanja površine 34,6 km2) ter VT Krka Otočec– Brežice (1.056 prebivalcev na območju poplavljanja površine 30,5 km2). Slika 2—21: Stanje poplavne nevarnosti na območju Savinje Slika 2—22: Stanje poplavne ogroženosti na območju Savinje 71 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Savinja Letuš–Celje (14.741 prebivalcev na območju poplavljanja površine 25,2 km2) in VT Savinja povirje– Letuš (1.644 prebivalcev na območju poplavljanja površine 6,5 km2). Erozijska območja Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije) se na približno 130 km2 VT Sava izvir–Hrušica in na nekaj km2 VT Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico–Podbrezje in VT Kamniška Bistrica povirje–Stahovica, nahajajo območja strogega varovanja. Na večjem delu območja zgornje Save in severovzhodnih delih srednje in spodnje Save, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja zaščitnih ukrepov, bodisi zahtevnih bodisi običajnih. Plazljiva območja Nevarnostne razmere na porečju so določene na podlagi območij velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša na zgornji Savi 563 km2, na srednji Savi 646 km2, na spodnji Savi 997 km2 in na Savinji 695 km2, pri čemer se po podatkih in nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) na zgornji Savi 32 % površin nahaja na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 67 % in 1 % na grajenih površinah, na srednji Savi 42 % na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 53 % in 2 % na grajenih površinah, na spodnji Savi 62 % na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 37 % in 1 % na grajenih površinah, ter na Savinji 65 % na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 42 % in 1% na grajenih površinah. Za porečje zgornje Save se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—23), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—24), za porečje srednje Save se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—25), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—26), za porečje spodnje Save se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—27), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2—28), za porečje Savinje se porazdelitev površin območij plazenja tal po VT porečja nahaja na sliki (Slika 2—29), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja na sliki (Slika 2— 30). 72 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—23: Stanje plazovne nevarnosti na območju zgornje Save Slika 2—24: Stanje plazovne ogroženosti na območju zgornje Save Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Poljanska Sora (8.626 prebivalcev na območju plazenja površine 189,1 km2) in VT Sava HE Moste–Podbrezje (5.607 prebivalcev na območju plazenja površine 42,0 km2). 73 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—25: Stanje plazovne nevarnosti na območju srednje Save Slika 2—26: Stanje plazovne ogroženosti na območju srednje Save Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Sava Litija–Zidani Most (26.740 prebivalcev na območju plazenja površine 186,9 km2) in VT Ljubljanica povirje– Ljubljana (5.440 prebivalcev na območju plazenja površine 37,6 km2). 74 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—27: Stanje plazovne nevarnosti na območju spodnje Save Slika 2—28: Stanje plazovne ogroženosti na območju spodnje Save Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Sava Boštanj–Krško (8.702 prebivalcev na območju plazenja površine 129,1 km2) in VT Sotla Dobovec–Podčetrtek (6.930 prebivalcev na območju plazenja površine 47,2 km2). Podobne razmere, le na večjih površinah, najdemo na VT Mestinjščica (6.811 prebivalcev na območju plazenja 75 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja površine 83,9 km2) in VT Krka povirje–Soteska (6.689 prebivalcev na območju plazenja površine 122,0 km2). Slika 2—29: Stanje plazovne nevarnosti na območju Savinje Slika 2—30: Stanje plazovne ogroženosti na območju Savinje 76 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero–Celje (10.149 prebivalcev na območju plazenja površine 96,4 km2) in VT Savinja Celje–Zidani Most (9.522 prebivalcev na območju plazenja površine 90,4 km2). Plazovita območja Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se predvsem v povirnih delih prispevnih območij VT Radovna, Sava HE Moste–Podbrezje, Bohinjsko jezero, Sava Sveti Janez–Jezernica, Savinja povirje–Letuš, Sava izvir–Hrušica, Kokra Jezersko–Preddvor, Kamniška Bistrica povirje–Stahovica, Tržiška Bistrica sotočje z Lomščico–Podbrezje, Tržiška Bistrica povirje–sotočje z Lomščico, nahajajo območja velike in zmerne lavinske nevarnosti, drugod na porečju pa lokalno tudi območja zmerne in majhne nevarnosti. Ogrožena območja na povodju Soče Poplavna območja Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij poplavljanja znaša 38 km2. 73 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih površinah, na grajenih površinah pa 5 %. Povodje je 2.333 km2 veliko in na njem stalno ali začasno prebiva 118.736 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 2.986 prebivalcev. Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na Slika 2—31), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 2—32), obe porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 77 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—31: Stanje poplavne nevarnosti na povodju Soče Slika 2—32: Stanje poplavne ogroženosti na povodju Soče Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imajo VT Vipava Brje–Miren (990 prebivalcev na območju poplavljanja površine 10,9 km2) in VT Koren (920 prebivalcev na območju poplavljanja površine 0,8 km2) ter VT Vipava povirje–Brje (600 prebivalcev na območju poplavljanja površine 7,9 km2). 78 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Erozijska območja Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije) se na približno 30 km2 VTPV Nadiža mejni odsek–Robič, 30 km2 VTPV Soča Bovec–Tolmin in 80 km2 VTPV Soča povirje–Bovec, lokalno tudi na nekaj km2 prispevnih površin VTPV Soške elektrarne, VTPV Bača, VTPV Idrijca Podroteja–sotočje z Bačo, nahajajo območja strogega varovanja. Na ostalem delu povodja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se nahajajo območja izvajanja zaščitnih ukrepov, bodisi zahtevnih, bodisi običajnih. Plazljiva območja Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi območij velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 559 km2, pri čemer se po podatkih in nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 45 % površin nahaja na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 54 % in 1 % na grajenih površinah. Porazdelitev površin območij plazenja tal po VT povodja se nahaja na sliki (Slika 2—33), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—34). Slika 2—33: Stanje plazovne nevarnosti na povodju Soče 79 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—34: Stanje plazovne ogroženosti na povodju Soče Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Idrijca Podroteja–sotočje z Bačo (8.851 prebivalcev na območju plazenja površine 93,4 km2) in VT Vipava Brje–Miren (6.531 prebivalcev na območju plazenja površine 64,8 km2). Plazovita območja Po podatkih karte lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) se na delih prispevnih območij VTPV Soča Bovec–Tolmin, VTPV Soške elektrarne, VTPV Bača, VTPV Soča povirje–Bovec, VTPV Nadiža mejni odsek, VTPV Nadiža mejni odsek–Robič nahajajo območja vseh treh razredov lavinske nevarnosti. Ogrožena območja na povodju jadranskih rek z morjem Poplavna območja Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi ovojnice območij poplavljanja različnih razredov pogostosti, ki so prikazana na opozorilni karti poplav (KARTOGRAFSKA PRILOGA 54: Poplavna območja – opozorilna karta poplav). Celotna površina območij poplavljanja znaša 24 km2, dolžina odsekov, ki poplavljajo in nimajo določenih linij dosega poplav, pa znaša 10 km. 51 % površin območij poplavljanja se nahaja na kmetijskih površinah, na grajenih površinah pa 6 %. Povodje je 1.862 km2 veliko in na njem stalno ali začasno prebiva 123.427 oseb, na območjih poplavljanja pa se nahaja 1.573 prebivalcev. Porazdelitev površin območij poplavljanja po VT porečja se nahaja na sliki (Slika 2—35), porazdelitev števila prebivalcev na območjih poplavljanja pa na sliki (Slika 80 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2—36), obe porazdelitvi pa se v tabelarični obliki nahajata tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Slika 2—35: Stanje poplavne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem Slika 2—36: Stanje poplavne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem 81 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Največje število prebivalcev na območjih poplavljanja imata VT Reka Koseze–Bridovec (614 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,4 km2) in VT Morje Koprski zaliv (552 prebivalcev na območju poplavljanja površine 3,1 km2). Erozijska območja Po podatkih opozorilne karte erozije (KARTOGRAFSKA PRILOGA 55: Erozijska območja – opozorilna karta erozije) se na približno 8 km2 prispevnih območij VTPV Morje–Piranski zaliv, VTPV Dragonja Krkavče–Podkaštel in VTPV Dragonja Brič–Krkavče ter 4 km2 prispevnega območja VTPV Dragonja povirje–Topolovec, nahajajo območja strogega varovanja. Na približno polovici površine povodja, predvsem na negozdnih površinah z nakloni površja večjimi od 5 stopinj, se večinoma nahajajo območja izvajanja zahtevnih zaščitnih ukrepov. Plazljiva območja Nevarnostne razmere na povodju so določene na podlagi območij velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov, prikazanih v kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 56: Plazljiva območja – karta verjetnosti pojavljanja plazov). Površina območij plazenja tal z veliko ali zelo veliko verjetnostjo pojavljanja znaša 296 km2, pri čemer se po podatkih in nomenklaturi Corine Land Cover (EEA, 2000) 45 % površin nahaja na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah 53 % in 2 % na grajenih površinah. Porazdelitev površin območij plazenja tal po VT povodja se nahaja na sliki (Slika 2—37), porazdelitev števila prebivalcev na območjih plazenja pa na sliki (Slika 2—38). Slika 2—37: Stanje plazovne nevarnosti na povodju jadranskih rek z morjem 82 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—38: Stanje plazovne ogroženosti na povodju jadranskih rek z morjem Največje število prebivalcev na območjih plazenja tal imata VT Morje Koprski zaliv (16.439 prebivalcev na območju plazenja površine 26,9 km2) in VT Morje Piranski zaliv (8.829 prebivalcev na območju plazenja površine 30,5 km2). Plazovita območja Karta lavinske nevarnosti za območje slovenskih Alp (KARTOGRAFSKA PRILOGA 57: Plazovita območja – karta lavinske nevarnosti) ne vključuje regij izven alpskega območja in tudi po podatkih osnovnega lavinskega katastra za Republiko Slovenijo na povodju ni snežnih plazov, zato sklepamo, da je lavinska ogroženost majhna. 2.2.4 OBČUTLJIVA OBMOČJA Občutljiva območja, obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami, so določena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Tako uredba določa merila za določitev in seznam občutljivih območij zaradi evtrofikacije ter njihova prispevna območja. Ne glede na merila uredbe so kot občutljivo območje zaradi evtrofikacije določena rečna ustja, morje in površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam ter površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka Timava. Kot občutljivo območje zaradi evtrofikacije se šteje VTPV, če je zanj mogoče ugotoviti ali pričakovati povišano trofično stanje. Določena so tudi občutljiva območja zaradi kopalnih voda, to so območja kjer se kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano ali kjer je dovoljena posebna 83 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja raba voda zaradi kopališč. Občutljivim območjem zaradi evtrofikacije in zaradi kopalnih voda so določena tudi prispevna območja na podlagi hidrografskih razvodnic. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju KČN), posebej na občutljivih in ne občutljivih območjih, kot so mejne vrednosti parametrov odpadne vode za izpust v površinske vode in mejne vrednosti učinka čiščenja ter posebne ukrepe v zvezi z obratovanjem KČN. Za vse KČN, katerih vode se iztekajo na občutljivo območje, velja, da morajo biti opremljene s terciarno stopnjo čiščenja, ki znižuje koncentracijo hranil v vodi. Poleg tega za odvajanje odpadnih voda iz KČN v površinske vode na občutljivih območjih veljajo strožje mejne vrednosti za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja kot za odpadne vode iz KČN na ostalih območjih. Občutljiva območja zaradi evtrofikacije in občutljiva območja zaradi kopalnih voda ter njihove prispevne površine so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 58: Občutljiva območja), poleg tega je v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) prikazano, na katerih VTPV se raztezajo občutljiva območja. VO Donave Na VO Donave se občutljiva območja zaradi evtrofikacije razprostirajo na večjem območju porečja Save ter na območju rek Pesnica, Ščavnica in Ledava. Občutljiva območja zaradi kopalnih voda pa se raztezajo na porečju Save. Skupno se občutljiva območja razprostirajo na 30 VTPV. VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja se občutljiva območja zaradi evtrofikacije razprostirajo na večjem območju reke Dragonje, Rižane, Klivnika in Mole in reke Reke ter celotnega območja obalnega morja. Občutljiva območja zaradi kopalnih voda se raztezajo na območju reke Soče, Nadiže in Idrijce in na nekaterih območjih obalnega morja. Skupno se občutljiva območja razprostirajo na 22 VTPV. 2.2.5 RANLJIVA OBMOČJA Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati je celotno območje Republike Slovenije po Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) določeno kot ranljivo območje. Namen te uredbe je zmanjšati in preprečiti onesnaževanje voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov. Uredba določa za vse vrste tal na območju Republike Slovenije mejne vrednosti letnega vnosa gnojil v tla. Ukrepi v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) zajemajo skupine: 84 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - ukrepi vezani z obdobji, v katerih je vnos določenih gnojil v tla ali na tla prepovedan, - ukrepi vezani s pravili gnojenja na strmih zemljiščih, - ukrepi vezani s pravili gnojenja na tleh, ki so nasičena z vodo, na poplavljenih tleh, zamrznjenih tleh ali tleh, prekritih s snežno odejo, - ukrepi vezani s pravili gnojenja v bližini rek, - ukrepi vezani z najmanjšimi zmogljivostmi skladišč za živinska gnojila, ki morajo presegati potrebe po skladiščenju preko najdaljšega obdobja, ko je vnos živinskih gnojil v tla ali na tla prepovedan, razen kadar je mogoče dokazati, da je mogoče živinska gnojila, ki presegajo dejanske zmogljivosti skladišč, odstraniti na način, ki ne ogroža okolja, - ukrepi vezani z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda z izcedki iz skladiščenja hlevskega gnoja, - ukrepi vezani s postopki pri gnojenju, vključno z odmerki in homogenostjo trosenja mineralnih in živinskih gnojil, ki bodo vzdrževali izgube dušika v vode na sprejemljivi ravni, - ukrepi vezani z omejitvami vnosa gnojil v tla, kjer je treba upoštevati značilnosti ranljivega območja. Posamezna država pripravi in izvaja akcijske programe za uporabo rastlinskih hranil na svojem celotnem teritoriju, zaradi česar ni treba posebej določiti posameznih območij. Operativni program v zvezi z izvajanjem ukrepov zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati mora vsebovati vse ukrepe, ki zagotavljajo izvajanje dobre kmetijske prakse, ter dodatne ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaženost voda. Operativni program mora MOP, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP), pregledati in ga po potrebi spremeniti, če oceni, da je treba v operativni program vključiti dodatne ukrepe, vsaj enkrat na štiri leta. Za celotno ozemlje Republike Slovenije tako velja tudi Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v aprilu 2004 in je veljal do leta 2008. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09) predstavlja osnovo za Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za naslednje štiriletno obdobje. Ocena stanja je podrobneje predstavljena v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 2.2.6 OBMOČJA, POMEMBNA ZA ŽIVLJENJE IN RAST MORSKIH ŠKOLJK IN MORSKIH POLŽEV Dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, določa Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 84/07). Z navedenimi predpisi je Republika Slovenija v nacionalni pravni red prenesla Direktivo 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje. 85 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, se nahajajo samo na VO Jadranskega morja. Določena so v skladu s predpisi, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in iz Zakona o vodah. Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 106/04), določa dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. Posebej so določena območja za gojitev in za prosto nabiranje morskih školjk in morskih polžev za obdelavo in dajanje na trg. Tako sta določeni dve območji za gojitev in tri območja za prosto nabiranje morskih školjk in morskih polžev. Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev se razprostirajo na treh VTPV obalnega morja. Območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 59: Območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev). Poleg tega je v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) prikazano na katerih VTPV se nahajajo območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. 2.2.7 OBMOČJA SALMONIDNIH IN CIPRINIDNIH VODA Območja salmonidnih in ciprinidnih voda in njihova kakovost je določena s predpisi, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja. S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 28/05), so določeni odseki, ki so pomembni za življenje sladkovodnih salmonidnih in ciprinidnih vrst rib, v skladu z določbo iz Direktive Sveta 78/659/EGS z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Območja salmonidnih in ciprinidnih voda so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 60: Območja salmonidnih in ciprinidnih voda). Poleg tega je v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) v preglednici prikazano, na katerih VTPV se razprostirajo salmonidne in ciprinidne vode. Odseki salmonidnih površinskih voda naj bi omogočali življenje salmonidnim vrstam rib, kot so postrvi, sulci in lipani, ciprinidni odseki površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib, torej krapom, ščukam itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oziroma izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnih vrst rib. VO Donave S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, je na VO Donave določenih 14 odsekov rek, ki se razprostirajo na 22 VTPV. Odseki so na podlagi ihtioloških podatkov uvrščeni v devet odsekov salmonidnih voda in pet odsekov ciprinidnih voda. VO Jadranskega morja 86 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja S Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, je na VO Jadranskega morja določenih 8 odsekov rek, ki se razprostirajo na 13 VTPV. Odseki so na podlagi ihtioloških podatkov uvrščeni v štiri odseke salmonidnih voda in 4 odseke ciprinidnih voda. 2.2.8 ZAVAROVANA IN VAROVANA OBMOČJA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO OHRANJANJE NARAVE, ZA KATERA STA POMEMBNA VODNI REŽIM IN KAKOVOST VODA Posebnost Republike Slovenije je velika pestrost vrst na majhni površini, zato je naše naravno okolje zelo pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene na evropski ravni. Zavarovana in varovana območja so določena po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2, 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/07 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/08 Odl.US: U-I-386/06-32 in 8/10-ZSKZ-B) (v nadaljevanju Zakon o ohranjanju narave) in njegovih podzakonskih aktih. Med varovana območja se uvrščajo naslednja območja s statusom: varstvena območja – območja omrežja Natura 2000 in območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000 (tako imenovani SPA-dodatki) ter zavarovana območja narave, to so parki, naravni rezervati in naravni spomeniki (ARSO, 2008). V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je potrebno za pripravo aktov rabe naravnih dobrin, kot je NUV za VO Donave in Jadranskega morja, pridobiti naravovarstvene smernice. Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območja, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve in pogoje za njihovo varstvo oz. ohranitev v ugodnem stanju. Zakonska osnova za NUV je Zakon o vodah in podzakonski akti. Skladno z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06) je potrebno med območja s posebnimi zahtevami vključiti le varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda. Območja Natura 2000 (Posebna varstvena območja) so območja, najprimernejša za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst (kvalifikacijskih vrst) in habitatnih tipov v interesu EU, katere del je Republika Slovenija. Na teh območjih so predvideni varstveni ukrepi in ukrepi prilagojene rabe naravnih dobrin. Območja Natura 2000 so določena v skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04), Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04), Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) in Uredbo o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03), ki v slovenski pravni red prenašajo določbe Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju direktiva o habitatih) ter Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (v nadaljevanju direktiva o pticah). Na podlagi direktive o habitatih so tako opredeljena posebna ohranitvena območja (pSCI), na podlagi direktive o pticah pa posebna varstvena območja (SPA), ki se deloma prekrivajo. 87 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04) določata zavarovane vrste ali ogrožene in mednarodno varovane rastlinske in živalske vrste v interesu EU. Rastlinske in živalske vrste v interesu EU so tiste vrste, za katere na evropskem ozemlju držav članic EU velja, da so: - prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive, - ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali, - redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih vrst; te vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali - endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti vrste, - prednostne rastlinske in živalske vrste, so tiste vrste, za ohranitev katerih je EU še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju EU. Na podlagi zakonskih podlag je Republika Slovenija določila območja Natura 2000, ki obsegajo 35,5 % slovenskega ozemlja. V kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 61: Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda). Za potrebe NUV so bile vrste in habitatni tipi glede na ekološke zahteve razdeljeni v tri skupine: vrste in habitatni tipi neposredno vezani na vodo, vrste in habitatni tipi vezani na mokrotne površine in vrste vezane na vodne jame. Na podlagi te razdelitve so narejeni prvi trije tipi upravljavskih con: vodne površine, mokrotne površine in vodne jame (ZRSVN, 2009). Območja Natura 2000 so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), tj. območij pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004 (Uradni list RS, št. 48/04). Za ta območja veljajo določene varstvene usmeritve in pravila ravnanja, ki se morajo upoštevati pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin, pri čemer pa za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja. Ekološko pomembna območja pokrivajo 52,2 % Republike Slovenije. V kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 62: Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna območja v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda) so prikazana ekološko pomembna območja. Naravne vrednote so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04 in št. 70/06) in so lahko državnega ali lokalnega pomena. 88 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država (npr. vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, so državnega pomena, prav tako so državnega pomena tudi vse podzemske jame). Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava (Slika 2—39). Slika 2—39: Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih vrednot (Register naravnih vrednot, ARSO) Za potrebe NUV so bile naravne vrednote nadalje razdeljene na tipe naravnih vrednot: vodne površine, vodne jame, mokrotne površine in predlagane naravne vrednote. Nekatere naravne vrednote so še posebej zavarovane pod okriljem zavarovanih območij. Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ. Tako Zakon o ohranjanju narave opredeljuje širša zavarovana območja, med katera spadajo narodni park, regijski park in krajinski park, ter ožja zavarovana območja: strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Na zavarovanih območjih veljajo predpisani varstveni režimi. Delež zavarovanih območij v Republiki Sloveniji danes znaša približno 12 %: 1 narodni park, 3 regijski parki, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 51 naravnih rezervatov in 1.185 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti. 89 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—40: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Republiki Sloveniji (Register zavarovanih območij, ARSO, 2008) Podatki za obdobje zadnjih desetih let kažejo na porast deleža zavarovanih območij, pri čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Republiki Sloveniji, Triglavski narodni park, v obstoječi velikosti razglašen že leta 1981 (Slika 2—40). Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečevala med drugim tudi zaradi razglasitve treh večjih parkov; in sicer Notranjskega regijskega parka, Krajinskega parka Goričko in Krajinskega parka Ljubljansko barje. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe pa je trenutno še v ustanavljanju. Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Natura 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljalskimi načrti in določenimi upravljalci. Za potrebe vključevanja območij zavarovanih in varovanih območij v načrt so bila vsa območja z naravovarstvenim statusom, z dodatnimi analizami, razdeljena na območja, kjer je prisotnost vode pomembna za ugodno stanje vrst in habitatnih tipov. Zavarovana in varovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda, so prikazana na kartografskih prilogah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 61: Zavarovana in varovana območja – območja Natura 2000 v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda, KARTOGRAFSKA PRILOGA 62: Zavarovana in varovana območja – ekološko pomembna območja v odvisnosti od voda, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost površinskih voda, KARTOGRAFSKA PIRLOGA 63: Zavarovana in varovana območja – zavarovana območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in KARTOGRAFSKA PRILOGA 64 Zavarovana in varovana območja – naravne vrednote, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda). 90 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je prikazano na katerih VTPV se razprostirajo posamezna območja z naravovarstvenim statusom. Prikazana je tudi ocena stanja na zavarovanih in varovanih območjih. Ocena stanja zaenkrat vključuje samo oceno za območja Natura 2000 in je določena po kriterijih direktiv, ki ta območja določajo. Ocena stanja je ovrednotena kot »ugodno« ali »neugodno«. VO Donave Na VO Donave se ekološko pomembna območja razprostirajo na 99 % VTPV, naravne vrednote na vseh VTPV, zavarovana območja na 64 % in območja Natura 2000 na 82 % VTPV. VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja se ekološko pomembna območja razprostirajo na 88 % VTPV, naravne vrednote na 94 % VTPV, zavarovana območja na 65 % in območja Natura 2000 na 77 % VTPV. 2.2.9 OBMOČJA VARSTVENIH VODA V SKLADU S PREDPISI, KI UREJAJO RIBIŠTVO Območja varstvenih voda pomembna za ribištvo, so določena na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) (Uradni list RS, št. 61/06) in Zakona o morskem ribištvu (ZMR-2) (Uradni list RS, št. 115/06). Za namene sladkovodnega ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, so celinske vode v Republiki Sloveniji razdeljene na ribiška območja. To je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki združuje več ribiških okolišev, ki imajo podobne značilnosti ekosistemov. Ribiški okoliši, ki so v upravljanju posamezne ribiške družine, se delijo na ribiške revirje. Glede na način ribiškega upravljanja so ribiški revirji lahko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega upravljanja in prizadeti revirji. V varstvenih revirjih se lahko izvaja sonaravna gojitev rib. Le-ti lahko tudi predstavljajo rezervate za vzpostavljanje ali ohranjanje populacij domorodnih ribjih vrst. Revir brez aktivnega upravljanja je območje, v katerem se ne izvaja ribiško upravljanje in ki je prepuščen naravnim procesom. Prizadeti revir je tisti del ribiškega okoliša, v katerem je življenje rib zaradi poslabšanih življenjskih razmer oziroma kakovosti vode onemogočeno. Iz ribiških okolišev so izvzete posamezne vode oziroma njihovi odseki, ki jih imenujemo vode posebnega pomena. Vode posebnega pomena so z vidika varstva rib nekateri od najbolj ohranjenih vodnih ekosistemov in so zlasti značilne in ugodne za razvoj ter ohranjanje posameznih domorodnih vrst rib. Določene so z Uredbo o določitvi voda posebnega pomena ter načinu izvajanja ribiškega upravljanja v njih (Uradni list RS, št. 52/07). Ribiško upravljanje v vodah posebnega pomena je pod neposrednim nadzorom 91 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja države. V njih, na podlagi srednjeročnega načrta ribiškega upravljanja in letnega programa dela, ribiško upravljanje izvaja Zavod za ribištvo Slovenije. Poleg teh so območja varstvenih voda pomembna za ribištvo tudi območja drstišč, za katere podatki o njihovi lokaciji še niso oblikovani v taki meri, da bi bila lahko prikazana na kartah. Območje varstvenih voda pomembna za ribištvo je tudi celotno območje teritorialnega morja Republike Slovenije in območje notranjih morskih voda. Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo so prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 65: Območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo). V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je prikazano, na katerih VTPV se razprostirajo območja varstvenih v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo. VO Donave Na VO Donave se območja varstvenih v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo razprostirajo na porečju Save, na območju rek Radovne, Save Bohinjke, Save, Unice, Iščice, Kolpe, Obrha, Krke ter na območju Triglavskih jezer. VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja se območja varstvenih v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo razprostirajo na zgornjem območju povodja reke Soče ter na Krnskem jezeru. Območje varstvenih voda je tudi celotno območje obalnega morja. 2.3 Opis monitoringa in ocena stanja VTPV in VTPodV Monitoring stanja voda vključuje hidrološki monitoring in monitoring kakovosti voda, ki se izvajata na podlagi Zakona o vodah, Zakona o varstvu okolja ter vrste podzakonskih aktov, ki v slovenski pravni red prenašajo zahteve evropskih direktiv s področja količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda. Zahteve za izvedbo monitoringa in ocenjevanje stanja voda so natančno določene v vodni direktivi. Določila vodne direktive, ki se nanašajo na monitoring in ocenjevanje stanja voda, so v slovenski pravni red prenesena z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09), Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09), Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09) in Pravilnikom o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št. 31/09). Rezultati monitoringa so osnova za ocene ekološkega in kemijskega stanja rek, jezer in morja ter oceno kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda. Kemijsko stanje površinskih voda se razvršča v dva (dobro ali slabo), ekološko stanje pa v pet razredov 92 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja kakovosti (zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo). Kemijsko in količinsko stanje podzemnih voda se razvršča v dva razreda kakovosti, in sicer v dobro ali slabo. Eden od glavnih ciljev vodne direktive je doseganje dobrega stanja voda do leta 2015. Na VTPV, ki ležijo v območjih s posebnimi varstvenimi zahtevami, se izvaja dodatni monitoring glede na posebne zahteve, ki so določene za vsako zavarovano območje posebej. Program monitoringa v skladu z zahtevami vodne direktive je ARSO v celoti začela izvajati v letu 2007, v nekaterih delih pa je program zahtevam vodne direktive ustrezal že pred tem. V tem poglavju je tako prikazan program monitoringa za obdobje od leta 2006 do 2008, za oceno stanja pa so bili uporabljeni tako podatki iz tega obdobja kot tudi starejši podatki, v kolikor so bili pridobljeni v skladu z zahtevami vodne direktive, na VT pa v obravnavanem obdobju ni bilo sprememb glede antropogenih vplivov. Program monitoringa je razdeljen na spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda in obsega: - spremljanje kemijskega in ekološkega stanja rek, - spremljanje kemijskega in ekološkega stanja jezer, - spremljanje kemijskega in ekološkega stanja morja, - spremljanje kemijskega stanja podzemnih voda in - spremljanje količinskega stanja podzemnih voda. Na VTPV ali njihovih delih, ki ležijo na območjih s posebnimi zahtevami, potekajo dodatni monitoringi, in sicer: - spremljanje kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib na odsekih površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib; - spremljanje kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo; - spremljanje kakovosti kopalnih voda in - spremljanje kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev. Letne programe monitoringov pripravi ARSO, ki skrbi tudi za izvedbo programa, kontrolira podatke in na osnovi rezultatov izdela oceno stanja. Vsi programi monitoringov in poročila o stanju voda so dostopni na spletnih straneh ARSO (www.arso.gov.si/vode). 2.3.1 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPV Namen spremljanja stanja površinskih voda je določitev ekološkega in kemijskega stanja VT, ki so definirana v Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda in njegovih spremembah. Programi spremljanja stanja površinskih voda so bili pripravljeni na podlagi kriterijev in zahtev 8. člena in priloge V – vodne direktive, Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter smernic in navodil, sprejetih v okviru izvajanja vodne direktive. Vsebinsko so programi zasnovani na osnovi ocene doseganja okoljskih ciljev, rezultatov monitoringov kakovosti površinskih voda iz preteklih let in 93 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja podatkov o emisijah snovi (uradna evidenca ARSO o emisijah snovi in toplote v vodno okolje za posamezno leto) in rabi zemlje. Podrobnejša opredelitev in opis merilnih mest, pregled vzorčenja, izbor parametrov, pogostost meritev in ocena stanja površinskih voda je razvidna iz programov in poročil ARSO (www.arso.gov.si/vode). 2.3.1.1 Vrste monitoringov površinskih voda Zahteve glede monitoringa stanja površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09), ki določa način in obseg izvajanja monitoringa. Monitoring površinskih voda vsebinsko delimo na monitoring kemijskega in monitoring ekološkega stanja. Poleg vsebinske delitve programov monitoringov na kemijsko in ekološko stanje se v skladu s Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda glede na namen, pogostost vzorčenja in elemente kakovosti, ki so vključeni, programi delijo na nadzorni, operativni in preiskovalni monitoring. Nadzorni monitoring Programi nadzornega monitoringa so vzpostavljeni za zagotavljanje celovite ocene stanja voda na VO. Rezultati nadzornega monitoringa so primerni tudi za ocenjevanje dolgoročnih sprememb naravnih razmer, za ocenjevanje dolgoročnih sprememb zaradi človekove dejavnosti in kot podpora pri izdelavi programa operativnega monitoringa. Nadzorni monitoring je treba izvesti enkrat v obdobju načrta upravljanja, če pa rezultati monitoringa izkazujejo dobro stanje in se vplivi človekovega delovanja niso spremenili, se lahko nadzorno spremljanje stanja izvede za vsak tretji načrt. V program so vključeni vsi elementi kakovosti za opredelitev stanja (biološki, hidromorfološki in fizikalno-kemijski). V okviru državnega monitoringa je bilo v obdobju od 2006 do 2008 nadzorno spremljanje stanja zagotovljeno na VT: - kjer je pretok pomemben za VO kot celoto, vključno z VT na velikih rekah, kjer je prispevna površina večja od 2.500 km2, - kjer je količina prisotne vode pomembna za VO, vključno z jezeri in vodnimi zbiralniki, s površino večjo od 0,5 km2, in obalnimi vodami, - kjer VT prečka državna meja ali po VT teče državna meja in se kemijsko ali ekološko stanje ugotavlja na podlagi mednarodnih sporazumov, - kjer je treba oceniti obremenitve z onesnaževalom, ki se prenese preko državne meje ali v morje in - ki so z Odločbo Komisije 2005/646/ES z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest vključena v interkalibracijsko mrežo. V program nadzornega monitoringa so bili vključeni naslednji elementi kakovosti: splošni fizikalno-kemijski parametri, biološki elementi kakovosti, parametri kemijskega stanja (prednostne in prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, posebna onesnaževala, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vode v porečju, in hidromorfološki elementi kakovosti. Pogostost vzorčenja in analiz za posamezne elemente kakovosti v okviru nadzornega monitoringa je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-24). 94 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-24: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru nadzornega monitoringa REKE JEZERA MORJE Element Pogostost Pogostost Pogostost Letna Letna Letna v okviru v okviru v okviru kakovosti pogostost pogostost pogostost načrta Fitoplankton Fitobentos in makrofiti Bentoški nevretenčarji Ribe Splošni fizikalnokemijski parametri, vključno s hranili Posebna onesnaževala Prednostne in prednostno nevarne snovi Hidrološki parametri Plimovanje morja ni 1 1 1 načrta BIOLOŠKI ELEMENTI relevantno 4 1–3 1 1–3 1 1 0 FIZIKALNO-KEMIJSKI ELEMENTI 3 1–2 1–2 0 načrta 12 3 2 2 2 2 ni zahtevano 12 1 4 3 12 3 12 1 4 1 4–12 1 12 1 12 1 12 1 HIDROMORFOLOŠKI ELEMENTI kontinuirano kontinuirano kontinuirano Pojasnilo: Letna pogostost pomeni število vzorčenj v enem koledarskem letu, pogostost v okviru načrta pa pomeni število let, v katerih je bil element vključen v program, npr. letna pogostost 12 in pogostost v okviru načrta 1 pomeni, da je bil element kakovosti v obdobju 2006–2008 v program v enem koledarskem letu vključen s pogostostjo 12-krat letno. Operativni monitoring Operativni monitoring je namenjen ocenjevanju stanja VT, za katera je bilo na podlagi analize vplivov človekove dejavnosti in rezultatov nadzornega monitoringa ocenjeno, da do leta 2015 ne bodo dosegla okoljskih ciljev, ter spremljanju učinkov ukrepov zmanjševanja obremenjevanja. V obdobju od 2006 do 2008 se je operativni monitoring izvajal na VTPV: - za katera je bilo na podlagi presoje vplivov ali nadzornega spremljanja stanja ugotovljeno, da morda ne bodo dosegla okoljskih ciljev po 4. členu vodne direktive, - v katera se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo onesnaženost s parametri kemijskega stanja, posebnimi onesnaževali ali splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri, - ki so ogrožena zaradi pomembnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja in - ki so ogrožena zaradi pomembnega vpliva hidromorfoloških obremenitev. Operativni monitoring je potekal vsako leto, v program pa so bili vključeni tisti biološki in fizikalno-kemijski elementi, ki so najbolj občutljivi na obremenitve, ki jim je VT podvrženo. Za oceno vpliva teh obremenitev so bili v program vključeni: biološki elementi kakovosti ekološkega stanja, ki so najbolj občutljivi na posamezno obremenitev na VT, splošni fizikalno-kemijski in hidrološki parametri, parametri kemijskega stanja (prednostne in prednostno nevarne snovi), ki se odvajajo v vode v porečju, in posebna onesnaževala, ki 95 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja se odvajajo v VT v pomembnih količinah. Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru operativnega monitoringa je prikazana v preglednici (Preglednica 2-25). Preglednica 2-25: Pogostost vzorčenja za posamezne elemente kakovosti v okviru operativnega monitoringa REKE JEZERA MORJE Element Pogostost Pogostost Pogostost Letna Letna Letna v okviru v okviru v okviru kakovosti pogostost pogostost pogostost načrta Fitoplankton Fitobentos in makrofiti Bentoški nevretenčarji Ribe Splošni fizikalnokemijski parametri, vključno s hranili Posebna onesnaževala Prednostne in prednostno nevarne snovi ni 1 1 0 načrta BIOLOŠKI ELEMENTI relevantno 4 1–2 1 2 1 0 0 FIZIKALNO-KEMIJSKI ELEMENTI načrta 3 1 1 0 12 3 0 0 2 2 ni zahtevano 4 1-3 4 3 12 3 4 1-3 4 2 4 1-3 4-12 1-3 12 1 4-12 1-3 Hidrološki parametri Plimovanje morja HIDROMORFOLOŠKI ELEMENTI kontinuirano kontinuirano kontinuirano Pojasnilo: Letna pogostost pomeni število vzorčenj v enem koledarskem letu, pogostost v okviru načrta pa pomeni število let, v katerih je bil element vključen v program, npr. letna pogostost 12 in pogostost v okviru načrta 1 pomenita, da je bil element kakovosti v obdobju 2006–2008 v program vključen v enem koledarskem letu s pogostostjo 12-krat letno. Preiskovalni monitoring Preiskovalni monitoring se izvaja: - če je razlog za kakršnekoli prekoračitve neznan, - če nadzorni monitoring pokaže, da okoljski cilji ne bodo doseženi, obratovalni monitoring pa še ni bil vzpostavljen in - da se ugotovi velikost in vpliv naključnega onesnaženja (npr. okoljske nesreče) ter s tem zagotovi informacije za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo programa ukrepov. Preiskovalni monitoring pod alinejo 1 in 2 zagotavlja ARSO. V obdobju od leta 2006 do 2008 se tak preiskovalni monitoring ni izvajal. V letu 2009 pa se je začel izvajati preiskovalni monitoring na VT Sava Vrhovo–Boštanj, za katero je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje zaradi preseganja standarda za živo srebro. Ugotovljeno je bilo, da povišane koncentracije živega srebra izvirajo iz pritoka Boben, ki se v Savo izliva pod Hrastnikom. Za odkrivanje ter spremljanje nevarnosti v primeru okoljskih nesreč, obveščanje, alarmiranje ter vodenje in izvajanje zaščite in reševanja (alineja 3), pa je vzpostavljen enoten sistem v okviru MO. V ta namen deluje Center za obveščanje Republike Slovenije (v nadaljevanju CORS) in 13 regijskih centrov (RC). CORS organizira in izvaja zbiranje in 96 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja obdelavo podatkov ter jih posreduje RC in javnosti. RC zbirajo podatke o nesrečah in se odzivajo na telefonski številki 112. Sistem alarmiranja je zasnovan kot enoten, hierarhično povezan sistem na državni, regionalni in lokalni ravni. Za delovanje sistema javnega alarmiranja skrbijo občine, Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije (v nadaljevanju URSZR) pa za organizacijo in delovanje na državni in regionalni ravni. Gospodarske družbe, ki opravljajo za okolje nevarno dejavnost, morajo na svoje stroške organizirati in vzdrževati alarmni sistem. V primeru okoljske nesreče je potrebno na tel. št. 112, po telefaksu ali drugih sredstvih zvez takoj obvestiti najbližji center za obveščanje. Interventne ukrepe v primeru onesnaženja voda, vključno s preiskovalnim monitoringom (3. alineja preiskovalnega monitoringa), izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda, določene po predpisih o vodah. V primeru večje okoljske nesreče se vsi potrebni ukrepi izvedejo skladno z načrti zaščite in reševanja, določenimi s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izmenjava podatkov na mednarodni ravni se izvaja na podlagi mednarodnih pogodb in poteka preko CORS. Zakonske podlage za vzpostavitev monitoringa v primeru okoljske nesreče so Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06), Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter podzakonski akti, ki izhajajo iz zgoraj naštetih aktov. 2.3.1.2 Program monitoringa kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda Mreža merilnih/vzorčnih mest za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda Spremljanje stanja površinskih voda je potekalo na izbranih lokacijah posameznega VT, pri čemer je mreža merilnih/vzorčnih mest za monitoring ekološkega in kemijskega stanja identična. Za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je bilo na posameznem VT večinoma izbrano eno merilno mesto, le v primeru, da se stanje na VT razlikuje ali da so določene dodatne zahteve zaradi območij s posebnimi zahtevami ali v skladu z bilateralnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami, je bilo na enem VT določenih več merilnih mest. Za potrebe monitoringa je bilo določenih pet skupin VT, vsaka s po enim merilnim mestom, in sicer: - 1. skupina: VT Mutska Bistrica–mejni odsek z Avstrijo in VT Mutska Bistrica z merilnim mestom Podlipje, - 2. skupina: Polskava povirje–Zgornja Polskava in VT Dravinja povirje–Zreče z merilnim mestom Dravinja Loška gora, - 3. skupina: VT Dragonja povirje–Topolovec, VT Dragonja Topolovec–Brič, VT Dragonja Brič–Krkavče z merilnim mestom Planjave, - 4. skupina: VT Dragonja Podkaštel–izliv in VT Dragonja Krkavče–Podkaštel z merilnim mestom Dragonja in - 5. skupina: VT Klivnik in VT Molja z merilnim mestom Molja Zarečica. Merilna mesta VTPV so bila določena z upoštevanjem obstoječih pritiskov na prispevnem območju VT, izogibajoč direktnim vplivom onesnaženja. Merilno mesto za vzorčenje bioloških elementov smo izbrali reprezentativno za posamezen ekološki tip, pri čemer smo 97 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja se izogibali lokacijam v povirju rek blizu izvira in lokacijam pod pregrado zajezenih kraških rek. Zaradi ohranitve zveznosti podatkovnega niza smo ob izpolnjevanju omenjenih pogojev v programu monitoringa ohranili obstoječa merilna mesta. Na VO Donave je monitoring potekal na skupno 127 merilnih mestih, od katerih jih je bilo 12 vključenih v nadzorni monitoring, 10 v nadzorni in operativni in 105 v operativni monitoring. Štiri merilna mesta so bila vključena tudi v register interkalibracijskih merilnih mest. Na vodnem območju Jadranskega morja pa je monitoring potekal na skupno 30 merilnih mestih, od katerih jih je bilo 5 vključenih v nadzorni monitoring, 20 v operativni in 4 mesta v nadzorni in operativni monitoring. V interkalibracijsko mrežo so bila vključena tri merilna mesta, na enem merilnem mestu je potekal samo interkalibracijski monitoring. Mreža za spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). Na karti je posebej označen tip merilnega mesta (nadzorno, operativno, interkalibracijsko), prikazana pa so tudi merilna/vzorčna mesta, ki so vključena v register interkalibracijskih mest. Program monitoringa kemijskega stanja površinskih voda Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost površinskih voda s prednostnimi snovmi, za katere so za EU postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. Na ravni EU je bilo 33 snovi ali skupin snovi zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih vsebnosti v površinskih vodah določenih kot prednostnih; 13 od teh snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti določenih kot prednostno nevarnih (npr. kadmij, živo srebro, endosulfan, nonilfenol idr.). Parametri, ki so bili vključeni v monitoring kemijskega stanja površinskih voda, so navedeni v preglednici (Preglednica 2-26). Preglednica 2-26: Parametri kemijskega stanja površinskih voda Številka Št. Številka EU Ime parametra* CAS 98 Opredelitev parametra 1 15972-60-8 240-110-8 alaklor 2 120-12-7 204-371-1 antracen 3 1912-24-9 217-617-8 atrazin PS 4 71-43-2 200-753-7 benzen PS 5 32534-81-9 se ne uporablja 6 7440-43-9 6a 56-23-5 7 85535-84-8 8 9 231-152-8 pentabromodifenileter (sorodne snovi 28, 47, 99, 100, 153 in 154)* kadmij in njegove spojine PS PNS PNS*** PNS ogljikov tetraklorid DO 287-476-5 kloroalkani, C10-13 ** PNS 470-90-6 207-432-0 klorofenvinfos PS 2921-88-2 220-864-4 klorpirifos (klorpirifos-etil) PS Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Št. Številka CAS Številka EU 9a 9b Ime parametra* ciklodienski pesticidi Opredelitev parametra DO 309-00-2 aldrin DO 60-57-1 dieldrin DO 72-20-8 endrin DO 465-73-6 izodrin DO se ne uporablja vsota DDT DO 50-29-3 para-para-DDT DO 10 107-06-2 203-458-1 1,2-dikloroetan PS 11 75-09-2 200-838-9 diklorometan PS 12 117-81-7 2-04-211-0 di(2-etilheksil)ftalat (DEHP) PS 13 330-54-1 206-354-4 diuron PS 14 115-29-7 204-079-4 endosulfan 15 206-44-0 205-912-4 fluoranten**** 16 118-74-1 204-273-9 heksaklorobenzen PNS 17 87-68-3 201-765-5 heksaklorobutadien PNS 18 608-73-1 210-158-9 heksaklorocikloheksan PNS 19 34123-59-6 251-835-4 izoproturon PS 20 7439-92-1 231-100-4 svinec in njegove spojine PS 21 7439-97-6 231-106-7 živo srebro in njegove spojine 22 91-20-3 202-049-5 naftalen PS 23 7440-02-0 231-111-14 nikelj in njegove spojine PS 24 25154-52-3 246-672-0 nonilfenol PNS 104-40-5 203-199-4 (4-nonilfenol)* PNS PNS PS PNS 25 1806-26-4 217-302-5 26 608-93-5 210-172-5 Oktilfenol ((4-(1,1’,3,3’tetrametilbutil)fenol)* pentaklorobenzen 87-86-5 231-152-8 pentaklorofenol se ne uporablja poliaromatski ogljikovodiki PNS 200-028-5 (benzo(a)piren) PNS 205-99-2 205-911-9 (benzo(b)fluoranten) PNS 191-24-2 205-883-8 (benzo(g,h,i)perilen) PNS 207-08-9 205-916-6 (benzo(k)fluoranten) PNS 193-39-5 205-893-2 (indeno(1,2,3-cd)piren) PNS 29 122-34-9 204-535-2 simazin PS 29a 127-18-4 tetrakloroetilen DO 29b 79-01-6 trikloroetilen DO 27 28 se ne uporablja 50-32-8 PS PNS PS 99 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Št. 30 Številka CAS se ne uporablja Številka EU Ime parametra* Opredelitev parametra se ne uporablja tributilkositrove spojine PNS 36643-28-4 se ne uporablja tributilkositrov kation PNS 31 12002-48-1 234-413-4 triklorobenzeni PS 32 67-66-3 200-663-8 triklorometan PS 33 1582-09-8 216-428-8 trifluralin PS PS – prednostna snov PNS – prednostna nevarna snov DO – drugo onesnaževalo * Pri skupinah snovi so kot indikativni parametri našteti posamezni tipični predstavniki (v oklepajih in brez številke). ** Te skupine snovi običajno zajemajo veliko posameznih spojin. Trenutno ni mogoče dati primernih indikativnih parametrov. *** Samo pentabromobifenileter (številka CAS 32534-81-9). **** Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov. Na nadzornih merilnih mestih so bile v programu nadzornega monitoringa vključene vse prednostne snovi iz seznama, na operativnih merilnih mestih pa so bile v monitoring vključene prednostne snovi, ki se odvajajo v VT. Izjemi sta merilni mesti na Blejskem in Bohinjskem jezeru, kjer se ni izvajalo monitoringa kemijskega stanja, ker emisij prednostnih snovi ni evidentiranih. Merilna mreža za spremljanje kemijskega stanja površinskih voda je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). Meritve parametrov kemijskega stanja nadzornega in operativnega monitoringa so se izvajale s pogostostjo enkrat mesečno, razen za pesticide, kjer so se po strokovni presoji meritve izvajale samo v času uporabe teh sredstev (maj, junij, julij, avgust). Program monitoringa ekološkega stanja površinskih voda Ekološko stanje je izraz kakovosti strukture in delovanja vodnih ekosistemov, povezanih s površinskimi vodami. Razvršča se v pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Ocenjevanje poteka na podlagi monitoringa bioloških elementov kakovosti, ki so specifični za posamezno vodno kategorijo, splošnih fizikalno-kemijskih elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti, hidromorfoloških elementov, ki podpirajo biološke elemente kakovosti, in posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v vodno okolje. Elementi kakovosti, ki so bili vključeni v monitoring ekološkega stanja površinskih voda, so razvidni iz preglednic v nadaljevanju (Preglednica 2-27, Preglednica 2-28,Preglednica 2-29), mreža vzorčnih mest za spremljanje ekološkega stanja površinskih voda pa je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 12: Mreža merilnih mest za spremljanje kakovosti površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). Na karti je posebej označen 100 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja tip merilnega mesta (nadzorno, operativno, interkalibracijsko), prikazana pa so tudi merilna/vzorčna mesta, ki so vključena v register interkalibracijskih mest. Na nadzornih vzorčnih mestih so bili v program monitoringa vključeni vsi biološki elementi kakovosti, na operativnih vzorčnih mestih pa je bil za program monitoringa izbran tisti biološki element, ki je najbolj občutljiv na določeno obremenitev. Splošni fizikalno-kemijski parametri so bili vključeni v program monitoringa vedno, kadar je bil v program vključen katerikoli od bioloških elementov kakovosti ali posebnih onesnaževal. Poleg navedenih parametrov je bil v program splošnih fizikalno-kemijskih parametrov vedno vključen tudi nitrit, v rekah pa tudi KPK (K2Cr2O7). Od posebnih onesnaževal so bila v program vključena tista, ki se odvajajo v VT v pomembnih količinah. Pogostost vzorčenja za posamezne elemente v okviru nadzornega ali operativnega monitoringa je prikazana v preglednicah (Preglednica 2-27, Preglednica 2-28, Preglednica 2-29). Preglednica 2-27: Biološki elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda Obremenitev, ki jo Element kakovosti Parameter/metrika kaže posamezna biološka metrika REKE Fitoplankton Ni relevanten za slovenske reke Fitobentos in makrofiti Trofični indeks (TI) Obremenitev s hranili Saprobni indeks (SI) Organska obremenitev Indeks rečnih makrofitov (RMI) Obremenitev s hranili Bentoški nevretenčarji Saprobni indeks (SI) Organska obremenitev Slovenski multimetrijski indeks Hidromorfološke hidromorfološke spremembe/splošna spremenjenosti/splošne degradiranosti degradiranost (SMEIH) Ribe V razvoju JEZERA Fitoplankton Multimetrijski indeks za fitoplankton (MMI_FP) Obremenitev s hranili Makrofiti in fitobentos Trofični indeks (TI) Obremenitev s hranili Bentoški nevretenčarji Multimetrijski indeks za nevretenčarje (MMI_BN) bentoške Hidromorfološke spremembe MORJE Fitoplankton Makrofitske alge Kritosemenke Bentoški nevretenčarji Biomasa (koncentracija klorofila a) Indeks vrednotenja ekološkega stanja EEI Niso relevantne za slovenske obalne vode Multimetrijski AMBI (MAMBI) Obremenitev s hranili Obremenitev s hranili Preglednica 2-28: Splošni fizikalno-kemijski parametri ekološkega stanja površinskih voda REKE Toplotne razmere temperatura vode Kisikove razmere BPK5 koncentracija v vodi raztopljenega kisika (O2) 101 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja nasičenost vode s kisikom (%) Celotni organski ogljik celotni organski ogljik (TOC) Slanost električna prevodnost (25 °C) Zakisanost m-alkaliteta pH Stanje hranil amonij nitrat celotni dušik celotni fosfor ortofosfat Suspendirane snovi po sušenju JEZERA Prosojnost Secchijeva globina Toplotne razmere temperatura vode Kisikove razmere koncentracija v vodi raztopljenega kisika (O2) koncentracija v vodi v raztopljenega kisika – hipolimnij (O2) nasičenost vode s kisikom (%) Celotni organski ogljik Slanost celotni organski ogljik (TOC) električna prevodnost (25°C) Zakisanost m-alkaliteta pH Stanje hranil amonij nitrat celotni dušik celotni fosfor ortofosfat MORJE Prosojnost Secchi-jeva globina Toplotne razmere temperatura vode Kisikove razmere BPK5 nasičenost s kisikom (%) Slanost električna prevodnost (25°C) Zakisanost pH Stanje hranil amonij nitrit nitrat celotni dušik celotni fosfor ortofosfat silikat Preglednica 2-29: Posebna onesnaževala ekološkega stanja površinskih voda Št. 102 Ime parametra Številka CAS Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Št. Ime parametra Številka CAS Sintetična onesnaževala 1 1,2,4-trimetilbenzen 95-63-6 2 1,3,5-trimetilbenzen 108-67-8 3 bisfenol-A 80-05-7 4 klorotoluron(+desmetil klorotoluron) 5 cianid (prosti) 57-12-5 6 dibutilftalat 84-74-2 7 dibutilkositrov kation 8 epiklorhidrin 9 fluorid 15545-48-9 se ne uporablja 106-89-8 16984-48-8 10 formaldehid 50-00-0 11 glifosat 12 heksakloroetan 13 ksileni 1330-20-7 14 linearni alkilbenzen sulfonati-LAS (C10-C13_C11,6) 42615-29-2 15 n-heksan 16 pendimetalin 17 fenol 18 S-metolaklor 87392-12-9 19 terbutilazin 5915-41-3 20 toluen 108-88-3 1071-83-6 67-72-1 110-54-3 40487-42-1 108-95-2 Nesintetična onesnaževala 21 arzen in njegove spojine 7440-38-2 22 baker in njegove spojine 7440-50-8 23 bor in njegove spojine 7440-42-8 24 cink in njegove spojine 7440-66-6 25 kobalt in njegove spojine 7440-48-4 26 krom in njegove spojine (izražen kot celotni krom) 7440-47-3 27 molibden in njegove spojine 7439-98-7 Nesintetična onesnaževala 28 antimon in njegove spojine 7440-36-0 29 selen 7782-49-2 Ostala posebna onesnaževala 30 nitrit se ne uporablja 31 KPK se ne uporablja 32 sulfat se ne uporablja 33 mineralna olja se ne uporablja 34 organski vezani halogeni sposobni adsorbcije (AOX) se ne uporablja 35 poliklorirani bifenili (PCB) se ne uporablja 103 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Hidrološki elementi kakovosti V okviru hidrološkega monitoringa se za potrebe ekološkega in kemijskega stanja rek spremljajo srednji dnevni pretoki na najbližji hidrološki postaji, ali pa se za oceno srednjega dnevnega pretoka na dan vzorčenja naredi izračun pretoka na podlagi meritev na več hidroloških postajah. Na Blejskem in Bohinjskem jezeru se hidrološke meritve redno izvajajo, znan je zadrževalni čas obeh naravnih jezer. Meritve dinamike slovenskega morja potekajo na oceanografski boji, ki je locirana približno 2 km od Rta Madona v smeri proti Gradežu in predstavljajo del nacionalnega hidrološkega monitoringa. Izvedba programa monitoringa ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 Reke Nadzorni monitoring za kemijsko stanje rek se je izvajal v letu 2006, nadzorni monitoring bioloških elementov pa je bil porazdeljen po celotnem obdobju od leta 2006 do 2008. Operativni monitoring za oceno kemijskega stanja je potekal v letih 2007 in 2008, operativni monitoring na podlagi bioloških elementov pa prav tako v celotnem obdobju od leta 2006 do 2008. V nadzornem monitoringu so se spremljali splošni fizikalno-kemijski parametri, onesnaževala s prednostnega seznama in druga posebna onesnaževala, ki so določena kot relevantna za Republiko Slovenijo. Od bioloških elementov so bili v program vključeni fitobentos in makrofiti, bentoški nevretenčarji in ribe. Fitoplankton za slovenske reke ni relevanten, zato v program ni bil vključen. Na vseh merilnih mestih so se merili tudi hidrološki parametri, ali pa so bili ocenjeni na osnovi najbližjih relevantnih hidroloških postaj. Pogostost meritev za nadzorno spremljanje stanja je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-24). V operativni monitoring so bili vključeni tisti fizikalno-kemijski elementi kakovosti, s katerimi je VT obremenjeno, in tisti biološki elementi kakovosti, ki se najbolje odzivajo na posamezne obremenitve. To so bili največkrat bentoški nevretenčarji, ki kažejo organsko obremenitev in hidromorfološko spremenjenost, ter fitobentos in makrofiti za oceno organske obremenitve in obremenitve s hranili. Izmed posebnih onesnaževal, ki so sestavni del ocene ekološkega stanja, ter prednostnih in prednostno nevarnih snovi, ki služijo za oceno kemijskega stanja, so bila v program vključena tista, ki se glede na Uradne evidence ARSO o emisijah snovi in toplote v vodno okolje odvajajo v VT ali povodje. Pogostost vzorčenj in analiz za operativni monitoring je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-25). Izjema so pesticidi s seznama prednostnih snovi, katerih analize so se v programu monitoringa rek izvajale le v obdobju uporabe teh sredstev (od aprila do avgusta), in ne 12-krat na leto, kot to zahteva vodna direktiva. 104 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Jezera in zadrževalniki V obdobju od 2006 do 2008 so bila v program spremljanja kakovosti jezer vključena vsa jezera, zadrževalniki in rečne akumulacije s površino nad 0,5 km2, ki so po Pravilniku o določitvi in razvrstitvi VTPV samostojna VT. Na VO Donave so bila v program spremljanja stanja jezer in zadrževalnikov vključena Blejsko, Bohinjsko, Cerkniško, Velenjsko, Šmartinsko, Slivniško, Perniško, Gajševsko, Ledavsko, Ormoško in Ptujsko jezero. Na VO Jadranskega morja pa zadrževalniki Klivnik, Mola in Vogršček. Med naštetimi VT so naravna le Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško jezero. Presihajoče Cerkniško jezero ima več značilnosti rek kot stalnih jezer, zato je bilo vključeno v program spremljanja stanja rek. Tudi ocena stanja je določena po kriterijih in metodologijah, ki veljajo za reke. Ostala VT, vključena v program monitoringa kakovosti jezer, z izjemo umetnega Velenjskega jezera, spadajo med MPVT. Mrežo vzorčnih mest na naštetih jezerih in zadrževalnikih sestavljajo merilna mesta, ki so določena kot točke na površini posameznega jezera oz. zadrževalnika, kjer poteka vzorčenje integriranih vzorcev po globinski vertikali, in dodatna merilna mesta na posameznih odsekih litorala. Splošni problem naravnih in umetnih jezer zmernega pasu na karbonatni geološki podlagi je prekomerna obremenitev s hranilnimi snovmi ali evtrofikacija, zato se je v vseh jezerih in zadrževalnikih spremljalo stanje hranilnih snovi in ostalih podpornih fizikalno-kemijskih parametrov, pomembnih za jezera. Med biološkimi elementi kakovosti se je spremljalo predvsem stanje fitoplanktona, ki je najobčutljivejši indikator trofičnih razmer, opravile pa so se tudi analize fitobentosa in makrofitov ter bentoških nevretenčarjev, slednjih kot indikatorjev hidromorfološke spremenjenosti obale. Med kemijskimi parametri, ki vključujejo prednostne in prednostno nevarne snovi, in med posebnimi onesnaževali, se je spremljalo tiste snovi, za katere je bilo ugotovljeno, da se odvajajo na prispevno površino posameznega zadrževalnika, ali so rezultati monitoringa v preteklih letih opozarjali na onesnaževanje. V Blejskem in Bohinjskem jezeru se v obdobju 2005–2008 parametrov kemijskega stanja ni spremljalo, ker po uradnih evidencah ARSO o emisijah snovi iz točkovnih virov in glede na oceno obremenitev iz razpršenih virov onesnaženj iz kmetijstva (Bremec in Pintar), ni emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi na prispevnem območju teh VT. Iz istega razloga se tudi ni spremljalo parametrov kemijskega stanja v zadrževalnikih Klivnik, Mola in Vogršček. Morje V merilno mrežo monitoringa morja je bilo v obdobju 2006–2008 vključenih pet merilnih mest. Nadzorno spremljanje stanja je bilo izvedeno v letih 2007 in 2008 na VT Jadransko morje (merilno mesto CZ) in dveh VT obalnega morja, in sicer na VT Morje Žusterna– Piran (merilno mesto F) in na VT Morje Piranski zaliv (merilno mesto MA). Nadzorno spremljanje stanja je zaradi večje zanesljivosti ocene stanja potekalo dve leti. Obratovalno spremljanje stanja je bilo izvedeno na VT Morje Lazaret–Ankaran (merilno mesto DB2) ter na VT Koprski zaliv (merilno mesto K), ki spada med MPVT. Zaradi del, ki še potekajo na VT Škocjanski zatok, to VT ni bilo uvrščeno v program monitoringa. 105 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V okviru nadzornega monitoringa so bili v program vključeni splošni fizikalno-kemijski parametri, prednostne snovi in posebna onesnaževala. Od bioloških elementov kakovosti so bili v program nadzornega spremljanja stanja vključeni fitoplankton, makrofitske alge in bentoški nevretenčarji mehkega dna. Pogostost analiz v okviru nadzornega monitoringa je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-24). V okviru obratovalnega spremljanja stanja so bili v program vključeni splošni fizikalnokemijski parametri, nekatera posebna onesnaževala in nekatere prednostne snovi. Od bioloških elementov kakovosti se je na vseh merilnih mestih spremljalo fitoplankton, v Koprskem zalivu pa tudi bentoške nevretenčarje. Pogostost analiz v okviru obratovalnega monitoringa je razvidna iz preglednice (Preglednica 2-25). Vzorčenje kemijskih elementov kakovosti morja in fitoplanktona je potekalo po globinskih vertikalah. V skladu z izbrano metodologijo so se vzorci analizirali po izbranih globinah (npr. splošni fizikalno-kemijski parametri) ali iz integriranega vzorca (npr. prednostne snovi in posebna onesnaževala). Za makrofitske alge in bentoške nevretenčarje so bila določena dodatna vzorčna mesta, ki predstavljajo območja v obalnem pasu. 2.3.1.3 Ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda Ocena kemijskega stanja površinskih voda Kriterije za oceno kemijskega stanja površinskih voda določa Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Okoljski standardi kakovosti so določeni kot letna povprečna vrednost parametra (v nadaljnjem besedilu LP-OSK). VTPV ima dobro kemijsko stanje, če letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, na nobenem od merilnih mest ni večja od LP-OSK, ki je določena za parameter. Za oceno kemijskega stanja površinskih voda so bili upoštevani vsi podatki od leta 2006 do 2008, ki imajo meje zaznavnosti (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti (LP-OSK). Parametri, za katere so bili LOD višji od OSK, v oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene kemijskega stanja površinskih voda izključeni parametri: trifluralin, tributilkositrove spojine, klorpirifos ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2007 tributilkositrove spojine ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2008 pa vsota benzo(ghi)perilena in indeno (1,2,3-cd) pirena. V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za VT v triletnem obdobju. Ob vsaki oceni kemijskega stanja je podana tudi raven zaupanja ocene kemijskega stanja, v skladu s kriteriji, navedenimi v preglednici (Preglednica 2-30). Kemijsko stanje površinskih voda je za obdobje od 2006 do 2008 prikazano v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 13: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008). 106 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Od skupno 121 VTPV na VO Donave, dve VT (2 %) ne dosegata dobrega stanja (Slika 2— 41). To sta VT Sava Vrhovo–Boštanj in VT Krka Soteska–Otočec. Vseh ostalih 119 VT (98 %) ima dobro kemijsko stanje. Vzrok za slabo kemijsko stanje na VT Sava Vrhovo–Boštanj je presežen standard za živo srebro. Ugotovljeno je bilo, da povišane koncentracije živega srebra izvirajo iz pritoka Boben, ki se v Savo izliva pod Hrastnikom. Na VT Krka Soteska– Otočec pa je določeno slabo kemijsko stanje zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovih spojin. Ugotovljeno je bilo, da se je tributilkositrov klorid uporabljal v poskusni proizvodnji enega izmed obratov v Novem mestu, katerega odpadne vode so speljane na čistilno napravo. Praznjenje čistilne naprave je povzročilo prekomerno onesnaževanje Krke s tributilkositrovimi spojinami. Tributilkositrove spojine se v tamkajšnji proizvodnji ne uporabljajo več, na merilnem mestu Krka Otočec pa se monitoring teh spojin še naprej izvaja. Slika 2—41: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Donave Na VO Jadranskega morja je bilo od skupno 34 VTPV kemijsko stanje določeno za 33 VT (iz monitoringa je bil izključen Škocjanski zatok). Pet VT ima slabo kemijsko stanje (15 %) (Slika 2—42), vsa VT s slabim kemijskim stanjem spadajo v kategorijo morje. Razlog za slabo kemijsko stanje VT morja je preseganje okoljskega standarda kakovosti za tributilkositrove spojine (LP-OSK je 0,0002 µg/L). To so snovi, ki se uporabljajo kot premazi za zaščito ladij proti preraščanju z algami. Slika 2—42: Razvrstitev VTPV v razrede kemijskega stanja na VO Jadranskega morja 107 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena ekološkega stanja površinskih voda Za ovrednotenje ekološkega stanja VTPV so uporabljeni kriteriji iz Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in Pravilnika o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09). VTPV razvrščamo v pet razredov ekološkega stanja: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Ekološko stanje je bilo ovrednoteno z biološkimi elementi kakovosti, s podpornimi splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi kakovosti in posebnimi onesnaževali. Pri kombiniranju elementov za razvrstitev VT je bilo uporabljeno pravilo »slabše določi stanje«. Ob vsaki oceni ekološkega stanja je podana tudi raven zaupanja. Za MPVT rek, ki se jim zaradi rabe kategorija ne spremeni, je bilo ocenjeno, ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne. Pri tem je bilo uporabljeno pravilo, da je za modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost mejna vrednost med dobrim in zmernim ekološkim potencialom enaka mejni vrednosti med zmernim in slabim ekološkim stanjem izhodiščnega tipa reke. Za modula saprobnost in trofičnost pa so bili uporabljeni enaki kriteriji, kot za naravna VT rek. Ocena ekološkega potenciala za MPVT kategorije jezer in morja ni podana, ker metode vrednotenja še niso razvite. V oceni ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala so bili upoštevani: - Biološki elementi kakovosti: - REKE: za ovrednotenje ekološkega stanja VT rek sta bila uporabljena dva biološka elementa kakovosti: bentoški nevretenčarji ter fitobentos in makrofiti. V okviru nadzornega monitoringa je bilo na rekah izvedeno tudi vzorčenje rib, vendar te v oceni ekološkega stanja niso bile upoštevane, saj metodologija za ocenjevanje ekološkega stanja na osnovi rib še ni izdelana. Metodologije in kriteriji za določitev ekološkega stanja rek z biološkimi elementi so bile uporabljene za razvrstitev VT rek in za Cerkniško jezero, ki po ekološkem tipu spada med reke. VT so razvrščena po treh modulih: trofičnost, saprobnost in hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost (vsa VT po tem modulu še niso razvrščena, saj za vse ekološke tipe rek še ni razvitih metod vrednotenja). - JEZERA/ZADRŽEVALNIKI: za ovrednotenje ekološkega stanja VT jezer so bili uporabljeni trije biološki elementi kakovosti: fitoplankton, bentoški nevretenčarji ter fitobentos in makrofiti. Metode vrednotenja in kriteriji so bili uporabljeni za razvrstitev dveh VT jezer, za Blejsko in Bohinjsko jezero. Stanje VT jezer je glede na obremenitve ovrednoteno po dveh modulih: trofičnost in hidromorfološka spremenjenost. Za zadrževalnike, ki so določeni kot MPVT, metode vrednotenja ekološkega potenciala še niso razvite. - MORJE: za ovrednotenje ekološkega stanja VT morja so bili uporabljeni trije biološki elementi; in sicer fitoplankton, makrofitske alge za skalnati tip dna in bentoški nevretenčarji za sedimentni tip dna. - Splošni fizikalno-kemijski elementi: - REKE: BPK5 in vsebnost nitratov; - JEZERA: vsebnost kisika v hipolimniju; - MORJE: mejne vrednosti za fizikalno-kemijske parametre še niso določene. 108 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - Posebna onesnaževala: V oceni so bili upoštevani vsi rezultati meritev parametrov iz priloge 8 Uredbe o stanju površinskih voda, ki imajo meje detekcije (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti (LP-OSK). Parametri, za katere so bili LOD višji od OSK, v oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene glede na posebna onesnaževala izključeni parametri cianid, n-heksan in kobalt, za leto 2007 cianid in n-heksan, za leto 2008 pa cianid. V prvi fazi je bilo določeno stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena za triletno obdobje. Za oceno hidromorfoloških elementov trenutno še ni kriterijev, zato ti v oceni ekološkega stanja še niso upoštevani. Prav tako še niso razvite metode za vrednotenje somornice in UVT. Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja ocene stanja je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 14: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008) in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Monitoring bioloških elementov kakovosti, ki večinoma določajo končno oceno ekološkega stanja, se je v skladu z vodno direktivo začel izvajati šele v letu 2006. Zaradi majhnega števila podatkov je raven zaupanja ocene ekološkega stanja v mnogih primerih nizka. Za prihodnje načrte upravljanja bo ob ustreznih monitoring programih na voljo več podatkov, s tem pa se bo zvišala tudi raven zaupanja. Poleg tega bo v prihodnje vse metode razvrščanja treba interkalibrirati tudi na evropski ravni in s tem potrditi v prvem načrtu določeno ekološko stanje ter povečati raven zaupanja. Od 121 VTPV na VO Donave, so bila v razrede ekološkega stanja razvrščena 103 VTPV, za 8 MPVT pa je bilo ocenjeno, ali dosegajo dober ekološki potencial ali ne. Ocene kažejo, da 54 VT (45 %) ne dosega ciljev, ki so določeni v vodni direktivi. Dve VT (2 %) sta razvrščeni v zelo slabo stanje (Kamniška Bistrica Študa–Dol in Cerkniščica), šest v slabo (5 %) in 38 (31 %) v zmerno stanje, 8 MPVT (7 %) pa v zmeren ali slabši ekološki potencial. Ostalih 57 VT (47 %) dosega okoljske cilje, 50 (41 %) jih je razvrščeno v dobro, 7 (6 %) pa v zelo dobro ekološko stanje. Doseganje dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala VTPV na VO Donave je prikazano na sliki (Slika 2—43). Slika 2—43: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP) VTPV na VO Donave 109 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VT Ložnica ni bilo ocenjeno, saj nima določenega ekološkega tipa in s tem mejnih vrednosti za razrede ekološkega stanja. Prav tako niso bila razvrščena štiri UVT in pet MPVT jezer, za katere še ni razvitih metod vrednotenja ekološkega potenciala. Na VO Jadranskega morja je bilo od 34 VTPV v razrede ekološkega stanja razvrščenih 27 VTPV, za eno MPVT pa je bilo ocenjeno, ali dosega dober ekološki potencial ali ne. Ocene kažejo, da 5 VT (15 %) ne dosega ciljev, ki so določeni v vodni direktivi. Eno VT (3 %) je razvrščeno v slabo in 3 (9 %) v zmerno stanje, 1 MPVT (3 %) pa ima zmeren ali slabši ekološki potencial. Ostalih 23 VT (67 %) dosega okoljske cilje, 19 (56 %) jih je razvrščeno v dobro, 4 (11%) pa v zelo dobro ekološko stanje. Doseganje dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala VTPV na VO Jadranskega morja je prikazano na sliki (Slika 2—44). V razrede ekološkega stanja oz. ekološkega potenciala niso bila razvrščena MPVT zadrževalnikov in morja, za katera še ni razvitih metod vrednotenja. Slika 2—44: Doseganje dobrega ekološkega stanja (ES) oz. dobrega ekološkega potenciala (EP) VTPV na VO Jadranskega morja Na VO Donave je največ VT razvrščenih v zmerno ali slabše stanje zaradi bioloških elementov kakovosti, sledijo posebna onesnaževala in nato splošni fizikalno-kemijski elementi. Dostikrat se tudi zgodi, da slabo stanje pokažeta dva elementa kakovosti. Med jezeri je Bohinjsko jezero doseglo zelo dobro stanje, ekološko stanje Cerkniškega jezera je bilo ocenjeno kot dobro, stanje Blejskega jezera pa kot zmerno. Stanje Blejskega jezera je bilo najslabše ovrednoteno po modulu trofičnost na osnovi fitoplanktona, ki je najobčutljivejši biološki element za ugotavljanje preobremenjenosti jezer s hranili. Na VO Jadranskega morja je prav tako največ VT razvrščenih v zmerno ali slabše stanje zaradi bioloških elementov kakovosti, sledijo splošni fizikalno-kemijski elementi in nato posebna onesnaževala. Glede na vsebnost posebnih onesnaževal, je bilo na VO Donave od skupno 121 VT v zmerno stanje razvrščenih 18 VT (13 rek in 5 zadrževalnikov), na VO Jadranskega morja pa 1 VT; in sicer Koren (KARTOGRAFSKA PRILOGA 15: Ocena stanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal (PO) v obdobju od leta 2006 do 2008). Razlogi za zmerno stanje odsekov rek na VO Donave so preseganja mejnih vrednosti za kovine, halogenirane organske spojine (AOX), metolaklor, sulfat in poliklorirane bifenile. V Šmartinskem, Ledavskem, Perniškem in Gajševskem jezeru mejne vrednosti presega 110 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja vsebnost metolaklora, v Velenjskem jezeru pa vsebnost sulfata, kobalta in molibdena ter v letu 2007 tudi AOX. Na VO Jadranskega morja so bile mejne vrednosti presežene v Korenu, in sicer za kovine, AOX, mineralna olja in anionaktivne detergente. Raven zaupanja ocene kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda Pri ocenah kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda je podana tudi t. i. raven zaupanja ocene stanja VTPV, s katero glede na celovito poznavanje problematike opredelimo verjetnost, da je ocena dejansko taka, kot jo izkazujejo podatki monitoringa. Raven zaupanja ocene kemijskega in ekološkega stanja je opredeljena s tristopenjsko lestvico: visoka, srednja ali nizka. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zelo zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja Kriteriji za posamezno raven zaupanja ocene kemijskega stanja so razvidni iz preglednice (Preglednica 2-30). V primeru dobrega kemijskega stanja se raven zaupanja ocene kemijskega stanja za posamezno VT v letu nanaša na najnižjo raven zaupanja za posamezen parameter, v primeru slabega kemijskega stanja pa na tisti parameter, zaradi katerega je VT v slabem stanju. Preglednica 2-30: Kriteriji za raven zaupanja ocene kemijskega stanja površinskih voda in kriteriji za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal Raven zaupanja ocene Opis kemijskega stanja Visoka Ali: - nobenih izpustov prednostnih snovi. Ali je veljaven eden ali več od naslednjih kriterijev: - pogostost vzorčenja je v skladu z vodno direktivo, - meja detekcije analitske metode je enaka ali manjša od okoljskega standarda, izraženega kot letna povprečna vrednost parametra, - združevanje VT v skupine v skladu z vodno direktivo kaže verodostojne rezultate. Srednja Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev: - pogostost vzorčenja ni v skladu z vodno direktivo, - srednja stopnja zaupanja pri združevanju VT v skupine, - okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost parametra, se nahaja v območju merilne negotovosti letne povprečne vrednosti parametra. Nizka Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev: - na razpolago ni podatkov monitoringa, emisije v vode pa so evidentirane, - analiza pritiskov kaže, da dobro stanje ne more biti doseženo zaradi emisij. 111 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Raven zaupanja ocene ekološkega stanja Raven zaupanja ocene ekološkega stanja je bila razvita ločeno za elemente kakovosti in kategorije VT in določena s tistim elementom, na podlagi katerega je bila določena končna ocena ekološkega stanja. Biološki elementi kakovosti in splošni fizikalno-kemijski parametri Kriteriji za raven zaupanja se delijo na osnovne in dodatne. Osnovni kriteriji so med seboj enakovredni, dodatni kriteriji pa lahko še znižajo raven zaupanja, določeno na podlagi osnovnih kriterijev. Za vse biološke elemente so bili kriteriji za določitev ravni zaupanja enaki. Osnovni kriteriji so bili: interkalibriranost metod vrednotenja, število podatkov in razpon stanj ekološke kakovosti znotraj posameznega VT. Na podlagi dodatnih kriterijev se je raven zaupanja npr. znižala, če je izračunana vrednost razmerja ekološke kakovosti (REK) od mejne vrednosti odstopala za ≤ 0,05. Najpomembnejši kriteriji za določitev ravni zaupanja za podporne splošne fizikalnokemijske elemente rek so bili število podatkov, obdobje upoštevanja podatkov in merilna negotovost. Pri jezerih je bilo za splošni fizikalno-kemijski parameter, koncentracija kisika v hipolimniju kot kriterij, upoštevano le število podatkov. Posebna onesnaževala Kriteriji za raven zaupanja razvrščanja površinskih voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal so navedeni v preglednici (Preglednica 2-30). V primeru razvrstitve v dobro stanje se raven zaupanja ocene glede na posebna onesnaževala za posamezno VT v letu nanaša na najnižjo stopnjo zaupanja za posamezen parameter, v primeru zmernega stanja pa na tisti parameter, na podlagi katerega je VT razvrščeno. 2.3.2 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA NA OBMOČJIH S POSEBNIMI ZAHTEVAMI Območja s posebnimi zahtevami so tista območja, za katera predpisi določajo dodatne zahteve za varstvo voda. Med območja s posebnimi zahtevami tako spadajo: vodovarstvena območja, območja kopalnih voda, občutljiva in ranljiva območja po predpisih varstva okolja, območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana območja po predpisih o ohranjanju narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo. Za nekatera od navedenih območij so določene tudi dodatne zahteve za monitoring. Na teh območjih je zato poleg monitoringa ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda ter količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda vzpostavljen dodatni monitoring; in sicer: - monitoring kakovosti površinskih virov pitne vode, 112 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - monitoring kakovosti kopalnih voda, - monitoring kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib, - monitoring kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev. Programi monitoringov in ocene stanja na območjih, za katera so določeni dodatni kriteriji glede stanja voda, so prikazani v nadaljevanju. Prikazano je tudi stanje površinskih voda na območjih Nature 2000 in na območjih, občutljivih na evtrofikacijo. 2.3.2.1 Program monitoringa in kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib Program monitoringa kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib Izhodišče za izvajanje monitoringa kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib sta Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02) in Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 71/02). Navedena predpisa sta povzeta po Direktivi 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib. Monitoring kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib se izvaja na 13 odsekih salmonidnih in 9 odsekih ciprinidnih območij, ki so bila glede na ihtiološke podatke določena v letu 2005 s Pravilnikom o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 28/05). Salmonidni in ciprinidni odseki površinskih voda s pripadajočimi merilnimi mesti so razvidni iz karte (KARTOGRAFSKA PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v obdobju od leta 2006 do 2008). Način in obseg izvajanja imisijskega monitoringa kakovosti določa Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib. V obdobju 2006 do 2008 so se na vseh merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih odsekov s pogostostjo 12-krat letno določali fizikalni in kemijski parametri, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib (vsebnost raztopljenega kisika, pH-vrednost, suspendirane snovi, BPK5, vsebnost fosforja, nitrita, fenolnih snovi, mineralnih olj, amonijaka, amonija, prostega klora, cinka in bakra). Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib Kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se pridobijo z rednim in enakomernim mesečnim vzorčenjem. Ocena kakovosti se izvede glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določene z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02). Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi. 113 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za oceno kakovosti salmonidnih in ciprinidnih voda so bili upoštevani podatki za obdobje 2006 do 2008. V prvi fazi je bila izdelana ocena za posamezno leto, nato pa je bila pripravljena skupna ocena v triletnem obdobju. Skupna ocena za obdobje od 2006 do 2008 kaže, da je bila kakovost vode na vseh salmonidnih in ciprinidnih ustrezna. Ocena kakovosti salmonidnih in ciprinidnih voda v obdobju od 2006 do 2008 je podana v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 16: Ocena kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib v obdobju od leta 2006 do 2008). Na VO Donave je bila najboljša kakovost ugotovljena na salmonidnem odseku Save Bohinjke od izliva Mostnice do sotočja s Savo Dolinko ter na ciprinidnem odseku Kolpe od izliva Lahinje do državne meje Božakovo. Na obeh navedenih odsekih je kakovost vode ustrezala tako priporočenim kot mejnim vrednostim. Na ostalih odsekih je voda ustrezala mejnim, ne pa tudi priporočenim vrednostim. Od priporočenih vrednosti so bile največkrat presežene koncentracije nitrita, občasno amonija in amonijaka ter redko BPK5. Na VO Jadranskega morja je bila najboljša kakovost ugotovljena na salmonidnem odseku Soče od izvira do izliva Tolminke ter na ciprinidnem odseku Nadiže. Na obeh odsekih je kakovost vode ustrezala tako priporočenim kot tudi mejnim vrednostim. Na ostalih odsekih je voda ustrezala mejnim, ne pa tudi priporočenim vrednostim. Od priporočenih vrednosti so bile največkrat presežene koncentracije nitrita, občasno amonija in amoniaka ter redko BPK5. 2.3.2.2 Program monitoringa in kakovost kopalnih voda Program monitoringa kakovosti kopalnih voda Stara kopalna direktiva iz leta 1976 se je v Republiki Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bile na površinskih vodah prvič določene kopalne vode – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo. Na VO Donave je bilo določenih 12, na VO Jadranskega morja pa 25 kopalnih voda. Po upravljavskem vidiku se kopalne vode delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na naravnih kopališčih je spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal upravljavec kopališča, na kopalnih območjih pa je monitoring higienske ustreznosti izvajala ARSO. Kakovost kopalne vode se je spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah in od 15. junija do 30. septembra na morju), na mestih spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravile analize za fizikalnokemijske in mikrobiološke parametre v skladu z nacionalno oziroma evropsko zakonodajo. Območja kopalnih voda in merilna mesta, na katerih je potekal monitoring, so razvidna iz karte (KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008). 114 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena kakovosti kopalnih voda Rezultati kakovosti kopalnih voda so podani glede na predpisano metodologijo stare kopalne direktive. Ta pri vrednotenju upošteva rezultate analiz dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora) ter treh fizikalno-kemijskih parametrov (fenoli, mineralna olja, detergenti) v času ene kopalne sezone ter jih vrednoti glede na mejne (obvezujoče) in priporočene vrednosti. Kopalna voda je razvrščena kot skladna s priporočenimi zahtevami, če vsaj 80 % vzorcev ene kopalne sezone ustreza priporočenim vrednostim, za skladnost z mejnimi zahtevami pa je ta vrednost 95 %. Kopalna voda, kjer v času kopalne sezone več kot 5 % vzorcev ne ustreza predpisanim mejnim – obvezujočim vrednostim stare kopalne direktive, je razvrščena kot neskladna. Ob majhnem številu vzorcev (pod 20 meritev) že vsako preseganje mejne vrednosti povzroči poslabšanje kakovosti in uvrstitev kopalne vode v razred neskladnih. Rezultati analiz kopalnih voda v letih 2006–2008 kažejo, da konstantnega onesnaženja kopalnih voda ni zaznati, saj se neskladnost kopalnih voda spreminja iz leta v leto. Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda kažejo občasna preseganja mikrobioloških parametrov, medtem ko kemijskega onesnaževanja ne zaznamo. Mikrobiološki parametri, ki se analizirajo v okviru monitoringa, so indikatorji fekalnega onesnaževanja, ki pa se pojavi le ob obilnejših padavinah in je kratkotrajno. Vzrok so lahko prelivi kanalizacijskega sistema ob vdoru meteorne vode, lahko pa tudi površinska spiranja brežin ob močnih nevihtah in nalivih. Kakovost kopalnih voda v Republiki Sloveniji v letu 2008 je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 17: Ocena kakovosti kopalnih voda v letu 2008) in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Na VO Donave je bilo največ neskladnih kopalnih voda določenih leta 2006, in sicer kar 3 od 12, kar predstavlja 25 %, v nadaljnjih letih pa se je kakovost izboljšala (Slika 2—45). Slabšo kakovost v celotnem obdobju se ugotavlja na reki Krki, saj je bilo kopalno območje Straža neskladno v letih 2006 in 2007, območje Žužemberk pa v letih 2006 in 2008. V času slabega vremena na neskladnih kopalnih vodah se tako na Krki kot tudi Kolpi (Prelesje – kot leta 2008, Učakovci–Vinica leta 2006) ugotavlja kratkotrajno presežene mejne vrednosti mikrobioloških parametrov, ki so pokazatelji fekalnega onesnaževanja. Kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera ter Šobčevega bajerja je zelo dobra, saj je v obdobju 2006–2008 ustrezala celo priporočenim zahtevam stare kopalne direktive. Na Cerkniškem jezeru, v kopalnem območju Dolenje jezero–Otok, se je tekom let ugotavljalo vedno manj kopalcev, kljub temu da je voda po kakovosti primerna za kopanje. Jezero je v poletnem času presahnilo ali pa količina vode kopanja sploh ni omogočala, zato to območje v letu 2009 ni več namenjeno kopanju. 115 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 60 Delež kopalnih voda (%) 50 40 skladna s priporočenimi zahtevami skladna z obvezujočimi zahtevami 30 neskladna z obevzujočimi zahtevami 20 10 0 2006 2007 2008 Leto Slika 2—45: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Donave v obdobju 2006–2008 Na VO Jadranskega morja je bila leta 2006 tako na celinskih kopalnih voda kot tudi na kopalnih vodah na morju dosežena popolna skladnost. Največ neskladnih celinskih kopalnih voda je bilo določenih v letu 2008, in sicer 3 kopalna območja od šestih (50 %) – Soča v Kanalu in v Solkanu ter Idrijca v Bači pri Modreju (Slika 2—46). Neskladnost je bila posledica povišanih vrednosti mikrobioloških parametrov zaradi obilnejših padavin. Kakovost kopalnih voda na morju je zelo dobra, saj podatki kažejo, da poleg mejnih vrednosti velik delež voda izpolnjuje tudi priporočene vrednosti direktive (Slika 2—47). Voda je slabše kakovosti le ob nevihtah. Zaradi slabega vremena so bili septembra 2007 zadnji odvzeti vzorci na kopalnih območjih neskladni, enake kakovosti pa tudi prvi vzorec leta 2008, odvzet na kopališču Hoteli morje. Ti neskladni vzorci so botrovali tudi neskladnosti kopalnih voda (31,6 % leta 2007 in 5,3 % leta 2008) (Slika 2—47). V letu 2008 je bila neskladna le ena kopalna voda, vse ostale pa so izpolnjevale celo priporočene vrednosti stare kopalne direktive. 80 70 a d o v h i ) ln a % p ( o k že le D 60 50 skladna s priporoč enimi zahtevami 40 skladna z ob vezujočimi zahtevami 30 20 10 0 2006 2007 Leto 2008 Slika 2—46: Kakovost celinskih kopalnih voda na VO Jadranskega morja v obdobju 2006–2008 116 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 100 90 Delež kopalnih voda (%) 80 70 skladna s priporočenimi zahtevami 60 50 skladna z obvezujočimi zahtevami 40 neskladna z obevzujočimi zahtevami 30 20 10 0 2006 2007 Leto 2008 Slika 2—47: Kakovost kopalnih voda na morju v obdobju 2006–2008 2.3.2.3 Program monitoringa in kakovost površinskih virov pitne vode Program monitoringa površinskih voda, ki se uporabljajo za pitno vodo Površinski viri se v Republiki Sloveniji uporabljajo le za vodooskrbo približno 3 % prebivalcev, preostali delež pa predstavljajo podzemne vode. Prvi program monitoringa kakovosti površinskih voda, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo (monitoring PVOPV), je bil izdelan konec leta 2001 za petletno obdobje (2002–2006). Program je v tem obdobju vseboval enajst površinskih virov pitne vode, med njimi tudi šest kraških izvirov, kjer zaradi posebnosti hidrologije krasa medsebojno vplivajo površinski tokovi in podzemna voda. Z uveljavitvijo zahtev vodne direktive je bil program monitoringa posodobljen s podatki iz registra vodnih povračil. V monitoring površinskih virov pitne vode je od leta 2007 dalje vključenih šest površinskih virov: Ljubija, Hudinja, Bistrica, Kolpa, potok Podresnik in Soča, ki v povprečju zagotavljajo več kot 100 m3 vode na dan in tako zadostijo zahtevam vodne direktive.(KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre). Kraški izviri so vključeni v monitoring podzemnih voda. Kakovost površinskih virov pitne vode se spremlja na mestu, kjer se voda odvzema za vodooskrbo, in še niso bili izvedeni nikakršni postopki obdelave vode. To pomeni, da se s tem zagotavlja kontrola nad kakovostjo »surove« vode. Pogostost vzorčenja površinskih virov pitne vode ter zahtevane analize so bile v obdobju 2006–2008 določene na osnovi nacionalnih predpisov, ki so bili v letu 2009 novelirani. Program spremljanja kakovosti teh virov je v letih 2007 in 2008 vključeval tudi zahteve vodne direktive. Pregledana je bila baza podatkov o emisijah oz. preverjeni so bili podatki o količinah prednostnih snovi in posebnih onesnaževal, ki se odvajajo v VTPV, na katerem 117 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja se nahaja merilno mesto monitoringa PVOPV, preverjeni pa so bili tudi podatki o vnosu snovi, ki se nadzorujejo na podlagi določb Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (v nadaljevanju direktiva o pitni vodi). Na osnovi razpoložljivih podatkov in na osnovi števila oskrbovanih prebivalcev je pogostost vzorčenja površinskih virov pitne vode znašala od 2- do 10-krat letno, v program pa so bili vključeni: - splošni fizikalno-kemijski parametri, - težke kovine, - onesnaženja (mineralna olja, cianidi, pesticidi, AOX, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), fenolne snovi), - mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora, streptokoki fekalnega izvora, salmonela). Ocena kakovosti površinskih voda, ki se uporabljajo za pitno vodo Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju 2006–2008 je podana na osnovi fizikalno-kemijskih parametrov, ki so bili spremljani v skladu z veljavno zakonodajo ter zahtevami vodne direktive. Rezultati kažejo, da vsi obravnavani površinski viri pitne vode glede na fizikalno-kemijske parametre, brez predhodne obdelave vode, dosegajo kakovost po direktivi o pitni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 18: Ocena kakovosti površinskih virov pitne vode v obdobju od leta 2006 do 2008 glede na fizikalno-kemijske parametre in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda)). 2.3.2.4 Program monitoringa in kakovost vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev Program monitoringa kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev Spremljanje kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev je del državnega imisijskega monitoringa kakovosti površinskih voda, ki poteka na treh gojiščih užitne klapavice v skladu z Uredbo (Uradni list RS, št. 52/07) in Pravilnikom o monitoringu kakovosti voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 71/02). V program monitoringa kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do 2008 so bila vključena tri merilna mesta. Merilni mesti na območju gojenja školjk v Sečovljah (0035) in na Debelem rtiču (0DB2) sta bili vključeni v celotnem obdobju, merilno mesto v Strunjanu pa le v letu 2008, saj je bilo območje za gojenje školjk v Strunjanu uradno določeno šele v letu 2007 (KARTOGRAFSKA PRILOGA 19: Ocena kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do 2008). 118 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V programu so se s pogostostjo 4- do 12-krat letno spremljali splošni fizikalno-kemijski parametri, halogenirane organske spojine, kovine v vodi ter kadmij in živo srebro v sedimentu in v mesu školjk. V času od junija do oktobra so bile v program vključene tudi analize toksičnega fitoplanktona. Ocena kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev Kakovost vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev se ugotavlja za vsako leto posebej, na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim vzorčenjem, in na podlagi analiz mesa morskih školjk na vsebnost kadmija in živega srebra. Ocena kakovosti se izvede glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določene z Uredbo o kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 52/07). VT ali del VT je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim. Za oceno kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev so bili upoštevani podatki za obdobje od 2006 do 2008. V prvi fazi je bila izdelana ocena za posamezno leto, nato pa je bila pripravljena skupna ocena za triletno obdobje. Ocene kažejo, da je bila kakovost vode v vseh letih v obdobju od 2006 do 2008 ustrezne kakovosti. Ocena kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do 2008 je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 19: Ocena kakovosti vode za življenje morskih školjk in morskih polžev v obdobju od leta 2006 do 2008 in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 2.3.2.5 Kakovost vode na območjih Nature 2000 Na območjih Nature 2000 se izvaja monitoring kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v skladu z vodno direktivo. Posebnih oz. dodatnih zahtev glede stanja voda na teh območjih ni določenih, zato je stanje voda na teh območjih prikazano v skladu z merili za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Ocena stanja voda na območjih Nature 2000 je prikazana na kartah v prilogi: - KARTOGRAFSKA PRILOGA 20: Ocena kemijskega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda, - KARTOGRAFSKA PRILOGA 21: Ocena ekološkega stanja površinskih voda v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja Nature 2000 v odvisnosti od voda. 2.3.2.6 Kakovost vode na območjih, občutljivih zaradi evtrofikacije Ekološko stanje površinskih voda na območjih, občutljivih na evtrofikacijo, je razvidno iz karte (KARTOGRAFSKA PRILOGA 22: Ocena ekološkega stanja površinskih voda in raven zaupanja (RZ) v obdobju od leta 2006 do 2008 in območja, občutljiva na evtrofikacijo). 119 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.3.2.7 Kakovost vode na ranljivih območjih, določenih v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov V skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju nitratna direktiva) je kot ranljivo območje določeno celotno ozemlje Republike Slovenije. O izvajanju nitratne direktive, vključno z natančnimi rezultati in analizami monitoringa kakovosti površinskih in podzemnih voda, je Republika Slovenija Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) poročala v Poročilu Slovenije na podlagi 10. člena nitratne direktive, ki se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem zaradi nitratov iz kmetijskih virov (julij 2008) in je na voljo na spletnih straneh MOP: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nd_p orocilo04_07.pdf. 2.3.3 PRIKAZ PROGRAMOV MONITORINGOV IN OCENA STANJA VTPodV Namen spremljanja stanja podzemnih voda je določitev kemijskega in količinskega stanja VTPodV v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Podrobnejša opredelitev in opis merilnih mest, pregled vzorčenja, izbor parametrov, pogostost meritev in ocena stanja je razvidna iz programov monitoringov in poročil o količinskem in kemijskem stanju podzemnih voda (www.arso.gov.si/vode). 2.3.3.1 Program monitoringa in ocena kemijskega stanja podzemnih voda Vrste mrež monitoringov Zahteve glede monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda ureja Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, ki določa način in obseg izvajanja monitoringa. Program monitoringa kemijskega stanja podzemne vode se v skladu z vodno direktivo deli na nadzorni in operativni monitoring. Nadzorni monitoring Nadzorni monitoring se izvaja z namenom zagotavljati skladen in izčrpen pregled kemijskega stanja podzemne vode v vsakem povodju oz. porečju in da se zazna pojav dolgoročnih trendov naraščanja vsebnosti onesnaževal, ki jih povzroči človek. Nadzorni monitoring se izvaja tudi zato, da se dopolni in validira ocena vplivov v skladu s 5. členom in prilogo II – vodne direktive. V nadzornem monitoringu je treba spremljati osnovne fizikalno-kemijske parametre (vsebnost kisika, pH, električno prevodnost, nitrat in amonij) ter tiste parametre, zaradi katerih obstaja tveganje, da VT morda ne bo doseglo dobrega stanja. 120 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Operativni monitoring Operativni monitoring se izvaja v času med dvema NUV, z namenom določitve kemijskega stanja tistih vodnih teles, za katera je bilo ugotovljeno, da so ogrožena, in z namenom ugotovitve kakršnega koli dolgoročnega trenda naraščanja koncentracij katerega koli onesnaževala, ki ga povzroči človek. V tem času je torej pozornost usmerjena predvsem na tista VT, za katere je analiza tveganja ugotovila, da v predpisanem roku ne bodo dosegla okoljskih ciljev. Spremlja se tudi učinkovitost ukrepov na ogroženih območjih. V Republiki Sloveniji so v operativni monitoring stalno vključena tudi VTPodV z vodonosniki z visoko ranljivostjo in hitrim razširjanjem onesnaževanja, kot so na primer vodonosniki s kraško poroznostjo, občasno pa tudi VTPodV z vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo. Vsako leto spremljamo tudi stanje podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih, ki so pomemben vir pitne vode. Program monitoringa kemijskega stanja podzemnih voda Mreža merilnih mest Državni monitoring kakovosti podzemnih voda se v Republiki Sloveniji izvaja od leta 1987. V obdobju 2006–2008 so bili programi monitoringov pripravljeni tako, da se je lahko določilo kemijsko stanje VTPodV. Temu cilju se je morala prilagoditi predvsem mreža merilnih mest, ki naj bi bila v čim večji meri reprezentativna za celotno VT. Izhodišče za zasnovo mreže merilnih mest so bili konceptualni modeli VTPodV, kot jih je izdelal GeoZS. Mreža merilnih mest se je za posamezno VT načrtovala glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov, glede na problematiko onesnaženja in primernost objekta. Merilna mesta so bila določena v čim bolj izdatnih in zveznih vodonosnikih, kjer se spremljajo vplivi glavnih virov onesnaženja. Zaradi ohranitve zveznosti podatkovnega niza so bila ob izpolnjevanju omenjenih pogojev v programu monitoringa v čim večji meri ohranjena obstoječa merilna mesta. V letu 2006 je potekal operativni monitoring na 15 od skupno 21 VTPodV, od tega na 12 VT v povodju Donave in na vseh 3 VT na VO Jadranskega morja. V letu 2007 se je mreža merilnih mest razširila na vseh 21 VTPodV, prvič pa se je na vseh VT izvajal program nadzornega monitoringa. V letu 2008 se je nadaljeval nadzorni monitoring na vseh merilnih mestih, vendar z nižjo pogostostjo vzorčenja. Nadzorni monitoring se je dve leti zapored izvajal zaradi večje zanesljivosti ocene kemijskega stanja predvsem na tistih VT, ki so bila v monitoring vključena šele z letom 2007. Mreža merilnih mest za spremljanje kemijskega stanja podzemne vode, ki jo sestavljajo črpališča pitne vode, črpališča za tehnološko vodo, zasebni vodnjaki, avtomatske merilne postaje, vrtine in izviri, je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 23: Mreža merilnih mest za spremljanje kemijskega stanja podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008). 121 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Elementi kakovosti in pogostost meritev Pogostost vzorčenja na aluvialnih ter na kraških in razpoklinskih vodonosnikih je bila v letih 2006 in 2007 od 2- do 4-krat letno, v letu 2008 pa 2-krat letno. Z višjo pogostostjo vzorčenja so bila v program vključena merilna mesta, ki so pomembna za oskrbo s pitno vodo (vodnjaki črpališč ali objekti na vodovarstvenih območjih v neposredni bližini črpališč) in tista merilna mesta, ki so čezmerno obremenjena z onesnaževali. Na globokih vodonosnikih in globljih vrtinah avtomatskih merilnih postaj se je vzorčevalo 1-krat letno. V vzorcih je bilo analiziranih od 50 do 160 parametrov, odvisno od problemov, ki so se v preteklih letih pokazali v okviru monitoringa. Minimalni izbor je obsegal osnovne fizikalnokemijske parametre ter kovine in metaloide. V nadzornem monitoringu v letu 2007 pa je bil na vseh merilnih mestih izveden program, ki je obsegal najširši nabor parametrov (okoli 160 parametrov). Glavne skupine analiziranih parametrov so sledeče: - temeljni fizikalno-kemijski parametri, - skupinski parametri onesnaženja (mineralna olja, PCB idr.), - kovine in metaloidi, - pesticidi (organoklorni, triazinski, organofosforni idr.), - lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki (LHCH) in - benzen in njegovi derivati. Ocena kemijskega stanja podzemnih voda Način ocenjevanja kemijskega stanja podzemne vode in vrednosti praga Kemijsko stanje podzemnih voda je bilo ocenjeno v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09), kjer se kemijsko stanje ugotavlja na podlagi: - preseganja standardov kakovosti in vrednosti praga, - učinkov vdora slane vode ali drugih vdorov v VTPodV, - koncentracij onesnaževal, ki povzročajo poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z VTPodV in škodljivo vplivajo na vodne ter kopenske ekosisteme, ki so od njih neposredno odvisni. VTPodV je bilo ocenjeno z dobrim kemijskim stanjem, če: - je bila kemijska sestava podzemne vode takšna, da na nobenem merilnem mestu letna aritmetična srednja vrednost nobenega izmed parametrov podzemne vode ni presegla standardov kakovosti in/ali vrednosti praga, - koncentracije onesnaževal ne: - izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v VTPodV, - poslabšajo ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z VTPodV, - poškodujejo vodnih in kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od VTPodV. V kolikor je VT ustrezalo vsem zahtevam iz druge alineje prejšnjega odstavka, vrednost standarda kakovosti oz. vrednost praga pa je bila presežena na enem ali več merilnih mestih, je bil izveden test t. i. splošne ocene kemijskega stanja. S testom splošnega ugotavljanja kemijskega stanja VTPodV kot celote je bil ocenjen obseg VTPodV s 122 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja preseženimi standardi kakovosti in vrednostmi praga. Sprejemljivo preseganje standardov kakovosti oz. vrednosti praga je bilo do 30 % obsega celotnega VT. V kolikor je preseganje večje, je bilo za VTPodV ocenjeno slabo kemijsko stanje. Parametri, za katere so bili z Uredbo o stanju podzemne vode določeni standardi kakovosti in vrednosti praga, ki razmejujejo dobro oz. slabo kemijsko stanje podzemne vode, so razvidni iz preglednic (Preglednica 2-31, Preglednica 2-32). Preglednica 2-31: Standardi kakovosti kemijskega stanja podzemnih voda Parameter Enota Nitrati Posamezni pesticid ter njegovi relevantni(1) razgradni produkti mg NO /L µg/L Standard kakovosti 50 0,1 (2) Vsota vseh izmerjenih pesticidov in njihovih relevantnih razgradnih produktov(3) µg/L 0,5 (1) Relevantni razgradni produkti so relevantni razgradni produkti pesticidov v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo fitofarmacevtskih sredstev (registracijo ali dajanje v promet). (2) Vrednost parametra velja za vsak posamezni pesticid. Za aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid je vrednost parametra 0,030 μg/L. (3) Vsota pesticidov in njihovih relevantnih razgradnih produktov: organoklorni, triazinski, organofosforni pesticidi, derivati fenoksi ocetne kisline, derivati sečnine (podrobneje so določeni v programu monitoringa kakovosti podzemne vode). Preglednica 2-32: Vrednosti praga kemijskega stanja podzemnih voda Parameter Diklorometan Tetraklorometan 1,2-Dikloroetan 1,1-Dikloroeten Trikloroeten Tetrakloroeten Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov Enota (1) µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L µg/L Standard kakovosti 2 2 3 2 2 2 10 1 Triklorometan, tribromometan, bromodiklorometan, dibromoklorometan, difluoroklorometan, diklorometan, tetraklorometan, triklorofluorometan, 1,1-dikloroeten, 1,2-dikloroeten, trikloroeten, tetrakloroeten, 1,1dikloroetan, 1,2-dikloroetan, 1,1,1-trikloroetan, 1,1,2-trikloroetan, 1,1,2,2-tetrakloroetan. Vrednosti praga so na ravni države določene v Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Parametri, za katere so bile določene vrednosti praga, so bili izbrani glede na probleme, ki se lokalno pojavljajo v podzemnih vodah v Republiki Sloveniji, niso pa razlog za tveganje, da VTPodV do leta 2015 ne bodo dosegla dobrega stanja. Pri določitvi parametrov vrednosti praga je bil upoštevan minimalni seznam snovi iz Priloge II, del B Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS. Podlaga za določitev vrednosti praga je varstvo oz. raba podzemne vode kot vira pitne vode, zato so bili kot standardi v večji meri privzete mejne vrednosti za pitno vodo ali strožje. 123 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena kemijskega stanja podzemne vode V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za VT v triletnem obdobju. Ob skupni oceni za triletno obdobje je v skladu s kriteriji, navedenimi v preglednici (Preglednica 2-33), podana tudi raven zaupanja ocene kemijskega stanja. Kemijsko stanje podzemnih voda za obdobje 2006–2008 je določeno za vseh 21 VT in je prikazano v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) in na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 24: Ocena kemijskega stanja vodnih teles podzemne vode v obdobju od leta 2006 do 2008). Skupna ocena kemijskega stanja podzemne vode kaže, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena VT v severovzhodnem delu Republike Slovenije, ki imajo pretežno medzrnsko poroznost. Splošna ugotovitev je, da je podzemna voda bolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodonosnikih z razpoklinsko ali kraško poroznostjo. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena VT v severovzhodnem delu Republike Slovenije; in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo. Glede na triletni niz podatkov je bilo z visoko ravnjo zaupanja določeno slabo kemijsko stanje za Savinjsko, Dravsko in Mursko kotlino ter z nizko ravnjo zaupanja za Vzhodne Slovenske gorice. Podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je čezmerno obremenjena z nitrati ter pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti, v Savinjski in Murski kotlini pa tudi z lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki (tetrakloroeten). VT Vzhodne Slovenske gorice je imelo slabo kemijsko stanje zaradi preseganja vsebnosti desetil-atrazina, ki je razgradni produkt pesticida atrazina. Za ostala VT je bilo določeno dobro kemijsko stanje z visoko ali srednjo ravnjo zaupanja. Na VO Donave na nobenem od VTPodV ni vplivov slane vode, prav tako se ne ugotavlja vplivov podzemne vode na kemijsko stanje površinskih voda, kjer imata slabo stanje dve VT, eno zaradi presežene vsebnosti živega srebra, drugo zaradi presežene vsebnosti organokositrovih spojin. Izvor navedenih snovi je v odpadnih vodah iz industrije in ne v podzemni vodi. Zato je bilo kemijsko stanje VTPodV ocenjeno na podlagi t. i. splošne ocene, to je obsega VT, kjer so preseženi standardi kakovosti oziroma vrednosti praga. Na VO Jadranskega morja prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo, manjši aluvialni vodonosniki, na katerih ima mreža državnega monitoringa merilna mesta, so znotraj VT Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je bila vsa leta spremljanja stanja manj onesnažena od podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih. Kemijsko stanje vseh treh VT na VO Jadranskega morja je bilo v obdobju 2006–2008 ocenjeno kot dobro z visoko stopnjo zaupanja. V tem obdobju je podzemna voda na vseh merilnih mestih ustrezala standardom in vrednostim praga za podzemne vode, razen v letu 2006 na merilnem mestu v Šempetru, kjer je bilo ugotovljeno preseganje vsebnosti nitratov. Morebitni vdor slane vode, ki je zaradi lege in bližine morja možen le v VT 5019 – Obala in Kras z Brkini, je bil preverjan preko vsebnosti kloridov, natrija in električne prevodnosti. Na osnovi šestletnega spremljanja kakovosti podzemne vode se opažajo v črpališču pitne vode Brestovica sezonska paralelna nihanja natrija in klorida (Slika 2—48). Vsebnosti so 5- do 20-krat višje kot na ostalih merilnih mestih tega VT, vendar so nižje od standardov za 124 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pitno vodo in ne kažejo trendov naraščanja. Za ugotavljanje vpliva morske vode na podzemno vodo bi bile potrebne dodatne raziskave. 70 60 Kloridi Natrij mg/L 50 40 30 20 10 0 ju l. 0 3 no 0 v. 3 m .0 ar 4 ju l. 0 4 no 0 v. 4 m .0 ar 5 ju l. 0 5 no 0 v. 5 m .0 ar 6 ju l.0 6 no 0 v. 6 m .0 ar 7 ju l.0 7 no 0 v. 7 m .0 ar 8 ju l. 0 8 Slika 2—48: Vsebnosti klorida in natrija v podzemni vodi črpališča pitne vode Brestovica, VT 5019 Obala in Kras z Brkini, v obdobju 2003–2008 Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda je opredeljena s tristopenjsko lestvico: visoka, srednja ali nizka. Kriteriji za posamezno raven so razvidni iz preglednice (Preglednica 2-33). Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zelo zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena. Preglednica 2-33: Raven zaupanja ocene kemijskega stanja podzemnih voda Raven zaupanja ocene Opis kemijskega stanja Veljavni so naslednji kriteriji: Visoka - mreža merilnih mest je visoko reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive, - niz podatkov na neobremenjenih VT je minimalno 2 leti in na VT z identificiranimi pritiski minimalno 5 let, - povprečne vrednosti parametrov močno presegajo ali so močno pod standardom kakovosti oz. vrednostjo praga, - objekti za monitoring so tehnično primerni. Veljavni so naslednji kriteriji: Srednja - mreža merilnih mest je srednje reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive, - niz podatkov na neobremenjenih VT je vsaj 1 leto in na VT z identificiranimi pritiski vsaj 2 leti, - povprečne vrednosti parametra so v območju standarda kakovosti oz. vrednosti praga, - objekti za monitoring imajo manjše tehnične pomanjkljivosti. 125 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Raven zaupanja ocene kemijskega stanja Nizka Opis Veljaven je eden ali več od naslednjih kriterijev: - na razpolago ni podatkov monitoringa, emisije oz. pritiski pa so evidentirani, - mreža merilnih mest je nizko reprezentativna glede na hidrogeološke značilnosti vodonosnikov in glede na antropogene vplive, - niz podatkov na VT z identificiranimi pritiski manj kot 2 leti, - objekti za monitoring so tehnično manj primerni. Ocena trendov kemijskega stanja podzemnih voda Trende onesnaževal v podzemni vodi se je ugotavljalo na nivoju VT in na nivoju merilnega mesta. Trende se je ugotavljalo na tistih VT, ki so bila ocenjena s slabim kemijskim stanjem in za katere je na voljo zadosti dolg niz podatkov. Dodatno se je trende preverjalo tudi na VT Savska kotlina in Ljubljansko barje ter Krška kotlina, kjer se na posameznih merilnih mestih ugotavlja preseganja standardov kakovosti ali vrednosti praga in za kateri je prav tako na voljo zadosti dolg niz meritev. Statistično značilnost trendov se je ugotavljalo z neparametričnim Spearmanovim razvrstitvenim korelacijskim koeficientom r' s stopnjo zaupanja testa (α) = 0,05. Podzemne vode Na VO Donave rezultati monitoringa kakovosti podzemne vode v obdobju od leta 1998 do leta 2008 kažejo statistično značilne trende upadanja koncentracij atrazina in njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina na VT: Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina. Koncentracije nitratov na teh VT za isto obdobje ne kažejo statistično značilnih trendov. Na VO Jadranskega morja v obdobju od leta 1998 do leta 2008 na nobenem izmed VT ni bil ugotovljen statistično značilen trend rasti oziroma zniževanja koncentracije parametrov. Posamezna merilna mesta Statistično značilen trend zniževanja koncentracij atrazina in desetil-atrazina je bil ugotovljen na 14 merilnih mestih na VT Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina. Največ merilnih mest, kjer je ugotovljeno zniževanje atrazina in desetil-atrazina, je na VT Dravska in Murska kotlina (Preglednica 2-34). Statistično značilen trend upadanja koncentracije nitratov pa je bil ugotovljen na merilnih mestih VT Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska in Murska kotlina. Na treh merilnih mestih Dravske kotline pa je analiza trenda pokazala, da koncentracije nitratov statistično značilno naraščajo. 126 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja ni bil ugotovljen ne statistično značilen trend rasti ne zniževanja koncentracije parametrov na nobenem od merilnih mest. Preglednica 2-34: Statistično značilni trendi kemijskega stanja podzemnih voda na merilnih mestih v obdobju od leta 1998 do leta 2008 Šifra VTPodV 1001 1002 3012 4016 ↑ ↓ Ime VTPodV Savska kotlina in Ljubljansk o barje Savinjska kotlina Dravska kotlina Murska kotlina trend naraščanja trend zniževanja Merilno mesto Koteks–Zalog 0371 Zgornje Jarše D 0582 Podgorica 1991 Šempeter 0840 Gotovlje 0800 Levec VČ 1772 Medlog 1941 Tezno 0721 Rače 1250 Starše 2120 Brunšvik 1750 Šikole 1581 Kidričevo 2571 Lancova vas LP-1 Dornava 0370 Mali Segovci Rankovci 3371 Lipovci 2271 Obdobje monitoringa 1998–2008 1998–2005 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 1998–2008 Nitrati Atrazin ↓ ↓ ↓ ↓ Desetilatrazin ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↑ ↑ ↓ ↓ ↑ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ ↓ 2.3.3.2 Program monitoringa in ocena količinskega stanja podzemnih voda Količinsko stanje podzemnih voda se določa na podlagi rezultatov monitoringa parametrov količinskega stanja podzemnih voda po določilih Pravilnika o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, št. 31/09) in po postopkih ocenjevanja količinskega stanja v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09). Monitoring parametrov podzemnih voda Monitoring parametrov količinskega stanja se izvaja v celotnem obdobju veljavnosti NUV zaradi spremljanja režima gladine oziroma količin podzemnih voda, da se ugotovi količinsko stanje vseh VTPodV. Program monitoringa se izvaja na merilni mreži za spremljanje globine do podzemne vode na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo ter na merilni mreži za spremljanje vodostaja oziroma pretoka rek na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Zasnova merilnih mrež sledi kriterijem prostorske reprezentativnosti, zveznosti opazovanj, ustreznosti objekta ter rabe vode in rabe prostora. 127 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo medzrnsko poroznostjo je prikazana na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za oceno količinskega stanja podzemne vode v letu 2006). Za oceno količinskega stanja podzemnih voda v letu 2006 (dopolnilno do 2008) je bilo po hidrogeoloških kriterijih in kriteriju sklenjenosti časovnih nizov izbranih 88 reprezentativnih merilnih mest, ki so na območju petih VTPodV, kjer prevladujejo vodonosniki oziroma vodonosni sistemi z medzrnsko poroznostjo. Stopnja pokritosti VTPodV z merilno mrežo je ocenjena na podlagi analize hidrogeološke homogenosti VT. Stopnja pokritosti VT je slaba, kadar z merilnimi mesti nepokrite homogene hidrogeološke enote VT presegajo 75 % površine obravnavanega VTPodV. Pokritost VT je dobra, kadar je vsota teh deležev nižja od 25 % površine obravnavanega VTPodV. Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo Merilna mreža na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo je prikazana na kartografski prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 25: Mreža merilnih mest za oceno količinskega stanja podzemne vode v letu 2006). Na VO Donave merilna mreža za oceno količinskega stanja trinajstih VTPodV, s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo, vključuje 59 izbranih merilnih mest površinskih voda za spremljanje višine vode in za meritev pretoka. Stopnja pokritosti VTPodV z merilno mrežo je ocenjena z deležem pokritosti VTPodV s prispevnimi površinami merilnih mest, upoštevanih v oceni. Pri tem se upošteva s prispevno površino merilnih mest nepokriti delež VT in tudi delež prispevnih površin merilnih mest, ki segajo izven meja obravnavanega VTPodV. Pokritost VTPodV je slaba, kadar vsota nepokritega deleža VT in deležev prispevnih površin merilnih mest, ki segajo izven meja VT, presega 75 % površine obravnavanega VTPodV. Pokritost VT je dobra, kadar je vsota teh deležev nižja od 25 % površine obravnavanega VTPodV. Na VO Donave ocena količinskega stanja podzemnih voda temelji na dnevnih podatkih o hidroloških parametrih iz 130 reprezentativnih merilnih mest državnega monitoringa v obdelovalnem obdobju 1990–2006, ob upoštevanju napovedovalnega obdobja 2006– 2015, ter podatkov o odvzemih leta 2006 iz baze vodnih povračil ARSO. Na merilnih mestih z ugotovljenimi statistično značilnimi upadajočimi trendi je obdelovalno obdobje podaljšano do vključno leta 2008. Na VO Jadranskega morja pa ocena količinskega stanja podzemnih voda temelji na dnevnih podatkih o hidroloških parametrih iz 17 reprezentativnih merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa v obdelovalnem obdobju 1990–2006 ter podatkov o odvzemih podzemne vode v letu 2006 iz baze vodnih povračil ARSO. 128 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena količinskega stanja podzemnih voda Količinsko stanje se ocenjuje s pomočjo štirih preizkusov (vodnobilančni preizkus, vpliv na kopenske ekosisteme, odvisne od podzemne vode, vpliv na ekološko stanje površinske vode in vdor slane vode ali druge vode). Vsak izmed njih poda oceno, ali VTPodV količinsko zadovoljuje zahtevam okoljskih ciljev. Vodnobilančni preizkus se izvaja na vseh VTPodV, ostali testi pa se izvajajo le na tistih VTPodV, kjer je ocenjeno tveganje, da učinki rabe podzemne vode vplivajo na stanje površinskih VT, na kopenske ekosisteme ali na vdore slane vode oziroma druge vode. Telesa podzemnih voda se na podlagi omenjenih testov opiše z dobrim ali slabim količinskim stanjem. Dobro količinsko stanje VTPodV je za vodnobilančni preizkus stanje, pri katerem razpoložljiva količina podzemne vode ni presežena z dolgoročno povprečno letno stopnjo odvzema (Uradni list RS, št. 31/09). Vodnobilančni preizkus na VTPodV VO Donave Vodnobilančni preizkus na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki Vodnobilančni preizkus je na VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti izveden na podlagi dolgoletnih podatkovnih nizov nihanja gladin podzemne vode in vodnobilančnega modela. Ocenjeni so trendi gladine podzemne vode, ki so analizirani za posamezno reprezentativno merilno mesto preko izračuna povprečnih letnih vrednosti dnevnih meritev podzemne vode in določitve regresijske premice. Zanesljivost linearnega trenda je statistično ocenjena s Spearmanovim koeficientom korelacije rangov. Prvi kriterij vodnobilančnega preizkusa je delež merilnih mest z upadajočim trendom. Izračunan je količnik med skupnim številom merilnih mest z izraženim upadajočim trendom in številom merilnih mest na obravnavanem VTPodV. Delež upadajočih trendov (Preglednica 2-35) je največji v VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje (82 %), najmanjši pa v VTPodV Savinjska kotlina (31 %). Na vseh VT je delež merilnih mest z upadajočimi trendi v obdelovalnem obdobju 1990–2006 večji od 25 %, zaradi česar je bila potrebna presoja izpolnjevanja drugega kriterija. Po tej presoji je v vseh VT izpolnjen pogoj dobrega količinskega stanja, ker je na več kot 75 % merilnih mest v VT srednja napovedana gladina podzemne vode višja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na podlagi trimesečnega minimuma gladin podzemne vode obdelovalnega obdobja (Preglednica 2-36). Preglednica 2-35: Značaj trendov gladine podzemne vode na merilnih mestih VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki Trend Delež merilnih mest Število z upadajočim merilnih VTPodV trendom gladin + (+) 0 (–) – mest podzemnih voda (%) 1001 Savska kotlina in 22 2 0 2 5 13 82 Ljubljansko barje 1002 Savinjska kotlina 13 0 4 5 3 1 31 1003 Krška kotlina 17 0 6 5 2 4 35 3012 Dravska kotlina 16 1 2 6 4 3 44 129 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4016 Murska kotlina Skupaj 20 88 1 4 3 15 7 25 8 22 1 22 45 50 + statistično značilen naraščajoči trend – statistično značilen upadajoči trend 0 ni trenda (+) statistično neznačilen naraščajoči trend (–) statistično neznačilen upadajoči trend Preglednica 2-36: Delež merilnih mest v VT, kjer je srednja napovedana gladina podzemne vode nižja od izhodiščne kritične gladine, ocenjene na podlagi trimesečnega minimuma gladin podzemne vode Trendna črta dosega kritični Število VTPodV minimum do leta 2015 (%) merilnih mest Da Ne 1001 Savska kotlina in 22 1 21 5 Ljubljansko barje 1002 Savinjska kotlina 13 0 13 0 1003 Krška kotlina 17 0 17 0 3012 Dravska kotlina 16 2 14 13 4016 Murska kotlina 20 3 17 15 Skupaj 88 6 82 7 Po prvem kriteriju vodnobilančnega preizkusa je skupno kar 50 % merilnih mest z upadajočim trendom, kar je več kot v oceni za leto 2001 z obdelovalnim obdobjem 1990– 2001. Rezultati ocene trendov (Preglednica 2-35) so pokazali, da je največ merilnih mest z izraženim upadajočim trendom na VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje, kar je v povezavi z izgradnjo pregrade za HE Mavčiče leta 1986, ko se je gladina podzemne vode na Kranjsko-Sorškem polju zvišala v povprečju za šest metrov. Sledil je proces zamuljevanja brežin in dna zadrževalnega jezera ter posledično zmanjševanja napajanja in zniževanja gladin podzemnih voda v vplivnem delu vodonosnika. Negativen trend izkazuje tudi šest merilnih mest na VTPodV Krška kotlina. Štiri merilna mesta vzdolž Save na Krškem in Čateškem polju imajo statistično značilen upadajoči trend. V primerjavi z ocenjevalnim obdobjem 1990–2001 je bilo na območju telesa podzemne vode Krška kotlina tudi za 3,5 % manj padavin, posamezni odvzemi na vplivnih območjih pa so se povečali tudi do 30 %. Na upad gladine podzemne vode na Čateškem polju imajo lahko vpliv tudi avtocestne drenaže in izsuševanje zemljišč v jugozahodnem delu polja. Upadajoči trendi gladine podzemnih voda so ugotovljeni tudi na VTPodV Dravska kotlina in v osrednjem delu Murske kotline, kjer je ugotovljen tudi obrat trenda iz statistično neznačilnih (1990–2001) v statistično neznačilne upadajoče (1990–2006). Vzroke za upadajoče gladine na omenjenih dveh VT domnevno povezujemo z izrazitim padavinskim primanjkljajem v letih 2002 in 2003, saj se je količina odvzete vode iz teh dveh VT po podatkih iz evidence vodnih povračil v letu 2006 glede na leto 2001 povečala le za 3 %. Na desetih reprezentativnih merilnih mestih od dvaindvajsetih, kjer je v ocenjevalnem obdobju 1990–2006 nakazan statistično značilen upadajoči trend (Preglednica 2-37) so bile analize trendov razširjene do leta 2008. V razširjeno analizo so bila vključena tudi tri merilna mesta v osrednjem delu Prekmurskega polja (merilno mesto Krog, Bakovci in Lipovci), kjer je dolgoročni trend iz neznačilnega prešel v statistično neznačilen upadajoči trend ali kjer v napovedovalnem obdobju 2006–2015 regresijska premica dosega kritično gladino podzemne vode. 130 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-37: Merilna mesta na VTPodV s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki, kjer so podatkovni nizi zaradi izraženih dolgoročnih upadajočih trendov gladine podzemne vode podaljšani do leta 2008 VTPodV 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 1002 Savinjska kotlina 1003 Krška kotlina 1003 Krška kotlina 1003 Krška kotlina 3012 Dravska kotlina 3012 Dravska kotlina 3012 Dravska kotlina 4016 Murska kotlina 4016 Murska kotlina 4016 Murska kotlina 4016 Murska kotlina 1990– 2001 1990– 2006 1990– 2008 2001– 2008 Regresijska premica dosega kritično raven podzemne vode Mengeš (0240) 0 - - 0 Ne Meja (0320) - - - (-) Ne (-) - - 0 Ne - - - - Ne (-) - - (-) Ne - - - (-) Ne (-) - - (-) Ne (-) - - (+) Ne (-) - - (+) Ne 0 - - (+) Ne 0 (-) (-) (+) Da 0 (-) (-) + Ne 0 (-) (-) (+) Ne Ime merilnega mesta Žalec (5272) Skopice (NE-0777) Vihre (NE0677) Čatež (M32) Dobrovce (1030) Starše (2120) Ptuj (0721) Zg. Konjišče (S-0176) Krog (2932) Bakovci (2630) Lipovci (2270) Trend + statistično značilen naraščajoči trend - statistično značilen upadajoči trend 0 ni trenda (+) statistično neznačilen naraščajoči trend (-) statistično neznačilen upadajoči trend Podaljšanje obravnavanega obdobja do leta 2008 značaj dolgoletnih trendov gladin podzemne vode ni bistveno spremenil. Trendi gladin podzemne vode obdobja 1990–2008 ostajajo upadajoči, se pa na nekaterih merilnih mestih stanje spreminja. Kratkoročni trendi zadnjih osmih let so naraščajoči, domnevno zaradi ugodnejših padavinskih razmer na osrednjem delu Prekmurskega polja (merilna mesta Krog, Bakovci in Lipovci) ter na Dravskem in Ptujskem polju (merilni mesti Starše in Ptuj). Na podlagi vodnobilančnega modela GROWA-SI je ocenjeno, da je v obdobju 1990–2006 znašala povprečna obnovljiva količina podzemne vode na VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti 819 ∙ 106 m3/leto, razpoložljiva količina podzemne vode pa 408 ∙ 106 m3/leto. Skupna obnovljiva količina podzemne vode v VT s prevladujočo medzrnsko poroznostjo je v letu 2006 znašala 688 ∙ 106 m3, razpoložljiva količina podzemne vode 350 ∙ 106 m3, odvzemi pa 97 ∙ 106 m3. Delež odvzema je glede na 131 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja obdobne razpoložljive količine podzemne vode največji v VT Savska kotlina in Ljubljansko barje (35 %), najmanjši pa v VT Krška kotlina (5 %) (Preglednica 2-38). Delež odvzema glede na razpoložljivo količino podzemne vode je za leto 2006 v primerjavi z obdobjem 1990–2006 izrazito višji le v VT Savska kotlina in Ljubljansko barje (Preglednica 2-38, KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda). Razlike med porabljenimi deleži obdobne razpoložljive količine in porabljenimi deleži razpoložljive količine podzemne vode v letu 2006 so odraz prostorske porazdelitve padavin. Za padavine v tem letu je namreč značilna neenakomerna regionalna porazdelitev, kjer je vzhodni del Republike Slovenije prejel višek padavin glede na dolgoletna povprečja, v zahodnem delu Republike Slovenije pa beležimo padavinski primanjkljaj, kar se posledično odraža tudi na vodni bilanci podzemnih voda za leto 2006. Preglednica 2-38: Vodnobilančni preizkus količinskega stanja podzemnih voda s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti za obdobje 1990–2006 in leto 2006 Porabljen delež Porabljen delež Količinsko stanje razpoložljive Pokritost razpoložljive podzemne vode v količine vode VT z VTPodV količine vode letu 2006 – kriterij za obdobje merilnimi za leto 2006 vodnobilančnega 1990–2006 mesti (%) preizkusa (%) 1001 Savska 35 47 Dobro Srednja kotlina in Ljubljansko barje 1002 Savinjska 8 9 Dobro Srednja kotlina 1003 Krška 5 6 Dobro Dobra kotlina 3012 Dravska 22 24 Dobro Dobra kotlina 4016 Murska 12 12 Dobro Srednja kotlina Eden od dopolnilnih pokazateljev možne količinske obremenjenosti VTPodV so tudi podeljene vodne pravice, ki obsegajo vodna dovoljenja in koncesije in se podeljujejo za neposredno rabo vode. Četrtina vseh izdanih vodnih pravic za podzemne vode je podeljena za vodne vire na VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti. Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana količina vode nikjer ne dosega ali presega razpoložljive količine podzemne vode, izračunane za obdobje 1990–2006. Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode je najvišji v VT Savska kotlina in Ljubljansko barje (Preglednica 2-39). Preglednica 2-39: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočimi vodonosniki medzrnske poroznosti Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin VTPodV podzemne vode (%) 0–25 25–50 50–75 75–100 1001 Savska kotlina in X Ljubljansko barje 1002 Savinjska kotlina X 1003 Krška kotlina X 3012 Dravska kotlina X 4016 Murska kotlina X 132 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vodnobilančni preizkus na VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo Obnovljive količine podzemne vode se v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo ocenjuje po prilagojeni Wundtovi metodi, ki predpostavlja, da ob sušnih obdobjih pretok v površinski reki, ki je v funkciji drenaže znane prispevne površine, napaja le iztok podzemne vode. Postopek ocenjevanja količinskega stanja temelji na ugotavljanju obdobnega povprečja vrednosti najmanjših dnevnih pretokov po posameznih mesecih v merskem profilu, iz katerega se izračuna povprečno in minimalno obnovljivo količino podzemne vode. Razpoložljivo količino podzemnih voda predstavlja izkoristljivi del razlike med srednjo in najmanjšo obnovljivo količino podzemne vode. Faktor izkoristljivosti obnovljivih količin, ki sicer karakterizira hidrogeološke značilnosti VTPodV, je v oceni količinskega stanja za leto 2006 predpostavljen v povprečju na 0,5. V postopku ocene količinskega stanja podzemnih voda po vodnobilančnem preizkusu se je opravila tudi analiza trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov za posamezno leto, ki so bili uporabljeni za izračun količin podzemnih vod posameznega VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Zanesljivost linearnega trenda je statistično ocenjena s Spearmanovim koeficientom korelacije rangov. Ob primerjavi dolgoletne razpoložljive količine podzemne vode z odvzemi vode iz leta 2006 se ugotovi, da delež odvzema v nobenem VTPodV na VO Donave ne presega razpoložljivih količin podzemne vode, iz česar sledi, da so vsa VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo tega povodja v dobrem količinskem stanju (Preglednica 2-40). Zanesljivost ocene po prilagojeni Wundtovi metodi pogojuje predvsem stopnja pokritosti VT s prispevnimi površinami merilnih mest. Zaradi velikega deleža prispevnih površin merilnih mest, ki segajo zunaj obravnavanega VTPodV, je na treh VT stopnja pokritosti razmeroma slaba: Karavanke, Vzhodne Alpe in Posavsko hribovje do osrednje Sotle. Zaradi nizke stopnje pokritosti z merilno mrežo se je za ta tri VTPodV ocena količinskega stanja podzemnih vod dopolnila s preliminarnimi rezultati vodnobilančnega modela GROWA-SI. Na območju VO Donava v večini VTPodV trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov niso izraženi. Za obravnavano obdobje med letoma 1990 in 2006 so izraženi upadajoči trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov v VTPodV vzhodnega in severovzhodnega dela Republike Slovenije (Vzhodne Alpe, Vzhodne Slovenske gorice, Zahodne Slovenske gorice, Goričko), kar je posledica večletne hidrološke suše v letih med 2000 in 2003. Naraščajoči trendi nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemnih voda so izraženi za VTPodV Julijske Alpe v porečju Save, Karavanke in Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Naraščajoči trend nihanja povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemnih vod je statistično značilen v VT Posavsko hribovje do osrednje Sotle. Skupne razpoložljive količine podzemnih vod na VO Donave v VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo so za obdobje 1990–2006 ocenjene na 685 ∙ 106 m3/leto, za leto 2006 pa na 390 ∙ 106 m3. Odvzemi, ocenjeni na podlagi vodnih povračil za leto 2006, skupno znašajo 72 ∙ 106 m3 letnih količin podzemne vode, kar predstavlja 11 % obdobnih razpoložljivih količin ali 18 % razpoložljivih količin podzemnih vod iz leta 2006. 133 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Delež odvzema je glede na obdobno razpoložljivo količino podzemne vode največji v VT Haloze in Dravinjske gorice (41 %), Spodnji del Savinje do Sotle (31 %) in Vzhodne Slovenske gorice (29 %) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih voda). V teh VTPodV se delež odvzete vode glede na oceno količinskega stanja za leto 2004 ni povečal za več kot 5 %, zato je razmeroma visok delež razmerja med odvzemi in razpoložljivimi količinami podzemnih voda najverjetneje posledica naravne hidrološke spremenljivosti VTPodV in hidrogeoloških značilnosti ozemlja. Ob primerjavi odvzemov v letu 2006 in razpoložljive količine posameznega VTPodV istega leta se ugotovi, da odvzemi v nobenem VT VO Donave ne presegajo 40 % razpoložljivih vodnih virov. Delež odvzema je bil v letu 2006 največji v VT Vzhodne Alpe (32 %), Kamniško-Savinjske Alpe (28 %) in Posavsko hribovje do osrednje Sotle (28 %). Obremenjenost VT se je zaradi odvzemov leta 2006 glede na obdobje 1990–2006 povečala v devetih VT, zmanjšala pa v štirih (Preglednica 2-40). Razlike med porabljenimi deleži obdobne razpoložljive količine in porabljenimi deleži razpoložljive količine podzemne vode v letu 2006 nakazujejo, da obnavljanje podzemnih vod v letu 2006 v večini VT ni vplivalo na trend povprečnih minimalnih mesečnih pretokov po posameznih letih obdobja 1990–2006. Preglednica 2-40: Ocena količinskega stanja in preverjanje značilnosti trendov srednjih letnih obnovljivih količin podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Donave Količinsko Porabljeni Porabljen stanje Trend delež delež Pokritost VT povprečnih podzemne razpoložljive razpoložljive s prispevnimi minimalnih Šifra/ime vode – količine količine površinami VTPodV kriterij mesečnih obdobja vode za leto merilnih pretokov vodnobi1990–2006 2006 mest lančnega 1990–2006 (%) (%) preizkusa Julijske Alpe 1004 v porečju 3 12 dobro dobra (+) Save 1005 Karavanke * 14 18 dobro slaba (+) Kamniško1006 Savinjske 16 28 dobro srednja o Alpe Cerkljansko, Škofjeloško 1007 in 5 11 dobro dobra (+) Polhograjsk o hribovje Posavsko hribovje do 1008 24 28 dobro slaba + osrednje Sotle* Spodnji del 1009 Savinje do 31 27 dobro srednja o Sotle Kraška 1010 5 9 dobro dobra o Ljubljanica Dolenjski 1011 7 16 dobro dobra o kras 134 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Šifra/ime VTPodV 3013 3014 3015 4017 4018 Vzhodne Alpe * Haloze in Dravinjske gorice Zahodne Slovenske gorice Vzhodne Slovenske gorice Goričko Porabljeni Porabljen delež delež razpoložljive razpoložljive količine količine obdobja vode za leto 1990–2006 2006 (%) (%) Količinsko Trend stanje Pokritost VT podzemne povprečnih s prispevnimi minimalnih vode – površinami kriterij mesečnih merilnih pretokov vodnobimest 1990–2006 lančnega preizkusa 28 32 dobro slaba (-) 41 19 dobro dobra o 3 4 dobro dobra (-) 29 22 dobro dobra (-) 2 1 dobro srednja + statistično značilen naraščajoči trend - statistično značilen upadajoči trend (+) statistično neznačilni naraščajoči trend (-) statistično neznačilni upadajoči trend * Ocena razpoložljivih količin podzemnih voda je izvedena po metodi GROWA-SI. (-) o ni trenda Podeljene vodne pravice na območju VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo zajemajo vodna dovoljenja in koncesije ter predstavljajo tri četrtine vseh podeljenih vodnih pravic na območju Republike Slovenije. Na VO Donave odpadejo štiri petine vodnih pravic, podeljenih na območju vseh VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana količina vode presega polovico razpoložljive količine podzemne vode 1990–2006 v VT Haloze in Dravinjske gorice, Kamniško-Savinjske Alpe ter najizraziteje v VT Vzhodne Slovenske gorice. V Vzhodnih Slovenskih goricah bo zaradi posebnosti rabe podzemne vode iz globljega subarteškega vodonosnika v prihodnje potrebna podrobnejša vodnobilančna analiza. Na ostalih VT količine podeljenih vodnih pravic na podzemnih voda ne dosegajo polovice obdobnih razpoložljivih količin podzemne vode (Preglednica 2-41). Preglednica 2-41: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Donave Šifra/ime VTPodV 1004 1005 1006 1007 1008 1009 1010 1011 Julijske Alpe v porečju Save Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje Posavsko hribovje do osrednje Sotle Spodnji del Savinje do Sotle Kraška Ljubljanica Dolenjski kras Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode (%) 0–25 25–50 50–75 75–100 X X X X X X X X 135 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Šifra/ime VTPodV 3013 3014 3015 4017 4018 Vzhodne Alpe Haloze in Dravinjske gorice Zahodne Slovenske gorice Vzhodne Slovenske gorice Goričko Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode (%) 0–25 25–50 50–75 75–100 X X X X X Skupna ocena vodnobilančnega preizkusa na VO Donave V letu 2006 je bilo v VTPodV na VO Donave 740 ∙ 106 m3 razpoložljivih količin podzemne vode oziroma 416 m3 vode na prebivalca tega območja. Odvzete količine 169 ∙ 106 m3 podzemne vode so predstavljale 23 % razpoložljivih količin podzemne vode. Vodnobilančni preizkus je za leto 2006 ob razmeroma nizkem skupnem deležu odvzete podzemne vode izpostavil tudi nekaj lokalnih negativnih trendov gladin podzemnih voda in razmeroma velike deleže podeljenih vodnih pravic v treh VT, vendar je za vsa telesa podzemne vode v Republiki Sloveniji po vodnobilančnem preizkusu za leto 2006 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2006 in napovedovalnega obdobja 2006–2015 ocenjeno dobro količinsko stanje (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Vodnobilančni preizkus na VTPodV VO Jadranskega morja Tudi v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo VO Jadranskega morja so obnovljive količine podzemne vode ocenjene po prilagojeni Wundtovi metodi ob dodatni analizi trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov za posamezna leta, ki so bila vključena v izračun razpoložljivih količin podzemnih voda. Ob primerjavi dolgoletne razpoložljive količine podzemne vode s količinami odvzete vode iz evidence vodnih povračil v letu 2006 ugotovimo, da delež odvzema v nobenem VTPodV na VO Jadranskega morja ne presega razpoložljivih količin podzemne vode, iz česar sledi, da so vsa VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo tega VO v dobrem količinskem stanju (Preglednica 2-42). Stopnja pokritosti VTPodV s prispevnimi površinami merilnih mest je v vseh treh VTPodV na VO Jadrana srednja. Na VO Jadranskega morja so za obravnavano obdobje med letoma 1990–2006 izraženi upadajoči trendi povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode v VT Julijske Alpe v porečju Soče. Upadajoč trend je posledica izrazite hidrološke suše v letu 2003. Skupne razpoložljive količine podzemnih vod v VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja, izračunane za obdobje 1990–2006, so ocenjene na 279 ∙ 106 m3/leto, za leto 2006 pa na 182 ∙ 106 m3. Odvzemi, ocenjeni na podlagi vodnih povračil za leto 2006, skupno znašajo 23 ∙ 106 m3 letnih količin podzemne vode, kar predstavlja 8 % obdobnih razpoložljivih količin oziroma 13 % razpoložljivih količin podzemnih vod iz leta 2006. Delež odvzema v letu 2006 je glede na razpoložljivo količino podzemne vode obdobja 1990–2006 največji v VTPodV Obala in Kras z Brkini (26 %) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 26: Ocena količinskega stanja vodnih teles podzemnih 136 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja voda). Glede na oceno količinskega stanja podzemnih vod za leto 2001 se količina odvzemov tega VT za leto 2006 ni bistveno povečala, zato se razmeroma velik porabljen delež razpoložljive količine ne pripisuje povečani rabi vode tega obdobja. Večina podzemne vode tega VT se odvzema iz vodonosnega sistema Območje izvira Rižane, kar nakazuje, da bo v prihodnje potrebna podrobna analiza količinskega stanja posameznih voda količinsko najbolj obremenjenih vodonosnih sistemov tega VT. Ob primerjavi odvzemov v letu 2006 in razpoložljive količine posameznega VTPodV istega leta se ugotovi, da odvzemi v nobenem VT VO Jadranskega morja ne presegajo 25 % razpoložljivih vodnih virov (Preglednica 2-42). Delež odvzema je bil v letu 2006 največji v VT Obala in Kras z Brkini. Razlike med porabljenimi deleži obdobne razpoložljive količine in porabljenimi deleži razpoložljive količine podzemne vode v letu 2006 nakazujejo, da je bila razpoložljiva količina podzemnih vod v letu 2006 nižja od povprečja le v telesu podzemne vode Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota, vendar se trend povprečnih minimalnih mesečnih pretokov po posameznih letih v obdobju 1990–2006 ni bistveno spremenil. Preglednica 2-42: Ocena količinskega stanja po kriteriju vodnobilančnega preizkusa in preverjanje značilnosti trendov povprečnih minimalnih mesečnih pretokov podzemne vode v VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja Porabljeni Količinsko Trend Porabljen delež stanje Pokritosti povprečnih delež VT s razpoložljive podzemne minimarazpoložljive prispevnimi količine vode – lnih Šifra/ime VTPodV količine vode za kriterij površinami mesečnih vode za leto merilnih obdobje vodnobilpretokov 2006 1990–2006 ančnega mest 1990– (%) (%) preizkusa 2006 Obala in Kras 5019 26 25 dobro srednja 0 z Brkini Julijske Alpe 6020 v porečju 1 1 dobro srednja (-) Soče Goriška brda in Trnovsko6021 10 21 dobro srednja 0 Banjška planota + statistično značilen naraščajoči trend - statistično značilen upadajoči trend 0 ni trenda (+) statistično neznačilni naraščajoči trend (-) statistično neznačilni upadajoči trend Podeljene vodne pravice na območju vseh VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo zajemajo vodna dovoljenja in koncesije ter predstavljajo tri četrtine vseh podeljenih vodnih pravic na območju Republike Slovenije. Na VO Jadranskega morja odpade ena petina vodnih pravic, podeljenih na območju VT s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo. Iz podatkovne zbirke vodnih pravic izračunana količina vode VT Julijske Alpe v porečju Soče ter Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota ne presega 25 %, le na VT Obala in Kras z Brkini presega polovico razpoložljive količine podzemne vode, izračunane za obdobje 1990–2006 (Preglednica 2-43). Preglednica 2-43: Z vodnimi pravicami podeljen delež razpoložljivih količin podzemne vode po posameznih VTPodV s prevladujočo kraško, razpoklinsko in mešano poroznostjo na VO Jadranskega morja Šifra/ime VTPodV Z vodnimi pravicami podeljen delež 137 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja razpoložljivih količin podzemne vode (%) 0–25 5019 Obala in Kras z Brkini 6020 Julijske Alpe v porečju Soče 6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota 25–50 50–75 X 75–100 X X Skupna ocena vodnobilančnega preizkusa za VO Jadranskega morja V letu 2006 je bilo v VTPodV na VO Jadranskega morja 182∙106 m3 razpoložljivih količin podzemne vode oziroma 764 m3 na prebivalca tega območja. Odvzete količine 23∙106 m3 podzemne vode so predstavljale 13 % razpoložljivih količin podzemne vode. Za vsa telesa podzemne vode na VO Jadrana je bilo po vodnobilančnem preizkusu za leto 2006 ob upoštevanju obdelovalnega obdobja 1990–2006 ocenjeno dobro količinsko stanje. 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda Prikaz obremenitev človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda na VO obravnava obremenitve, ki se tičejo vodnega okolja, ter presoja njihove vplive na površinske in podzemne vode. Glavni namen omenjenih analiz je določiti, katere človekove dejavnosti prekomerno obremenjujejo okolje in s tem ogrožajo doseganje okoljskih ciljev. Velikost vpliva človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih vod je odvisna od velikosti obremenitve in od občutljivosti naravnega sistema. Obremenitev VT nastane zaradi določene dejavnosti in predstavlja na primer količino onesnaževala, ki se izpušča v VT ali količino odvzema vode iz VT. Vpliv je učinek obremenitve na ekološko, količinsko ali kemijsko stanje voda, ki se odraža v spremembi stanja vodnega ekosistema. Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzroči, da VT ali skupina VT ne bo dosegla zanje določenih ciljev do leta 2015, se opredeli kot pomembna obremenitev. 2.4.1 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA STANJE POVRŠINSKIH VODA V okviru analize obremenitev in vplivov je obravnavano onesnaževanje površinskih voda iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja. Točkovni viri, ki se obravnavajo na osnovi podatkov iz emisijskega monitoringa, so: industrijski ali kmetijski obrati, KČN, odlagališča in rudniki. Kot razpršeni viri onesnaževanja so izpostavljene obremenitve iz kmetijstva in obremenitve, ki so posledica poselitve, ki ni povezana na KČN. Evidentirani so potencialni viri incidentnih izlitij nevarnih snovi v vode ter zbrani podatki o dejanskih izlitjih v zadnjih letih, na osnovi česar je ocenjena stopnja ogroženosti VTPV zaradi nastanka incidentnih dogodkov. Obravnavane so tudi hidromorfološke obremenitve in njihovi vplivi. Področje 138 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja obravnave so tudi biološke obremenitve vodnih ekosistemov, med katerimi so bile posebej izpostavljene tujerodne vrste organizmov in množično naseljevanje nekaterih vrst. V okviru analize obremenitev in vplivov na površinske vode so bile na osnovi razvitih kriterijev najprej določene obremenitve, ki lahko povzročajo velik vpliv na stanje voda. V primeru, da se na podlagi rezultatov monitoringa stanja površinskih voda ugotovi, da je prav obremenitev, ki lahko povzroča velik vpliv na stanje voda vzrok za nedoseganje okoljskih ciljev, postane ta pomembna obremenitev. Analiza vplivov je imela pomembno vlogo predvsem v primerih, kjer ni bilo ocenjeno stanje glede na eden ali več parametrov / elementov kakovosti oziroma kadar je bilo stanje ocenjeno z nižjo ravnjo zaupanja. Podroben pregled in analiza obremenitev ter presoja njihovih vplivov je pomembna osnova in izhodišče za vse nadaljnje aktivnosti pri pripravi načrta, predvsem določitev pomembnih zadev upravljanja in primerno naslavljanje potrebnih dopolnilnih ukrepov. 2.4.1.1 Prikaz obremenitev in presoja vplivov onesnaževanja na stanje površinskih voda Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda Točkovni viri onesnaževanja so viri organskega onesnaževanja, onesnaževanja s hranili in posebnimi onesnaževali, pa tudi onesnaževanja s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi, katerih vnos v vodo je posledica točkovnega odvajanja (točkovni vir). To so vsi izpusti odpadne vode, ki prihajajo v stik s površinsko ali podzemno vodo v znani točki na zelo omejenem prostoru. Lahko so enkratni, kot je to v primeru ekoloških nesreč, ali stalni, na primer izpusti odpadne vode. Stalni izpusti se ločijo po tem, ali so speljani neposredno v okolje ali posredno preko javne kanalizacije (z ali brez čistilne naprave) v okolje. Glede na način, kako onesnaževalo doseže podzemne ali površinske vode, ločimo izpuste, ki se odvajajo neposredno v tla, v tla preko pretočnih greznic, v reko, ki lahko tudi ponikne v tla ipd. Kot točkovni viri onesnaževanja najpogosteje nastopajo industrija, obrtna dejavnost, komunalna dejavnost – KČN, rudarski objekti, skladiščenje nevarnih snovi, odlagališča odpadkov, opuščena in skrita odlagališča odpadkov in padavinske vode s cestnih površin in lovilcev olj, železnic in drugih utrjenih površin. Skladiščenje nevarnih in drugih snovi ravno tako predstavlja potencialne točkovne vire onesnaževanja, ki lahko ogrozijo stanje vod le v primerih nesreč. Med temi so najpomembnejši objekti, ki se po kriterijih SEVESO direktive obravnavajo kot viri tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja. Točkovni viri onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti, lahko zaradi odvajanja velikih količin odpadne vode iz industrijskih objektov in KČN za čiščenje komunalne odpadne vode povzročijo poslabšanje kemijskega in/ali ekološkega stanja rek, jezer ali morja. Viri odpadne vode so lahko poleg navedenih tudi neprečiščene odpadne vode iz gospodinjstev, padavinske odpadne vode, ki kot posledica meteornih padavin odtekajo z utrjenih površin, ali izcedne vode iz opuščenih odlagališč ali rudnikov. Odpadna voda se 139 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja obravnava kot potencialni vir onesnaževanja, saj vsebuje organske, anorganske ali toksične snovi, ki so lahko nevarne za ljudi in druge oblike življenja, zlasti kadar se ta v reko odvaja neobdelana ali samo delno obdelana. Odvedene odpadne vode, zlasti če so neobdelane ali le delno obdelane, znižujejo tudi količine raztopljenega kisika v vodi in s tem lahko povzročijo slabo ekološko stanje voda. Točkovni viri onesnaženja, za katere se ocenjuje, da lahko potencialno povzročajo slabo staje voda, so emisije iz industrije, obrti in obrti podobne dejavnosti ter emisije iz KČN. V okviru prvih so podrobneje analizirani izpusti, ki se odvajajo neposredno v reke ali morje, ter izpusti, ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. V nadaljevanju je za te izpuste pripravljen pregled letnih količin emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi. V okviru analiz točkovnih virov onesnaževanja se obravnava tudi ogroženost voda zaradi nesreč. Prikaz obremenitev točkovnih virov onesnaževanja Emisije industrijske odpadne vode Za pripravo pregleda obremenitev površinskih voda iz točkovnih virov onesnaževanja so bili v relacijsko georeferirano podatkovno bazo povezani podatki o lokacijah izpustov iz industrijskih naprav. Podatki o industrijskih napravah izhajajo iz registrov podatkov, ki se zbirajo na ARSO. Tako so v georeferirani podatkovni bazi zbrani podatki iz obratovalnega monitoringa industrijskih naprav (ARSO, 2007) o identifikacijski številki iztoka in naprave, nazivu zavezanca za obratovalni monitoring, vrsti dejavnosti, ki se izvaja, tipu izpusta odpadne vode iz naprave, o lokaciji iztoka in informacija ali je zavezanec za obratovalnim monitoring odpadnih voda tudi zavezanec glede na Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, Spremembe 71/07, 122/07). Za potrebe izvedbe ekonomske analize storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je podana tudi informacija o razvrstitvi v eno izmed sledečih kategorij: kmetijstvo, industrija, energetika, javne storitve in druge dejavnosti. Tako se v okviru točkovnega onesnaževanja voda z industrijsko odpadno vodo obravnavajo izpusti iz obratov za vzrejo živine (v nadaljevanju: izpusti iz kmetijskih obratov), industrije (rudarstvo in predelovalna dejavnost), energetike (obrati za proizvodnjo električne energije ter obrati za oskrbo s paro in vročo vodo), javnih storitev (deponije, gradbena dejavnost, zdravstvena in veterinarska dejavnost ipd.) in drugih dejavnosti (vzdrževanje in popravila motornih vozil, skladiščenje in promet, gostinske storitve, dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic) v skladu z razvrstitvijo podano v preglednici (Preglednica 2-44). Preglednica 2-44: Analizirani sektorji in dejavnosti za področje industrijske odpadne vode Sektor Standardna klasifikacija dejavnosti 2008* Kmetijstvo A Industrija B, C Energetika D Javne storitve Druge dejavnosti E, O, P, Q, R, T F, G, H, I, J, K, L, M, N, S *Podrobnejša obrazložitev oznak se nahaja v poglavju 2.5.1.3 Razvrstitev gospodarskih dejavnosti na sektorje,v preglednici (Preglednica 2-148) 140 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za potrebe podrobnejše analize so točkovni viri onesnaževanja razdeljeni na 34 kategorij (Preglednica 2-45), pri čemer osnovo predstavlja standardna klasifikacija dejavnosti 2008 (SKD 2008). SKD je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd.) ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Preglednica 2-45: Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev SKD 2008 Opis dejavnosti Oznaka A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo A B Rudarstvo B C10 + C11 + Proizvodnja hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov C12 CA C13 + C14 Proizvodnja tekstilij in oblačil CB C15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov CC Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame C16 in protja, razen pohištva CD Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; tiskarstvo in razmnoževanje C17 + C18 posnetih nosilcev zapisa CE C19 + C20 + Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in C21 preparatov CG C22 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas CH C23 Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov CI C24 + C25 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav CJ Proizvodnja električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in C27 + C28 naprav CK C26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov CL C29 + C30 Proizvodnja motornih vozil, prikolic, drugih vozil in plovil CM C31 Proizvodnja pohištva CN Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in popravila vozil C32 + C33 CO D Oskrba z električno energijo, plinom in paro D E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja E F Gradbeništvo F G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil G I Gostinstvo I H Promet in skladiščenje H J Informacijske in komunikacijske dejavnosti J K Finančne in zavarovalniške dejavnosti K L Poslovanje z nepremičninami L M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti M N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti N Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne O varnosti O P Izobraževanje P Q Zdravstvo in socialno varstvo Q R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti R S Druge storitvene dejavnosti S Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja T za lastno rabo T U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles U 141 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Emisije industrijske odpadne vode na VO Donave V okviru obdelave podatkov o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod, ki se zbirajo na ARSO, je bilo statistično obravnavanih 575 industrijskih naprav oziroma 893 iztokov (podatki za leto 2007) na VO Donave. Industrijska naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). Tako število iztokov in naprav ni enako, saj lahko zaradi večjega števila tehnoloških procesov prihaja do odvajanja odpadnih voda na različnih lokacijah. Lokacije posameznih iztokov so prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovni viri obremenjevanja – Emisije odpadne vode – IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007)). Slovenska zakonodaja v okviru emisijskih uredb za odvajanje odpadne vode neposredno v vodo in odvajanje v javno kanalizacijo predpisuje mejne emisijske vrednosti (v nadaljevanju: EMV). Mehanizem vzpostavlja (pred)čiščenje odpadne vode preden ta pride v stik s površinsko ali podzemno vodo. Pri tem so EMV za izpuste v javno kanalizacijo manj stroge. Če se izpust v javno kanalizacijo ne zaključi s KČN lahko industrijska odpadna voda potencialno bolj poslabša stanje vodnega ekosistema kakor odpadna voda, ki se odvaja neposredno v vodo. V nadaljevanju sta podrobneje obravnavana dva tipa iztokov; in sicer izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja neposredno v vodo in izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo pri tem pa se javna kanalizacija ne zaključi s KČN. V letu 2007 se je kar iz 51 % iztokov industrijska odpadna voda odvajala v javno kanalizacijo, ki je bila povezana s KČN. Na drugi strani se je iz 40 % iztokov odvajalo odpadno vodo neposredno v vodo in iz 9 % iztokov v javno kanalizacijo, ki se ni zaključila s KČN. Slednje ima lahko negativne posledice na kemijsko in/ali ekološko stanje površinskih voda. Največji delež k temu prispevajo izpusti iz sektorja industrija (okoli 15 000 t/leto). Sledijo ji izpusti iz sektorja energetika (okoli 800 t/leto), sektorja kmetijstvo (okoli 680 t/leto) ter sektorja javne storitve in druge dejavnosti (okoli 400 t/leto) (Preglednica 2-46). Parametri, ki največ prispevajo k skupni količini emisij, so predvsem kemijska potreba po kisiku (v nadaljevanju KPK), BPK5 in neraztopljene snovi. Preglednica 2-46: Skupne količine emisij (t/leto) za sektorje kmetijstva, industrije, energetike, javne storitve in druge dejavnosti ter parametri, ki največ prispevajo k skupni količini (podatki za leto 2007) na VO Donave Skupne količine Dejavnost Parametri, ki največ prispevajo k skupni količini (kg/leto) Kmetijstvo 682,7 Neraztopljene snovi, celotni dušik (izračun*), KPK Industrija 1.5196,7 Sulfat, KPK, neraztopljene snovi Sulfat, klorid, Energetika 804,3 neraztopljene snovi Javne 152,0 KPK, BPK5, neraztopljene snovi storitve Druge 270,4 KPK, neraztopljene snovi, BPK5 dejavnosti *V primeru, da je bil za iztok podan celotni dušik, je bila povzeta navedena vrednost; če celotni dušik ni bil podan, so bile seštete vrednosti za Kjeldahlov dušik, nitritni dušik in nitratni dušika; če celotni dušik in Kjeldahlov dušik nista bila podana, so bile seštete vrednosti za amonijev, nitritni, nitratni in organski dušik. 142 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na osnovi rezultatov obratovalnega monitoringa so izračunane in prikazane skupne količine emitiranih snovi, deljeno po posameznih parametrih, ki so se v obdobju od 2002 do 2007 emitirale neposredno v vodo in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo). Analiza iztokov iz industrijskih naprav je glede na podatke o čezmernem obremenjevanju (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09) voda pokazala, da se število iztokov, na katerih prihaja do čezmernega obremenjevanja za obdobje od 2005 do 2007, zmanjšuje (Slika 2—49). V okviru analize so bili zajeti iztoki, iz katerih se odpadne vode odvajajo neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. Tako se je na VO Donava delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo, zmanjšal s 50 % v letu 2005 na 35 % v letu 2007. Največje število iztokov, kjer je v letu 2007 prihajalo do čezmernega obremenjevanja, je prisotnih na porečju Save, in sicer na območju spodnje Save (54 % iztokov). 500 450 400 v o t s u p z i lo i v e t Š 350 300 Število izpustov, ki cezmerno obremenjujejo 250 200 150 Število izpustov, ki NE obremenjujejo cezmerno 100 50 0 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 2—49: Število izpustov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Donave Na VO Donave je v letu 2007 čezmerno toplotno obremenjevalo okolje 16 iztokov iz 12 naprav. Letna količina odpadne vode na teh iztokih predstavlja 2,1 % (3,4 milijona m3) celokupne letne količine odpadne vode, pri čemer so upoštevani iztoki, na katerih se je v letu 2007 spremljala temperatura, pri tem pa so se iztoki zaključili neposredno v okolju ali v javni kanalizaciji, ki se ne zaključi s KČN. Večinski delež čezmerno toplotno obremenjene vode se je odvajalo na porečju Save območju srednje Save; in sicer 2,5 milijona m3, pri čemer 97 % odpadne vode izhaja iz proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov. 143 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Emisije prednostnih in prednostno nevarnih snovi na VO Donave EK je določila seznam 33 prednostnih in prednostno nevarnih snovi na podlagi njihove strupenosti, obstojnosti in sposobnosti bioakumulacije. Okoljski standardi kakovosti za te snovi so določeni s Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in opredeljujejo dobro kemijsko stanje površinskih voda. Na osnovi njihove najpogostejše uporabe se delijo na dve skupini; in sicer rastlinska zaščitna sredstva (alaklor, atrazin, klorfenvinfos, klorpirifos, diuron, endosulfan, heksaklorobenzen, heksaklorobutadien, heksaklorocikloheksan, izoproturon, pentaklorobenzen, pentaklorofenol, simazin, trifluralin), ki so podrobneje obravnavana v poglavju Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda, ter na preostale nevarne snovi. Slednje delimo naprej na topila (benzen, diklorometan, triklorobenzeni, triklorometan), tehnične kemikalije (1,2-dikloroetan, naftalen, nonilfenil, oktilfenol, di(2etilheksil)ftalat ali DEHP, kloroalkani, bromirani difeniletri), težke kovine (živo srebro, svinec, nikelj in kadmij ter njihove spojine) ali na primesi, ki so prisotne v katranu (antracen, fluoranten, poliaromatski ogljikovodiki). Za vse navedene snovi vodna direktiva določa cilja: postopno zmanjšanje onesnaženja voda s prednostnimi snovmi in ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanje in uhajanje prednostno nevarnih snovi. Uporabljeni so podatki iz emisij obratov, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa. Predvidoma prihaja do emisij PS in PNS tudi iz manjših virov, kot so gospodinjstva ali zdravstvene ordinacije, kar pa v tem poročilu zaradi pomanjkanja podatkov ni obravnavano. Obdelava podatkov emisijskega monitoringa je pokazala, da se je na VO Donave v letu 2007 neposredno v reke ali v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s čistilno napravo, odvajalo odpadne vode, ki so vsebovale različne prednostne in prednostno nevarne snovi (Preglednica 2-47). Glede na izračun celokupnih količin emisij je ugotovljeno, da sta se v večjih količinah (nad 100 kg/letno) v reke odvajali težki kovini nikelj in svinec. Največje količine emitiranega niklja izvirajo iz proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (v nadaljevanju: CJ). Viri onesnaževanja z nikljem so bili zabeleženi v zgornjem delu porečja Save. Največje količine svinca se emitirajo iz proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev zapisa (v nadaljevanju: CE) in iz proizvodnje električnih naprav ter proizvodnje drugih strojev in naprav (v nadaljevanju: CK). Največji viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CE, so bili zabeleženi na spodnjem delu porečja Save, in viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CK, na porečju Drave (Preglednica 2-48, Preglednica 2-49). Seznam VT, na katerih prihaja do emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi iz točkovnih virov onesnaževanja, je naveden v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-47: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO Donave, ki se odvajajo neposredno v reke ali v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave Opredelitev parametra Parameter Letna količina emisij (kg/leto) Vir onesnaževanja PNS Kadmij 0,3 CJ, CK, E, CI, B, CC PS Nikelj 683,5 CJ, CK, E, M, D, CO, I, CE, CG, CI, CL, CC PS Svinec 163,1 CJ, CK, E, M, D, CN, I, CE, CG, 144 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Opredelitev parametra Parameter Letna količina emisij (kg/leto) Vir onesnaževanja CH, CI, H, Q, CL, B, CC, G PNS Živo srebro 0,8 CJ, CK, E, M, D, CN, CO, Q, CC PS Triklorometan 1,5 CJ, CK, I, CG, G PS Diklorometan 0,1 CK PNS Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) 0,5 CJ, CK, D, PS Fluoranten 0,1 CJ PS Naftalen <0,1 D PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi, Rudarstvo (B), Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (CC), Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja; Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (CE), Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov (CG), Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (CH), Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (CI), Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (CJ), Proizvodnja električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in naprav (CK), Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (CL), Proizvodnja pohištva (CN), Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in popravila vozil (CO), Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D), Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E), Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G), Gostinstvo (I), Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M), Zdravstvo in socialno varstvo (Q) Preglednica 2-48: Letne količine niklja (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) Letna količina niklja (kg/leto) po območjih DejavZgornja Srednja Spodnja nost* Savinja Drava Mura Sava Sava Sava CC / 0,1 / / / / CE / / / / / 9,0 CG / / / 15,1 / / CI / / 1,3 / / / CJ 598,0** 0,6 0,08 0,1 7,0 3,6 CK / 24,2 0,08 12,6 2,6 / CL 0,4 / / / / / CO / / 0,1 / / / D / / / 6,0 / / E < 0,1 / 1,4 < 0,1 0,7 < 0,1 M / / / < 0,1 < 0,1 / ostalo 0,2 / / / / / * Opis oznak je podan v preglednici - Preglednica 2-45 – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev. ** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 566,5 kg/leto (95 % celokupne količine), pri čemer glede na ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja. 145 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-49: Letne količine svinca (kg/leto) po območjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) Letna količina svinca (kg/leto) po območjih DejavZgornja Srednja Spodnja nost* Savinja Drava Mura Sava Sava Sava B / 0,5 / / / / CC / < 0,1 / / / / CE / / 64,3** / / / CG / / < 0,1 < 0,1 / / CH / / / < 0,1 / / CI / 1,8 22,5 1,2 / / CJ 4,1 / / / 0,7 / CK / / / / 58,8*** / CL 0,4 0,1 / / / / CN / / < 0,1 / / / D / / / 4,4 0,2 / E / < 0,1 1,2 < 0,1 0,7 / G / < 0,1 / / / / H / / / < 0,1 / / I / / 1,6 / / / M / / / 0,1 / / Q / 0,3 / / / / * Opis oznak je podan v preglednici-Preglednica 2-45 – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev. ** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 64,3 kg/leto (71 % celokupne količine), pri čemer glede na ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja. *** Na le na enem iztoku je letna količina znašala 57,3 kg/leto (95% celokupne količine), pri čemer glede na ARSO vrednotenje ni prišlo do čezmernega obremenjevanja. Industrijske naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega na VO Donave Industrijsko onesnaženje posega na vsa področja varstva okolja – zrak, vode in tla. Za posamezne kategorije industrijskih dejavnosti, ki presegajo določeno proizvodno zmogljivost (v nadaljevanju: IPPC-zavezanci) je EU z Direktivo 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (v nadaljevanju IPPC direktiva) uvedla posebno enotno okoljsko dovoljenje, ki ga lahko podjetje pridobi le, če izpolnjuje določene kriterije. Kriteriji, ki jih morajo upravljavci pri tem izpolnjevati, so navedeni v posameznih dovoljenjih in vključujejo mejne vrednosti emisij v tla, vode in zrak, pravila ravnanja z odpadki ter druge ukrepe za zaščito okolja. Pri tem pa morajo tehnični ukrepi za doseganje teh kriterijev temeljiti na uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij. S tem se zagotovi doseganje čim manjših sprememb okolja, čim manjše tveganje ter racionalna raba prostora, naravnih virov in energije. 146 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na internetni strani ARSO (www.arso.gov.si/vode) se nahaja seznam IPPC-zavezancev. Primerjava seznama zavezancev (ARSO, 2008d) in podatkov obratovalnega monitoringa za leto 2007, ki se zbirajo na ARSO, kaže, da je na VO Donave od 590 industrijskih naprav 17 % IPPC-naprav. Njihovo skupno število iztokov znaša 217 (Preglednica 2-50). Pri tem se (pred)čiščene industrijske odpadne vode odvajajo neposredno v okolje iz 55 % iztokov in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN iz 6 % iztokov. Dejavnost, ki glede na število iztokov, najpogosteje odvajanja svoje (pred)čiščene odpadne vode v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN je proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (v preglednici - Preglednica 2-50 označena s CJ). Preglednica 2-50: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Donave Število naprav 98 Skupno število iztokov 217 Število (delež) iztokov neposredno v okolje Dejavnost Št. iztokov 120 (55 %) A CA CB CE CG 1 3 2 13 21 CI CJ 1 3 CK CL D E 4 1 7 10 Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN Dejavnost Št. iztokov 13 (6 %) CA CE CG CI CJ D 1 1 1 2 4 1 3 Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN Dejavnost * CA Št. iztokov 5 CB 1 CI G 19 1 3 CJ 2 1 84 (39 %) CK CN D E G M 5 2 5 10 1 1 * Opis oznak je podan v (Preglednica 2-45) – Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev Republika Slovenija je v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (v nadaljevanju: uredba E-RIPO) v letu 2007 poročala v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR oziroma E-RIPO) o emisijah snovi v vode, zrak in tla iz 131 industrijskih naprav. Izmed teh je na VO Donave 29 naprav obratov odvajalo svoje odpadne vode neposredno v vode oziroma v javno kanalizacijo. Največje število obratov, ki je odvajalo svoje odpadne vode neposredno v vode, izhaja iz predelovalne dejavnosti proizvodnja papirja in kartona (CE) (Preglednica 2-51). 147 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-51: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) Iztok v okolje DejavGospodarska družba (direktni ali Šifra VTPV nost indirektni) Acroni d. o. o. izpust v vodo SI111VT7 CJ Aquasytems d. o. o., CČN Maribor izpust v vodo SI35172VT KČN Cinkarna Celje d. d. izpust v vodo SI1688VT2 CG Farma Draženci, d. o. o. izpust v javno SI36VT90 A kanalizacijo Farme Ihan d. d., Farma Ihan izpust v vodo SI132VT7 A Goričane, tovarna papirja Medvode, d. d. izpust v vodo SI123VT CE JP Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik d. izpust v vodo SI132VT7 KČN o. o. JP vodovod–kanalizacija d. o. o., CČN Ljubljana izpust v vodo SI14VT97 KČN Količevo Karton, d. o. o. izpust v vodo SI132VT5 CE Komunalno podjetje Ptuj d. d., CČN Ptuj izpust v vodo SI3VT5172 KČN KRKA, d. d., Novo mesto izpust v vodo SI18VT77 CG LEK farmacevtska družba d. d., Proizvodnja izpust v javno SI442VT91 CG Lendava kanalizacijo LEK farmacevtska družba d. d., Proizvodnja izpust v javno SI132VT5 CG Mengeš kanalizacijo Ljubljanske mlekarne d. d., Obrat Ljubljana izpust v javno SI3VT5171 CA kanalizacijo Marjan Grašič s.p. izpust v javno SI123VT F kanalizacijo METAL RAVNE podjetje za proizvodnjo izpust v vodo SI32VT30 CJ plemenitih jekel d.o.o. Mlekarna Celeia, mlekarstvo in sirarstvo d. o. o. izpust v javno SI16VT70 CA kanalizacijo Panvita, Proizvodnja mesa d. o. o. izpust v javno SI43VT10 CA kanalizacijo Papirnica Vevče d. o. o. izpust v vodo SI14VT97 CE Perutnina Ptuj, d. d., PC Mesna industrija Ptuj izpust v javno SI36VT90 CA kanalizacijo Pivovarna Laško, d. d. izpust v javno SI16VT97 CA kanalizacijo Pivovarna Union d. d. izpust v javno SI14VT93 CA kanalizacijo REVOZ Podjetje za proizvodnjo in izpust v javno SI18VT77 CM komercializacijo avtomobilov d. d. kanalizacijo Simbio d. o. o., Odlagališče nenevarnih odpadkov izpust v vodo SI1688VT2 E Bukovžlak SNAGA Javno podjetje d. o. o., Odlagališče izpust v javno SI14VT77 E nenevarnih odpadkov Barje kanalizacijo Steklarna Rogaška d. d. izpust v vodo SI192VT1 CI Talum, d. d., Kidričevo izpust v vodo SI36VT90 CJ Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o. izpust v vodo SI1VT557 D VIPAP VIDEM KRŠKO d. d. izpust v vodo SI1VT913 CE 148 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Emisije industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja V okviru obdelave podatkov o emisijah snovi pri odvajanju odpadnih vod, ki se zbirajo na ARSO, je bilo statistično obravnavanih 93 industrijskih naprav oziroma 135 iztokov (podatki za leto 2007) VO Jadranskega morja. Industrijska naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, v kateri poteka določen tehnološki proces in na istem kraju z njim drugi neposredno tehnološko povezani procesi, ki povzročajo pri odvajanju industrijske odpadne vode onesnaževanje voda (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). Tako število iztokov in naprav ni enako, saj lahko zaradi večjega števila tehnoloških procesov prihaja do odvajanja odpadna voda na različnih lokacijah. Lokacije posameznih iztokov so prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 27: Točkovnih viri obremenjevanja – Emisije odpadne vode –IPPC- in ne-IPPC-zavezanci (2007)). Slovenska zakonodaja v okviru emisijskih uredb za odvajanje odpadne vode neposredno v vodo in odvajanje v javno kanalizacijo predpisuje mejne emisijske vrednosti (v nadaljevanju: EMV). Mehanizem vzpostavlja (pred)čiščenje odpadne vode preden ta pride v stik s površinsko ali podzemno vodo. Pri tem so EMV za izpuste v javno kanalizacijo manj stroge. Če se izpust v javno kanalizacijo ne zaključi s KČN, lahko industrijska odpadna voda potencialno bolj poslabša stanje vodnega ekosistema kakor odpadna voda, ki se odvaja neposredno v vodo. V nadaljevanju so sta bila podrobneje obravnavana dva tipa iztokov; in sicer izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja neposredno v vodo, in izpusti (pred)čiščene industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo pri tem pa se javna kanalizacija ne zaključi s KČN. V letu 2007 se je iz 36 % iztokov industrijska odpadna voda odvajala v javno kanalizacijo, ki je bila povezana s KČN. Na drugi strani se je iz 43 % iztokov odvajalo odpadno vodo neposredno v vodo in iz 21 % iztokov v javno kanalizacijo, ki se ni zaključila s kČN. Slednje ima lahko negativne posledice na kemijsko in/ali ekološko stanje površinskih voda. Največji delež k temu prispevajo izpusti iz industrije (okoli 600 t/leto). Sledijo ji izpusti iz javnih storitev (okoli 120 t/leto) in iz drugih dejavnosti (okoli 30 t/leto). Točkovnih izpustov iz kmetijstva in iz energetike v površinske reke oziroma v njene pritoke na VO Jadranskega morja v letu 2007 ni bilo. Na osnovi rezultatov obratovalnega monitoringa so izračunane in prikazane skupne količine emitiranih snovi, deljeno po posameznih parametrih, ki so se v obdobju od 2002 do 2007 emitirale neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo). Analiza iztokov iz industrijskih naprav je glede na podatke o čezmernem obremenjevanju (Uradni list RS, 47/05, 45/07, 79/09) številu voda pokazala, da se število iztokov, na katerih prihaja do čezmernega obremenjevanja za obdobje od 2005 do 2007, zmanjšuje (Slika 2—50). V okviru analize so bili zajeti iztoki, iz katerih se odpadne vode odvajajo neposredno v vode in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN. Tako se je na VO Jadranskega morja delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo zmanjšal s 45 % v letu 2005 na 37 % v letu 2007. Največje število iztokov, na katerih je v letu 2007 prihajalo do čezmernega obremenjevanja, je prisotnih na povodju jadranskih rek z morjem (41 % iztokov). Tako se je na VO Jadranskega morja delež iztokov, ki čezmerno obremenjujejo, zmanjšal s 45 % v letu 2004 na 37 % v letu 2007. Največje število iztokov, na katerih je v letu 149 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2007 prihajalo do čezmernega obremenjevanja, je prisotnih na povodju adranskih rek z morjem (41 % iztokov). 100 90 80 Število iztokov, ki čezmerno obremenjujejo Št. iztokov 70 60 50 40 Število iztokov, ki NE obremenjujejo čezmerno 30 20 10 0 2004 2005 Leto 2006 2007 Slika 2—50: Število iztokov iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN s podatki s podatki o čezmernem obremenjevanju na VO Jadranskega morja Emisije prednostnih in prednostno nevarnih snovi na VO Jadranskega morja EK je določila seznam 33 prednostnih in prednostno nevarnih snovi na podlagi njihove strupenosti, obstojnosti in sposobnosti bioakumulacije. Okoljski standardi kakovosti za te snovi so določeni z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in opredeljujejo dobro kemijsko stanje površinskih voda. Na osnovi njihove najpogostejše uporabe se delijo na dve skupini, in sicer rastlinska zaščitna sredstva (alaklor, atrazin, klorfenvinfos, klorpirifos, diuron, endosulfan, heksaklorobenzen, heksaklorobutadien, heksaklorocikloheksan, izoproturon, pentaklorobenzen, pentaklorofenol, simazin, trifluralin), ki so podrobneje obravnavani v poglavju Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda, ter na preostale nevarne snovi. Slednje delimo naprej na topila (benzen, diklorometan, triklorobenzeni, triklorometan), tehnične kemikalije (1,2-dikloroetan, naftalen, nonilfenil, oktilfenol, di(2etilheksil)ftalat ali DEHP, kloroalkani, bromirani difeniletri), težke kovine (živo srebro, svinec, nikelj in kadmij ter njihove spojine) ali na primesi, ki so prisotne v katranu (antracen, fluoranten, poliaromatski ogljikovodiki). Za vse navedene snovi vodna direktiva določa cilja: postopno zmanjšanje onesnaženja voda s prednostnimi snovmi in ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanje in uhajanje prednostno nevarnih snovi. Uporabljeni so podatki iz emisij obratov, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa. Predvidoma prihaja do emisij PS in PNS tudi iz manjših virov, kot so gospodinjstva ali zdravstvene ordinacije, kar pa v tem poročilu zaradi pomanjkanja podatkov ni obravnavano. 150 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Nadaljnja obdelava podatkov emisijskega monitoringa je pokazala, da se je na VO Jadranskega morja v letu 2007 neposredno v reke ali v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s čistilno napravo, odvajalo odpadne vode, ki so vsebovale različne prednostne in prednostno nevarne snovi (Preglednica 2-52). Glede na izračun celokupnih količin emisij je ugotovljeno, da se je v nekoliko večjih količinah (nad 5 kg/letno) v reke odvajala težka kovina nikelj. Največje količine emitiranega niklja izvirajo iz proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (v nadaljevanju: CJ) in iz proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas (v nadaljevanju: CH). Največje viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CJ, so bili zabeleženi na povodju jadranskih rek z morjem, in viri onesnaževanja, ki izvirajo iz dejavnosti CH, na povodju Soče (Preglednica 2-53). Seznam VT, na katerih prihaja do emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi iz točkovnih virov onesnaževanja, je naveden v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-52: Letne količine emisij prednostnih (PS) in prednostno nevarnih (PNS) snovi na VO Jadranskega morja, ki se odvajajo neposredno v reke oziroma v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja Opredelitev parametra Parameter Letna količina emisij (kg/leto) Vir onesnaževanja PNS Kadmij < 0,1 CO, I PS Nikelj 9,1 PS Svinec 2,1 CJ, CK, E, CO, CH, CM CO, I, CK, Q PNS Živo srebro < 0,1 CJ PNS Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) < 0,1 CJ PS Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP) < 0,1 CM PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi, Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (CH), Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (CJ), Proizvodnja električnih naprav ter proizvodnja drugih strojev in naprav (CK), Proizvodnja motornih vozil, prikolic, drugih vozil in plovil (CM), Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti ter vzdrževanje in popravila vozil (CO), Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E), Gostinstvo (I), Promet in skladiščenje (H), Zdravstvo in socialno varstvo (Q) Preglednica 2-53: Letne količine niklja (kg/leto) po povodjih iz posameznih dejavnosti (podatki za leto 2007) Letna količina niklja (kg/leto) po povodjih Dejavnost Jadranske reke z morjem Soča CH / 3,4 CJ 4,5 / CK / 0,2 CM / 0,7 CO E < 0,1 / / 0,2 * Opis oznak je podan v Preglednica 2-45– klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev. 151 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Industrijske naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega na VO Jadranskega morja Industrijsko onesnaženje posega na vsa področja varstva okolja – zrak, vode in tla. Za posamezne kategorije industrijskih dejavnosti, ki presegajo določeno proizvodno zmogljivost je EU z direktivo IPPC uvedla posebno enotno okoljsko dovoljenje, ki ga lahko podjetje pridobi le, če izpolnjuje določene kriterije. Kriteriji, ki jih morajo upravljavci pri tem izpolnjevati, so navedeni v posameznih dovoljenjih in vključujejo mejne vrednosti emisij v tla, vode in zrak, pravila ravnanja z odpadki ter druge ukrepe za zaščito okolja. Pri tem pa morajo tehnični ukrepi za doseganje teh kriterijev temeljiti na uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij. S tem se zagotovi doseganje čim manjših sprememb okolja, čim manjše tveganje ter racionalna raba prostora, naravnih virov in energije. Na internetni strani ARSO se nahaja seznam IPPC-zavezancev. Primerjava seznama zavezancev (ARSO (2008d)) in podatkov obratovalnega monitoringa za leto 2007, ki se zbirajo na ARSO, kaže, da je na VO Jadranskega morja od 98 industrijskih naprav 13,5 % IPPC-naprav. Njihovo skupno število iztokov znaša 25 (Preglednica 2-54). Pri tem se (pred)čiščene industrijske odpadne vode odvajajo neposredno v vode iz 52 % iztokov in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN iz 32 % iztokov. Dejavnosti, ki glede na število iztokov, najpogosteje odvajajo svoje (pred)čiščene odpadne vode v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN sta proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (v preglednici - Preglednica 2-54 označena s CJ) in Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov (v preglednici - Preglednica 2-54 označena s CG). Preglednica 2-54: Število naprav in število iztokov iz naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje večjega obsega, podatki o številu (deležu) iztokov iz posameznih dejavnosti, ki odvajajo svoje odpadne vode neposredno v okolje, v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN in javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN (podatki za leto 2007) na VO Jadranskega morja Število naprav 12 Skupno število iztokov 25 Število (delež) iztokov neposredno v okolje Dejavnost * Št. iztokov 13 (52 %) CA CG CI CK CL E 2 1 5 3 2 2 Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN Dejavnost CA Št. iztokov CG CJ 3 3 8 (32 %) K 1 Število (delež) iztokov v javno kanalizacijo, ki se zaključi s KČN Dejavnost* CA CK CL Št. iztokov 1 2 1 4 (16 %) * Opis oznak je podan v preglednici - Preglednica 2-45– Klasifikacija dejavnosti uporabljena za potrebe izvedbe analize obremenitev. 152 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Republika Slovenija je v skladu z uredbo E-RIPO v letu 2007 poročala v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR oziroma E-RIPO) o emisijah snovi v vode, zrak in tla iz 131 industrijskih obratov. Na VO Jadranskega morja je le eno izmed vseh evidentiranih obratov odvajalo svoje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Njegova lokacija je prikazana na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovni viri onesnaževanja – industrijski viri onesnaževanja (2007)) in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, je proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov (CA) (Preglednica 2-55). Preglednica 2-55: Seznam obratov, ki so v letu 2007 poročali v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal (E-PRTR, 2007) Izpust v vodo/izpust v Gospodarska družba Šifra VTPV Dejavnost javno kanalizacijo izpust v javno FRUCTAL d. d. kanalizacijo SI644VT CA Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode Komunalna odpadna voda je voda, ki se zbira v sistemih javne kanalizacije, je lahko mešanica vod iz gospodinjstev (kopeli, pomivalni in pralni stroji, odpadna voda in odpadki iz stranišč ipd.), iz industrije (industrijska odpadna voda) in iz vode, ki nastane z odtekanjem s streh, cest in drugih utrjenih površin po večjih padavinskih dogodkih. Zaradi raznolikih virov so v takšni odpadni vodi prisotna biološko razgradljiva onesnaževala in tudi nevarne snovi. Slednja predstavljajo velik problem, saj se zaradi njihove prisotnosti zmanjša obratovalna zmogljivost KČN. Posledično obrat zapušča slabše prečiščena odpadna voda. V letu 2004 je bil sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja odpadne vode za obdobje od leta 2005 do leta 2017, ki predvideva zgraditev sistema javne kanalizacije, pa tudi zgraditev novih in posodobitev ter izboljšanje stopnje čiščenja obstoječih KČN. Podrobneje je bilo obravnavano točkovno onesnaženje iz KČN. Podatki o KČN izhajajo iz registrov podatkov, ki se zbirajo na ARSO. Tako so v georeferirani podatkovni bazi zbrani podatki iz obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda o identifikacijski številki KČN, imenu KČN, zavezanci za obratovalni monitoring emisij, lokaciji KČN, imenu reke v katerega se odvaja (pred)čiščena odpadna voda. Podana je tudi informacija o tem, kdaj so posamezne KČN pričele z izvajanjem obratovalnega monitoringa emisij v obdobju od leta 2003 naprej. Seznam VTPV, na katerih prihaja do emisij iz KČN z zmogljivostjo večjo od 2.000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju PE), je naveden v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Čeprav je potrebno poudariti, da je moč zaznati velik vpliv na VTPV zaradi obremenitev iz več KČN z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE. 153 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupne količine emitiranih snovi iz naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda za obdobje 2002–2007 so prikazane v prilogi v preglednici, deljeno po posameznih parametrih (PRILOGA X: Skupne količine emitiranih snovi v površinske vode in kanalizacijo). Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na VO Donave Po podatkih obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda je na VO Donave v letu 2003 obratovalo 120 KČN, medtem ko se je do leta 2007 številka dvignila na 188 KČN s skupno zmogljivostjo 1.837.347 PE, pri čemer je večina naprav imela urejen sekundarni način čiščenja odpadne vode (Preglednica 2-56). Lokacije izpustov obravnavanih KČN so glede na leto pričetka rednega obratovanja prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja KČN od 2003 do 2007). Preglednica 2-56: Skupna zmogljivost in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja na VO Donave za leto 2007 KČN Skupna zmogljivost KČN Stopnja čiščenja (%) Skupno št. (PE) Primarna Sekundarna Terciarna 1.837.347 188 3 87 11 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na VO Jadranskega morja Po podatkih obratovalnega monitoringa komunalnih odpadnih voda je na VO Jadranskega morja v letu 2003 obratovalo 25 KČN, medtem ko se je do leta 2007 številka dvignila na 51 KČN s skupno zmogljivostjo 202.513 PE, pri čemer je večina naprav imela urejen sekundarni način čiščenja odpadne vode (Preglednica 2-57). Lokacije izpustov obravnavanih KČN so glede na njihovo zmogljivost prikazane na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 28: Točkovni viri obremenjevanja – Obdobje priključevanja KČN od 2003 do 2007). Preglednica 2-57: Število prebivalcev in število KČN skupaj z deležem obstoječe stopnje čiščenja na VO Jadranskega morja za leto 2007 (ARSO, 2007) KČN Št. prebivalcev Stopnja čiščenja (%) Skupno št. Primarna Sekundarna Terciarna 242.163 51 4 88 8 Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz čistilnih naprav na površinske vode Presoja vplivov glede na točkovne vire obremenjevanja zajema presojo vplivov glede na prednostne in prednostno nevarne snovi (kemijsko stanje) in glede na organsko onesnaževanje, onesnaženje s hranili in onesnaženje s posebnimi onesnaževali (ekološko stanje). Presoja vplivov je dodatni pokazatelj, kje prihaja do pomembnejšega 154 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja obremenjevanja voda predvsem v primerih, kjer ni bilo ocenjeno stanje voda glede na enega ali več parametrov / elementov kakovosti Za ugotavljanje obremenitev, ki povzročajo velik vpliv na okolje, so za posamezna VTPV analizirane celotne emisije snovi iz točkovnih virov onesnaževanja ob upoštevanju srednjega letnega pretoka in srednjega malega dnevnega pretoka na koncu VTPV. Te so izračunane na podlagi dejanskih količin, ki jih upravljavci naprav podajo v okviru poročanja o rezultatih obratovalnih monitoringov za posamezno leto in se zbirajo na ARSO. Iztoki, ki ležijo na prispevni površini analiziranega VTPV in se neposredno odvajajo v okolje ali v javno kanalizacijo brez KČN, so obravnavani na dva načina: za onesnaževanje s hranili in organsko onesnaževanje je analiza izdelana z upoštevanjem emisij odpadne vode iz KČN in emisij industrijske odpadne vode in za onesnaževanje s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi ter s posebnimi onesnaževali je analiza izdelana z upoštevanjem emisij industrijske odpadne vode. Ob upoštevanju celotnih količin emisij iz posameznih točkovnih virov onesnaženja in srednjih letnih pretokov na dolvodni meji posameznega VTPV je za posamezne parametre izračunana predvidena koncentracija snovi v vodi po spodnji formuli. Izračunane koncentracije snovi se je primerjalo z mejnimi vrednostmi podane v Uredbi o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Za parametre celotni fosfor in amonij se je v presoji upoštevalo merila za določanje evtrofikacije voda (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09) (Preglednica 2-59). Za podajanje rezultatov analize je pripravljena skupna ocena vplivov, ki upošteva rezultate dvoletnega monitoringa emisij za leti 2006 in 2007, pri čemer se privzame najslabša ocena. C iz . M letna Q( s ) - Ciz. – izračunana koncentracija - Mletna – letna količina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v VTPV vsi točkovni viri onesnaževanja - Q(s) – srednji letni pretok na koncu VT Predvidene maksimalne koncentracije snovi v vodi so izračunane po enačbi: Ciz . max M letna Q( np ) - Ciz. max – izračunana maksimalna koncentracija, - Mletna – letna količina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v VTPV vsi točkovni viri onesnaževanja, - Q(np) – srednji mali dnevni pretok na koncu VT V primeru, da izračunana maksimalna koncentracija posameznega parametra presega okoljski standard kakovosti za ta parameter, ki je določen z uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09), se predvideva, da je na analiziranem VTPV prisoten velik vpliv na stanje voda. Natančnejša merila za ocenjevanje vplivov so podana v nadaljevanju besedila. Rezultati analize obremenitev in presoje vplivov podajajo skupno oceno vplivov, ki je pripravljena ob upoštevanja rezultatov za leti 2006 in 2007, pri čemer se privzame najslabša ocena (IzVRS, 2007). 155 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na podlagi izračunane koncentracije je presoja vplivov glede na onesnaženje s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovi ter s posebnimi onesnaževali opredeljena v skladu z merili podanimi v preglednici (Preglednica 2-58). Ocenjuje se, da je vpliv na površinske vode: - »ni vpliva«: na prispevnem območju VTPV ni evidentiranih točkovnih virov onesnaževanja, - »majhen«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala nižja od 30 % okoljskega standarda kakovosti (v nadaljevanju: OSK) v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09), - »zmeren«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala višja ali enaka od 30 % in nižja ali enaka OSK v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09), - »velik«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsake posamezne prednostne ali prednostno nevarne snovi oziroma posebnega onesnaževala višja od OSK v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Preglednica 2-58: Merila za presojo vplivov glede na prednostne in prednostno nevarne snovi, posebna onesnaževala, BPK5 in hranila Zanemarljiv Zmeren ali velik Majhen vpliv vpliv vpliv Prednostne in prednostno 0,3 * MV ≤ Ciz. max ≤ nevarne snovi, posebna Ciz. max < 0,3 * MV Ciz. max > MV MV onesnaževala Splošni fizikalno-kemijski 0,5 * MV ≤ Ciz. max ≤ elementi kakovosti (BPK5, Ciz. max < 0,5 * MV Ciz. max > MV MV hranila) Presoja vplivov glede na koncentracije hranil in BPK5 iz točkovnih virov onesnaževanja je opredeljena z merili podanimi v preglednici (Preglednica 2-58). Ocenjuje se, da je vpliv na površinske vode: - »ni vpliva«: na prispevnem območju VTPV ni evidentiranih točkovnih virov onesnaževanja; - »majhen«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsakega od parametrov hranil nižja od 50 % mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica 2-58) in da so vrednosti BPK5 in NO3 nižje od 50 % mejnih vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09); - »zmeren«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsaj enega od parametrov hranil višja ali enaka od 50 % in nižja ali enaka od mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica 2-58) in da so vrednosti BPK5 in NO3 višje ali enake od 50 % in nižje ali enake od mejne vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09); - »velik«: kadar izračun kaže, da je koncentracija vsaj enega od parametrov hranil višja od mejne vrednosti iz preglednice (Preglednica 2-59) ali da so vrednosti BPK5 ali NO3 višje od mejne vrednosti skladne z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). 156 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-59: Mejne vrednosti za presojo vplivov na rekah glede na onesnaženje s hranili (celotni fosfor, amonij) glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz KČN (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10) Parameter Celotni fosfor Amonij Izražen kot P NH4 + Enota Mejna vrednost za presojo vplivov mg/L 0,2 mg/L 0,6 Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz čistilnih naprav na površinske vode na VO Donave Presoja vplivov je bila v prvem koraku pripravljena za vse točkovne vire onesnaževanja, ki so v letih 2006 in 2007 poročali v okviru obratovalnega monitoringa. Tako so ugotovljene obremenitve, za katere se predvideva velik vpliv na stanje voda s hranili, organskimi snovmi, posebnimi onesnaževali ter s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi za 20 % VTPV (24 VTPV) na VO Donave. Glede na zastavljene kriterije je velik vpliv onesnaževanja z dušikovimi in fosforjevimi snovmi ugotovljeno za 18 od 121 VTPV (Preglednica 2-60), in sicer na Kučnici, Ščavnici, Veliki Krki, Kobiljskem potoku, Ledavi, Polskavi, Pesnici, Pšati, Kamniški Bistrici, Cerkniščici, Pivki, Iščici, Ljubljanici, Paki, Sotli in Rinži. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana. Velik vpliv onesnaženja z organski snovmi (rezultati za BPK5), predvsem zaradi izpustov iz KČN, je ugotovljena za 9 od 121 VTPV (Preglednica 2-60), in sicer na Polskavi, Pesnici, Kamniški Bistrici, Pivki, Paki, Voglajni, Sotli in Rinži. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana. Zaradi onesnaževanja s posebnimi onesnaževali je možnost velikega vpliva izkazana za 8 VTPV (Preglednica 2-60). Glede na zastavljene kriterije se smatra, da na teh VT prihaja do prevelikih emisij sulfata, nekaterih težkih kovin (bakra, cinka in kroma), organskih halogenih ogljikovodikov, izraženih kot skupni parameter AOX, in do prevelikih emisij celokupnih ogljikovodikov (mineralna olja) iz različnih dejavnosti. Obremenitve so glede na zgoraj navedene kriterije prisotne na Ščavnici (cink iz proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav), Kamniški Bistrici (AOX predvsem iz proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja; Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa), Ljubljanici (celotni ogljikovodiki predvsem iz dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro), Hudinji (sulfatom iz proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov), Sotli (antimon in arzen iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov), Savi odsek Krško–Vrbina (AOX predvsem iz proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja; Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa) in Lahinji (Celotni ogljikovodiki predvsem iz dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro). Velik vpliv zaradi obremenitev s svincem, ki je opredeljen kot prednostna snov, je ugotovljeno na Sotli, in s kadmijem, ki je opredeljen kot prednostno nevarna snov, na Meži. Pri tem je potrebno upoštevati, da se ugotovljene obremenitve ne odražajo vedno v rezultatih monitoringa kakovosti voda in v oceni stanja voda. 157 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-60: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni monitoring (podatki za leto 2007) Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Organsko 92 16 4 9 onesnaževanje Onesnaževanje s 89 6 8 18 hranili Posebna onesnaževala 59 46 8 8 Prednostne in prednostne nevarne snovi 74 44 1 2 V nadaljevanju je presoja vplivov glede na obremenjenost s hranili in organskimi snovmi zajela le točkovne vire obremenjevanja, ki so IPPC- in E-PRTR-zavezanci. Tako so bile v analizo vključene KČN, katerih zmogljivost je enaka oziroma presega 100.000 PE. Velik vpliv glede na onesnaženje z organskimi snovmi (rezultati za BPK5) je bil ugotovljen na istih VT kot ob upoštevanju vseh zavezancev za obratovalni monitoring, in sicer na Polskavi, Pesnici, Kamniški Bistrici, Pivki, Paki, Voglajni, Sotli in Rinži. Velik vpliv glede na onesnaževanje z dušikovimi in fosforjevimi snovmi je ugotovljeno za 11 VTPV (Preglednica 2-61), in sicer na Pšati, Kamniški Bistrici, Pivki, Ljubljanici, Paki, Sotli, Rinži, Polskavi, pesnici, Ščavnici in Ledavi. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana. Zaradi onesnaževanja s posebnimi onesnaževali je možnost velikega vpliva izkazana za 6 VTPV (Preglednica 2-61). Na teh VT prihaja do prevelikih emisij sulfata, nekaterih težkih kovin (bakra, cinka, arzena, antimona in kroma), organskih halogenih ogljikovodikov, izraženih kot skupni parameter AOX, in do prevelikih emisij celokupnih ogljikovodikov (mineralna olja) iz različnih dejavnosti. V nadaljevanju so bile ugotovljene obremenitve s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi iz IPPC-naprav, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, na istih VT kot ob upoštevanju vseh zavezancev za obratovalni monitoring, in sicer na Sotli zaradi emisij svinca in na Meži zaradi emisij kadmija. Pri tem se želi znova povdariti, da se ugotovljene obremenitve ne odražajo vedno v rezultatih monitoringa kakovosti voda in v oceni stanja. Preglednica 2-61: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007) Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Organsko 60 50 3 8 onesnaževanje Onesnaževanje s hranili 63 40 7 11 Posebna onesnaževala 88 23 4 6 Prednostne in 98 20 1 2 prednostne nevarne snovi 158 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov industrijske odpadne vode in predelane odpadne vode iz čistilnih naprav na površinske vode na VO Jadranskega morja Presoja vplivov je bila v prvem koraku pripravljena za vse točkovne vire onesnaževanja, ki so v letih 2006 in 2007 poročali v okviru obratovalnega monitoringa. Rezultati kažejo velik vpliv glede na onesnaženje z dušikovimi in fosforjevimi snovmi za Rižano. Velik vpliv onesnaževanja z organski snovmi (rezultati za BPK5), predvsem zaradi izpustov iz KČN, pa je ugotovljena za Rižano in Koren. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana. Obremenitve s posebnimi onesnaževali ter s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, na VO Jadranskega morja niso ugotovljene (Preglednica 2-62). Preglednica 2-62: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Jadranskega morja, pri čemer so bili upoštevani vsi zavezanci za obratovalni monitoring (podatki za leto 2007) Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Organsko 31 / 1 2 onesnaževanje Onesnaževanje s 30 2 1 1 hranili Posebna onesnaževala 25 7 2 / Prednostne in prednostne nevarne 26 8 / / snovi V nadaljevanju je presoja vplivov glede na prekomerno obremenjenost s hranili in organskimi snovmi zajela le točkovne vire obremenjevanja, ki so IPPC- in E-PRTRzavezanci. Velik vpliv onesnaženja z organskimi snovmi (rezultati za BPK5) in onesnaženja s hranili je bil ugotovljen na enem VTPV in sicer na Rižani. Pri tem je potrebno upoštevati, da samočistilna sposobnost reke ni bila upoštevana. Obremenitve s posebnimi onesnaževali ter s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, na VO Jadranskega morja niso ugotovljene (Preglednica 2-63). Preglednica 2-63: Število VTPV z velikim vplivom, zmernim, majhnim vplivom in št. VTPV brez vpliva na VO Donava ob upoštevanju izpustov iz IPPC (E-PRTR) obratov (podatki za leto 2007) Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Organsko 26 6 1 1 onesnaževanje Onesnaževanje s 26 7 / 1 hranili Posebna onesnaževala 27 6 / / Prednostne in prednostne nevarne 30 4 / / snovi 159 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ogroženost voda zaradi nesreč Začasno poslabšanje stanja VT lahko nastane zaradi incidentnih dogodkov – izlitij nevarnih snovi v vode. VTPV in VTPodV so poleg obremenitev iz točkovnih in razpršenih virov onesnaženja izpostavljena tudi tveganju za pojav incidentnega onesnaženja zaradi nesreč z nevarnimi kemikalijami v industrijskih dejavnostih ter pri prevozih nevarnih snovi po cestah, železnicah, rekah in po morju. V NUV je ocenjena potencialna ogroženost za nastanek incidentnih dogodkov glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem območju VT ali glede na oddaljenost VT od prometnih poti. Ocenjena je torej potencialna prisotnost nevarnih snovi na teh območjih, zaradi česar bi lahko prišlo do incidentnega dogodka in posledično do onesnaženja voda. Ocena ogroženosti zaradi nastanka večjih nesreč v celoti obsega naslednje korake: - identifikacija nevarnosti – fizikalno-kemijske, toksikološke in eko-toksikološke značilnosti nevarnih snovi in opis nevarnosti, ki jih predstavljajo za ljudi in okolje (takojšnjih in tistih z zakasnelimi učinki), fizikalno-kemijske značilnosti nevarnih snovi pri predvidljivih vrstah izrednih dogodkov ali nesreč, - ocena verjetnosti za nastanek nesreč med obratovanjem stacionarnega vira ali med prevozom snovi in - ocena občutljivosti območja, kjer se lahko nesreče zgodijo. Skupna ocena potencialne ogroženosti je prikazana na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 29: Potencialna ogroženost voda ob večjih nesrečah) in v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Potencialna ogroženost za nastanek nesreč v industrijskih obratih Industrijske obrate delimo v tri skupine – vire večjega in manjšega tveganja v skladu s SEVESO direktivo ter zavezance za izvajanje emisijskega monitoringa. Vire večjega in manjšega tveganja za okolje obravnava direktiva SEVESO II oziroma Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 88/05). V teh obratih se nahajajo nevarne snovi, ki se delijo na strupene, oksidativne, eksplozivne, vnetljive, lahko vnetljive in zelo lahko vnetljive. Industrijski obrati – viri tveganja pa so opredeljeni kot večji in manjši glede na količine in vrsto nevarnih snovi, ki so prisotne v posameznih obratih. Po zadnjih podatkih v Republiki Sloveniji obratuje 24 obratov večjega tveganja za okolje in 36 obratov manjšega tveganja za okolje (ARSO, 2010c). Cilj uvajanja SEVESO direktive je, da se zagotovi visoko stopnjo varstva pred večjimi nesrečami za ljudi in okolje. Poleg ocene potencialne ogroženosti zaradi prisotnosti industrijskih obratov, virov večjega in manjšega tveganja po SEVESO direktivi, se ocenjuje tudi ogroženost voda zaradi prisotnosti drugih industrijskih obratov na posameznih območjih, kjer lahko pride do povečanih emisij onesnaževal v okolje. Kot osnova za oceno je seznam zavezancev za izvajanje emisijskega monitoringa. Ogroženost se ocenjuje z ocenami: - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti industrijskih obratov – virov večjega tveganja v prispevnem območju; 160 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti industrijskih obratov – virov manjšega tveganja v prispevnem območju; - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi prisotnosti drugih industrijskih obratov – zavezancev za izvajanje emisijskega monitoringa v prispevnem območju (ARSO, 2007). Ogroženost voda zaradi nesreč na VO Donave Rezultati ocene ogroženosti glede na oddaljenost VT od industrijskih obratov virov za VO Donave so prikazani v preglednici (Preglednica 2-64). Analiza kaže, da na območjih 31 % VT ni prisotnih industrijskih obratov, kjer bi lahko prišlo do večjega onesnaženja. Večji ali manjši viri tveganja (po SEVESO) so prisotni v prispevnem območju 21,5 % VT. Drugi industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa in na območju, katerih bi tudi lahko prišlo do incidentnih dogodkov, so prisotni v prispevnem območju 45,5 % VT. Preglednica 2-64: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem območju Število VTPV, kjer so prisotni Odstotek VTPV, kjer so prisotni industrijski obrati industrijski obrati (%) Večji in drugi 7 5,8 Manjši in drugi 13 10,7 Večji, manjši in drugi 9 7,4 Drugi 55 45,5 Brez ind. obremenitev 37 30,6 Ogroženost voda zaradi nesreč na VO Jadranskega morja Rezultati ocene ogroženosti glede na oddaljenost VT od industrijskih obratov virov za VO Jadranskega morja so prikazani v preglednici (Preglednica 2-65). Analiza kaže, da na območjih 53 % VT ni prisotnih industrijskih obratov, kjer bi lahko prišlo do večjega onesnaženja. Večji ali manjši viri tveganja (po SEVESO) so prisotni v prispevnem območju 14,7 % VT. Drugi industrijski obrati, ki so zavezanci za izvajanje emisijskega monitoringa in na območju, katerih bi tudi lahko prišlo do incidentnih dogodkov, so prisotni v prispevnem območju 32,4 % VT. Preglednica 2-65: Ogroženost VTPV glede na prisotnost industrijskih obratov v prispevnem območju Število VTPV, ogroženih Odstotek VTPV, ogroženih zaradi prisotnosti zaradi prisotnosti industrijskih obratov industrijskih obratov Večji in drugi / / Manjši in drugi 3 8,8 Večji, manjši in drugi 2 5,9 Drugi 11 32,4 161 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi Transport nevarnih snovi delimo na cestni, železniški, rečni in pomorski promet. Varnost v prometu se med drugim zagotavlja tudi v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (51/2006), katerega cilj je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Potencialno možnost za onesnaženje VT zaradi večje nesreče se ocenjuje glede na bližino prometnih cest, železnic in intenziteto pomorskega prometa: - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi bližine prometne ceste; - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi bližine železniške proge; - DA (ogrožen)/NE (ni ogrožen) zaradi pomorskega prometa. Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi na VO Donave Rezultati ocene ogroženosti glede na bližino prometnih poti so prikazani v preglednici (Preglednica 2-66). Na VO Donave analiza kaže, da prometnih poti ni v okolici 14,9% VT. Na območju vseh ostalih VT je prisotna nevarnost zaradi nastanka incidentnega izlitja zaradi prometnih nesreč v cestnem (63,6 %) ali cestnem in železniškem (21,5 %) prometu. Preglednica 2-66: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet Število VTPV ogroženih zaradi bližine ceste ali železnice Odstotek VTPV ogroženih zaradi bližine ceste ali železnice Cestni in železniški 26 21,5 Cestni 77 63,6 Ni prometa 18 14,9 Skupaj 121 100,0 Potencialna ogroženost za nastanek nesreč pri transportu nevarnih snovi na VO Jadranskega morja Rezultati ocene ogroženosti glede na bližino prometnih poti so prikazani v preglednici (Preglednica 2-67). Na VO Jadranskega morja analiza kaže, da prometnih poti ni v okolici 38,2 % VT. Na območju vseh ostalih VT je prisotna nevarnost zaradi nastanka incidentnega izlitja zaradi prometnih nesreč v cestnem (29,4 %), cestnem in železniškem (17,6 %), pomorskega prometa (11,8 %) ali pomorskega in cestnega prometa (2,9 % ). Preglednica 2-67: Ogroženost VTPV glede na bližino ceste, železnice ali na pomorski promet Število VTPV ogroženih zaradi bližine ceste, železnice ali pomorskega prometa Odstotek VTPV ogroženih zaradi bližine ceste, železnice ali pomorskega prometa Pomorski 4 11,8 Cestni in železniški 6 17,6 Cestni 10 29,4 162 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pomorski in cestni 1 2,9 Ni prometa 13 38,2 Skupaj 34 100,0 Pregled obremenitev zaradi pomorskega prometa Promet ladij z nevarnimi tovori in pretovor – Po podatkih iz evidenc Uprave Republike Slovenije za pomorstvo (URSP) je od leta 2000 dalje dokaj konstanten porast števila ladij, ki pripeljejo in manipulirajo z nevarnimi tovori. Narašča predvsem število tankerjev za prevoz naftnih derivatov, število prihodov v letu 2008 je bilo 143. Promet s tankerji za prevoz kemikalij pa upada, število prihodov v letu 2008 je bilo le 15. V Koper prihajajo iz Trsta tudi maone/barže in tankerji z gorivom za oskrbo ladij (bunker). Teh je letno v zadnjem letu nekaj več, število prihodov je okoli 200. Promet v tovornih pristaniščih Trst in Tržič – v Tržaško tovorno pristanišče pride letno nekaj čez 2000 ladij s skupnim prometom približno 47 milijonov ton (Luka Koper, 2009). Letno gre skozi tržaško tovorno pristanišče okrog 37 milijonov ton surove nafte in naftnih derivatov, kar pomeni promet okrog 340 tankerjev za surovo nafto in okrog 100 tankerjev z naftnimi derivati. Od tega je največ supertankerjev z nosilnostjo 100.000 ton in več. Drugih ladij, ki prevažajo nevarne tovore, je približno 800 na leto. Manjše število ladij z nevarnim tovorom, približno 100 na leto, pripluje tudi v tržiško tovorno pristanišče, od tega je približno 250.000 tekočih tovorov letno. Povprečno tako pluje po slovenskem morju na dan najmanj en supertanker, en manjši tanker in približno šest ladij, ki prevažajo nevarne snovi (Luka Koper, 2009). Potniški promet, plovila za razvedrilo, športne prireditve in ribištvo – V Republiki Sloveniji je bilo v letu 2008 registriranih 5.721 plovil. Po konzervativni je ob koncih tedna na morju 15 odstotkov registriranih plovil. Poleg tega se na morju organizirajo večje športne prireditve, na sredi tržaškega zaliva je tudi večje ribolovno področje. Predvideva se, da je v tem področju do 90.000 izhodov manjših ribiških plovil letno (Luka Koper, 2009). Druga incidentna onesnaženja Druga incidentna onesnaženja na VO Donave Incidentna onesnaženja po podatkih VGP Drava Podatke o incidentnih onesnaženjih na celinskih vodah zbira podjetje VGP Drava. V poročilu so analizirani podatki za obdobje od 2004 do 2007, kjer so razlitja razdeljena na naslednje kategorije izlitja: - naftni derivati, - komunalno onesnaženje, - pene na vodni površini, - kmetijsko onesnaženje, - industrijsko onesnaženje, 163 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - drugo, nedefinirano, odloženi sodi, odvrženi odpadki. Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj) so prikazana mesta, kjer je glede na evidenco podjetja VGP Drava v obdobju od 2004 do 2007 prihajalo do incidentnih izlitij naftnih derivatov ali do incidentnih izlitij druge narave (industrijsko onesnaževanje, onesnaževanje zaradi komunalnega onesnaževanja in kmetijskega onesnaževanja ipd.). Največ izlitij je bilo v obdobju 2004–2007 evidentiranih na območju VT Dravinja Zreče– Videm (47), na UVT Kanal HE Zlatoličje (26) in na VT Polskava Zgornja Polskava–Tržec (19). Največkrat prihaja do izlitja naftnih derivatov (Preglednica 2-68). Preglednica 2-68: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 (evidenca VGP Drava) Leto 2004 2005 2006 2007 Skupaj naftni derivati 26 28 20 18 92 komunalno onesnaženje 5 5 10 9 29 pene na vodni površini 5 0 0 1 6 kmetijsko onesnaženje 7 2 9 9 27 Vrsta onesnaženja industrijsko onesnaženje 4 15 8 11 38 drugo 5 14 11 15 45 nedefinirano 10 5 3 6 24 odloženi sodi 2 0 0 0 2 odvrženi odpadki Skupaj 0 0 2 8 10 64 69 63 77 273 Druga incidentna onesnaženja na VO Jadranskega morja Evidence incidentnih dogodkov se vodijo na morju že od leta 1977 (v NUV so podatki zbrani do leta 2006), kjer služba za varstvo obalnega morja (v nadaljevanju SVOM) zbira podatke o incidentnih onesnaženjih. Incidentna onesnaženja po podatkih VGP Drava Podatke o incidentnih onesnaženjih na celinskih vodah in morju pa zbira podjetje VGP Drava. V poročilu so analizirani podatki za obdobje od 2004 do 2007, kjer so razlitja razdeljena na naslednje kategorije izlitja: - naftni derivati, - komunalno onesnaženje, - pene na vodni površini, - kmetijsko onesnaženje, - industrijsko onesnaženje, - drugo, 164 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - nedefinirano, - odloženi sodi, - odvrženi odpadki. Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 30: Evidenca incidentnih onesnaženj) so prikazana mesta, kjer je glede na evidenco podjetja VGP Drava v obdobju od 2004 do 2007 prihajalo do incidentnih izlitij naftnih derivatov ali do incidentnih izlitij druge narave (industrijsko onesnaževanje, onesnaževanje zaradi komunalnega onesnaževanja in kmetijskega onesnaževanja ipd.). Po podatkih VGP Drava je v obdobju 2004–2007 največ evidentiranih izlitij na morju (20), na VT Rižana povirje–izliv (15) in na VT Vipava Brje–Miren (10). Največkrat prihaja do izlitja naftnih derivatov (Preglednica 2-69). Preglednica 2-69: Izlitja glede na vrsto onesnaženja za obdobje 2004–2007 – VO Jadranskega morja (evidenca VGP Drava) Leto Skupaj 2004 2005 2006 2007 Vrsta onesnaženja Skupaj naftni derivati 7 10 7 8 32 komunalno onesnaženje 1 0 1 1 3 pene na vodni površini 0 1 0 0 1 kmetijsko onesnaženje 0 2 0 0 2 industrijsko onesnaženje 0 2 1 1 4 drugo 4 3 6 3 16 12 18 15 13 58 Incidentna onesnaženja na morju po podatkih SVOM Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto onesnaževala in število javljenih onesnaženj na morju v Republiki Sloveniji glede na poznavanje povzročitelja je prikazano v preglednicah (Preglednica 2-70). Potencialni viri onesnaženja našega morja ter obalnega pasu z nafto, naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi v pomorskem prometu in na obalnih objektih so predvsem naslednji: - tovori nafte, letno 30–31 milijonov ton in drugih nevarnih snovi (neznanih količin), ki se transportirajo v ali iz tržaškega pristanišča, - tovori nafte in derivatov, ki se transportirajo v Luko Koper, približno 1–2 milijona ton letno (tankerji do 60.000 ton), - prevozi tovorov kemikalij in posebnih tovorov v Luko Koper ali pa iz Luke Koper po morju drugam, - izpuščanje odpadnih olj iz ladij, ki plujejo v ali iz koprskega ali tržaškega pristanišča (nenamerno ali iz malomarnosti), - manjša, vendar pogosta onesnaženja s spiranjem manipulativnih površin luk in ladij, - odpadne ali balastne vode, ki lahko povzročijo tudi vnos tujih organizmov v naše morje, kar je specifična problematika, ki zahteva preventivno kontrolo teh voda. 165 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-70: Število javljenih onesnaženj morja v Republiki Sloveniji glede na vrsto onesnaževala (Vir: Podatki Javne vodnogospodarske službe za varstvo obalnega morja (SVOM) pri VGP – Drava Ptuj in VAM – Luka Koper) Leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 Olje (nafta) 15 5 11 18 18 15 15 30 29 22 Druga onesnaženja 10 2 6 9 8 11 22 22 43 31 Skupaj 25 7 17 27 26 26 37 52 72 53 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Olje (nafta) 24 16 8 7 4 5 20 20 22 13 Druga onesnaženja 25 37 16 6 10 13 36 62 61 35 Skupaj 49 53 24 13 14 18 56 82 83 48 * V letu 2009 so vključena onesnaženja do 14. decembra. Analiza podatkov je pokazala na velika nihanja med zabeleženimi letnimi podatki, od minimalno 7 onesnaženj leta 1991 pa do 83 onesnaženj leta 2008. Povprečno je bilo zabeleženih približno 40 onesnaženj letno, od tega 16 z olji. Na splošno je opaziti manjše število zabeleženih onesnaženj v obdobju od 1990 do 1995, kateremu sledi porast, do 3 krat več onesnaženj zabeleženih leta 1998. V letih 2002 do 2005 se ponovno beleži sorazmerno majhno število onesnaženj, s skokovitim porastom leta 2006 in največjim številom zabeleženih onesnaženj v letih 2007 in 2008. Onesnaženja na morju Potencialni viri onesnaženja so predvsem: - operativni izpusti olj oz. zaoljenih vod z ladij, - izpusti olj ob oskrbi ladij z gorivom, - izpust olj ob nasedanju, trčenju ali drugi nesreči ladje, - vnos onesnaževal z reko Rižano, - razlitje nevarnih snovi i terminalov na obali, - razlitje nevarnih snovi s ceste ob obali. Nesreče z nevarnimi snovmi predstavljajo eno največjih potencialnih nevarnosti za morsko okolje. Nevarne snovi, ki se prevažajo po morju, se v skladu z MARPOL konvencijo delijo na nafto (Aneks I) in druge nevarne snovi (Aneks II). Druge nevarne snovi se delijo na štiri skupine (A, B, C in D – stara delitev oziroma X, Y, Z in druge – predlagana nova delitev), pri čemer so snovi iz grupe A in B zelo nevarne za morsko okolje. Po slovenskem morju se redno transportira 114 nevarnih snovi. Nafta in naftni derivati (5 vrst) ter 109 vrst drugih nevarnih snovi. 29 snovi je identificiranih kot pomembna onesnaževala morja, vendar nobena izmed snovi ne spada v skupino A ali B (MARPOL, Aneks II). V Luki Koper se pretovori 1.400.000–1.900.000 ton tekočih tovorov. Po podatkih iz leta 2003 se vsako leto v povprečju pripluje v pristanišče 90 naftnih tankerjev ter 580 ladij z nevarnimi snovmi (kategorije C in D). 166 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-71: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede na vrsto onesnaževanja Vsa onesnaženja v času Število pričakovanih incidentnih 1977–2006 dogodkov/leto Olje (nafta) 322 10,7 Druga onesnaženja 386 12,9 23,6 Skupaj 708 Preglednica 2-72: Ocena tveganja za nastanek incidentnega onesnaženja po podatkih SVOM glede na podatke o povzročiteljih Znan ali neznan povzročitelj /leto Vsa onesnaženja v času 1977–2006 Znan povzročitelj 156 5,2 Povzročitelj ni znan 552 18,4 Skupaj 708 23,6 Na morju lahko glede na 30-letni niz podatkov pričakujemo vsako leto približno 23 incidentnih izlitij (Preglednica 2-71, Preglednica 2-72). Skoraj polovica incidentnih dogodkov nastane zaradi izlitja olj (nafta). Na veliko neodgovornost ljudi pa kaže tudi podatek, da je v 78 % povzročitelj izlitja neznan in ne prijavi incidentnega dogodka. Tveganje za nastanek večjega incidentnega onesnaženja na morju Potencial za onesnaženje slovenskega morja iz vidika operative predstavlja vsaka ladja, ki pluje po slovenskem morju. Ladje, ki pa tovorijo olja in druge nevarne snovi, pa predstavljajo dodatno grožnjo v primeru nesreče z izlitji. Zaradi sistema ločene plovbe v severnem Jadranu praktično vse ladje iz južnega Jadrana vplujejo v tovorna pristanišča Koper, Trst in Tržič po slovenskem morju. To pomeni letno približno 4.200 ladij, katerim moramo dodati 2.100 izplutij iz koprskega tovornega pristanišča. Med njimi so številne z nevarnimi tovori, posebno pa izstopa letni prevoz 37 milijonov ton surove nafte s približno 340 tankerji letno (tj. približno 110.000 ton z vsakim tankerjem). Predvsem te predstavljajo veliko grožnjo za okolje in zdravje ljudi v primeru nesreče z izlitjem. Dodati pa je potrebno še vse ladje, ki prevažajo druge nevarne snovi, posebno tiste s tovorom v razsutem stanju. Tako ugotovimo, da slovensko morje prečka povprečno 18 tovornih ladij dnevno, med njimi en tanker s 110 tisoč tonami surove nafte in številne ladje z nevarnimi tovori. V teh številkah pa še ni vštet promet turističnih plovil, ki prav tako, predvidoma v manjših količinah a večji frekvenci, onesnažujejo morsko okolje. Vse to predstavlja velik potencial za obremenitev okolja kot tudi za nesrečo večjih razsežnosti in hujših posledic (Koncesionar SVOM, 2006). Drugi vplivi navtičnega turizma in pomorskega prometa Sidranje plovil v zaščitenih obalnih območjih ogroža morske habitate, saj privezne boje izven zaščitenih akvatorije niso urejene, osveščenost ljudi glede škodljivih vplivov nenadzorovanega sidranja pa je nizka. 167 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Zaradi naraščanja blagovnega prometa in navtičnega turizma se povečuje predvsem nevarnost nezgod in nenamernega onesnaženja morja, nevarnost vnosa tujerodnih vrst ter podvodni hrup. Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na stanje površinskih voda Prikaz obremenitev iz kmetijstva Prikaz obremenitev iz kmetijstva s hranili Na VO Donava predstavlja gozd največji odstotek dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Med kmetijskimi rabami, kjer se vrši kmetijska proizvodnja, so na VO Donava v večjem deležu (17 %) zastopane travniške površine, med njimi trajni travniki, dobrih 11 % je njiv in vrtov in dober odstotek je ekstenzivnih sadovnjakov (Preglednica 2-73). Dejanska raba kmetijskih zemljišč služi kot podlaga za nadaljnjo določitev obremenitev VTPV zaradi razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva. Preglednica 2-73: Dejanska raba kmetijskih zemljišč za VO Donave (MKGP, 2005) Skupaj Šifra Skupine Vrsta dejanske rabe površine (km2) 1100 Njiva ali vrt (1000 m2) 1.869,03 1130 Njive ali vrtovi Začasni travnik 79,73 2 1160 Hmeljišče (500 m ) 24,41 1211 Vinograd (500 m2) 154,23 1221 Intenzivni sadovnjak(1000 m2) 39,44 1222 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak (1.000 m2) 191,22 1230 Oljčnik (500 m2) 0,00 1240 Ostali trajni nasadi (500 m2) 0,90 1300 Trajni travnik (1.000 m2) 2.785,53 Travniške površine 1321 Barjanski travnik (1.000 m2) 53,31 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1410 (1.000 m2) 93,71 1420 Druge kmetijske Plantaža gozdnega 5,54 1500 površine Drevesa in grmičevje (1.000 m2) 154,71 Kmetijsko zemljišče, poraslo z 1800 gozdnim drevjem (1.000 m2) 18,38 2000 Gozd Gozd (5.000 m2) 9.558,66 Ostala nekmetijska Pozidano in sorodno zemljišče (25 3000 zemljišča m2) 988,55 2 4100 Barje (5.000 m ) 1,62 4210 Trstičje (5.000 m2) 1,85 4220 Ostalo zamočvirjeno 11,07 Suho, odprto zemljišče s 5000 49,17 pomembnim rastlinskim pokrovom (5.000 m2) 168 Odstotek (%) 11,43 0,49 0,15 0,94 0,24 1,17 0,00 0,01 17,04 0,33 0,57 0,03 0,95 0,11 58,47 6,05 0,01 0,01 0,07 0,30 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Šifra 6000 Skupine Vrsta dejanske rabe Skupaj površine (km2) Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom (5.000 m2) 155,46 Odstotek (%) 0,95 Na VO Jadranskega morja predstavlja gozd največji odstotek dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Med kmetijskimi rabami, kjer se vrši kmetijska proizvodnja, so na VO Jadranskega morja v večjem deležu (13 %) zastopane travniške površine, med njimi trajni travniki, 1,92 % je njiv in vrtov in dober odstotek je vinogradov (Preglednica 2-74). Preglednica 2-74: Dejanska raba kmetijskih zemljišč na VO Jadranskega morja (MKGP, 2005) Površine Odstotek Šifra Skupine Vrsta dejanske rabe (km2) (%) 1100 Njiva ali vrt 66,97 1,92 Njive ali vrtovi 1130 Začasni travnik 8,52 0,24 1211 Vinograd 49,90 1,43 1221 Intenzivni sadovnjak 13,99 0,40 1222 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak 17,87 0,51 1230 Oljčnik 14,34 0,41 1240 Ostali trajni nasadi 0,03 0,00 1300 Trajni travnik 463,34 13,28 Travniške površine 1321 Barjanski travnik 0,01 0,00 1410 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 71,31 2,04 1420 Plantaža gozdnega 0,07 0,00 Druge kmetijske 1500 površine Drevesa in grmičevje 28,70 0,82 Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim 1800 8,99 0,26 drevjem 2000 Gozd Gozd 2.085,24 59,77 3000 Pozidano in sorodno zemljišče 121,07 3,47 4210 Trstičje 0,12 0,00 4220 Ostalo zamočvirjeno 1,59 0,05 Ostala nekmetijska Suho, odprto zemljišče s pomembnim 5000 zemljišča 45,05 1,29 rastlinskim pokrovom Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim 6000 124,05 3,56 rastlinskim pokrovom Obremenitve z dušikom in fosforjem iz kmetijstva temeljijo na izračunih bilanc hranil (kg/ha) in oceni vnosov dušika in fosforja v vode glede na kmetijsko rabo površin na prispevnih površinah posameznih VTPV. Izračunana bilanca predstavlja razliko med vnosi posameznega hranila v tla in odvzemi hranila iz tal. Pri izračunu bilance dušika so bili med vnosi dušika v tla upoštevani naslednji parametri: - mineralna gnojila, - organska – živinska gnojila, - vnos s padavinami, - mineralizacija humusa in - fiksacija dušika iz zraka. 169 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Med odvzemi dušika iz tal so bili upoštevani parametri kot so denitrifikacija in odvzem s pridelkom. Pri izračunu bilance fosforja sta bila med vnosi upoštevana doprinosa iz porabe mineralnih in živinskih gnojil, med odvzemi fosforja iz tal pa je bil upoštevan odvzem s pridelkom. Posamezni parametri vnosov oziroma odvzemov so bili upoštevani glede na značilnosti kmetovanja na posamezni vrsti dejanske kmetijske rabe tal. Izračun bilance hranil se je izdelal za skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal, pri čemer so bile v skupine združene takšne dejanske kmetijske rabe tal, pri katerih poteka enaka kmetijska praksa. Osnovo za izračune bilanc dušika in fosforja predstavlja razdelitev vrst dejanske kmetijske rabe površin, povzeta po podatkih MKGP. Iz nabora osemnajstih različnih vrst dejanske kmetijske rabe tal po MKGP je bilanca posameznega hranila izračunana za 9 skupin, ki so navedene v preglednici (Preglednica 2-75). Preglednica 2-75: Skupine vrst dejanske kmetijske rabe tal Vrsta dejanske kmetijske rabe tal po Skupina Šifra MKGP Njive in vrtovi 1 1100, 1190 Rastlinjaki 2 1160 Hmeljišča 3 1221 Intenzivni sadovnjaki 4 1222 Ekstenzivni sadovnjaki 5 1230 Oljčni nasadi 6 1211 Vinogradi Trajni travniki 7 1300, 1130, 1321 Začasni travniki Barjanski travniki Gorski pašniki 8 1330, 1600 Neobdelana kmetijska zemljišča Ostale trajne rastline Zemljišča v zaraščanju 1240, 1410, 1420, 1500, 1800, Plantaže gozdnega drevja 9 1180 Drevesa in grmičevje Kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem Trajne rastline na njivskih površinah Bilanca posameznega hranila (kg/ha) je bila za skupine vrst kmetijske rabe tal iz zgornje preglednice izračunana na HGO II. ravni. Ob pozitivni bilanci posameznega hranila je bil določen bilančni presežek posameznega hranila na HGO II. ravni, ki predstavlja tisto potencialno količino obravnavanega hranila, od katere se del lahko izgubi ali pa se izpere v podzemne ali v površinske vode. Vnosi dušika in fosforja v posamezno VTPV (kg/leto) so bili izračunani na podlagi izračuna površin (ha) dejanske kmetijske rabe tal v neposrednem prispevnem območju posameznega VTPV in ocene vnosov dušika in fosforja iz posamezne vrste dejanske kmetijske rabe tal. Za posamezno skupino vrst dejanske kmetijske rabe tal so bile ocenjene vrednosti vnosov posameznega hranila kot je prikazano v preglednici (Preglednica 2-76) in na kartah v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 31: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (kmetijstvo), KARTOGRAFSKA 170 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja PRILOGA 32: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom (kmetijstvo)). Pri izračunu vnosov so bile upoštevane tudi ocene, koliko odstotkov bilančnega presežka se pri posamezni dejanski kmetijski rabi izgubi, ki so bile povzete po dostopnih podatkih v literaturi. Preglednica 2-76: Ocena vnosov dušika in fosforja v posamezno VT glede na dejansko kmetijsko rabo tal Vnos dušika Vnos fosforja Skupina Šifra (% bilančnega (% bilančnega presežka) presežka) 1 1100, 1190 20 1,5 2 1160 20 1,5 3 1221 20 1,5 4 1222 20 1,5 5 1230 20 1,5 6 1211 20 1,5 7 1300, 1130, 1321 9 1,5 8 1330, 1600 9 1,5 1240, 1410, 1420, 1500, 9 20 1,5 1800, 1180 Prikaz obremenitev iz kmetijstva s fitofarmacevtskimi sredstvi Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so v končni obliki aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni za: - varstvo rastlin oziroma rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi oziroma preprečevanje delovanja škodljivih organizmov, - vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili, - ohranjanje rastlinskih proizvodov, če niso predmet drugih predpisov, - zatiranje nezaželenih rastlin, delov rastlin, zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlin. Viri onesnaževanja okolja s FFS so lahko točkovni (izlitja, čiščenje opreme) ali razpršeni kot je nanos na kmetijske rastline z pršenjem in škropljenjem. FFS imajo po tem, ko so sproščena v okolje, različno usodo: - se razgradijo, - se porazdelijo znotraj mesta aplikacije, - se gibljejo iz mesta aplikacije. Glavne poti vstopa FFS v površinske vode predstavljajo zanašanje po zraku med aplikacijo (drift), drenaža (umetna ali naravna) ter površinsko odtekanje FFS iz mesta aplikacije. FFS lahko pridejo v površinske vode tudi z erozijo in izlitjem podtalnice v površinske vode (Slika 2—51). 171 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—51: Poti vstopa FFS v površinske vode Zanašanje FFS (drift) je gibanje pršenih kapljic po zraku stran od mesta tretiranja med aplikacijo FFS. Na zanašanje vplivajo vremenske razmere (temperatura zraka, hitrost vetra, relativna zračna vlažnost/padavine, zračni pritisk) in tehnika aplikacije FFS. Prekomerno zanašanje FFS tudi zmanjša količino apliciranega FFS na ciljne rastline in tako zmanjša učinkovitost tretiranja, kar lahko vodi do potrebne ponovne aplikacije FFS na isto površino. Površinsko odtekanje FFS je gibanje FFS v vodi, ki odteče po nagnjenem terenu. Pojavi se takrat, kadar je vode na kmetijski površini več, kot se je lahko v danem trenutku infiltrira v tla (poplavno namakanje, intenzivne padavine). Med površinskim odtokom so FFS lahko raztopljena kot spojine v vodi ali pa vezane na erodirajoče talne delce v primerih, ko med površinskim odtokom voda erodira tudi tla. Količina površinskega odtoka FFS je odvisna od: - nagiba, teksture tal, - vsebnosti vlage v tleh, - količine in časa padavinskega dogodka (bodisi namakanja ali padavin), - vrste uporabljenega FFS. Umetna drenaža poveča hitrost izpiranja FFS iz površin na hidromelioracijskih območjih. Preko melioracijskih jarkov pridejo FFS v reke. Problem predstavljajo predvsem dobro vodotopna FFS, ki imajo manjšo kapaciteto vezave na talne delce. V tleh obstaja tudi naravna drenaža v obliki makropor med talnimi delci po katerih odteka voda z raztopljenimi FFS. Voda se premika gravitacijsko, proti nepropustni plasti ali pa sledi nagnjenosti površja. Na velikost makropor v tleh vplivajo lastnosti tal in tip tal, ter način obdelave tal. 172 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vir podatkov za vrednotenje pomembnih obremenitev iz razpršenih virov onesnaženja s FFS so podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 (Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS)). Ker so bili dobljeni podatki v obliki skupne količine prodane posamezne aktivne snovi za celotno območje Republike Slovenije, je bila s pomočjo podatkov iz leta 2003 o skupinah in podskupinah FFS prodanih na občine, narejena prostorska ocena (po občinah) porazdelitve skupne količine posamezne aktivne snovi (Slika 2—52). Posamezni aktivni snovi so bile pripisane tudi tiste klasifikacije rabe zemljišč MKGP, na katerih se posamezna aktivna snov uporablja. Podatkom prodane posamezne aktivne snovi po občinah in klasifikaciji rabe zemljišč, kjer se posamezna aktivna snov uporablja, je sledila GIS-analiza, ki je kot rezultat podala oceno količine aktivne snovi na enoto površine (kg/ha) in količine (kg) posamezne aktivne snovi v zaledju neposrednega prispevnega območja posameznega VTPV (Slika 2—53). Iz osnovnih podatkov o rabi kmetijskih površin po MKGP klasifikaciji so bile izločene površine, na katerih poteka ekološko kmetovanje. 173 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Prodane (kg) podskupine sredstev za varstvo rastlin po občinah – različne skupine fungicidov, herbicidov, insekticidov, drugo, 2003 Fitosanitarna uprava RS Združitev podatkov v 4 osnovne skupine (fungicidi, herbicidi, insekticidi, drugo) po občinah Izračun deleža posamezne osnovne skupine po občinah Delež posamezne osnovne skupine po občinah ostane med letoma 2003 in 2004 enak Prodane (kg) aktivne snovi za Slovenijo, 2004 FURS Vsaki aktivni snovi (kg) se določi podskupina (herbicidi na osnovi karbamatov, insekticidi na osnovi piretroidov, itd.) in osnovna skupina sredstev za varstvo rastlin (fungicidi, herbicidi, insekticidi, drugo) Združitev podatkov v (kg) v štiri osnovne skupine (fungicidi, herbicidi, insekticidi) drugo) Delež osnovne skupine v občini (2003) x masa osnovne skupine (2004) = masa osnovne skupine po občinah (2004) Izračun deleža podskupine v osnovni skupini in izračun deleža aktivne snovi v podskupini Delež podskupine x masa osnovne skupine po občinah (2004) = masa podskupine po občinah (2004) Delež aktivne snovi v podskupini x masa podskupine po občinah (2004) = masa aktivne snovi po občinah (2004) Slika 2—52: Prikaz postopka prostorske ocene porazdelitve skupne količine posamezne aktivne snovi po občinah 174 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vsaki prodani aktivni snovi (AS) 2004 se določijo šifre dejanske rabe zemljišč po klasifikaciji MKGP, kjer se aktivna snov uporablja GIS analiza s slojema dejanske rabe zemljišč MKGP (brez ekopovršin) in masa aktivne snovi po občinah (2004) Rezultata GIS-analize : ocena količine (kg) prodane AS v zaledju neposrednega prispevnega območja vodnega telesa površinskih voda (VTPV); ocena količine aktivne snovi na enoto površine (kg/ha) v zaledju neposrednega prispevnega območja VTPV. Slika 2—53: Prikaz vhodnih podatkov in rezultatov GIS-analize V analize je bil vključen nabor aktivnih snovi, ki predstavljajo presek (Preglednica 2-77) med dobljenimi podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 (Preglednica 2-78) ter enim ali več naslednjih podatkov: - aktivne snovi, ki so jih merili v sklopu monitoringa površinskih voda do leta 2003: Alaklor, Metolaklor*, Aldrin, DDT, DDE, DDD, Dieldrin, Endrin, Heptaklo, Heptaklorepoksid, alfa,beta,delta – HCH, gama – HCH (lindan), Atrazin, Desetilatrazin, Desizopropilatrazin, Simazin, Propazin, Prometrin, Cianazin, Terbutilazin*, Terbutrin, Bromacil, 2,4-D*, 2,4-DP, 2,4,5-T, MCPA*, MCPP, Silvex, Heksaklorobenzen, Heksaklorobutadien, Heksaklorocikloheksan, 1,2,3-triklorobenzen, 1,2,4-triklorobenzen, 1,3,5-trikorobenzen, TDE, Klordan cis, Klordan trans, Metoksklor Metoksiklor, Endosulfan alfa, Endosulfan beta, Endosulfan sulfat, Paration-metil, Sekbumeton, Heksazinon, Triadimefon, Diklobenil*, 2,6-dikorbenzamid, Klorobromuron, Pendimetalin*, Trifluralin*, Metazaklor*, Acetoklor, Dimetenamid, Napropamid*, Prosimidon, Vinklozolin*, Klorbenzilat, Bromopropilat, Azoksistrobin*, Tetradifon, Pirimikarb*, Permetrin, Malation, Fenitrotion, Fention*, Klorfenvinfos, Mevinfos, Diklorfos, Ometoat, Cink*, Baker*, Žveplo*, Mineralno olje* (*Opomba: Aktivna snov je registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4. 2007) - aktivne snovi iz seznama Aneks X prednostnih snovi: Alaklor*, Atrazin*, Klorpirifos, Diuron*, Endosulfan, Isoproturon, Simazin*, Trifluralin, Heksaklorbenzen*, Heksaklorocikloheksan*, Heksaklorobutadien*, Klorfenvinfos*, 1,2 Dikloroetan*, Diklorometan*, Pentaklorofenol*, Triklorometan* (*Opomba: Aktivna snov ni registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4. 2007) - posebna onesnaževala: Klorotoluron, Glifosat, Pendimetalin, S-metolaklor, Terbutilzin, Formaldehid* (*Opomba: Aktivna snov ni registrirana v Republiki Sloveniji) (vir: Fito-info, stanje na dan 11. 4. 2007) 175 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - ostala FFS: Kaptan, Diazinon, Folpet, Mankozeb, Metiram - aktivne snovi velikih prodanih količin v letu 2004 (nad 50.000 kg letno) (Preglednica 2-78). Preglednica 2-77: Aktivne snovi zajete Zaporedna CAS-številka številka 1 87392-12-9 2 5915-41-3 3 94-75-7 4 94-74-6 5 43121-43-3 6 40487-42-1 7 1582-09-8 8 67129-08-2 9 15299-99-7 10 50471-44-8 11 131860-33-8 12 23103-98-2 13 62-73-7 14 / 15 2921-88-2 16 1071-83-6 17 8018-01-7 18 12071-83-9 19 / 20 / 21 64741-97-5 22 7704-34-9 23 333-41-5 24 133-06-2 25 133-07-3 26 9006-42-2 v določanje pomembnih obremenitev s FFS v letu 2004 Aktivna snov S-Metolaklor ** (***) Terbutilazin ** 2,4-D MCPA Triadimefon Pendimetalin ** Trifluralin * Metazaklor Napropamid Vinklozalin Azoksitrobin Pirimikarb Diklorvos Klorpirifos-metil * Klorpirifos * Glifosat ** (***) Mankozeb (***) Propineb *** Bakrovi pripravki*** Cink Mineralno olje Žvepleni pripravki Diazinon Kaptan Folpet Metiram Prodana količina (kg) 58.889,9 21.183,9 15.834,2 4.560,1 90,8 20.105,9 3.022,8 1.476,0 1.345,9 1.332,0 1.427,2 175,5 27,2 2.472,8 2.143,7 67.290,6 83.157,9 63.635,5 106.182,7 4.198,2 27.418,1 706.954,8 14.737,1 23.679,1 35.378,8 18.191,0 * Aktivne snovi uvrščene na seznam prednostnih snovi (Klorpirifos-metil vključen v analizo, ker vsebuje klorpirifos). ** Aktivne snovi uvrščene na seznam posebnih onesnaževal. *** Aktivne snovi prodane v velikih količinah v letu 2004; nad 50.000 kg/leto. 176 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-78: Podatki o registriranih prodanih aktivnih snoveh za leto 2004 177 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na VO Donave je bilo po podatkih iz leta 2004 in izračunih emitiranino 8.349 t/leto dušika in 32,5 t/leto fosforja iz razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva. Na VO Donave je bilo po podatkih FURS je bilo v letu 2004 prodanih 154 različnih aktivnih snovi. Na VO Jadranskega morja je bilo po podatkih iz leta 2004 in izračunih emitiranino 641 t/leto dušika in 2,6 t/leto fosforja iz razpršenih virov onesnaženja iz kmetijstva (KARTOGRAFSKA PRILOGA 35: Prodaja aktivnih snovi v sredstvih za varstvo rastlin na hektar prispevne površine vodnih teles površinskih voda). Presoja vplivov iz kmetijstva Presoja vplivov iz kmetijstva za hranila Pri presoji vplivov glede na obremenitve iz razpršenih virov onesnaževanja z dušikom in fosforjem iz kmetijstva se upoštevajo tiste količine vnosov posameznega hranila, za katere se ocenjuje, da vplivajo na stanje površinskih voda. Kot direktni vpliv na stanje površinskih voda so bile obravnavane: povečana koncentracija nitrata oziroma celotnega fosforja v površinskih vodah. Koncentracije nitrata oziroma celotnega fosforja so bile določene na podlagi rezultatov monitoringa v obdobju 1998 do 2002, pri čemer je bila uporabljena povprečna vrednost koncentracije posameznega hranila za posamezno merilno mesto mreže monitoringa površinskih voda. Vsako posamezno merilno mesto monitoring mreže površinskih voda pa je bilo pripisano ustreznemu VTPV. Dodatno so bili uporabljeni tudi rezultati monitoringa za leto 2003. Na podlagi izračunanih ocen vnosov posameznega hranila v posamezno VTPV in rezultatov monitoringa VTPV so bile izdelane regresijske analize vnosov posameznega hranila v VT in koncentracije tega hranila v VT. Regresijske analize so bile izdelane ločeno za koncentracije dušika in koncentracije celotnega fosforja ter ločeno za obdobje 1998 do 2002 in za leto 2003. Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva Izdelana regresijska analiza tako za obdobje 1998 do 2002 kot tudi za leto 2003 izkazuje statistično značilne povezave med koncentracijo nitrata in vnosom dušika, pri stopnji značilnosti 0,01. Preglednica 2-79: Obremenitve VT rek z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva Obdobje 1998 do Linearna regresija: 2002: koncentracija nitrata [mg/l] = 3,9 + 9 * 10-6*vnos N [kg/leto] Pearsonov koeficient korelacije = 0,43 Koeficent determinacije = 18,9 % Leto 2003: Linearna regresija: koncentracija nitrata [mg/l] = 4,4 + 1,1 * 10-5*vnos N [kg/leto] Pearsonov koeficient korelacije = 0,40 Koeficent determinacije = 16,0 % Za oceno, katera količina vnosa dušika iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva bi lahko vplivala na stanje površinske vode, je bilo privzeto, da so povečane vrednosti nitrata v 178 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja površinskih vodah v Republiki Sloveniji tiste, ki so nad mediano izmerjenih koncentracij nitrata (vrednost, ki razdeli serijo podatkov na polovico). Mediana povprečnih izmerjenih koncentracij nitrata za obdobje 1998 do 2002 znaša 4,09 mg/l, mediana koncentracije nitrata za leto 2003 pa je 5,15 mg/l. Vrednost vnosa dušika pri mediani izmerjene koncentracije nitrata znaša 66.955 kg/leto za obdobje 1998 do 2002 in 84.578 kg/leto dušika za leto 2003. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob nespremenjeni kmetijski praksi lahko pričakuje povečano koncentracijo nitrata v površinski vodi pri tistih VTPV, kjer ocena letnega vnosa dušika presega 75.767 kg/leto. Vrednost je določena kot povprečje vnosa dušika pri mediani izmerjene koncentracije nitrata za obdobje 1998 do 2002 (66.955 kg/ha) in za leto 2003 (84.578 kg/ha). Pri presoji vplivov glede na obremenitve z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva so obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT rek oziroma morja, kjer ocena vnosa dušika presega 75.767 kg/leto. Glede na ovrednotene obremenitve so bili postavljeni kriteriji za presojo vplivov in so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica 2-80). Preglednica 2-80: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve z dušikom iz razpršenih virov iz kmetijstva Letni vnos dušika v reke in obalno morje Presoja vplivov < 75767 -10 % kg/leto ni vpliva oz. majhen vpliv zmeren vpliv 10 % 75767 kg/leto >75767 + 10 % kg/leto velik vpliv Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva Pri analizi obremenjevanja VTPV s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so bile v prvem koraku izmerjene koncentracije fosforja za obdobje 1998 do 2002 in za leto 2003 logaritmirane, ob predhodni izločitvi podatkov, ki znatno odstopajo od glavnine ostalih podatkov. Tak način normaliziranja podatkov izmerjenih koncentracij zagotavlja manjšo asimetričnost porazdelitve podatkov. Z uporabo normaliziranih podatkov izdelana regresijska analiza izkazuje tako za obdobje 1998 do 2002 kot tudi za leto 2003 statistično značilne povezave med koncentracijo celotnega fosforja in vnosom fosforja, pri stopnji značilnosti 0,01. Preglednica 2-81: Obremenitve VT rek in morja s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva Obdobje 1998 do Linearna regresija: 2002 log koncentracije fosfor celotni [mg/l] = -1,0 + 1,6 * 10-4*vnos P [kg/leto] Pearsonov koeficient korelacije = 0,17 Koeficent determinacije = 2,8 % Leto 2003 Linearna regresija: log koncentracije fosfor celotni [mg/l] = -1,0 + 2,3 * 10-4 vnos P [kg/leto] Pearsonov koeficient korelacije = 0,26 Koeficent determinacije = 6,7 % Za oceno, katera količina vnosa fosforja iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva na stanje površinske vode, je bilo privzeto, da so povečane vrednosti celotnega fosforja v 179 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja površinskih vodah v Republiki Sloveniji tiste, ki so nad mediano izmerjenih vrednosti. Mediana povprečne izmerjene koncentracije celotnega fosforja za obdobje 1998 do 2002 znaša 0,09 mg/l (logaritmirana vrednost mediane je -1,07 mg/l), mediana koncentracije celotnega fosforja za leto 2003 pa je 0,13 mg/l (logaritmirana vrednost mediane je -0,93 mg/l). Vrednost vnosa fosforja pri mediani izmerjene koncentracije celotnega fosforja znaša 253 kg/leto za obdobje 1998 do 2002 in 334 kg/leto celotnega fosforja za leto 2003. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob nespremenjeni kmetijski praksi lahko pričakuje povečano koncentracijo celotnega fosforja v površinski vodi pri tistih VT, kjer ocena letnega vnosa fosforja presega 294 kg/leto. Vrednost je določena kot povprečje vnosa fosforja pri mediani izmerjene koncentracije fosforja za obdobje 1998 do 2002 (253 kg/ha) in za leto 2003 (334 kg/ha). Pri presoji vplivov glede na obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT rek oziroma morja, kjer ocena vnosa fosforja presega 294 kg/leto. Glede na ovrednotene obremenitve so bili postavljeni kriteriji za presojo vplivov in so prikazani v naslednji preglednici. Preglednica 2-82: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva Letni vnos fosforja reke in obalno morje Presoja vplivov < 294 kg/leto -10 % ni vpliva oz. majhen vpliv zmeren vpliv 294 kg/leto 10 % > 294 + 10 % kg/leto velik vpliv Obremenitve VT jezer in umetnih zadrževalnikov z dušikom in s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva Obremenjevanje z dušikom in s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva je bilo ovrednoteno ločeno za naravna jezera (Blejsko jezero, Bohinjsko jezero in Cerkniško jezero) in umetne zadrževalnike (Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Perniško jezero, Ledavsko jezero, Klivnik in Molja). V vrednotenje je bilo za vsa tri naravna jezera vključeno povprečje vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja in povprečje vseh izmerjenih koncentracij anorganskega dušika za obdobje 1992 do 2004. Za umetne zadrževalnike so bili na razpolago samo podatki za leti 2003 in 2004. Izdelana regresijska analiza med vnosi dušika in koncentracijo vseh izmerjenih koncentracij anorganskega dušika ne izkazuje nobenih statistično značilnih povezav, kljub normalizaciji rezultatov monitoringa koncentracije vseh izmerjenih koncentracij anorganskega dušika. Na podlagi tega je v nadaljevanju ovrednotena samo obremenitev z vnosi fosforja. Izdelana regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne zadrževalnike ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja je pokazala visoko korelacijo med tema dvema parametroma, pri stopnji značilnosti 0,01. 180 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-83: Regresijska analiza med vnosi fosforja v naravna jezera in umetne zadrževalnike ter povprečjem vseh izmerjenih koncentracij celotnega fosforja Obdobje 1992 do 2004 Linearna regresija: koncentracija celotnega P [µg/L] = 9,1 + 1,1*vnos P [kg/leto] oziroma Pearsonov koeficient korelacije = 0,85 2003/2004 Koeficent determinacije = 72,4 % Za oceno, katera količina vnosa fosforja iz razpršenih virov iz kmetijstva vpliva ali bi lahko vplivala na stanje jezer oziroma na stanje površinske vode v umetnih zadrževalnikih, je bilo privzeto, da so povečane vrednosti celotnega fosforja v jezerih in umetnih zadrževalnikih tiste, ki so nad mediano izmerjenih vrednosti. Mediana povprečja vseh izmerjenih vrednosti koncentracije celotnega fosforja za obdobje 1992 do 2004 znaša 21,5 µg/l. Vrednost vnosa fosforja pri mediani povprečja vseh izmerjenih koncentacij celotnega fosforja znaša 11 kg/leto. Na podlagi izdelanih statističnih analiz se ocenjuje, da se ob nespremenjeni kmetijski praksi pričakuje povečano koncentracijo celotnega fosforja v površinski vodi pri tistih VT jezer oziroma pri tistih umetnih zadrževalnikih, kjer ocena letnega vnosa fosforja presega 11 kg/leto. Pri presoji vplivov glede na obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva so obremenitve, ki povzročajo velik vpliv opredeljene pri tistih VT jezer ali zadrževalnikov, kjer ocena letnega vnosa fosforja presega 11 kg/leto. Glede na ovrednotene pomembne obremenitve so bili postavljeni kriteriji za presojo vplivov in so prikazani v naslednji preglednici (Preglednica 2-84). Preglednica 2-84: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s fosforjem iz razpršenih virov iz kmetijstva Letni vnos fosforja jezera Presoja vplivov < 11 kg/leto – 10 % ni vpliva oz. majhen vpliv zmeren vpliv 11 kg/leto 10 % >11 kg/leto + 10 % velik vpliv Na VO Donave je na 36 % VTPV (44 VTVP) prisotna obremenitev s hranili, ki ima velik vpliv na stanje voda. Podrobnejši prikaz obremenitev s hranili, ki imajo velik vpliv na stanje voda, je podan v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Presoja vplivov iz kmetijstva za FFS V nadaljnjem koraku so bila določena VTPV, kjer se na prispevni površini pojavljajo povečane količine in povečane gostote prodane aktivne snovi. Kot povečana količina/gostota prodane aktivne snovi na prispevni površini VTPV je bila definirana tista količina/gostota, ki presega mediano vseh količin/gostot prodane aktivne snovi na prispevni površini VT. VTPV, kjer se na prispevni površini pojavljajo povečane količine in 181 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja povečane gostote prodane aktivne snovi, se pojmuje, da so obremenjena s posamezno aktivno snovjo (Preglednica 2-85). Preglednica 2-85: Mediane količin in mediane količine posamezne aktivne snovi na hektar prispevne površine Mediana količine aktivne snovi na Aktivna snov Mediana količine – kg enoto površine – kg/ha 2,4 D 17,38420 0,06716 Azoksitrobin 1,23840 0,00293 Bakreni pripravki 83,88182 2,97039 Cink 3,52058 0,00837 Diazinon 19,39650 1,84779 Dikolorfos 0,04020 0,00014 Folpet 28,74140 1,02344 Glifosat 95,53230 0,08805 Kaptan 19,23670 0,68499 Klorpirifos 2,94407 0,00970 Klorpirifos-metil 3,03345 0,06539 Mankozeb 72,21690 0,16591 MCPA 4,86252 0,01728 Metiram 15,79760 0,03629 S-Metolaklor 64,65460 0,24976 Metozaklor 1,62049 0,00626 Mineralno olje 36,08670 3,43778 Napropamid 1,43523 0,00510 Pendimetalin 22,07410 0,08527 Pirimikarb 0,24103 0,00079 Propineb 50,27060 1,78017 Terbutilazil 17,38420 0,06716 Triadimefon 0,13215 0,00039 Trifluralin 3,31870 0,01282 Vinklozalin 1,15675 0,00266 Žvepleni pripravki 558,47700 19,77662 Prvi rezultati obremenitev z aktivnimi snovmi so predstavljali presek med povečano količino prodane posamezne aktivne snovi na prispevni površini VTPV in povečano količino aktivne snovi na hektar na prispevni površini VTPV. V nadaljevanju bo delo nadgrajeno na prvih rezultatih obremenitev s posamezno aktivno snovjo na prispevni površini VTPV; in sicer z: - določitvijo števila obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi za posamezno VT, - preveritvijo obstoja korelacije med monitoring podatki o kemijskem stanju (merjeni pesticidi) površinskih voda za leti 2005 in 2006 in količino ali količino posamezne aktivne snovi na enoto površine na prispevni površini VTPV, - preveritvijo obstoja korelacije med številom pomembnih obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi za posamezno VT in monitoring mesti kemijskega stanja površinskih voda, kjer se pojavljajo presežene koncentracije pesticidov v letu 2006 glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02), - preveritvijo obstoja korelacije med številom pomembnih obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi za posamezno VT in odstotkom kmetijskih zemljišč na prispevni 182 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja površini VTPV in VTPV, kjer so bile ugotovljene pomembne razpršene obremenitve z dušikom, - vključitvijo prodane količine posamezne aktivne snovi. Statistične analize vseh zgoraj naštetih točk so dale statistično značilne rezultate le za preveritve obstoja korelacije in analizo linearne regresije med številom pomembnih obremenitev z aktivnimi snovmi za posamezno VT in monitoring mesti kemijskega stanja površinskih voda, kjer se pojavljajo presežene koncentracije parametra vsote pesticidov v letu 2006 glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02). Pri drugi točki ni možna korelacija med monitoring podatki o kemijskem stanju (merjeni pesticidi) površinskih voda za leti 2005 in 2006 in količino ali gostoto aktivne snovi na prispevni površini VTPV, ker so monitoring podatki pri skoraj vseh aktivnih snoveh pod mejo detekcije in to predstavlja eno in isto število na vsaki monitoring postaji za posamezno aktivno snov. Pri dveh aktivnih snoveh, kjer so meritve različne med postajami (metolaklor in terbutilazin) statistična analiza ni pokazala statistično značilnih povezav. Točka 4 vsebinsko ni neposredno povezana z analizo obremenitev s FFS. Uporabljena bi bila v primeru, da predhodno navedene točke ne bi pripeljale do rezultata. Iz zgornjih ugotovitev je sledila statistična analiza (linearna regresija), s pomočjo katere se je ugotavljalo statistične značilnosti med VTPV, ki so obremenjena z eno ali več aktivnimi snovmi in VTPV, kjer so se v letu 2006 pojavljale prekoračene mejne vrednosti parametra »vsota pesticidov« glede na monitoring kakovosti površinskih voda. Linearna regresija: število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem VTPV = 24,44 – 7,94* problem »vsota pesticidov« 2006, Pearsonov koeficient korelacije znaša -0,17 in koeficient determinacije 2,87 %. VTPV so v statistični analizi imela vrednost 1, če se pojavljajo presežene koncentracije parametra »vsota pesticidov« v letu 2006 na mestih meritev kemijskega stanja površinskih voda glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02). Iz tega sledi, da ima monitoring problem 2006 vrednost 1, če želimo iz zgornje enačbe dobiti število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem VTPV, kjer se pojavljajo v sklopu meritev kemijskega stanja površinskih voda presežene koncentracije parametra »vsota pesticidov« v letu 2006 glede na Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02). Število obremenitev z različnimi aktivnimi snovmi na posameznem VTPV = 24,44 – 7,94*1 = 16. Ovrednoteno je bilo, da je velik vpliv na VTPV glede na razpršene obremenitve iz kmetijstva s FFS, kjer je ocenjena povečana količina prodane aktivne snovi (kg) in povečane količine prodane aktivne snovi na enoto površine (kg/ha), za 16 ali več aktivnih snovi na posameznem VT (Preglednica 2-86). Preglednica 2-86: Kriterij presoje vplivov glede na število aktivnih snovi s povečano količino in povečano količino na ha Število aktivnih snovi s povečano količino Presoja vplivov in povečano količino na ha 0–8 ni vpliva oz. majhen vpliv 183 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 9–15 16 zmeren vpliv velik vpliv Na VO Donave je na 32 % VTPV (39 VTPV) prisotna obremenitev s FFS, ki povzroča velik vpliv. Na VO Jadranskih rek z morjem je na 6 % VTPV (2 VTPV) prisotna obremenitve s FFS, ki povzroča velik vpliv. Prikaz obremenitev zaradi poselitve Ocena vpliva obremenitev z dušikom in fosforjem obravnava tudi onesnaževanje iz urbanih površin na prispevnih površinah VTPV. Ocena vpliva na stanje voda zaradi poselitve, ki nima urejene odvodnje komunalne odpadne vode, obravnava: - število PE na področjih zunaj območji poselitev (t. i. razpršena poselitev) pri čemer se upošteva 50 m pas ob reki in predpostavi, da na teh področjih male čistilne naprave oziroma nepropustne greznice še niso zgrajene, - število PE na območjih poselitve, ki še niso priključeni na javni sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (podatki za leto 2008). Ob upoštevanju vnosa hranil, ki ga povzroča en PE (Roš, M., Biološko čiščenje odpadne vode, Ljubljana 2001, str. 243), se izračuna vnos snovi posameznega hranila na prispevno površino VT ter izdela regresijska analiza vnosov hranil v VT in rezultatov monitoringa kakovosti površinskih voda v obravnavanem letu. Ocenjuje se, da velik vpliv na stanje voda povzročajo vnosi hranil, ki so nad mediano vsebnosti skupnega dušika v vodi oziroma nad mediano celotnega fosforja (rezultati monitoringa površinskih voda v letu 2008). Preglednica 2-87: Kriterij presoje vplivov glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Presoja vplivov Letni vnos dušika Letni vnos fosforja (kg/leto ha) (kg/leto ha) < 1,61 < 0,26 Ni vpliva oz. majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv 1,61–1,79 0,26–0,29 > 1,79 > 0,29 Pri oceni vplivov glede obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda so obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda opredeljene pri VT, kjer ocena letnega vnosa dušika presega 1,79 kg/leto ha in ocena letnega vnosa fosforja presega 0,29 kg/leto ha. Kriteriji za presojo vplivov in so prikazani v preglednici (Preglednica 2-87) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 33: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda s fosforjem (poselitev), KARTOGRAFSKA PRILOGA 34: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev površinskih voda z dušikom (poselitev)). Na VO Donave so na 35 % VTPV (42 VTPV) prisotne obremenitve s hranili, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda (Preglednica 2-88). 184 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-88: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na VO Donava Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Letni vnosi hranil ni vpliva oz. majhen zmeren vpliv velik vpliv vpliv Vnos dušika 77 5 39 Vos fosforja 75 4 42 Na VO Jadranskega morja so na 18 % VTPV (6 VTVP) prisotne obremenitve s hranili, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda (Preglednica 2-89). Preglednica 2-89: Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva glede na velikost obremenitve s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na VO Jadranskega morja Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Letni vnosi hranil ni vpliva oz. majhen zmeren vpliv velik vpliv vpliv Vnos dušika 27 2 5 Vnos fosforja 27 1 6 Podrobnejši prikaz obremenitev s hranili iz območji poselitve, ki nima urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, je podan v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Z namenom določitve območij, kjer lahko razpršena poselitev predstavlja velik vpliv na stanje voda, je bila izvedena dodatna analiza. Pri tem razpršena poselitev predstavlja število populacijskih enot zunaj območij poselitve, to je območij v skladu z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz KČN. Izračunano je bilo razmerje med številom populacijskih enot razpršene poselitve in velikostjo prispevne površine obravnavanega VT. Največje izračunano razmerje znaša 4 PE/ha, pri čemer je na 10 % VT razmerje večje od 1 PE/ha. Na slednjih bi bilo potrebno v prihodnosti vzpodbujati gradnjo individualnih in skupinskih malih čistilnih naprav za izpuste iz individualnih hiš in kmetijskih gospodarstev. Na teh VT ekološko stanje v večini primerov ni dobro, pri čemer je raven zaupanja ocene stanja za enkrat nizka. Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike za področje točkovnih virov onesnaževanja, ogroženost vode zaradi nesreč in drugih incidentnih onesnaženj Pri opredelitvi meril za oceno obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja ni določen oziroma upoštevan dejanski vpliv posamezne obremenitve oziroma večjega števila obremenitev na ekosisteme površinskih voda. Za pripravo zanesljivejše ocene je potrebno upoštevati tudi oceno nosilnosti okolja oziroma regeneracijske, nevtralizacijske in samočistilne sposobnosti okolja. Pri tem se upošteva tudi spremembe, ki jih je z 185 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja dosedanjimi posegi v okolje vnesel človek s svojimi raznovrstnimi dejavnostmi, in sicer spremembe v rabi tal, hidromelioracije, zajezitve rek ipd. Zaradi vrzeli v podatkih vplivi obremenitev na površinske vode iz dejavnosti rudarstva, prometa in transporta, iz deponij odpadkov ter vplivi ribogojnic in hranjenja rib, ki se izvaja za potrebe ribolova in športnega ribolova, še niso podrobneje obravnavani. Za izdelavo zanesljive ocene ogroženosti VT zaradi nastanka incidentnih dogodkov v Republiki Sloveniji je potrebno v sodelovanju z URSZR izdelati celostno analizo, ki bo obsegala: - identifikacijo nevarnosti, - oceno verjetnosti za nastanek nesreč, - oceno občutljivosti območja, kjer se lahko nesreče zgodijo. Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike za področje razpršenih virov onesnaževanja Analiza razpršenih obremenitev iz kmetijstva temelji na podatkih o številu živine in s tem prispevku živinskih gnojil ter na popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000 (SURS). Pri tem je poraba mineralnih gnojil (dušika in fosforja) za posamezno kmetijsko rabo ocenjena iz podatkov o letni prodaji za leto 2004 (SURS). Analiza onesnaževanja voda s FFS temelji na prodanih količinah FFS, kar lahko pomeni, da se vsa količina ne porabi v istem letu, kot je bila prodana, ali da je porabljena na drugi lokaciji ali v občini. Možen je tudi uvoz FFS iz sosednjih držav, ki ni evidentiran, zato ima ocena nizko zanesljivost. Pravilnik o dolžnostih uporabnikov FFS narekuje, da uporabniki sami hranijo evidenco o uporabi FFS. Za potrebe NUV se vzpostavi evidenca uporabe FFS na državnem nivoju. Posamezni aktivni snovi je glede na podatke o uporabi določena kategorija po rabi MKGP, kjer se ta aktivna snov uporablja. Pri tem predstavlja negotovost možnost uporabe aktivnih snovi na površinah, za katere ni predpisana uporaba. 2.4.1.2 Prikaz obremenitev in presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na stanje površinskih voda Hidromorfološke obremenitve so obremenitve, ki vplivajo na spremenjeno fizično stanje rek, jezer in obalnega morja oziroma posledično na spremenjeno ekološko stanje. Mednje uvrščamo obremenitve, ki vplivajo na spremembo hidrološkega režima, predvsem količino in dinamiko vodnega toka, povezavo s telesi podzemne vode in zadrževalni čas. Med hidromorfološke obremenitve štejemo tudi objekte, ki ovirajo nemoteno premeščanje plavin in prehajanje vodnih organizmov, kar je zajeto v ocenjevanju spremenjenosti kontinuitete toka. Prav tako so to tudi obremenitve, ki vplivajo na spremembo morfoloških razmer, predvsem spremenjeno globino in širino reke, strukturo in substrat rečne struge, strukturo obrežnega pasu, spreminjanje globine jezera oziroma obalnega morja, količino, strukturo in substrat jezerskega ali morskega dna in strukturo jezerske obale oziroma bibavičnega pasu. 186 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na rekah V pregled hidromorfoloških obremenitev na rekah so vključene hidromorfološke obremenitve, kot so odvzemanje vode, izpuščanje odpadne vode, zadrževanje vode, prerazporejanje visokih voda, odvzemanje naplavin, osuševanje zemljišč, regulacije in druge ureditve, raba obrežnega pasu ter uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 36: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 1, KARTOGRAFSKA PRILOGA 37: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 2). Hidromorfološke obremenitve povzročajo vrsto negativnih vplivov (Preglednica 2-90), ki so merilo za opredelitev velikosti vpliva posamezne obremenitve. Preglednica 2-90: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na rekah Obremenitev Vplivi Spremenjen režim premeščanja plavin in plavja, spremenjen režim gladine podzemne vode, povečana nestabilnost brežin, prekomerno zaraščanje Odvzemanje vode struge, presušitev strug, spremenjene fizikalno-kemijske razmere, degradirani habitati Izpuščanje Spremenjen režim premeščanja plavin zaradi neenakomernega dotoka odpadne vode vode, spremenjen substrat rečne struge, degradirani habitati Spremenjena količina in dinamika vodnega toka, spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, spremenjeno oziroma Zadrževanje vode prekinjeno premeščanje plavin in plavja, onemogočena migracija rib čez neprehodne pregrade, spremenjen zadrževalni čas, sprememba združbe iz rečne v jezersko Spremenjena količina in dinamika vodnega toka – predvsem visokih konic, spremenjen režim premeščanja plavin in degradiranost hidromorfoloških Prerazporejanje visokih voda procesov, spremenjen režim obnavljanja podzemne vode, spremenjena združba Spremenjen režim premeščanja plavin, izpiranje finih delcev in onesnaževal, poglabljanje rečne struge, povečana nestabilnost brežin, Odvzemanje spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne naplavin vode, degradirani habitati rib in makronevretenčarjev, spremenjene rastlinske združbe Spremenjen hidrološki režim, povečan odtok padavinske vode, Osuševanje spremenjen režim gladine podzemne vode, degradirani habitati predvsem zemljišč na obrežnem in pribrežnem pasu Povečana hitrost vodnega toka, zmanjšana povezanost struge s poplavno ravnico, degradirani habitati, spremenjene rastlinske in živalske združbe, Regulacije in druge spremenjen režim premeščanja sedimentov, remobilizacija onesnaževal, ureditve preprečena lateralna migracija struge, prekinjena erozija brežin in rečnega dna, spremenjen režim obnavljanja podzemne vode, Preprečeno zadrževanje poplavne vode, spremenjena povezanost med strugo in poplavno ravnico, spremenjen režim gladine podzemne vode, Raba obrežnega uničenje drstišč, spremenjeni habitati na poplavni ravnici, povečano pasu spiranje onesnaževal z obrežja ter postopno zamuljevanje rečnega dna, spremenjene fizikalno-kemijske razmere zaradi odstranjene obrežne vegetacije Uravnavanje Spremenjen režim premeščanja sedimentov, spremenjen nivo podzemne pretokov, vodne vode, poglabljanje rečnega dna, povečana nestabilnost brežin, gladine in odplavljanje živalske združbe v času vršne proizvodnje električne energije, prodonosnosti degradacija združbe v času nizkih pretokov 187 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Analiza hidromorfoloških obremenitev na rekah V okviru analize hidromorfoloških obremenitev na rekah so bile obravnavane sledeče obremenitve: odvzemanje vode, izpuščanje odpadne vode, zadrževanje vode, prerazporejanje visokih voda, odvzemanje naplavin, osuševanje zemljišč, regulacije in druge ureditve struge, raba obrežnega pasu ter uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti. V analizo obremenitev so dodatno vključene tudi prodne in hudourniške pregrade, ki so bile evidentirane tekom izdelave Vodnogospodarskih osnov (1978), saj trenutno stanje vodnega katastra, kjer se sicer vodijo podatki o pregradah, ne omogoča podrobnejše analize. Pregrade so obravnavane le grafično (KARTOGRAFSKA PRILOGA 38: Hidromorfološke obremenitve površinskih voda 3). Odvzemanje vode Za analizo odvzemov vode so privzeti podatki o odvzemih vode za rabo voda. Podatki so pridobljeni iz evidenc ARSO (vodna knjiga in spisek podeljenih koncesij; 2009), nekateri podatki so pridobljeni tudi s spletnih strani slovenskih hidroenergetskih družb oziroma iz ekspertnih podatkovnih baz. Odvzemi vode so analizirani ločeno na glavnem toku VTPV in pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2 ter nadalje glede na količino odvzema, in sicer ločeno za odvzeme na izviru in odvzeme izven izvirnega predela. Odvzemi vode, ki presegajo količinski kriterij, so upoštevani v analizi vplivov, kjer je stopnja vpliva določena glede na dolžinski delež odsekov rek z zmanjšanim pretokom. V analizi obremenitev sta upoštevana sledeča ekspertno določena količinska kriterija (Qodv): - na izviru Qodv,i > 0,001 m3/s (1 l/s), - izven izvirnega predela Qodv > 0,1 m3/s (100 l/s). Glede na to, da so podatki o lokaciji odvzema vode na glavnem toku in pritokih pomanjkljivi, so bili odvzemi analizirani v treh kategorijah, glede na razpoložljive podatke: - znana koordinata odvzema in koordinata izpusta – v nadaljevanju izračunana dolžina odvzema; - znana koordinata odvzema – v nadaljevanju dolžina odvzema določena kot mediana dolžin odvzemov iz zgornje kategorije (mediana je 274 m); - znana koordinata odvzema na izviru – dolžina enako določena kot v zgornji kategoriji. Odvzemanje vode na VO Donave Glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode je na VO Donave evidentiranih 206 odvzemov vode. Največ odvzemov je za potrebe mHE (162), sledijo odvzemi za potrebe ribogojnic (15), oskrbe s pitno vodo (15), tehnoloških procesov (6), mlinov oziroma žag (5), HE (2) in namakanja (1) (Slika 2—54). Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 170,6 km, kar je glede na celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 4 %. 188 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja TV 3% M/Ž 2% HE 1% N 1% OPV 7% R 7% mHE 79% Slika 2—54: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R – ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N - namakanje) na VO Donave Odvzemanje vode na VO Jadranskega morja Glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode je evidentiranih 46 odvzemov vode. Največ odvzemov je za potrebe mHE (32), sledijo odvzemi za potrebe mlinov oziroma žag (4), ribogojnic (3), HE (3), namakanja (2), tehnoloških procesov (2) in oskrbe s pitno vodo (1) (Slika 2—55). Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 39,8 km, kar glede na celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 znaša 5,9 %. HE 6% N 4% M/Ž 9% TV 4% OPV 2% R 7% mHE 68% Slika 2—55: Deleži posameznih vrst odvzemov (mHE, R - ribogojnica, OPV - oskrba s pitno vodo, TV - tehnološka voda, M/Ž - mlin/žaga, HE, N -namakanje) na VO Jadranskega morja 189 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Izpuščanje odpadne vode Obremenitve zaradi izpuščanj nesorazmerno velikih količin odpadne vode so ocenjene na podlagi rezultatov študije Količina in kakovost odpadnih voda na iztokih iz ČN v Sloveniji z vidika možne uporabe za namakanje (IzVRS, 2009). Iz študije so za potrebe določitev obremenitev izluščeni le izpusti na glavnem toku VTPV. Vrednosti o letnih količinah vode iz ČN so preračunane v m3/s, tako da so neposredno primerljive z vrednostmi najmanjših malih pretokov (v nadaljevanju nQnp). V nadaljevanju so izračunani deleži odpadne vode glede na nQnp (IzVRS, 2009), pri čemer so podrobneje obravnavani izpusti odpadne vode, ki presegajo 1 % nQnp. Le-teh je na VO Donave 33, na VO Jadranskega morja pa so trije. Zadrževanje vode V okviru zadrževanja voda so kot obremenitve analizirane pregrade oziroma zadrževalniki, navedeni v obstoječih seznamih, katastrih in študijah (Uradni list RS, št. 63/06; SLOCOLD, 2009; IzVRS, 2005). Iz seznama so izbrane tiste pregrade oziroma zadrževalniki, ki so locirani na glavnem toku VTPV ali pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2. Ocena vplivov je ločeno pripravljena za glavni tok VTPV in pritoke VTPV. Stopnja vpliva je odvisna od vrste zadrževalnika in dolžinskega deleža zajezene struge. Zadrževanje vode na VO Donave Na VO Donave je na glavnem toku VTPV lociranih 28 velikih pregrad (27 na mokrih in ena na suhem zadrževalniku), 7 je lociranih na pritokih VTPV (6 na mokrih in 1 na suhem zadrževalniku). Zadrževalniki z zajezitvijo daljšo od 45 % dolžine VTPV so prisotni na 15 VTPV. Zadrževanje vode na VO Jadranskega morja Na glavnem toku VTPV je lociranih 8 velikih pregrad (7 na mokrih in ena na suhem zadrževalniku), medtem ko na pritokih VTPV ni evidentiranih velikih pregrad. Zadrževalniki z zajezitvijo daljšo od 45 % dolžine VTPV so prisotni na 4 VTPV, med katerimi so najbolj obremenjena VT, ki so opredeljena kot predlog MPVT. Prerazporejanje visokih voda Prerazporejanje visokih voda je analizirano na podlagi podatkov o razbremenilnikih, ki so navedeni v Dopolnitvi seznama obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 96/06), pri čemer so v analizo vključeni le razbremenilniki na glavnem toku VTPV. Skupno je na VO Donave evidentiranih 10 razbremenilnikov na VO Jadranskega morja pa je evidentiran 1 razbremenilnik. Stopnja vpliva razbremenilnikov na posameznih VTPV je določena glede na dolžinski delež struge, ki ima v času visokih voda zmanjšan naravni pretok. 190 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzemanje naplavin Za analizo odvzemov naplavin so privzeti podatki o odvzemih naplavin, ki so evidentirani v seznamu podeljenih koncesij (ARSO, 2009), analizirane pa so tudi koncesijske pogodbe za rabo reke Save, Drave, Soče, Idrijce in Bače. Ker so vsi odvzemi locirani na glavnem toku VTPV in pritokih VTPV s prispevno površino večjo od 10 km2, so v nadaljnjo analizo zajeti vsi odvzemi. Stopnja vpliva je določena glede na dolžinski delež struge s tovrstno obremenitvijo. Na VO Donave so evidentirani 4 odvzemi naplavin na glavnem toku, na VO Jadranskega morja pa je evidentiranih 7 odvzemov naplavin, in sicer 6 na glavnem toku, 1 pa na pritoku VTPV. Osuševanje zemljišč Za analizo osuševanja zemljišč so privzeti podatki o melioracijah v Republiki Sloveniji (Kataster melioracijskih sistemov in naprav, MKGP, 2007). Na podlagi podatkov o površini osušenih zemljišč oziroma deleža le-teh glede na celotno prispevno površino VTPV je določena stopnja vpliva osuševanja. Regulacije in druge ureditve struge Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (v nadaljevanju EMK) (IzVRS, 2001), kjer so posamezni odseki rek opredeljeni glede na stopnjo antropogene spremenjenosti. Vodotoki so glede na različne obremenitve kategorizirani v 7 razredov (Preglednica 2-91). Analiza je pripravljena ločeno za glavni tok VTPV in pritoke VTPV s prispevno površino večjo od 10 km2. Stopnja vpliva je določena glede na vrednost utežnega povprečja dolžinskih deležev posameznih razredov po EMK. Preglednica 2-91: Značilne obremenitve za posamezne razrede EMK Kategorija obremenitev Pretoki voda Stanje obrežne vegetacije Potek struge Obremenitev naravni suh (naravno) zmanjšan, zmeren vpliv zmanjšan, večji vpliv naravna visoka enostranska redčena nizka enostranska odstranjena naravna krajše korekcije 1. razred 1.-2. razred 2. razred 2.-3. razred 3. razred 3.-4. razred 4. razred Značilne obremenitve za razrede EMK ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 191 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Kategorija obremenitev Vzdolžni regulacijski objekti Prečni stabilizacijski in akumulacijski objekti Območje akumulacije Obremenitev delne korekcije spremenjen potek lokalni usmerjevalni objekti lokalne enostranske utrditve enostranske utrditve – gibke enostranske utrditve – toge lokalne dvostranske utrditve dvostranske utrditve – gibke dvostranske utrditve – toge tlakovano dno prekritje talni pragovi nizki pragovi višine do 0,5 m visoki pragovi – jezovi višine do 2,0 m hudourniške pregrade, visoki jezovi – zmeren vpliv hudourniške pregrade, visoki jezovi – velik vpliv visoke zajezitvene pregrade suhi zadrževalniki brez posegov – majhen dolvodni vpliv suhi zadrževalniki brez posegov – večji dolvodni vpliv zajezena vodna gladina brez dodatnih posegov zajezena vodna gladina z manjšimi posegi umetne akumulacije z utrjenimi brežinami umetne akumulacije z utrjenim dnom in brežinami 1. razred 1.-2. razred 2. razred 2.-3. razred 3. razred 3.-4. razred 4. razred Značilne obremenitve za razrede EMK ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■…prisotnost obremenitve Za vsako VTPV je izračunan delež posameznih razredov, ločeno za glavni tok VTPV in pritoke s prispevno površino večjo od 10 km2 (Preglednica 2-91). Izvirih 7 razredov EMK je v analizi obremenitev zaradi lažjih preračunov združenih v 4 razrede (Preglednica 2-92). Preglednica 2-92: Pretvorba sedmih razredov EMK v 4 razrede Razred v analizi regulacij in drugih Razred EMK obremenitev struge 1 A 1–2 2 B 2–3 3 C 3–4 D 4 192 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Raba obrežnega pasu Za analizo rabe obrežnega pasu so privzeti podatki o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (MKGP, 2005) po Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06). Raba je analizirana na glavnem toku VTPV, in sicer v širini 150 m, merjeno od levega in desnega brega struge. Stopnja vpliva rabe obrežnega pasu je določena glede na vrednost utežnega povprečja površinskih deležev posamezne vrste rabe. Pravilnik o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč navaja 6 skupin dejanske rabe zemljišč in 26 vrst dejanske rabe (Preglednica 2-93). Pri pregledu rabe obrežnih zemljišč je bila izračunana površina vsake izmed 26 dejanskih rab. Glede na uteži, ki so pripisane posamezni vrsti dejanske rabe, so opredeljeni deleži posamezne kategorije rabe (kategorija 1, kategorija 2, kategorija 3 in kategorija 5) za posamezno VTPV. Preglednica 2-93: Skupine in vrste dejanske rabe po Pravilniku o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč Skupina dejanske rabe Vrsta dejanske rabe Utež u Njiva ali vrt (1.000 m2) 3 Začasni travnik 2 2 Njive in vrtovi Hmeljišče (500 m ) 3 Trajne rastline na njivskih površinah (1.000 m2) 3 Rastlinjak (25 m2) 3 Trajni travnik (1.000 m2) 2 Travniške površine Barjanski travnik (1.000 m2) 2 Vinograd (500 m2) 3 Matičnjak (500 m2) 3 2 Intenzivni sadovnjak(1.000 m ) 3 Trajni nasadi Ekstenzivni sadovnjak (1.000 m2) 3 Oljčnik (500 m2) 3 Ostali trajni nasadi (500 m2) 3 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1.000 m2) 1 Plantaža gozdnega drevja (1.000 m2) 1 Drevesa in grmičevje (1.000 m2) 1 Druge kmetijske površine 2 Neobdelano kmetijsko zemljišče (1.000 m ) 1 Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1.000 1 m2) Gozd Gozd (5.000 m2) 1 Pozidano in sorodno zemljišče (25 m2) 5 Barje (5.000 m2) 1 Trstičje (5.000 m2) 1 Ostalo zamočvirjeno zemljišče (5.000 m2) 1 Ostala Suho, odprto zemljišče s pomembnim rastlinskim 1 nekmetijska zemljišča pokrovom (5.000 m2) Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim 1 pokrovom (5.000 m2) Voda (10 m2) 1 193 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je ocenjeno ekspertno na glavnem toku VTPV, kjer obstaja velika verjetnost negativnih vplivov zaradi obratovanja HE. Velikost vpliva je večja na HE, ki niso povezane v verigo oziroma nimajo izgrajenih dolvodnih kompenzacijskih bazenov. Obremenitev je upoštevana na vseh VTPV, kjer je evidentirana HE, ter na VTPV dolvodno od HE. Zaradi obratovanja gorvodnih avstrijskih HE je obremenitev upoštevana tudi na VTPV Mure, prav tako pa zaradi obratovanja hrvaške HE (Ormoško jezero) na VTPV Drava zadrževalnik Ormoško jezero–Središče ob Dravi. Presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na rekah Presoja vplivov odvzemanja vode Glede na podatke o dolžinah odvzemov je na posameznem VTPV izračunan delež struge z zmanjšanim pretokom, in sicer ločeno za glavni tok in pritoke. Delež struge je merilo za določitev velikosti vpliva odvzemanja vode (Preglednica 2-94). Preglednica 2-94: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom za glavni tok in pritoke Delež struge ds (%) Velikost vpliva ds < 1% 1 – ni vpliva 1 % ≤ ds < 3 % 2 – majhen vpliv Glavni tok 3 % ≤ ds < 10 % 3 – zmeren vpliv ds ≥ 10 % 4 – velik vpliv ds < 3 % 1 – ni vpliva 3 % ≤ ds < 10 % 2 – majhen vpliv Pritoki 10 % ≤ ds < 20 % 3 – zmeren vpliv ds ≥ 20 % 4 – velik vpliv Presoja vplivov odvzemanja vode na VO Donave Rezultati analize vplivov na VO Donave, ki so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kažejo, da je velik vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku prisoten na 11 VTPV ter na pritokih na 2 VTPV. Zmeren vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku je prisoten na 15 VTPV ter na pritokih na 2 VTPV (Preglednica 2-95). Obremenitve z velikim ali zmernim vplivom so prisotne na Mislinji, Meži, Mutski Bistrici, Dravinji, Dravi, Savinji, Radovni, Savi Dolinki, Tržiški Bistrici, Kokri, Selški Sori, Sori, Savi (dolvodno od zadrževalnika HE Moste), Kamniški Bistrici, Ljubljanici, Črmošnjičici, Prečni, Krki in Krupi ter na pritokih Polskave, Dravinje, Tržiške Bistrice in Selške Sore. Preglednica 2-95: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja vode na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave (glavni tok) 81 12 15 11 VO Donave (pritoki) 100 15 2 2 194 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov odvzemanja vode na VO Jadranskega morja Rezultati analize vplivov na VO Jadranskega morja, ki so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kažejo, da je velik vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku prisoten na 5 VTPV ter na pritokih na 1 VTPV. Zmeren vpliv zaradi odvzemanja vode na glavnem toku je prisoten na 3 VTPV (Preglednica 2-96). Obremenitve z velikim ali zmernim vplivom so prisotne na Trebuščici, Bači in njenih pritokih, Idrijci, Hublju, Vipavi, Soči, Rižani. Preglednica 2-96: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja vode na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja (glavni 18 2 3 5 tok) VO Jadranskega morja 25 2 0 1 (pritoki) Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode Velikost vpliva izpuščanja odpadne vode je določena glede na razmerje med količino odpadne vode in (nQnp) v obdobju (Preglednica 2-97). Preglednica 2-97: Velikost vpliva glede na razmerje med količino odpadne vode in nQnp Delež odpadne vode glede na nQnp dov Velikost vpliva (%) dov < 5 % 1 – ni vpliva 5 % ≤ dov < 7 % 2 – majhen vpliv 7 % ≤ dov < 30 % 3 – zmeren vpliv dov ≥ 30 % 4 – velik vpliv Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode na VO Donave Rezultati analize vplivov kažejo, da je na VO Donave na 10 VTPV prisoten velik vpliv in na 8 VTPV zmeren vpliv izpuščanja nesorazmerno velikih količin odpadne vode (Preglednica 2-98), in sicer na Ščavnici, Ledavi, Mislinji, Ložnici, Polskavi, Hudinji, Rači z Radomljo, Iščici, Ljubljanici, Temenici II in Sotli (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-98: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja odpadne vode na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave (glavni tok) 101 0 8 10 195 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov izpuščanja odpadne vode na VO Jadranskega morja Rezultati analize, ki so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kažejo, da je na VO Jadranskega morja na 1 VTPV velik vpliv in na 1 VTPV zmeren vpliv izpuščanja nesorazmerno velikih količin odpadne vode (Preglednica 2-99), in sicer na Hublju in Rižani. Preglednica 2-99: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi izpuščanja odpadne vode na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 26 0 1 1 (glavni tok) Presoja vplivov zadrževanja voda Analiza vplivov pregrad oziroma zadrževalnikov je izvedena ob upoštevanju dolžine zajezitve in izračunu dolžinskega deleža zajezene struge in upoštevanju tipa zadrževalnika. Velikost vpliva je ločeno določena za zadrževalnike na glavnem toku in pritokih (Preglednica 2-100). Preglednica 2-100: Velikost vpliva glede na dolžino zajezitve in tip zadrževalnika Dolžina zajezitve (lz) in tip zadrževalnika Suhi zadrževalnik Glavni Mokri zadrževalnik, lz < 45 % dolžine glavnega vodnega toka tok Mokri zadrževalnik, lz > 45 % dolžine glavnega vodnega toka Suhi zadrževalnik Pritoki Mokri zadrževalnik, lz < 45 % dolžine pritokov Mokri zadrževalnik, lz > 45 % dolžine pritokov Velikost vpliva 2 – majhen vpliv 3 – zmeren vpliv 4 – velik vpliv 1 – ni vpliva 2 – majhen vpliv 3 – zmeren vpliv Presoja vplivov zadrževanja vode na VO Donave Velik vpliv zaradi zadrževanja vode je prisoten na 16 VTPV, medtem ko je zmeren vpliv prisoten na 3 VTPV na VO Donave, in sicer v vseh primerih le na glavnem toku (Preglednica 2-101) Obremenitve z velikim ali zmernim vplivom so prisotne na Ščavnici, Ledavi, Dravi, Savi (HE Moste, Mavčiče–Medvode, Vrhovo–Krško), Sotli in na zadrževalnikih, ki so določeni kot samostojna VTPV (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-101: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja vode na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave (glavni tok) 99 1 3 16 VO Donave (pritoki) 113 6 0 0 196 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov zadrževanja vode na VO Jadranskega morja Velik vpliv zaradi zadrževanja vode je prisoten na 4 VTPV na VO Jadranskega morja, in sicer na Soči in zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) (Preglednica 2-102). Zmernih ali velikih vplivov zaradi zadrževanja vode na pritokih ni. Preglednica 2-102: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi zadrževanja vode na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 23 1 0 4 (glavni tok) VO Jadranskega morja 28 0 0 0 (pritoki) Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda Na VTPV, kjer je razbremenilnik evidentiran na glavnem toku, je izračunan delež struge, kjer je v času visokih voda zaradi razbremenilnika zmanjšan naravni pretok. Glede na delež je določena velikost vpliva (Preglednica 2-103). Preglednica 2-103: Velikost vpliva glede na delež struge z zmanjšanim pretokom v času visokih voda Delež struge z zmanjšanim pretokom ds Velikost vpliva ds < 30 % 1 – ni vpliva 30 % ≤ ds < 50 % 2 – majhen vpliv 50 % ≤ ds < 70 % 3 – zmeren vpliv ds ≥ 70 % 4 – velik vpliv Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda na VO Donave Velik vpliv razbremenilnikov je prisoten na 4 VTPV, zmeren vpliv pa na 1 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-104), in sicer na Kobiljanskem potoku, Ledavi, Pšati in Ljubljanici (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-104: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi prerazporejanja visokih voda na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv 114 0 1 4 VO Donave (glavni tok) Presoja vplivov prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja Velik ali zmeren vpliv zaradi prerazporejanja visokih voda ni prisoten na nobenem VTPV na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-104, Preglednica 2-105). 197 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-105: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi prerazporejanja visokih voda na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 27 1 0 0 (glavni tok) Presoja vplivov odvzemanja naplavin Velikost vpliva je določena glede na dolžino odseka odvzema oziroma delež struge, kjer je prisotna tovrstna obremenitev. Vplivi so določeni ločeno za glavni tok VTPV in pritoke (Preglednica 2-106). Glede na to, da nimamo podatkov o prodonosnosti rek, ocena vplivov na osnovi količine odvzema naplavin ni upoštevana. Preglednica 2-106: Velikost vpliva glede na delež struge, kjer se izvaja odvzem naplavin Delež struge z odvzemom napalvin ln Velikost vpliva ln < 10 % dolžine glavnega vodnega toka 3 – zmeren vpliv Glavni tok ln > 10 % dolžine glavnega vodnega toka 4 – velik vpliv ln < 10 % dolžine pritokov 2 – majhen vpliv Pritoki ln > 10 % dolžine pritokov 3 – zmeren vpliv Presoja vplivov odvzemanja naplavin na VO Donave Velik vpliv odvzemanja naplavin na glavnem toku je prisoten na 1 VTPV, zmeren vpliv pa na 2 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-107) in sicer na Savi Dolinki in Savi (Podbrezje– Kranj, Podgrad–Litija) (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-107: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja naplavin na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Majhen Zmeren Ni vpliva Velik vpliv vpliv vpliv VO Donave (glavni tok) 116 0 2 1 VO Donave (pritoki) 118 1 0 0 Presoja vplivov odvzemanja naplavin na VO Jadranskega morja Velik vpliv odvzemanja naplavin na glavnem toku je prisoten na 1 VTPV, prav tako je na 1 VTPV prisoten zmeren vpliv (Preglednica 2-108), in sicer na Bači in Soči (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 198 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-108: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi odvzemanja naplavin na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 26 0 1 1 (glavni tok) VO Jadranskega morja 27 1 0 0 (pritoki) Presoja vplivov osuševanja zemljišč Za VTPV, kjer je delež osušenih zemljišč manjši od 1,3 % prispevne površine VTPV, kar je vrednost tretjega kvartila Q3, je privzeto, da ni vpliva. Nadaljnje mejne vrednosti so bile določene na podlagi novih preračunanih kvartilov za VTPV, ki imajo delež osušenih zemljišč večji od 1,3 % (Preglednica 2-109). Preglednica 2-109: Velikost vpliva glede na delež osušenih zemljišč Delež osušenih zemljišč doz Velikost vpliva doz < 1,3 % 1 – ni vpliva 1,3 % ≤ doz < 2,7 % 2 – majhen vpliv 2,7 % ≤ doz < 7,2 % 3 – zmeren vpliv doz ≥ 7,2 % 4 – velik vpliv Presoja vplivov osuševanja zemljišč na VO Donave Rezultati analize osuševanja zemljišč kažejo, da je velik vpliv osuševanja zemljišč prisoten na 7 VTPV, zmeren vpliv pa na 14 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-110), in sicer na Kučnici, Ščavnici, Muri, Veliki Krki, Kobiljanskem potoku, Ledavi, Ložnici, Pesnici, Bolski, Rači z Radomljo, Pšati, Pivki, Ljubljanici in Savi (Krško–Vrbina) (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-110: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja zemljišč na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave 91 7 14 7 (glavni tok) Presoja vplivov osuševanja zemljišč na VO Jadranskega morja Rezultati analize osuševanja zemljišč kažejo, da je na VO Jadranskega morja velik vpliv osuševanja zemljišč prisoten na 3 VTPV, prav tako je na 3 VTPV prisoten zmeren vpliv (Preglednica 2-111), in sicer na Idrijci, Vogrščku, Vipavi in Dragonji (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 199 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-111: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi osuševanja zemljišč na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 19 3 3 3 (glavni tok) Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge Ocena vplivov regulacij in drugih ureditev struge je izračunana z utežnim povprečjem (EMKup) deležev posameznih razredov po kategorizaciji EMK: EMKup = (DA* u1+DB* u2+DC* u3 + DD* u4)/100 DA – 1. in 1. –2. razred EMK; u1 = 1 DB – 2. in 2. –3. razred EMK; u2 = 2 DC – 3. razred EMK; u3 = 3 DD – 3. –4. in 4. razred EMK; u4 = 4 Glede na oceno EMKup je določena stopnja vpliva regulacij in drugih ureditev struge (Preglednica 2-112), ločeno za glavni tok in pritoke s prispevno površino večjo od 10 km2. Preglednica 2-112: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja EMKup na glavnem toku in pritokih Vrednost utežnega povprečja EMKup Velikost vpliva EMKup < 1 1 – ni vpliva 1 ≤ EMKup < 2 2 – majhen vpliv Glavni tok 2 ≤ EMKup < 3 3 – zmeren vpliv EMKup ≥ 3 4 – velik vpliv EMKup < 1 1 – ni vpliva 1 ≤ EMKup < 2 2 – majhen vpliv Pritoki 2 ≤ EMKup < 3 3 – zmeren vpliv EMKup ≥ 3 4 – velik vpliv Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge na VO Donave Velik vpliv regulacij ali drugih ureditev struge je prisoten na 13 VTPV na glavnem toku, zmeren vpliv pa na 23 VTPV na glavnem toku in na 1 VTPV na pritokih na VO Donave (Preglednica 2-113), in sicer na Kučnici, Ščavnici, Muri, Kobiljanskem potoku, Ledavi, Mislinji, Meži, Dravi, Ložnici, Polskavi, Dravinji, Pesnici, Paki, Bolski, Hudinji, Savi in pritokih (HE Moste, Mavčiče–Medvode, Vrhovo–Krško), Rači z Radomljo, Kamniški Bistrici, Logaščici, Ljubljanici in pritokih ter zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-113: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali drugih ureditev struge na VO Donave Število VTPV glede na velikost vpliva Majhen Zmeren Ni vpliva Velik vpliv vpliv vpliv VO Donave (glavni tok) 20 63 23 13 VO Donave (pritoki) 104 14 1 0 200 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov regulacij in drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja Velik vpliv regulacij ali drugih ureditev struge je prisoten na 11 % VTPV na glavnem toku, zmeren vpliv pa na 18 % VTPV na glavnem toku in na 3 % VTPV na pritokih na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-114), in sicer na Kornu, Hublju, Soči (Soške elektrarne), Dragonji, Rižani in pritokih ter na zadrževalnikih (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-114: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi regulacij ali drugih ureditev struge na VO Jadranskega morja Število VTPV glede na velikost vpliva Majhen Zmeren Ni vpliva Velik vpliv vpliv vpliv VO Jadranskega morja 15 5 5 3 (glavni tok) VO Jadranskega morja 27 0 1 0 (pritoki) Presoja vplivov rabe obrežnega pasu V analizi vplivov so bile za posamezne vrste dejanske rabe določene uteži (Preglednica 2-93), ki so bile nadalje upoštevane pri oceni utežnega povprečja rabe obrežnega pasu (ROPup) (Preglednica 2-115). ROPup = (D1* u1 + D2* u2 +… + D26* u26)/100 D1 … D26 – delež posamezne dejanske rabe u1 … u26 – utež pripisana posamezni vrsti dejanske rabe Ocena vplivov intenzivne rabe obrečnega pasu je opredeljena s kvartili ocen utežnega povprečja (ROPup) (Preglednica 2-115). Prvi kvartil določa mejo med zanemarljivim in majhnim vplivov, drugi kvartil med majhnim in srednjim vplivov, tretji kvartil pa mejo med srednjim in velikim vplivom. Preglednica 2-115: Velikost vpliva glede na vrednost utežnega povprečja rabe obrežnega pasu ROPup Vrednost utežnega povprečja ROPup Velikost vpliva ROPup < 1,6 1 – ni vpliva 1,6 ≤ ROPup < 2,1 2 – majhen vpliv 2,1 ≤ ROPup < 2,6 3 – zmeren vpliv ROPup ≥ 2,6 4 – velik vpliv Presoja vplivov rabe obrežnega pasu na VO Donave Velik vpliv rabe obrežnega pasu je prisoten na 33 VTPV, zmeren vpliv pa na 36 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-116), in sicer na odsekih Mure, Meže, Mutske Bistrice, Dravinje, Drave, Pake, Hudinje, Gračnice, Savinje, Radovne, Save Bohinjke, Tržiške Bistrice, Poljanske in Selške Sore, Kokre, Save, Kamniške Bistrice, Cerkniščice, Raka, Pivke, Unice, Gradaščice z Veliko Božno, Mirne, Črmošnjičice, Radulje, Mestinjščice, 201 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Bistrice, Sotle, Čabranke, Krupe, Lahinje in Kolpe (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-116: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe obrežnega pasu na VO Donave Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave 12 38 36 33 (glavni tok) Presoja vplivov rabe obrežnega pasu na VO Jadranskega morja Velik vpliv rabe obrežnega pasu je prisoten na 27 % VTPV, zmeren vpliv pa na 12 % VTPV na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-117), in sicer na Kornu, Hublju, Vipavi, Soči, Dragonji in Rižani (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-117: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi rabe obrežnega pasu na VO Jadranskega morja Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 12 8 4 4 (glavni tok) Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti V analizi vplivov je na VTPV, kjer je prisotna HE in na dolvodnem VTPV, določen zmeren vpliv. Podrobnejša ocena vplivov zaradi pomanjkljivih podatkov ni izdelana. Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave Zmeren vpliv uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je evidentiran na 19 VTPV na VO Donave (Preglednica 2-118), in sicer na Dravi, Muri in Savi (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-118: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Donave Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Donave 100 0 19 0 (glavni tok) 202 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Presoja vplivov uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega morja Zmeren vpliv uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti je evidentiran na 1 VTPV na VO Jadranskega morja (Preglednica 2-119), in sicer na Soči (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 2-119: Število VTPV z ničnim, majhnim, zmernim in velikim vplivom zaradi uravnavanja pretokov, vodne gladine in prodonosnosti na VO Jadranskega morja Število VTPV s posamezno velikostjo vpliva Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv VO Jadranskega morja 27 0 1 0 (glavni tok) Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na jezerih V okviru podrobnejše analize obremenitev in vplivov hidromorfoloških posegov so obravnavani posegi v obrežna območja na naravnih jezerih. Osnova za oceno vplivov je evidenca posegov v obrežni pas (IzVRS, 2007f) ter podatki o rabi zemljišč (MKGP, 2005). Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega območja jezera sestoji iz skupne ocene spremenjenosti območja obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega pasu in zaledja. Kriteriji so preverjeni tudi z biološkimi podatki. Glavne hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih ali zadrževalnikih so navedeni v preglednici (Preglednica 2-120). Preglednica 2-120: Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih in zadrževalnikih Obremenitev Glavni vplivi Degradirani habitati, spremenjen sediment, spremenjen režim Odvzem vode gladine podzemne vode, spremenjene združbe planktona in makrofitov Degradirani obrežni habitati, spremenjena povezava s Utrditev brežin podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, onemogočena rast obrežne vegetacije Spremenjen režim premeščanja sedimenta, spremenjena Kanaliziranje vtoka in iztoka gladina jezera, spremenjena povezava s podzemno vodo in jezera režim gladine podzemne vode Uravnavanje vodne gladine, spremenjen zadrževalni čas, spremenjen režim premeščanja sedimenta, spremenjena Zajezitve povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, spremenjen plankton in združbe na obrežnem delu jezera Spremenjen hidrološki režim, spremenjene kemijske in biološke Poglabljanje/osuševanje značilnosti, spremenjena povezava s podzemno vodo in režim obrežnih in pribrežnih zemljišč gladine podzemne vode, uničenje drstišč Degradirani obrežni habitati, spremenjen režim premeščanja Vodni objekti sedimenta Intenzivna raba zemljišč v Spremenjena količina sedimenta, degradiran habitat, obrežnem pasu spremenjena gladina jezera, povečana kalnost jezera 203 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Obremenitev Odstranjevanje ali pospešena rast makrofitov v litoralnem ali sublitoralnem delu Spremenjen režim premeščanja sedimentov Odvzem naplavin Glavni vplivi Spremenjena obrežna vegetacija, degradirani preprečeni naravni procesi v obrežnem delu habitati, Spremenjena gladina jezera, spremenjene kemijske značilnosti, spremenjen sediment, degradirani habitati Spremenjen režim sedimenta, spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, degradacija drstišč, spremenjene združbe makronevretenčarjev Hidromorfološke obremenitve in vplivi na jezerih so ocenjeni po metodologiji za oceno spremenjenosti strukture in stanja obrežnega območja jezera. Slednje se deli na neobraslo dno, obrežni pas ter zaledni pas v širini 100 m. Antropogeni posegi v tem območju so opredeljeni kot primarna morfološka spremenjenost – to so spremembe obale in strukture litoralnega območja zaradi postavitve obalnih konstrukcij v območja, neposredno povezana z vodo ali posegi, ki vplivajo na sestavo substrata na obravnavanem območju. Kot sekundarni pritiski so obravnavane spremembe rabe zemljišč zaradi kmetijstva in živinoreje, gradnje urbanih in industrijskih območij, avtomobilskega in železniškega prometa ali protipoplavne zaščite v obravnavanem območju. Vplive posegov v obrežnem območju se ocenjuje glede na petstopenjsko lestvico. Za vrednotenje se obrežni pas jezera razdeli na odseke vrednotenja ali module. Posamezni modul obsega pas v širini 20 m in sega od območja obraslega dna preko območja spremenljivega vodostaja v zaledni pas in zaledje. Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem območju modula, se izračuna kot vsota vplivov, pomembnih za posamezno območje. Za vrednotenje pomembnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko stanje jezera v posameznem območju vrednotenja je uveden sistem uteži za posamezna območja modulov, in sicer ločeno za obraslo dno (litoral), območje spremenljivega vodostaja, zaledni pas in zaledje. Podrobnejša metodologija ocenjevanja ter rezultati za jezera na VO Donave so podani v nadaljevanju. Merila za ocenjevanje spremenjenosti strukture obale in obrežnega območja Ocena območja vrednotenja sestoji iz vrednotenja spremenjenosti tega območja glede na naslednje lastnosti: - pojavljanje grajenih struktur v obravnavanem območju (varovanje brežin, pomoli, dostopi), - spremenjenosti tal (tlakovanje, izkopi), - prisotnost lesenih struktur v obrežnem pasu, - globino vode ob objektu, - oceno sprememb zaradi intenzivnosti rabe območij. Merila se nanašajo na obseg fizičnih sprememb zaradi grajenih objektov ali ureditev obalnega območja ter na intenzivnost rabe posameznih območij. 204 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega pasu Ocena spremenjenosti posameznega modula Vrednotenje spremenjenosti enega pasu – ocena modula, sestoji iz skupne ocene spremenjenosti obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega pasu in zaledja (Slika 2—56). Ocena modula ( Ci) Obraslo dno Območje spremenljivega vodostaja Zaledni pas Zaledje Globina vode ob objektu (Cglobina) Spremenjenost tal, objekti (Cst 2) Spremenjenost tal (Cst 3 ) Spremenjenost tal (Cst 4 ) Intenzivnost rabe obm. (Craba2 ) Intenzivnost rabe obm. (Craba 3) Intenzivnost rabe obm. (Craba 4) Lesene strukture (Cles) Spremenjenost tal (Ctal 1) Objekti (Cobjekti) Intenzivnost rabe območja (Craba1) Legenda: Cst i – spremenjenost tal, objekti Cobjekti – objekti v območju obraslega dna Craba i – intenzivnost rabe posameznih območij Co – ocena glede na tip in velikost objekta Slika 2—56: Ocena modula C Ocena spremenjenosti območja obraslega dna in območja spremenljivega vodostaja sestoji iz ocene spremenjenosti rabe tal, ocene obsega in lege grajenih objektov v posameznih območjih in intenzivnosti rabe območij. Objekti v območju obraslega dna in območju spremenljivega vodostaja se ocenjujejo predvsem glede na njihovo lego oz. globino vode ob objektu ter glede na to, kako vplivajo na naravno nihanje vodne gladine. Ocena spremenjenosti zalednega pasu in zaledja sestoji iz ocene spremenjenosti tal zaradi različne rabe in ocene intenzivnosti rabe območij. V zalednem pasu in zaledju se združujejo aktivnosti, ki so vezane na vodno okolje z dejavnostmi v zaledju, zato se raba območij ocenjuje posebej, v povezavi s kopenskimi pasovi modula. Skupna ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem modulu (Cmi), je vsota vplivov v vseh območjih, korigirana z utežmi glede predvidene relevantnosti vpliva na ekosistem jezera. Osnova za oceno vplivov hidromorfoloških posegov na obrežna območja naravnih jezer je evidenca posegov v obrežni pas (IzVRS, 2007) ter podatki o rabi zemljišč. Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega območja jezera sestoji iz skupne ocene spremenjenosti območja obraslega dna, območja spremenljivega vodostaja, zalednega pasu in zaledja. Kriteriji so preverjeni tudi z biološkimi podatki. 205 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena intenzivnosti rabe območij se nanaša na čas in periodiko, v katerem se raba območja izvaja. Aktivnosti so lahko intenzivne sezonske ali celoletne (primer kopališč – veliko število kopalcev je prisotnih v poletnih mesecih, v ostalih letnih obdobjih ta območja niso množično obiskana). Vrednotenje spremenjenosti se označuje v skladu z ocenami navedenimi v Preglednici (Preglednica 2-121) s petstopenjsko lestvico. Območje, ki je naravno – brez antropogenih posegov in sprememb ter brez intenzivne rabe, se oceni z oceno (1). Preglednica 2-121: Petstopenjska lestvica za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti jezer Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Zelo velik vpliv 1 2 3 4 5 Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem območju modula, se izračuna kot vsota vplivov, relevantnih za posamezno območje. Ocena spremenjenosti obraslega dna (Ci-1) se izračuna po naslednji enačbi: Ci-1 = Ci-globina 1 + Ci-les 1 + Ci-dno 1 + Ci-objekti 1 + Ci-raba 1 i – oznaka modula (i=1-n) Ci-globina – ocena spremembe globine vode ob objektu i-tega modula v območju obraslega dna Ci-les – ocena prisotnih lesenih struktur i-tega modula v območju obraslega dna Ci-tal 1 – ocena spremenjenosti dna i-tega modula v območju obraslega dna Ci-objekti – ocena objektov i-tega modula v območju obraslega dna Ci-raba – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v območju obraslega dna Ocena spremenjenosti območja spremenljivega vodostaja (Ci-2) se izračuna po naslednji enačbi: Ci-2 = Ci-st 2+Ci-raba 2 Ci-st 2 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v območju spremenljivega vodostaja Ci-raba 2 – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v območju spremenljivega vodostaja Ocena spremenjenosti zalednega pasu (Ci-3) se izračuna po naslednji enačbi: Ci-3 = Ci-st 3+Ci-raba 3 Ci-st 3 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v zalednem pasu Ci-raba 3 – ocena intenzivnosti rabe območja i-tega modula v zalednem pasu Ocena spremenjenosti zaledja (Ci-4) se izračuna po naslednji enačbi: Ci-4 = Ci-st 4+Ci-raba 4 Ci-st 4 – ocena spremenjenosti tal/objekti i-tega modula v zaledju Ci-raba 4 – ocena prevladujoče rabe območja i-tega modula v zaledju Za vrednotenje relevantnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko stanje jezera v posameznem območju vrednotenja se uvede sistem uteži (uj) za posamezna območja modula: obraslo dno (litoral) u1 = 1 območje spremenljivega vodostaja u2 = 0,75 zaledni pas u3 = 0,50 zaledje u4 = 0,25 206 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za posamezni modul se izračuna Modularni Indeks Spremenjenosti Obale (MISO): 4 MISOi Ci- j u j j 1 MISOi – Modularni Indeks Spremenjenosti Obale i-tega modula Ci-j – ocena i-tega modula, j-tega območja i – oznaka modula (i = 1 – n) j – oznaka območja vrednotenja (j = 1 – 4) n – skupno število modulov Ocena spremenjenosti jezera Skupna ocena spremenjenosti obale za posamezno jezero se ocenjuje z Indeksom Spremenjenosti Obale Jezera (ISO-J), ki se izračuna kot povprečna vrednost izračunanih vrednosti MISO za posamezni modul. ISO J 1 n MISOi n i 1 ISO-J – Indeks Spremenjenosti Obale Jezera MISOi – Modularni Indeks Spremenjenosti Obale i-tega modula i – oznaka modula (i = 1 – n) n – skupno število modulov Klasifikacija spremenjenosti posameznega modula Glede na izračun razpona ocene segmentov je za prvo oceno uporabljena klasifikacija na pet razredov, kot je prikazano v preglednici (Preglednica 2-122). Preglednica 2-122: Kriteriji za oceno lokalne hidromorfološke spremenjenosti obrežnega pasu Interval Razred skupne ocene Spremenjenost obrežnega pasu Vplivi Min Max 1 8,0 ≤ 14,4 Naravno območje Ni vpliva Zmerno spremenjeno območje – območje 2 > 14,4 ≤ 20,8 Majhen vpliv manjših posegov 3 > 20,8 ≤ 27,2 Občutno spremenjeno območje Zmeren vpliv 4 > 27,2 ≤ 33,6 Močno spremenjeno območje Velik vpliv 5 > 33,6 40,0 Zelo močno spremenjeno območje Zelo velik vpliv Skupna ocena jezera Za posamezno jezero so določene mejne vrednosti navedene v preglednici (Preglednica 2-123). Kriteriji in rezultati so bili preverjeni tudi z oceno ekološkega stanja. Preglednica 2-123: Mejne vrednosti za oceno vplivov hidromorfološke spremenjenosti obrečnega pasu jezera 207 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ni vpliva ISO-J (Min) 8,00 ISO-J (Max) ≤ 17,75 Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv 17,75 24,00 30,25 ≤ 24,00 ≤ 30,25 ≤ 36,50 Zelo velik vpliv 36,50 ≤ 40,00 Ocenjevanje spremenjenosti obrežnega pasu jezer na VO Donave Na VO Donave sta po navedeni metodologiji ocenjeni dve jezeri – Blejsko jezero in Bohinjsko jezero. Rezultati spremenjenosti obale so podani v preglednici (Preglednica 2-124). Preglednica 2-124: Izračun povprečne vrednosti Indeksa spremenjenosti obale jezera (ISO-J) za Blejsko in Bohinjsko jezero ISO-J Velikost vpliva Blejsko jezero 21,4 Majhen vpliv Bohinjsko jezero 14,9 Ni vpliva Iz navedenih rezultatov sledi, da bodo okoljski cilji na Blejskem jezeru verjetno doseženi, medtem ko okoljski cilji na Bohinjskem jezeru bodo doseženi. V primeru povečanja intenzivnosti rabe in ob izvajanju posegov v obrežnem pasu, brez upoštevanja vplivov teh posegov na vodne ekosisteme, je pričakovati poslabšanje stanja na območju Blejskega jezera, saj je sedanja ocena blizu meje med dobrim in zmernim stanjem. Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na vodnem in priobalnem zemljišču obalnega morja V okviru podrobnejše analize obremenitev in vplivov hidromorfoloških posegov na vodnem in priobalnem zemljišču obalnega morja so obravnavani predvsem posegi v obrežni pas. Osnova za oceno vplivov je evidenca posegov v ta območja (IzVRS, 2007h) ter podatki o rabi zemljišč (MKGP, 2005). Za namen analize se obravnavano območje razdeli na območje obraslega dna, bibavičnega pasu, zalednega pasu in zaledja. Glavne hidromorfološke obremenitve in vplivi na obalnem morju so navedeni v preglednici (Preglednica 2-125). Kriteriji trenutno še niso preverjeni z biološkimi podatki, bodo pa razviti v naslednjem načrtovalskem obdobju. Preglednica 2-125: Hidromorfološke obremenitve in vplivi v obalnem območju Obremenitev Glavni vplivi Spremenjeno tokovanje, spremenjena dinamika transporta sedimentov, Izsuševanje morskih spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne in priobalnih zemljišč vode, degradacija sublitoralnih habitatov in naravne biodiverzitete, morja spremenjena globina morja, degradacija drstišč in zatočišč za vodne organizme Spremenjen vpliv bibavice, spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, degradirani obrežni habitati, spremenjene Utrditev obale združbe organizmov, degradirana drstišča, spremenjena dinamika transporta sedimentov, prekinjena povezava z zaledjem 208 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Obremenitev Poglabljanje obalnega dela morja (bagranje) Odlaganje izkopanega sedimenta Vodni objekti Ribarjenje z vlečno mrežo Glavni vplivi Spremenjena povezava s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, degradirani habitati in spremenjena bentoška združba, mobilizacija onesnaževal Spremenjen bibavični pas, hidrodinamične značilnosti degradirani habitati, spremenjene Degradirani obrežni habitati, spremenjen režim premeščanja sedimenta Degradacija morskega dna, degradacija bentoških habitatov, spremenjena dinamika sedimenta, spremenjena kakovost vode, mobilizacija onesnaževal Ocena območja vrednotenja sestoji iz vrednotenja spremenjenosti območja glede na naslednje lastnosti: - spremenjenosti globine morskega dna in rabe tal v obrežnem pasu (tlakovanje, nasipavanje, izkopi, bagranje), - pojavljanje grajenih linijskih konstrukcij, postavljenih vzdolž obale (varovanje brežin), - pojavljanje grajenih struktur v obrežnem pasu, ki segajo proti neobraslem dnu (pomoli, dostopi) in - ocena vplivov zaradi intenzivnosti rabe območij. Ocena vplivov zaradi intenzivnosti rabe območij se nanaša na čas in periodiko, v katerem se raba območja izvaja. Aktivnosti so lahko intenzivne sezonske ali celoletne. Primer kopališč – veliko število kopalcev je prisotnih v poletnih mesecih, v ostalih letnih obdobjih ta območja niso množično obiskana. Vplive evidentiranih posegov se ocenjuje glede na petstopenjsko lestvico. Za vrednotenje se vodno in priobalno zemljišče razdeli na odseke vrednotenja ali module. Posamezni modul obsega pas v širini 100 m in sega od območja obraslega dna preko območja spremenljivega vodostaja v zaledni pas in zaledje. Ocena vplivov, ki jih imajo posegi v posameznem območju modula, se izračuna kot vsota vplivov, relevantnih za posamezno območje. Za ekspertno oceno pomembnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko stanje obalnega morja v posameznem območju vrednotenja je uveden sistem uteži za vsak modul. Metodologija za oceno lokalne morfološke spremenjenosti strukture in stanja obalnega območja morja je bila delno pripravljena v letu 2007 in je v razvojni fazi. V bodoče bo ta ocena preverjena z biološkimi elementi in združena z oceno ostalih hidromorfoloških elementov morja. Metodologija za ocenjevanje hidromorfoloških obremenitev na vodnem in priobalnem zemljišču obalnega morja in rezultati Ocena stanja se nanaša na obseg fizičnih sprememb zaradi grajenih objektov ali ureditev obalnega območja. Morfološko stanje ocenjujemo s petstopenjsko lestvico za posamezne segmente (širine 100 m). Ocena modula je podana na sliki (Slika 2—57). Pri oceni so upoštevane tudi uteži (u) za oceno relevantnosti vplivov hidromorfoloških sprememb na ekološko stanje, in sicer: - obraslo dno (litoral) u1 = 1; - bibavični pas u2 = 0,75; 209 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - zaledni pas - zaledje u3 = 0,50; u4 = 0,25. Ocena modula (Cmi) Območje Obraslo dno Bibavični pas Zaledni pas Zaledje Spremenjenost rabe tal (Csrt1) Spremenjenost rabe tal (Csrt2) Spremenjenost rabe tal (Csrt3 ) Spremenjenost rabe tal (Csrt4) Linijske konstrukcije (Clk1) Linijske konstrukcije (Clk2) Linijske konstrukcije (Clk3) Intenzivnost rabe (Cir1) Intenzivnost rabe (Cir2 ) Skupna ocena območja C1 = Csrt1+Clk1+Cir1 C2 = Csrt2+Clk2+Cir2 C3 = Csrt3+Clk3 C4 = Csrt4 Uteži u1 = 1 u2 = 0,75 u3 = 0,50 u4 = 0,25 Objekti v obrežnem pasu (C5) Tip in obseg objekta (Cobj) Skupna ocena objekta Globina vode ob objektu (Cgv) C6 = Cobj+Cgv Raba območja (C6) Cmi = C1 x u1 + C2 x u2 + C3 x u3 + C4 x u4 + C5 x u1 + C6 x u3 Slika 2—57: Ocena lokalne morfološke spremenjenosti obalnega območja Glede na razpon ocene modula je določenih pet razredov morfološkega stanja (Preglednica 2-126). Preglednica 2-126: Razpon ocene lokalne morfološke spremenjenosti Razpon ocene Razredi Opis X 1 5,0 < X ≤ 13,0 Naravno območje Zmerno spremenjeno območje 2 13,0 < X ≤ 21,0 – območje manjših posegov Občutno spremenjeno 3 21,0 < X ≤ 29,0 območje 4 29,0 < X ≤ 37,0 Močno spremenjeno območje Zelo močno spremenjeno 5 37,0 < X ≤ 45,0 območje Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Zelo velik vpliv Merila za oceno verjetnosti doseganja dobrega ekološkega stanja zaradi spremenjenosti obalnega pasu so izračunana glede na oceno morfološkega stanja (Preglednica 2-127). Preglednica 2-127: Morfološko stanje glede na dolžinski delež posameznih razredov Dolžinski delež obale Opis Vpliv 0–30 % dolžine obale VTPV v 3,4, 5 razredu HM Naravno do zelo Ni vpliva 210 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Dolžinski delež obale stanja 30–60 % stanja; ali 60–80 % stanja; ali dolžine obale VTPV v 3,4,5 razredu HM 0–30 % v razredu 4,5 dolžine obale VTPV v 3,4,5 razredu HM 30–60 % v razredu 4,5 80–100 % dolžine obale VTPV v 3,4 in 5 razredu HM stanja; ali > 60 % v razredu 4,5 Opis malo spremenjeno Zmerno spremenjeno Občutno spremenjeno Močno do zelo močno spremenjeno Vpliv Majhen vpliv Zmeren vpliv Velik vpliv Hidromorfološke obremenitve na območju obalnega morja so predvsem: - marine – športna, turistična pristanišča in komunalni privezi (krajevna pristanišča), ki zasedajo približno 8 % obale; - trgovska pristanišča, večja pristanišča za javni promet zasedajo približno 17 % obale in - urbana območja in druga turistična območja (kopališča), ki zasedajo približno 43 % obale. Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike Evidenca hidromorfoloških obremenitev je pomanjkljiva, saj je sistematična baza obremenitev trenutno šele v vzpostavljanju. V analizi hidromorfoloških obremenitev so uporabljeni podatki o obremenitvah iz razpoložljivih uradnih virov ter ekspertnega znanja. V analizi so kriteriji za določitev relevantnih hidromorfoloških obremenitev razviti ekspertno, saj na tem področju še ni predpisanih okoljskih standardov, ki bi določali stopnjo obremenitve in njenega vpliva. V prihodnje je za odpravo negotovosti in vrzeli potrebno dopolniti in novelirati hidromorfološke obremenitve in nadgraditi analizo obremenitev in vplivov, pripraviti metodologijo za ocenjevanje obremenitev in vplivov na zadrževalnikih ter oceno vplivov posameznih hidromorfoloških obremenitev povezati z bioindikatorji ekološkega stanja. 2.4.1.3 Prikaz bioloških obremenitev Med biološke obremenitve voda se prištevajo tiste, ki lahko neposredno vplivajo na vodne organizme, na njihovo kvantiteto in kakovost. Med dejavnostmi je to ribolov, ki lahko vpliva na zmanjšanje števila rib, popolni izlov rib in ribogojstvo ter vnos tujerodnih vrst, ki so v kompeticiji z avtohtonimi vrstami. Med biološke obremenitve vodnih ekosistemov sodijo naseljevanja tujerodnih (neavtohtonih) vrst organizmov iz drugih dežel in celo z drugih celin v vode, kjer jih prej ni bilo, in preseljevanja organizmov iz enega porečja v drugo ali v izolirane vodne biotope. Biološke obremenitve voda vplivajo na zgradbo in delovanje vodnega ekosistema in s tem na njegovo naravno ravnovesje. Spremembe se odražajo na številčnosti in pogostosti posameznih vrst, genskem potencialu, sposobnosti obnavljanja populacij, pojavljajo se nova obolenja ali paraziti itd. 211 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Med biološkimi obremenitvami v Republiki Sloveniji se je obravnaval vnos tujerodnih vrst rib v stoječe in tekoče vode. Po podatkih, zbranih za potrebe priprave načrta IzVRS, je bilo do konca leta 2003 v Republiki Sloveniji neuradno registriranih 16 naselitev tujerodnih vrst rib iz 6 družin (Salmonidae – 5 vrst, Centrarchidae – 2 vrsti, Ictaluridae – 1 vrsta, Poeciliidae – 1 vrsta, Cyprinidae – 6 vrst, Clariidae – 1 vrsta), od teh jih 15 še vedno naseljuje slovenske stoječe in tekoče vode. Biološke obremenitve na VO Donave Na VO Donave je na osnovi do zdaj znanih podatkov (Preglednica 2-128). Preglednica 2-128: Tujerodne vrste rib na VO Donave Slovensko ime Latinsko ime Zlati koreselj, zlata ribica Carassius auratus (Linnaeus, 1758) Srebrni koreselj, babuška Carassius gibelio (Bloch, 1782) Beli amur Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844) Sončni ostriž Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758) Pseudorazbora Pseudorasbra parva (Schlegel, 1842) Sivi ali pisani tolstolobik Hypophthalmichthys nobilis (Richardson, 1844) Srebrni ali beli tolstolobik Hypophthalmichthys molitrix (Valenciennes, 1844) Ameriški somič Ictalurus nebulosus (Le Sueur, 1819) Sončni ostriž Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758) Ameriška postrv, amerikanka Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792) Postrvji ostriž Micropterus salmoides (Lacepède, 1802) Potočna zlatovščica Salvelinus fontinalis (Mitchill, 1815) Jezerska zlatovščica Salvelinus alpinus (Linnaeus, 1758) Afriški som Clarias sp. (gariepinus) (Burchell, 1822) Jezerska zlatovščica, sončni ostriž, sivi in srebrni tolstobik ter zlati koreselj se pojavljajo le v izoliranih stoječih vodah. V poročilu o tujerodnih vrstah rib v Republiki Sloveniji (Šumer, Povž, Seliškar, 2003) je navedeno, da se vse vrste širijo tako kontrolirano (z ustreznimi dovoljenji MKGP), v okviru izvajanja ribiško gojitvenih načrtov ribiških družin, kot nekontrolirano (s strani posameznikov). Devet vrst se širi z vlaganjem za potrebe športnega ribolova. S sedmimi vrstami se redno nenadzorovano naseljuje reke pod krapovskimi ali postrvjimi vzrejnimi objekti, zaradi nekontroliranega uhajanja, 10 vrst se je popolnoma prilagodilo novim pogojem okolja in se razmnožujejo v tekočih in stoječih vodah. Med naseljenimi vrstami je ameriška postrv danes splošno razširjena, saj njen areal pokriva več kot pol območja Republike Slovenije. Med 10 vrstami, ki se pri nas normalno razmnožujejo, samo gambuzija domnevno ne vpliva na izvirno favno (nasprotno pa podatki v literaturi navajajo izredno negativne vplive na domorodne vrste po vseh svetovnih celinah), za vse ostale pa se sklepa, da imajo na izvirne vrste negativen vpliv. Na osnovi podatkov, ki so na voljo, je moč zaključiti, da za noben vnos ni znanih posledic. 212 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve) so prikazana območja na VT, kjer so prisotne tujerodne vrste rib. 213 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Biološke obremenitve na VO Jadranskega morja Celinske vode Na VO Jadranskega morja je prisotnih 11 tujerodnih vrst rib (Preglednica 2-129). Zlati koreselj, sivi in srebrni tolstobik se pojavljajo le v izoliranih stoječih vodah. Preglednica 2-129: Tujerodne vrste rib v rekah na VO Jadranskega morja (IzVRS, 2009b) Slovensko ime Latinsko ime Zlati koreselj, zlata ribica Carassius auratus (Linnaeus, 1758) Srebrni koreselj, babuška Carassius gibelio (Bloch, 1782) Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, Beli amur 1844) Pseudorazbora Pseudorasbra parva (Schlegel 1842) Hypophthalmichthys nobilis (Richardson, Sivi ali pisani tolstolobik 1844) Hypophthalmichthys molitrix (Valenciennes, Srebrni ali beli tolstolobik 1844) Ameriški somič Ictalurus nebulosus (Le Sueur, 1819) Sončni ostriž Lepomis gibbosus (Linnaeus, 1758) Gambuzija Gambusia affinis (Baird et Girard, 1853) Ameriška postrv, amerikanka Oncorhynchus mykiss (Walbaum, 1792) Postrvji ostriž Micropterus salmoides (Lacepède, 1802) Na karti v prilogi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 39: Biološke obremenitve) so prikazana območja na VT, kjer so prisotne tujerodne vrste rib. Morje Med biološkimi obremenitvami obalnega morja so bile izpostavljene obremenitve kot pojavljanje tujerodnih vrst organizmov in množično pojavljanje nekaterih avtohtonih vrst. Med biološke obremenitve v morju se uvrščajo tudi pojavi sluzenja morja, množično pojavljanje posameznih vrst, ribogojnice, gojišča školjk in ribolov. Podatke o navzočnosti in širjenju tujerodnih vrst v slovenskem morju so na Morski biološki postaji Piran začeli zbirati v zadnjem desetletju. Negativni vplivi bioloških obremenitev na okolje narekujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah in rednem spremljanju stanja v morju. Antropogeno razširjanje vrst je lahko nenamerno ali pa namerno (Boalch, 1994). Glavni vektorji prenosa so: - prenos z balastnimi vodami in sedimenti, - prenos zaradi obrasti ladij, - gojenje morskih organizmov, - drugi incidentni vnosi. V slovenskem obalnem morju je do leta 2003 evidentiranih enajst tujerodnih vrst: sedem tujerodnih vrst živali in štiri tujerodne vrste alg, predvidoma pa je navzoč še marsikateri eksotični organizem, ki doslej še ni bil zabeležen (Lipej s sod., 2003). Tri od teh (rdeči algi Asparagopsis armata in Bonnemaisonia hamifera ter Ulva scandinavica) so bile opažene le na nekaj območjih v obrežnem delu Piranskega zaliva. Četrta vrsta Codium fragile subsp. 214 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja tomentosoides pa je znana iz večjega števila območij. Za vse vrste kaže, da so se v novem okolju že ustalile in predstavljajo znatno biološko obremenitev obalnega morja. Kot znatna biološka obremenitev so bile opredeljene tudi naslednje tujerodne vrste živali, ki se pojavljajo v slovenskem morju: plenilski, planktonski trdoživnjak Muggiaea atlantica, mnogoščetinec Ficopomatus enigmaticus, polž Rapana venosa, goli polž Bursatella leachii, japonska ostriga Crassostrea gigas, filipinska vongola Tapes philippinarum in srednjeameriška riba Gambusia affinis. Planktonski trdoživnjak Muggiaea atlanticase se je v Jadransko morje razširil iz Atlantika. Polž Rapana venosa, ki domuje v Japonskem morju, je v zadnjih letih sicer redek, a dokaj reden ulov v ribiških mrežah, in se smatra kot ustaljena tujerodna vrsta v slovenskem obalnem morju. Hitrorastoči Ficopomatus enigmaticus se združuje v goste kolonije in s tem občasno lahko tvori organogene formacije, ki predstavljajo novonastali trdni substrat v okolju, kjer trdne podlage prej ni bilo. Crassostrea gigas in Tapes philippinarum sta bili v naša morja uvoženi za namene marikulture. Razširjenost nekaterih tujerodnih vrst živali je prikazana na kartah v prilogi. Relevantno množično pojavljanje vrst je opaženo za oklepne bičkarje (Dinoflagelati), meduze (Schyphozoa) in črnega morskega ježka (Paracentrotus lividus). Prostorska opredelitev množičnih pojavljanj navedenih vrst je zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov v tej fazi neizvedljiva. Navkljub navedenemu je treba poudariti, da je skupno število tujerodnih vrst v Jadranu precej višje, vsaj 49, in je realno pričakovati, da je v slovenskem morju navzoč še marsikateri eksotični organizem, ki trenutno še ni bil zabeležen. V morju se pojavlja veliko število tujerodnih vrst, ki se povečujejo tudi kot posledica tropikalizacije ter incidentnih izpustov posameznih vrst. Negativni vplivi bioloških obremenitev na okolje narekujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah in rednem spremljanju stanja v morju. Balastne vode se izpuščajo iz ladij v večjih količinah pri natovarjanju. Delež tovora, ki ga v Luki Koper naložijo na ladje, je dokaj stalen in v zadnjih letih znaša do 4 milijone ton na leto (Slika 2—58). Med zabeleženimi tujerodnimi vrstami v Jadranu je z ladjo kot vektorjem prenosa povezanih 31 vrst. Te vrste se prenašajo kot obrast ladijskega trupa ali pa z balastno vodo. Pretežni del izpuščenih količin balastnih voda v slovenskem morju je povezan z izpusti z ladij v Luki Koper oz. na njenem sidrišču, zanemarljive količine pa v izolski ladjedelnici. Na območju tržaškega zaliva vplivajo tudi dejavnosti italijanskih pristanišč, predvsem luk v Trstu in Tržiču (FPP, 2003). V Jadransko morje vsako leto zaide tudi kakšna nova vrsta iz južnega Sredozemlja, ki se širi proti severu zaradi globalnih podnebnih in oceanografskih sprememb. 215 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 14.000.000 Delež prometa 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 Naloženo 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 0 Razloženo Slika 2—58: Delež naloženega in razloženega tovora (Vir podatkov: Luka Koper) Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike Med biološkimi obremenitvami je obravnavana le prisotnost tujerodnih vrst rib. Bazo je treba dopolniti s podatki o prisotnosti tujerodnih vrst ostalih vodnih organizmov. Presoja vplivov bioloških obremenitev na VTPV ni izdelana, saj zgolj podatki o prisotnosti tujerodnih vrst v vodah ne zadostujejo za oceno velikosti obremenitve voda. Velikost obremenitve bi bila poznana le s poznavanjem velikosti populacij, uspešnosti naseljevanja ter stopnjo invazivnosti posamezne tujerodne vrste v vodnem okolju. 2.4.2 PRIKAZ OBREMENITEV IN PRESOJA VPLIVOV ČLOVEKOVEGA DELOVANJA NA STANJE PODZEMNIH VODA Na osnovi dostopnih podatkov, ki se zbirajo v okviru državnega monitoringa ali drugih ustreznih podatkovnih baz na državni ravni, je bila obravnavana vrsta obremenitev na vodno okolje na slovenskem ozemlju. Seznam obravnavanih obremenitev je prikazan v preglednici (Preglednica 2-130). Nekatere obremenitve so bile analizirane le delno, saj se zbiranje podatkov in razvoj metodologije za ocenjevanje še vzpostavljata. Preglednica 2-130: Pregled obravnavanih obremenitev na stanje podzemnih voda Sektor Obremenitve Industrija Odlagališča industrijskih odpadkov Izpusti industrijskih odpadnih voda iz točkovnih virov Obremenitve in vplivi rudarstva Kmetijstvo Melioracijske površine Izpusti odpadnih voda iz večjih kmetijskih farm 216 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Sektor Poselitev Promet Turizem Obremenitve Hranila in FFS Utrjene urbanizirane površine Odvzemi vode za potrebe oskrbe z vodo Odlagališča komunalnih odpadkov Melioracijske površine Izpusti odpadnih voda KČN Izpusti odpadnih vod Odvzemi vode V preglednici (Preglednica 2-131) so podane možne obremenitve vodnega okolja, ki zaradi trenutnega pomanjkanja podatkov še niso bile obravnavane. Za oceno pomena teh obremenitev je pomemben tudi proces sodelovanja javnosti, ki lahko pomaga prepoznati okoljske probleme na osnovi poznavanja lokalnih razmer. Preglednica 2-131: Pregled obremenitev z možnim vplivom na stanje podzemnih voda, ki še niso bile zajete v analizo obremenitev in vplivov na podzemne vode Sektor Vrsta obremenitve Energetika Odvzemi naplavin Odvzemi vode za HE in mHE Spreminjanje vodnega režima Prekomejni vplivi zaradi obratovanj HE Odvzem toplote iz načrpane podzemne vode Industrija Odvzemi vode (tehnološka voda) Spreminjanje vodnega režima Odvzemi naplavin Stara bremena (neustrezno urejena odlagališča) Kmetijstvo Odlagališča kmetijskih odpadkov Obremenitve in vplivi gozdarstva Odvzemi vode za namakanje Spreminjanje vodnega režima Poselitev Odvzemi naplavin Spreminjanje vodnega režima Promet Spreminjanje vodnega režima Turizem Odpadne vode iz turističnih objektov Spreminjanje vodnega režima Golf igrišča, smučišča Obremenitve delimo v dve delovni področji: hidromorfološke obremenitve in obremenitve voda z onesnaževali. Prvo področje ločeno obravnava hidrološke in morfološke obremenitve, medtem ko se drugo področje deli na točkovne in razpršene vire obremenitev. 217 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.4.2.1 Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja na stanje podzemnih voda Kot kritična obremenitev na podzemno vodo se danes kažejo predvsem pesticidi in dušik. Druge kemijske snovi niso značilne za splošno obremenjevanje okolja pač pa za posamezne primere in omejena območja. Prikaz obremenitev in presoja vplivov točkovnih virov onesnaževanja na stanje podzemnih voda Analiza točkovnih virov obremenitev vključuje obdelavo podatkov o izpustih odpadnih voda (predvsem dušika in fosforja), kjer so spremljane emisije (ARSO) snovi v okolje (prehrambena industrija, lesno predelovalna industrija idr.; čistilne naprave idr.). Pomemben dejavnik emisije je tudi okolje izpusta. Ali gre za izpust direktno v okolje (v tla, v reko, ki ponika v tla, v reko, v morje ipd.) ali v kanalizacijo, ki se zaključi s KČN ali ne. Glede na to gre določen delež obremenitve na podzemno vodo. Za izpusta v reko in v morje privzamemo, da ne vplivata na podzemno vodo, razen za reko, ki ponika v tla (predvsem kraške površinske vode, ki ponikajo v vodonosnik in površinske vode, ki se z obrobja zlivajo na aluvialne ravnine in ponikajo v vodonosnik). Letne količine parametrov iz posameznega točkovnega vira nadalje razdelimo in določimo stopnjo obremenitve na podzemno vodo. Izračun je podan z vrednostmi celokupnega vnosa dušika in celokupnega vnosa fosforja v kg/leto. Vnos dušika in fosforja za vsako VTPodV je dobljen z vsoto dušika v izpustu odpanih voda in vsoto fosforja v izpustu odpadnih voda v kg/leto in deležem obremenitve na podzemno vodo. Točkovni viri so vključeni tudi v modeliranje obremenitev z dušikom in fosforjem. Izvedeno je z vrednostmi celokupnega vnosa dušika in fosforja iz izpustov odpadnih voda in deležem obremenitve na podzemno vodo ter ocenjenimi in izkustvenimi vrednostmi obremenitev z dušikom in fosforjem, ki izhajajo po literaturnih podatkih iz prometnic in odlagališč (po Metodologiji za opredelitev vodnih teles podzemne vode Republike Slovenije – GeoZS, 2005b, 2007). Prednostna lestvica odlagališč, rudarskih objektov in SEVESO objektov je glede na njihovo lego izdelana na podlagi občutljivosti območja in splošne ranljivosti vodonosnika. Rezultat posameznega objekta je tako sestavljen iz razreda (1–5) in podrazreda (1–8), v odvisnosti od razreda, pri čemer višje vrednosti predstavljajo nevarnejše objekte glede na njihovo lego. Izpusti odpadnih vod Za podzemne vode je bila v letu 2005 opravljena analiza, katera onesnaževala iz točkovnih izpustov v Republiki Sloveniji so najznačilnejša glede obremenjevanja podzemnih vod (GeoZS, 2005d). Največje vplive na podzemne vode zaradi izpustov odpadnih vod lahko pričakujemo iz obremenitev z onesnaževali (razporejenimi po 218 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pomembnosti): amonijevim dušikom, fenoli, skupnim organskim ogljikom, fosforjem, nitritnim dušikom, kloridi, sulfati, fluoridi in nitratnim dušikom, cianidi; od težkih kovin pa z živim srebrom, železom, svincem, nikljem, aluminijem, kromom, kadmijem, borom, cinkom, bakrom, arzenom in barijem. Značilnost točkovnih izpustov iz industrijske dejavnosti je njihova razporeditev, ki kaže, da velik del vnosa onesnaževal predstavlja le nekaj izpustov. V primeru amonijevega dušika le 2 % vseh znanih izpustov v podzemne vode predstavljata vnos 70 % tega onesnaževala, 10 % izpustov pa kar 93 % amonijevega dušika. Velikosti dejanskih vplivov na podzemne vode iz točkovnih virov izpustov odpadnih vod niso poznane, saj za njih ni posebnega imisijskega monitoringa. Za vse izpuste odpadnih vod v tla in površinske vode, ki ponikajo, je bilo privzeto, da lahko povzročajo vplive na podzemno vodo na mestu izpusta. Modelirani in ovrednoteni so bili deleži vplivov teh izpustov v celotnem vplivu obremenitev podzemne vode z dušikom. VO Donave Na VO Donave pričakujemo najpomembnejše vplive obremenitev na podzemno vodo na mestih 22 izpustov iz KČN (Preglednica 2-132), KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave (2007)) in na mestih 31 nekomunalnih izpustov (Preglednica 2-132, KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovnih viri onesnaževanja – industrijski viri onesnaževanja (2007)). Za 83 nekomunalnih izpustov, ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN, ni opredelitve, kam je speljan iztok iz kanalizacije. Preglednica 2-132: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode Komunalne Nekomunalne odpadne vode odpadne vode (izpusti iz KČN) Iztok v Iztok v reko, ki reko, ki Iztok v Iztok v Šifra VTPodV Ime VTPodV tla ponika v tla ponika v tla tla Savska kotlina in Ljubljansko 8 VTPodV_1001 barje 1 VTPodV_1002 Savinjska kotlina 2 VTPodV_1003 Krška kotlina Posavsko hribovje do osrednje 1 VTPodV_1008 Sotle 2 VTPodV_1009 Spodnji del Savinje do Sotle 2 2 3 8 VTPodV_1010 Kraška Ljubljanica 3 3 3 6 VTPodV_1011 Dolenjski kras 3 2 VTPodV_3012 Dravska kotlina 1 1 VTPodV_3013 Vzhodne Alpe 1 VTPodV_4016 Murska kotlina 1 VTPodV_4017 Vzhodne Slovenske gorice 25 6 6 16 VO Donave 219 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja pričakujemo najpomembnejše vplive obremenitev na podzemno vodo na mestih desetih izpustov iz KČN (Preglednica 2-133) in KARTOGRAFSKA PRILOGA 45: Točkovni viri onesnaževanja – komunalne čistilne naprave (2007)) in na mestih sedmih nekomunalnih izpustov (Preglednica 2-133, KARTOGRAFSKA PRILOGA 46: Točkovni viri onesnaževanja – industrijski viri onesnaževanja (2007)). Za 28 nekomunalnih izpustov, ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN, ni opredelitve, kam je speljan iztok iz kanalizacije. Preglednica 2-133: Pregled najpomembnejših izpustov odpadnih vod v podzemne vode Komunalne Nekomunalne odpadne vode odpadne vode (izpusti iz KČN) Iztok v Iztok v reko, ki reko, ki Šifra Iztok v Iztok v Ime VTPodV VTPodV tla ponika v tla ponika v tla tla VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini 6 5 2 Goriška brda in Trnovsko-Banjška VTPodV_6021 1 2 1 planota VO Jadranskega morja 7 7 3 Rudarski objekti Rudarski objekti predstavljajo vir onesnaževanja zaradi uporabe nevarnih in drugih snovi pri sami rudarski dejavnosti, zaradi sproščanja snovi iz geoloških plasti ob izkopih in v primerih odlaganja jalovine in odpadnega materiala, ki nastaja pri rudarjenju. Za te vire so značilna ista onesnaževala kot pri gradnji objektov in prometu ter manj značilna onesnaževala, katerih vrsta je odvisna od značilnosti mineralnih surovin in odpadkov na posameznem rudarskem objektu. Pravna ali fizična oseba, ki pri izvajanju rudarskih del naleti na podzemne vode, je dolžna takoj, najkasneje pa v roku treh dni od odkritja, o tem obvestiti MOP. Obstoj vodnega vira se zabeleži v vodnem katastru (116. člen Zakona o vodah). Rudarski objekti pa niso zavezani k spremljanju obremenitev in vplivov na podzemne vode, zato neposredno vrednotenje vplivov ni možno. Ocena vplivov je zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta (GeoZS, 2007): obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (5), pomembnejše obremenitve (4), zmerne obremenitve (3–2) in majhne do zanemarljive obremenitve (1–0) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)). Za vse rudarske objekte je bilo upoštevano, da lahko povzročajo vplive na podzemno vodo na mestu objekta. Za vsak objekt je bila opredeljena razvrstitev po verjetnosti povzročanja obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi. Območje Republike Slovenije je od davnin znano po številnih rudnikih in predelavi kovin. Od rimskih časov pa do danes poznamo v Republiki Sloveniji 49 rudnikov in rudokopov barvastih kovin, od katerih so bili na VO Donave trije večji (Mežica – Topla, Litija in Žirovski vrh), in 25 predelovalnih obratov in topilnic, ki so delovali predvsem v okolici večjih rudnikov (Žerjav in Celje). V bližini rudokopov in rudnikov je delovalo tudi 33 220 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja železarn, iz katerih so se razvile tri večje, ki obratujejo še danes (Jesenice, Ravne na Koroškem in Štore). Z dosedanjimi raziskavami je bilo v okolici večjih rudnikov in topilnic ocenjeno, da je na površini približno 80 km2 presežena kritična mejna vsebnosti težkih kovin v tleh. Antropogeno povzročene obremenitve iz teh dejavnosti predstavlja geokemična skupina prvin Pb-Zn-Cd-As-Sn, to je tipičnih težkih kovin, ki so posledica naravne erozije orudenih kamnin ali pa industrijske, rudarske in topilniške dejavnosti. Najvišje vsebnosti teh kovin so vezane na okolico rudarskih in metalurških centrov (Celja, Jesenic, Litije in Mežice). Povišane vsebnosti težkih kovin na območju Julijskih Alp so posledica predvsem daljinskega atmosferskega transporta. Posamezne izredno visoke vsebnosti težkih kovin v tleh kažejo na lokalne industrijske vplive. Za antropogeno porazdeljene težke kovine je značilno, da se njihova vsebnost v tleh in sedimentih z globino zmanjšuje, vplivi na podzemne vode so značilni, vendar pa za VTPodV na VO Donave niso prekomerni (GeoZS, 2008d). V Republiki Sloveniji izkoriščamo 16 vrst nekovinskih mineralnih surovin, od katerih po količini letno pridobljene surovine daleč prednjačita tehnični kamen (apnenec, dolomit, magmatske in metamorfne kamnine) ter prod s peskom. V Katastru nahajališč mineralnih surovin Slovenije s podeljeno rudarsko pravico je vpisanih 272 aktivnih nahajališč mineralnih surovin. Največ je kamnolomov tehničnega kamna – dolomita, in sicer 116. Sledijo kamnolomi apnenca, in sicer je kamnolomov naravnega kamna 14, tehničnega 26, za industrijske namene pa 4. Število legalnih gramoznic znaša 39. V preostalih nahajališčih pridobivajo naravni kamen (tonalit, skrilavi gnajs, čizlakit, flišni peščenjak, siga, andezit, andezitni tuf, lehnjak), kremenov pesek, kredo, lapor, morsko sol, rjavi premog itd. (GeoZS, 2008c). VO Donave Na VO Donave se 152 delujočih objektov izkoriščanja nekovinskih mineralnih surovin (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007), Preglednica 2-134) nahaja na območjih, kjer lahko pričakujemo pomembnejše vplive na podzemno vodo: 42 kamnolomov in 13 gramoznic se nahaja na vodovarstvenih območjih, 8 gramoznic in 1 nahajališče geotermične energije na poplavnem območju ter 88 kamnolomov na skraselih tleh. Preglednica 2-134: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi vplivi na podzemno vodo Število rudarskih objektov Pričakovani možni močni ali Šifra Ime VTPodV prekomerni vplivi 1 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 3 1003 Krška kotlina 4 1004 Julijske Alpe v porečju Save 8 1006 Kamniško-Savinjske Alpe 16 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 27 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle 22 1009 Spodnji del Savinje do Sotle 8 1010 Kraška Ljubljanica 34 1011 Dolenjski kras 9 3012 Dravska kotlina 221 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Šifra Ime VTPodV 3013 3014 3015 4016 Vzhodne Alpe Haloze in Dravinjske gorice Zahodne Slovenske gorice Murska kotlina VO Donave Število rudarskih objektov Pričakovani možni močni ali prekomerni vplivi 6 7 1 6 152 VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja se 30 delujočih objektov izkoriščanja nekovinskih mineralnih surovin (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007), Preglednica 2-135) nahaja na občutljivih območjih, kjer lahko pričakujemo pomembnejše vplive na podzemne vode: 10 kamnolomov se nahaja na vodovarstvenih območjih, 20 kamnolomov na skraselih tleh in 1 nahajališče morske soli na poplavnem območju. Preglednica 2-135: Število rudarskih objektov z možnimi močnimi ali prekomernimi lokalnimi vplivi na podzemno vodo Število rudarskih objektov Pričakovani možni močni ali Šifra Ime VTPodV prekomerni lokalni vplivi 18 VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini 2 VTPodV_6020 Julijske Alpe v povodju Soče 10 VTPodV_6021 Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota 30 VO Jadranskega morja Odlagališča odpadkov Posamezna odlagališča odpadkov že izvajajo obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode, vendar pa ti rezultati za NUV še niso bili uporabljeni. Ocena vplivov je zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta (GeoZS, 2007): obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (5), pomembnejše obremenitve (4), zmerne obremenitve (3–2) in majhne do zanemarljive obremenitve (1–0). Za vsa odlagališča odpadkov je bilo upoštevano, da lahko povzročajo pomembne vplive na podzemno vodo na mestu objekta. Za vsak objekt je bila opredeljena razvrstitev po verjetnosti povzročanja obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi. Značilna onesnaževala iz teh točkovnih virov so raznovrstne organske spojine, kovine in dušik, ki prihajajo v podzemno vodo s precejanjem izcedne vode iz odlagališča, ter tudi onesnaževala, ki nastajajo z oksidacijsko-redukcijskimi procesi v tleh pod telesom odlagališča. Večina starejših odlagališč je vsaj delno brez neprepustnega tesnjenja, kar omogoča prenos onesnaževal iz telesa odlagališča in obremenitve podzemne vode. 222 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Centralne evidence opuščenih in skritih odlagališč ni. Po lokalnih podatkih in navedbah so taka odlagališča pomemben vir onesnaževanja. Za take potencialne vire onesnaževanja so potrebne posebne preiskave in načrti sanacije ob njihovem odkritju. VO Donave Na VO Donave je bilo po evidenci ARSO leta 2006 evidentirani 50 komunalnih odlagališč in leta 2004 23 industrijskih odlagališč odpadkov (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)). Na VO Donave je skupno 33 odlagališč odpadkov na občutljivih območjih, kjer so pričakovani močni ali prekomerni vplivi ter šest na območjih dobro izdatnih razpoklinskih in medzrnskih vodonosnikov, kjer je ogroženost podzemne vode visoka in so pričakovani pomembnejši vplivi na podzemno vodo (Preglednica 2-136, Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)). Preglednica 2-136: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo 1001 1002 1003 1004 1005 1006 1007 1008 1009 1010 1011 3012 3013 3014 3015 4016 4017 4018 Savska kotlina in Ljubljansko barje Savinjska kotlina Krška kotlina Julijske Alpe v porečju Save Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Cerkljansko, Škofjeloško in Polhogr. hribovje Posavsko hribovje do osrednje Sotle Spodnji del Savinje do Sotle Kraška Ljubljanica Dolenjski kras Dravska kotlina Vzhodne Alpe Haloze in Dravinjske gorice Zahodne Slovenske gorice Murska kotlina Vzhodne Slovenske gorice Goričko VO Donave Pomembnejše obremenitve Število komunalnih odlagališč Pričakovani močni ali prekomerni vplivi Ime VTPodV Pričakovani močni ali prekomerni vplivi Šifra Pomembnejše obremenitve Število industrijskih odlagališč 1 - 1 - 1 - 2 2 - - - 1 - 1 1 5 8 1 2 4 1 3 6 2 2 2 2 25 4 223 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Jadranskega morja Po evidenci ARSO je bilo v letu 2006 na VO Jadranskega morja evidentiranih devet komunalnih odlagališč in v letu 2004 štiri industrijska odlagališča odpadkov (KARTOGRAFSKA PRILOGA 47: Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)). Na VO Jadranskega morja je skupno šest odlagališč odpadkov na občutljivih območjih, kjer so pričakovani močni ali prekomerni vplivi, ter eden na območju dobro izdatnega razpoklinskega vodonosnika, kjer je ogroženost podzemne vode visoka in so pričakovani pomembnejši vplivi na podzemno vodo (Preglednica 2-137 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 47:Točkovni viri onesnaževanja – drugi viri onesnaževanja (2007)). Preglednica 2-137: Število odlagališč s pričakovanimi pomembnejšimi vplivi na podzemno vodo VTPodV_5019 VTPodV_6020 VTPodV_6021 Obala in Kras z Brkini Julijske Alpe v porečju Soče Goriška brda in TrnovskoBanjška planota VO Jadranskega morja Pomembnejše obremenitve Število komunalnih odlagališč Pričakovani močni ali prekomerni vplivi Ime VTPodV Pričakovani močni ali prekomerni vplivi Šifra Pomembnejše obremenitve Število industrijskih odlagališč 2 - - 2 - 1 1 - 1 - 3 - 3 1 Odpadne vode s cestnih površin in lovilcev olj, železnic in drugih utrjenih površin Velikost vplivov na podzemne vode iz odpadnih vod s cestnih površin in lovilcev olj, železnic in drugih utrjenih površin lahko ocenjujemo na podlagi meritev le v primeru izpustov iz avtocest ali tistih javnih cest, ki morajo imeti kontrolirano odvodnjo in so hkrati zavezanci za emisijski monitoring. Snovi v odpadnih vodah s cest predstavljajo razmeroma majhne obremenitve v celotni masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko tudi izpusti prečiščene vode preko zadrževalnikov in lovilcev olj v tla ali vode, ki ponikajo v tla, vplivajo na spremembo kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v podzemno vodo. Do pomembnejših vplivov lahko prihaja predvsem tam, kjer so izpusti speljani v tla na območjih z visoko ranljivostjo podzemne vode (v dobro prepustnih aluvialnih zasipih in zakraselih karbonatnih kamninah). Ker za te vire ni posebnega imisijskega monitoringa, ni možno neposredno ovrednotenje vplivov na podzemne vode. Ocena obremenitev je zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ogroženosti podzemne vode na mestu odlagališča po metodologiji iz strokovnih podlag (Priprava strokovnih podlag in strokovna podpora pri izvajanju vodne direktive za področje podzemnih vod – Metodologija, GeoZS, 2007). 224 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Obremenitve iz drugih prometnih površin lahko ocenjujemo samo posredno iz velikosti površin in izkustvenih podatkov o emisijah snovi. VO Donave Na VO Donave pričakujemo največje obremenitve vod iz prometa na območjih VT Savinjska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina, Krška kotlina. Na teh območjih so pričakovane tudi največje obremenitve z utrjenih površin na območjih VT Savinjska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje, Dravska kotlina, kjer zavzemajo med 14 in 19 % površine območja. Snovi v odpadnih vodah s cest predstavljajo razmeroma majhne obremenitve v celotni masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko tudi izpusti prečiščene vode preko zadrževalnikov in lovilcev olj v tla ali vode, ki ponikajo v tla, vplivajo na spremembo kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v podzemno vodo. Do pomembnejših vplivov lahko prihaja predvsem tam, kjer so izpusti speljani v tla na območjih z visoko ranljivostjo podzemne vode (v dobro prepustnih aluvialnih zasipih in zakraselih karbonatnih kamninah). VO Jadranskega morja Največje delež grajenih površin (2,2 %) zavzema območje VTPodV Obala in Kras z Brkini, kar je blizu slovenskega povprečja (2,5 %). Na območjih drugih dveh teles je delež občutno nižji. Gostota javnih cest je nekoliko višja od slovenskega povprečja (320 m/km2) za območji VTPodV Obala in Kras z Brkini (370 m/km2) ter Goriška brda in TrnovskoBanjška planota (355 m/km2). Iz podatkov o emisijah odpadnih vod z avtocest sledi, da gre za razmeroma majhne obremenitve v celotni masi obnovljive količine podzemne vode, vendar pa lahko prečiščene vode preko zadrževalnikov in lovilcev olj lokalno, če gre za izpust v tla, povzročajo prenos nevarnih snovi v podzemno vodo in tudi prenos drugih snovi, v taki meri, da vplivajo na spremembo kemijske sestave podzemne vode na mestu dotoka v podzemno vodo. Do takih vplivov prihaja predvsem na območjih, kjer so izpusti speljani v visoko ranljiva tla (dobro prepustnih aluvialnih zasipov in zakraselih karbonatnih kamnin). Ogroženost voda zaradi izlitij nevarnih snovi ob nesrečah Ogroženost podzemne vode se ocenjuje glede na stopnjo pričakovane obremenitve VTPodV v primeru nesreče. VO Donave Na VO Donave je skupno 23 obratov, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo nevarne snovi, ki lahko v primeru nesreč povzročijo obremenitve. Največ jih je na območju VTPodV Savska kotlina in Ljubljansko barje (10), na območju 225 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Dravska kotlina jih je šest, na območju Murska kotlina trije, Posavsko hribovje do osrednje Sotle dva in Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje ter Spodnji del Savinje do Sotle po eden. VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja sta le dva obrata, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo nevarne snovi, ki lahko v primeru nesreč povzročijo obremenitve (VTPodV_5019 Obala in Kras z Brkini). V primeru nesreč bi na teh mestih najverjetneje prišlo do pomembnejših ali prekomernih vplivov na podzemno vodo. Prikaz obremenitev in presoja vplivov razpršenih virov onesnaževanja na stanje podzemnih voda Obremenitve, ki vplivajo na kakovost podzemne vode, izhajajo iz razpršenih virov onesnaževanja, bodisi iz kmetijske dejavnosti ali dejavnosti, ki se dogajajo v urbanem okolju. V urbanem okolju prihaja do vnosov škodljivih snovi v podzemno vodo iz nestanovanjskih stavb, industrijskih ter obrtnih površin, komunalne in prometne infrastrukture ter v manjši meri iz stanovanjskih stavb in drugih površin. Analiza obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja je bila izvedena z oceno treh kazalcev: deleža rabe tal, modeliranih obremenitev iz presežkov dušika in fosforja ter razporeditve prodanih pesticidov v Republiki Sloveniji (GeoZS, 2005a, 2005b). Kmetijska raba tal predstavlja najpomembnejši razpršeni vir onesnaževal, kot so hranila in sredstva za zaščito rastlin. Vendarle je kmetijska raba najpomembnejši vir po masi omenjenih onesnaževal v obtoku, ne pa vedno tudi po velikosti vpliva in onesnaženosti vod s temi onesnaževali. Drugi najpomembnejši razpršeni vir onesnaževal so območja poselitve, še zlasti mestna in industrijska območja. Značilna onesnaževala so klorirani ogljikovodiki, mineralna olja ter druge organske spojine (med temi tudi pesticidi) ter anorganske snovi (predvsem dušik, fosfor in kovine). V urbanem okolju prihaja do prenosa škodljivih snovi v podzemno vodo z vnosi snovi in tudi izgubami odpadnih vod iz nestanovanjskih stavb, industrijskih ter obrtnih naprav, komunalne in prometne infrastrukture ter v manjši meri iz stanovanjskih stavb in drugih površin. Razpršeno onesnaževanje podzemnih voda s hranili Analiza obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja je bila izvedena z oceno treh kazalcev: deleža rabe tal, modeliranih obremenitev iz presežkov dušika in fosforja v Republiki Sloveniji. Stopnja pričakovanih obremenitev, ki jim bo izpostavljeno VTPodV, je bila ocenjena s seštevanjem deležev površine območij s kmetijsko dejavnostjo ter urbanih območij. Te 226 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja površine skupno imenujemo obremenjene površine. Deleži so bili izračunani z uporabo karte dejanske rabe kmetijskih zemljišč (MKGP, 2005). Stopnje pričakovane obremenitve so ovrednotene glede na delež obremenjenih površin: 0–20 % zanemarljive obremenitve, 20–40 % majhne do zanemarljive obremenitve, 40–60 % zmerne obremenitve, 60–80 % pomembnejše obremenitve in 80–100 % obremenitve s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (MOP, 2005a; 2005b). Modeliranje obremenitev (kg/ha) je izvedeno na osnovi dejanske rabe tal MKGP in bilance oziroma presežka dušika in fosforja v kmetijski rabi ter vnosov dušika in fosforja na osnovi podatkov iz literature iz nestanovanjskih stavb, industrijskih ter obrtnih površin, komunalne in prometne infrastrukture, stanovanjskih stavb in drugih površin. Najznačilnejši vplivi na podzemno vodo izhajajo iz obremenitev z dušikom. Vpliv razpršenih obremenitev je zato ocenjen na osnovi modelirane vsebnosti nitrata v podzemni vodi v Republiki Sloveniji. Pri tem so upoštevani tudi hidrogeološki parametri infiltracije oziroma obnavljanja vode v vodonosniku, ranljivosti podzemne vode. Modelirane vrednosti dušika so primerjane z dejanskimi rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode. Dobljeni razponi pričakovanih vrednosti vsebnosti nitrata v podzemni vodi so razvrščeni v razrede s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (> 50 mg/l), pomembnejšimi vplivi (37,5–50 mg/l), zmernimi vplivi (20–37,5 mg/l) ter nizkimi (10–20 mg/l) in zanemarljivimi pričakovanimi vplivi (0–10 mg/l) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom). Presežki dušika, ki kažejo na možnost vpliva s preseganjem okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v podzemni vodi, so ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev. Večji del presežka hranil na ravni tal se z infiltracijo padavin prenese v podzemno vodo. Dušik nastopa v podzemni vodi raztopljen v obliki nitratnih, nitritnih in amonijevih ionov. Fosfor nastopa večinoma kot fosfatni ion. VO Donave Na podlagi podatkov o presežkih dušika na VO Donave so z modeliranjem ocenjene pričakovane vsebnosti nitrata v podzemni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda z dušikom). Presežki dušika, ki kažejo na možnost preseganja okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v podzemni vodi, so ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev (Preglednica 2-138). Iz te ocene sledi, da se lahko pričakuje prekomerne obremenitve na podzemno vodo na območjih VT Murske kotline, Dravske kotline, Vzhodnih Slovenskih goric, Zahodnih Slovenskih goric, Goričkega in Savinjske kotline. 227 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-138: Presežki dušika glede na ocenjeno kritično vrednost Presežki iz bilance dušika iz kmetijske Kritični presežek Ime VTPodV rabe (kg/ha) dušika (kg/ha) srednja vrednost 4016 Murska kotlina 100,8 32,4 3012 Dravska kotlina 85,1 48,6 Vzhodne 4017 Slovenske gorice 79,6 46,0 4018 Goričko 61,0 29,7 1003 Krška kotlina 78,2 51,1 Zahodne 3015 Slovenske gorice 68,3 43,9 1002 Savinjska kotlina 74,9 67,6 Prekoračen presežek dušika glede na kritično vrednost (kg/ha) 68,4 36,5 33,6 31,3 27,1 24,4 7,3 Povprečne vrednosti presežkov fosforja na ravni tal iz razpršenih virov urbanizacije in kmetijstva se na območjih VTPodV gibljejo v razponu od 0,1 do 4,4 kg/ha (KARTOGRAFSKA PRILOGA 49: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda s fosforjem). Najvišje vrednosti presežkov fosforja so izračunane za območja VTPodV Savinjska kotlina, Dravska kotlina, Haloze in Dravinjske gorice (> 3 kg/ha) ter za območja VTPodV Vzhodne Slovenske gorice, Murska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje, Zahodne Slovenske gorice (2,5–3 kg/ha). Za vsebnosti fosfatov v podzemni vodi je pomembnejši prenos presežkov fosforja skozi vrhnje plasti do podzemne vode iz razpršenih virov urbanizacije, saj so ti bolj podvrženi neposrednemu prenosu v podzemno vodo. Glede na presežek fosforja iz razpršenih virov urbanizacije onesnaževanja so ocenjene obremenitve na podzemno vodo največje na VTPodV Savske kotline in Ljubljanskega barja, Savinjske kotline, Dravske kotline, Krške kotline, Murske kotline, Zahodnih Slovenskih goric ter Haloz in Dravinjskih goric (Preglednica 2-139). Preglednica 2-139: Ocena obremenitev na podzemno vodo s presežki fosforja iz razpršenih virov urbanizacije Delež fosforja iz urbanizacije (kg/ha) srednja Ime VTPodV vrednost 1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje 1,8 1002 Savinjska kotlina 1,6 3012 Dravska kotlina 1,4 1003 Krška kotlina 0,7 4016 Murska kotlina 0,6 3015 Zahodne Slovenske gorice 0,6 3014 Haloze in Dravinjske gorice 0,6 Na območju VT Savska kotlina in Ljubljansko barje predstavlja delež iz urbanizacije skoraj 70 % vseh presežkov fosforja, na območju Murske kotline pa približno 25 %. Podrobnejši pregled obremenitev in vplivov iz razpršenih virov onesnaževanja s hranili po VTPodV se nahaja v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 228 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Jadranskega morja Na podlagi podatkov o presežkih dušika na VO Jadranskega morja so bile z modeliranjem ocenjene pričakovane vsebnosti nitrata v podzemni vodi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 49: Razpršeni viri onesnaževanja – obremenitev podzemnih voda s fosforjem). Presežki dušika, ki kažejo na možnost preseganja okoljskega standarda 50 mg/l nitrata v podzemni vodi, so bili ocenjeni kot kritične vrednosti presežkov dušika, zaradi katerih je lahko ogroženo doseganje okoljskih ciljev. Iz te ocene sledi, da kritične obremenitve na območjih VTPodV VO Jadranskega morja niso prekoračene. Do prekoračitev lahko prihaja le lokalno. Povprečne vrednosti presežkov fosforja na ravni tal iz razpršenih virov urbanizacije in kmetijstva se na območjih VTPodV VO Jadranskega morja gibljejo v razponu od 0,1 do 0,9 kg/ha (KARTOGRAFSKA PRILOGA 48: Razpršeni viri onesnaženja – obremenitev podzemnih voda z dušikom) in kot take ne ogrožajo doseganja okoljskih ciljev s temeljnimi ukrepi razen lokalno. V primeru VTPodV Julijske Alpe v povodju Soče in Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota predstavljajo veliko večino tega presežka vnosi iz urbanizacije (od 98 % do 72 %). Kot lokalno najznačilnejše se izkazujejo obremenitve iz urbanizacije predvsem na Vrtojbenskem polju (Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota). Razpršeno onesnaževanje podzemnih voda s pesticidi Za potrebe točnejšega ugotavljanja obremenitev na VTPodV s pesticidi na podzemne vode je izdelana karta ocenjene porabe najbolj pomembnih aktivnih snovi pesticidov v Republiki Sloveniji na enotno površino kmetijskega zemljišča (kg/ha). Poraba pesticidov je ocenjena na podlagi skupne prodane količine aktivne snovi v kg/ha v posamezni občini in razporeditve te količine glede na rabo teh sredstev po kategorijah rabe tal po MKGP 2005 na kmetijskih zemljiščih v občini. Na podlagi ocenjenih količin porabljenih aktivnih snovi je bil izračunan delež teh snovi (kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno obremenitev celotnega VTPodV. Za oceno obremenitev s pesticidi na podzemne vode je izdelana karta ocenjene porabe najbolj pomembnih aktivnih snovi pesticidov v Republiki Sloveniji na enotno površino kmetijskega zemljišča (kg/ha) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino). Poraba pesticidov je ocenjena na podlagi skupne prodane količine aktivne snovi v kg/ha v posamezni občini in razporeditve te količine glede na rabo teh sredstev po kategorijah rabe tal na kmetijskih zemljiščih v občini. Na podlagi ocenjenih količin porabljenih aktivnih snovi je bil izračunan delež teh snovi (kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV. Če je ta delež manjši kot 1 % prodanih aktivnih snovi, lahko pričakujemo prekomerne obremenitve s pesticidi na podzemno vodo ter morebitne težave pri doseganju okoljskih ciljev. To je na najbolj kritičnih območjih VTPodV v Republiki Sloveniji, v razmerah izredno visoke ranljivosti podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih brez zaščitnih krovnih plasti, z zelo hitrim spiranjem vsakega presežka do gladine podzemne vode ob deževjih in hitrega 229 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja širjenja onesnaževala s hitrostmi reda velikosti 10 m/dan in več. Modelirane vrednosti ocene razporeditve prodanih pesticidov so razvrščene v razrede s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi (1–5 kg/ha), pomembnejšimi vplivi (0,8–1 kg/ha), zmernimi vplivi (0,4–0,8 kg/ha) ter nizkimi (0,2–0,4 kg/ha) in zanemarljivimi pričakovanimi vplivi (0–0,2 kg/ha). Značilne obremenitve podzemnih voda s pesticidi so pričakovane v razmerah izredno visoke ranljivosti podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih brez zaščitnih krovnih plasti, z zelo hitrim spiranjem vsakega presežka do gladine podzemne vode ob deževjih in hitrega širjenja onesnaževala. VO Donave Na podlagi te ocene je najbolj kritičnih pet območij VTPodV (Preglednica 2-140) na vzhodnem delu VO Donave (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino). Preglednica 2-140: Izračunani delež aktivnih snovi prodanih pesticidov snovi (kritični delež), ki lahko povzroči prekomerno onesnaževanje celotnega VTPodV Šifra Ime VTPodV Kritični delež prodanih aktivnih snovi VTPodV 4016 Murska kotlina 0,2 % 3012 Dravska kotlina 0,5 % 4017 Vzhodne Slovenske gorice 0,7 % 1003 Krška kotlina 0,7 % 3015 Zahodne Slovenske gorice 0,8 % VO Jadranskega morja Iz omenjenega prikaza je razvidno, da je verjetna poraba aktivnih snovi razmeroma nizka, pri čemer je najpomembnejša v Vipavski dolini na območju VTPodV Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota (KARTOGRAFSKA PRILOGA 50: Prodaja aktivnih snovi sredstev za varstvo rastlin na kmetijsko površino). Iz omenjene ocene sledi, da količina prodanih najpomembnejših aktivnih snovi pesticidov v splošnem ne more ogrožati doseganja okoljskih ciljev pri uporabi temeljnih ukrepov. 2.4.2.2 Prikaz obremenitev in presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na stanje podzemnih voda Hidromorfološke obremenitve na podzemno vodo so tiste obremenitve, ki povzročajo spremenjen hidrološki režim podzemne vode (predvsem količino in dinamiko toka podzemne vode ter njegovo povezavo s površinskimi vodami). Zaradi hidromorfoloških obremenitev lahko posredno pride tudi do obremenjevanja vode z onesnaževali oziroma do sprememb kemijskih značilnosti vode. Še posebej, če se zaradi spremembe hidrodinamskih razmer spremenijo tudi hidrogeokemijske razmere. 230 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Hidrološke obremenitve Kot hidrološke obremenitve obravnavamo obremenitve, ki posredno ali neposredno spreminjajo naraven hidrološki režim, na primer odvzemi vode za različne rabe, sprememba gladine podzemne vode zaradi akumulacij, dreniranje podzemne vode za povečanje stabilnosti tal (plazovitost), odvodnjevanje utrjenih urbaniziranih površin, zadrževanje poplavnih vod in podobno. Glavne hidrološke obremenitve na stanje podzemne vode predstavlja izkoriščanje podzemne vode za oskrbo s pitno vodo. Hidrološke obremenitve predstavlja tudi izkoriščanje podzemne vode za namakanje in zalivanje, odvzem toplote iz načrpane podzemne vode, odvzem termalne vode iz globokih vodonosnikov za balneološke namene ter druge namene. Hidrološke obremenitve na podzemno vodo so predvsem raba vodnih količin v različne namene. Najpomembnejši parametri, uporabljeni v analizi obremenitev in vplivov zaradi rabe vode, so: - porabljeni delež celotne razpoložljive količine podzemne vode, - normna poraba glede na potencialne zaloge podzemne vode, - poraba vode na prebivalca. Odvzemi podzemne vode Glavne hidrološke obremenitve na stanje podzemne vode predstavlja izkoriščanje podzemne vode za oskrbo s pitno vodo, za namakanje in zalivanje ter tehnološke namene, ki so zajeti v normo porabe na prebivalca. Druge obremenitve so še odvzemi termalne vode iz globokih vodonosnikov za odvzem toplote, balneološke ter druge namene. Za območja, kjer so odvzemi za glavne porabnike, ali potrebe po vodi danes in v letu 2015, v deležu manj kot 1/3 ocenjenega potenciala, je ocenjeno, da je majhna verjetnost, da bi prišlo do značilnih obremenitev ter do slabega stanja ali nezmožnosti doseganja okoljskih ciljev zaradi odvzemov. Potencial virov podzemne vode je bil ocenjen kot produkt infiltracije (obnavljanja) in privzetega koeficienta izkoristljivosti. Za oceno višine infiltracije in površinskega odtoka je bil uporabljen Kennessyev pristop, ki ga je opisal Barazzuoli idr. (1986). Ta pristop je bil prilagojen in razvit za slovenske razmere z zapletenejšim postopkom, ki je opisan v izvornem poročilu »Nacionalna baza hidrogeoloških podatkov za opredelitev teles podzemne vode Republike Slovenije – december 2004«. Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge pa ni ustrezen kazalec za odvzeme vode iz globokih vodonosnikov (zaprti vodonosniki in termalni vodonosniki, kjer še ni uporabnih ocen potencialnih zalog ter ustreznih podatkov o režimu gladin podzemne vode ali monitoringa), iz vodonosnih sistemov z zelo heterogeno razporeditvijo vodnih zalog (slabo prepustni vodonosni sistemi z lokalno omejenimi vodonosniki ter kraški 231 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja vodonosniki) ter za območja s slabo razvitostjo virov podzemne vode in oskrbnih sistemov (vododeficitarna območja). Vsi odvzemi iz globokih vodonosnikov so privzeti kot možni viri značilnih obremenitev lokalno, če ni zagotovljenega vračanja vode ali podatkov o dolgoročnem trendu gladine podzemne vode. VO Donave Sedanja norma porabe vode na prebivalca presega tretjino potencialnih zalog na štirih VTPodV: Vzhodne Slovenske gorice (61 %), Haloze in Dravinjske gorice (38 %), Zahodne Slovenske gorice (38 %) in Vzhodne Alpe (34 %). Prva tri VT so tudi uvrščena v vododeficitarna območja vzhodnega dela Republike Slovenije. VTPodV Goričko, ki je tudi opredeljeno kot vododeficitarno, sicer kaže razmeroma visoke potencialne zaloge, a sta druga parametra hidrogeološkega potenciala, dosegljivost in izkoristljivost, nizka, kar zahteva poseben pristop k načrtovanju oskrbe z vodo (tudi zaradi razpršenosti naselij in naravnega kemijskega ozadja podzemnih vod v zaprtih peščenih vodonosnikih). Za območje Vzhodnih Alp lahko ocenjujemo, da razpoložljive količine vode niso ogrožene, kljub tretjinskemu deležu zajetosti potencialnih zalog. Dejanske potencialne zaloge so verjetno podcenjene zaradi pomembnega deleža razpoložljivih zalog v vrhnjih preperinskih nanosih. Hidrološke obremenitve pričakujemo zaradi odvzemov podzemne vode za oskrbo s pitno vodo na VTPodV Vzhodne Slovenske gorice, Haloze in Dravinjske gorice ter Zahodne Slovenske gorice. Ugotovljeno je povečevanje potreb po izkoriščanju podzemne vode iz globokih vodonosnikov za nadomeščanje oskrbe z vodo iz prekomerno obremenjenih plitvih vodonosnikov Dravske kotline in Murske kotline ter povečevanje potreb po izkoriščanju termalne vode, pri čemer se ne uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija (izkoristki toplotne energije so premajhni, vračanje vode v vodonosnik še ni razvito). V letu 2007 je bilo v površinske reke odvedeno skupno približno 1,5 milijona m3 odpadne termalne vode, v letu 2008 pa približno 2,1 milijona m3. Večinski prejemnik je potok Ledava, ki se izliva v reko Muro. Povprečna letna temperatura odpadne vode je med 27 in 30 °C. Izkoristki toplotne energije so v razponu od 27,3 do 93,9 %, z aritmetično vrednostjo le 61,5 %. Značilne obremenitve so ugotovljene na režim gladine podzemne vode zaradi odvzemov iz 2. vodonosnika na območju VTPodV Dravska kotlina ter 3. termalnega vodonosnika na območju VTPodV Murska kotlina. VO Jadranskega morja Kazalci sedanje in bodoče porabe vode na prebivalca ne presegajo tretjine potencialnih zalog na nobenem od VTPodV (Preglednica 2-141). Prihodnja normna poraba je izračunana iz podaljšanja trenda iz obdobja 1921–2006 po eksponencialni enačbi (Rikanovič idr., 2008). Taka ocena je na varni strani glede potreb po pitni vodi. 232 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Normna poraba (m3/s) 2015 Delež (zahteve po vodi/potencialne zaloge) (%) 2015 0,33 12,2 116.158 128.939 0,366 13,5 6,02 0,28 4,7 99.769 110.747 0,314 5,2 4,44 0,05 1,1 17.676 19.621 0,056 1,3 Število prebivalcev (2015) 2,70 Število prebivalcev Delež (zahteve po vodi/potencialne zaloge) (%) Obala in Kras z Brkini Goriška brda in TrnovskoBanjška planota Julijske Alpe v povodju Soče Normna poraba (m3/s) Ime VTPodV Ocena potencialnih zalog (m3/s) Preglednica 2-141: Primerjava potreb po vodi glede na potencialne zaloge Primerjava kaže, da pričakovane večje potrebe po vodi ne predstavljajo kritičnih obremenitev (33 %) na potencialne zaloge podzemne vode. Kljub temu bo ostalo območje VTPodV Obala in Kras z Brkini vododeficitarno zaradi prevladujoče kraške narave vodonosnikov ter na drugem mestu flišnih kamnin, kjer sta dosegljivost in izkoristljivost zalog podzemne vode omejena. Za ta območja so predvideni že obstoječi dopolnilni ukrepi v programu za vododeficitarna območja. Morfološke obremenitve Kot morfološke obremenitve obravnavamo obremenitve, ki posredno ali neposredno spreminjajo naravne morfološke razmere (npr. sprememba struge in infiltracijske površine, utrjevanje brežin s prekinitvijo povezave med površinsko in podzemno vodo, melioracijske površine z dreniranjem in zniževanjem gladine podzemne vode). Močan vpliv na količinsko stanje imajo lahko tudi obremenitve s hidrotehničnimi posegi, predvsem na območju VT Murska kotlina in Dravska kotlina. Regulacija strug ali pa odlaganje materiala zaradi upočasnitve toka lahko povzročita zmanjševanje infiltracije rek in potokov, ki napajajo aluvialni vodonosnik in posredno tudi globlje vodonosnike. Urejanje strug in melioracije V začetni opredelitvi VTPodV je bilo preverjeno, kje se lahko pričakuje pomembne obremenitve na količinsko stanje tudi zaradi posegov urejanja voda. Ugotovljena je bila predvsem značilna povezava med deleži melioracijskih površin in gostote umetnih kanalov z negativnimi trendi gibanja gladin podzemne vode v državnem monitoringu količinskega stanja. Na podlagi tega so bila opredeljena VT s pričakovanimi zanemarljivimi, zmernimi, pomembnejšimi obremenitvami ali obremenitvami s pričakovanimi močnimi ali prekomernimi vplivi. 233 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Donave Obremenitve na VTPodV zaradi melioracij so lahko prisotne predvsem na območjih Murska kotlina (18,3 % osuševalnih površin), Krška kotlina (12,2 %), Vzhodne Slovenske gorice (11,4 %) in Zahodne Slovenske gorice (10,2 %). Obremenitve na VTPodV zaradi regulacij in drugih ureditev površinskih voda so lahko prisotne predvsem na območjih VTPodV Murska kotlina (gostota kanalov: 0,17 km/km2), Savska kotlina in Ljubljansko barje (0,14 km/km2), Dravska kotlina (0,09 km/km2), Savinjska kotlina (0,08 km/km2) in Zahodne Slovenske gorice (0,06 km/km2). VO Jadranskega morja Glavne morfološke obremenitve izhajajo iz spremenjenosti vodnih zemljišč rek (regulacije, utrditve brežin, poglabljanje struge zaradi pomanjkanja plavin in podobno, gradnja pregrad in druge), ki posledično spreminjajo stik med površinsko in podzemno vodo, vplivajo na raven podzemne vode in tudi kemijsko stanje podzemnih voda. Najpomembnejša kazalca v uporabljeni analizi obremenitev sta gostota umetnih kanalov (do 0,0315 km/km2) ter delež površine melioracij na območju VTPodV (do 1,7 %). Oba kazalca kažeta, da so pričakovane obremenitve nizke do zanemarljive. Značilni vplivi so lahko na lokalno omejenih območjih (npr. obalno območje: vodonosna sistema aluvialnih zasipov Badaševice in Rižane). 2.4.2.3 Povzetek obremenitev in presoje vplivov človekovega delovanja na stanje voda Okoljski problemi na vodnih telesih podzemnih voda v slabem kemijskem stanju, za katere na podlagi analize obremenitev in vplivov na podzemne vode ugotavljamo, da ogrožajo doseganje dobrega stanja podzemnih voda do leta 2015, so povzeti v spodnji preglednici (Preglednica 2-142). Preglednica 2-142: Pregled regionalnih okoljskih problemov na VTPodV, za katere je ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do 2015. VTPodV Okoljski problem Razlog nitrat 1) na več kot polovici merilnih mest presežene Savinjska kotlina vrednosti (2004-2008), 2) negotov trend nitrat 1) prekomerno onesnažen pretežni del vodnega telesa + negotov trend, 2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO pesticidi 1) na šestih merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v Dravska kotlina prekoračenih vrednostih (2004-2008), 2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO količinsko stanje 1) negotovost za količinsko stanje 2. vodonosnika zaradi povečevanja odvzemov za nadomeščanje oskrbe iz onesnaženega 1. vodonosnika nitrat 1) negotovost trenda, Murska kotlina 2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO 234 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VTPodV Okoljski problem količinsko stanje termalnega vodonosnika Razlog 1) negotovost zaradi pomanjkanja podatkov monitoringa, znani posegi rudarjenja zalog, zniževanje tlakov, rastoče potrebe po vodi, negospodarno izkoriščanje Lokalni okoljski problemi so tisti problemi, ki so bili v obravnavanem obdobju (20022008) zaznani na posameznih merilnih mestih ali delu vodnega telesa podzemnih voda, kjer so vodni in kopenski ekosistemi ter človekova raba podzemnih voda odvisni od dela vodnega telesa podzemne vode (Preglednica 2-143, Preglednica 2-145). Preglednica 2-143: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. Okoljski Razlog VTPodV problem nitrat 1) OVDOC 2015 – okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi v VTPV v VT Paka Skorno-Šmartno, VT Savinja Letuš–Celje in VT Bolska Kapla–Latkova vas Savinjska kotlina pesticidi 1) drugi pesticidi (razen AT1 in DAT2) se pojavljajo v prekoračenih vrednostih na dveh merilnih mestih organska 1) organska topila so se od 2004-2008 na dveh merilnih topila mestih pojavila v prekoračenih vrednostih nitrat 3) z zmernim ekološkim stanjem (2006-2008) so VTPV: SI3VT359 kMPVT Drava Dravograd – Maribor , SI3VT930 kMPVT Drava Ptuj–Ormož (Borl/Ormož), SI3VT5172 kMPVT zadrževalnik Ptujsko jezero, SI36VT90 VT Dravinja Zreče–Videm (Videm pri Ptuju), SI38VT90 VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero– Ormož (Zamušani) in SI368VT9 VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec OVDOC 2015 - zadnja štiri VTPV verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev do 2015, medtem ko kMPVT Drava Ptuj Dravska kotlina Ormož ne bo dosegel okoljskih ciljev do 2015. pesticidi 1) možen neposreden prenos onesnaževal iz podzemne v površinske vode z EPV3 SI5000011 in SI5000011 Drava v neugodnem stanju 2) prekoračitev v letu 2004, 2005, 2006 v SI36VT90 VT Dravinja Zreče-Videm (Videm pri Ptuju); leta 2006 prekoračitev v SI38VT90 VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero-Ormož (Zamušani), katero je v obdobju 2006-2008 v zmernem ekološkem stanju (metolaklor) in do 2015 verjetno ne bo doseglo okoljskih ciljev (OVDOC 2015) organska 1) pojav prekoračene vrednosti organskih topil na enem topila merilnem mestu v letu 2004 nitrat 1) zmerno ekološko stanje (2006-2008) na VTPV SI432VT Kučnica, SI442VT91 Ledava zadrževalnik Ledavsko jezerosotočje z Veliko Krko, ki tudi verjetno ne bo doseglo okoljskih Murska kotlina ciljev do 2015 (OVDOC 2015); okoljskih ciljev do 2015 ne bodo dosegla (OVDOC 2015): SI432VT Kučnica, SI43VT30 Kučnica Mura Petanjci-Gibina in SI4426VT2 Kobiljanski potok državna meja-Ledava 235 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Okoljski problem pesticidi VTPodV organska topila, vsota LHCH4 nitrat Savska kotlina in Ljubljansko barje pesticidi organska topila nitrat Krška kotlina pesticidi pesticidi Dolenjski kras PCB Haloze in Dravinjske gorice, Zahodne Slovenske gorice Vzhodne Slovenske gorice 1 EPV …………….. AT …………. …. 3 DAT ………...... 4 LHCH ………….. 2 236 nitrat, pesticidi pesticidi Razlog 1) na petih merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v prekoračenih vrednostih (2004-2008), 2) v slabem stanju tudi podzemna voda v VVO, 3) prekoračitev v letu 2005 SI434VT9 Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero–Gibina (Pristava) 1) močno onesnaženje na območju Rakičana 1) Razmeroma visoke vrednosti 2) OVDOC 2015 – okoljski cilji ne bodo doseženi v VTPV SI123VT Sora in verjetno ne bodo doseženi v VTPV SI132VT7 Kamniški Bistrici Študa–Dol, SI14VT97 Ljubljana Moste-Podgrad, SI1326VT Pšata. 1) Neugodno stanje EPV1 na območju Ljubljanskega barja (Prestor et al., 2009), 2) drugi pesticidi (razen AT2 in DAT3) se pojavljajo v prekoračenih vrednostih na dveh mestih, 3) v letu 2005 prekoračitev v VTPV SI132VT7 Kamniški Bistrici Študa–Dol 1) organska topila se na petih merilnih mestih pojavljajo v prekoračenih vrednostih (Ljubljansko, Kranjsko, MengeškoDomžalsko polje) 1) Razmeroma visoke vrednosti 2) v slabem stanju podzemna voda v VVO, 3) OVDOC 2015 - okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi zaradi onesnaženja s hranili na VTPV SI1VT913 Sava Krško– Vrbina (Brežice) 1) v najneugodnejši napovedi trenda bo izhodiščna točka dosežena pred letom 2012, 2) prekoračitev v letu 2002 VTPV SI1VT913 Sava Krško– Vrbina (Brežice) in v letu 2002 v VTPV SI1VT930 Sava mejni odsek (Jesenice na Dolenjskem), v obdobju 2006 do 2008 je stanje dobro 1) v slabem stanju podzemna voda v VVO (2004-2006) 2) na dveh merilnih mestih se pesticidi pojavljajo v prekoračenih vrednostih (2007-2008) 1) V letih 2002, 2004, 2005 in 2006 prekoračen na VTPV SI21602VT Krupa (Izvir) 1) metolaklor, skupni pesticidi in nitrati so tudi med kritičnimi onesnaževali, zaradi katerih so v zmernem ekološkem stanju VTPV SI36VT90 Dravinja Zreče–Videm (Videm pri Ptuju), SI364VT7 Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke in SI38VT90 Pesnica zadrževalnik Perniško jezero–Ormož (Zamušani), kjer tudi okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi do leta 2015 (OVDOC 2015) 1) prekoračitev standarda kakovosti na dveh merilnih mestih (2007, 2008) 2) v slabem stanju podzemna voda v VVO (2008) Kopenski ekosistem odvisen od podzemne vode atrazin desetilatrazin Lahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V prihodnjih nekaj letih lahko na dosedanje ocene doseganja okoljskih ciljev vplivajo še tekoče podrobnejše analize vplivov obremenitev podzemnih vod na ekološko stanje odvisnih površinskih vod in stanje odvisnih ekosistemov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi tistim VTpodV (Savska kotlina in Ljubljansko barje, Krška kotlina) ki imajo že danes sorazmerno visoke vrednosti nitratov. Zato je ključno, da se ustrezno upravlja vnos razpršenih in točkovnih virov. Vire najpomembnejših obremenitev po sektorjih našteva preglednica (Preglednica 2-144). Preglednica 2-144: Najpomembnejši okoljski problemi in viri obremenitev po sektorjih Okoljski problem Sektor Kmetijstvo Nitrat Poselitev Stara bremena (raba predvsem v kmetijstvu pred Atrazin in destilatrazin postopno prepovedjo atrazina 1998–2001) Kmetijstvo Skupna vsota pesticidov Promet (predvsem železniški) Poselitev VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja ni bilo zaznanih obremenitev in vplivov, ki bi ogrožali doseganje okoljskih ciljev. Nobeno telo podzemne vode ni v slabem stanju. Problematične so le točkovne obremenitve ali obremenitve omejene na manjših območjih. Ocenjeno je, da bodo okoljski cilji glede na vplive obremenitev doseženi. Manjša gotovost glede doseganja ciljev je bila privzeta zaradi nezadostnih podatkov za izdelavo statistično utemeljene napovedi trenda za podzemno vodo Goriških brd in Trnovsko-Banjške planote ter Obale in Krasa z Brkini. Okoljski problemi se pojavljajo mestoma ali na posameznih omejenih območjih. Velik del podzemne vode je na VO Jadranskega morja v visoko kakovostnem stanju in tudi v naravnem stanju. Za to vodo niso bila predvidena posebna oziroma strožja merila varovanja. Ohranitev takega visokega ali naravnega kakovostnega stanja in hkrati tudi razpoložljivih zalog vode za oskrbo v prihodnosti je ena pomembnejših nalog na tem območju v naslednjih letih. Lokalni okoljski problemi, ki so na podlagi analize obremenitev in vplivov na podzemne vode ugotovljeni kot pomembni in predstavljajo pomembne zadeve upravljanja na posameznih omejenih območjih (Preglednica 2-145). Preglednica 2-145: Pregled lokalnih okoljskih problemov na VTPodV. Lokalni Ime VTPodV okoljski Razlog problem Goriška brda in 1) Pojavi povišanih vrednosti (2004 - 2008) na dveh Trnovsko-Banjška nitrat merilnih mestih na Vrtojbenskem polju (prekomejni planota vodonosnik) 237 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ime VTPodV Obala in Kras z Brkini Lokalni okoljski problem količinsko stanje Razlog 1) povečan odvzem podzemne vode v poletnem (bolj sušnem) obdobju; izvir Rižane je na meji razpoložljivih zalog in zelo občutljiv na podnebne spremembe. 2.4.2.4 Povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike Negotovosti: - napoved vsebnosti nitrata do in po letu 2015: - nejasna korelacija med gibanjem nitrata in učinki dosedanjih ukrepov, - dosedanje učinke ukrepov je zelo težko slediti (dinamika obnavljanja, vplivi spremenljivih hidroloških razmer na koncentracije onesnaževal), - težko sledljivi učinki kmetijskih dodatnih ukrepov zajetih v Programu razvoja podeželja (v nadaljevanju PRP), - dejanska reprezentativnost nekaterih merilnih mest, - ocena lokalnih vplivov na mestih točkovnih virov onesnaževanja, - dolgoročna napoved stanja določenih globokih vodonosnikov, - napoved vplivov podnebnih sprememb. Vrzeli v podatkih: - poznavanje dejanskih presežkov dušika na kritičnih območjih, - prostorska razporeditev dejanske rabe pesticidov, - podatki in informacije o starih bremenih, - razpoložljivost zalog za posamezne vodonosnike, zlasti globoke in trendi vplivov dosedanjih posegov v vodni režim, - lokalne hidrodinamske meje in konceptualni modeli ekosistemov in površinskih vod odvisnih od podzemnih vod, - podatki o naravnih kemijskih ozadjih v geoloških plasteh in podzemni vodi, - razmeroma nizko število monitoring mest z enotnimi dolgimi časovnimi serijami opazovanj. Vrzeli v znanju: - učinki onesnaževal na ekosisteme, - razumevanje procesov, ki nastopajo pri prenosu onesnaževal (tla, nenasičena cona, razpadni produkti), - pojavi novih onesnaževal – malo projektov se ukvarja s prenosom farmacevtskih sredstev v podzemno vodo, - vpliv podnebnih sprememb na stanje podzemnih vod. Vrzeli v stanju tehnike: - razvoj tehnologije izkoriščanja in izkoriščanja termalne energije s toplotnimi črpalkami brez neželenih vplivov na okolje je prepočasen, - zastajanje razvoja reinjektiranja (vračanje vode v vodonosnik). 238 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5 Ekonomska analiza obremenjevanja voda Med človekovimi dejavnostmi, ki obremenjujejo vode, in stanjem voda obstaja medsebojna odvisnost. Dejavnosti vplivajo na stanje voda. Prav tako pa je od dobrega stanja voda odvisno tudi nemoteno opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Mnoge dejavnosti obremenjujejo vode in s tem povzročajo okoljske stroške in stroške vode kot naravnega vira. Za povračilo teh stroškov je predpisano plačevanje dajatev zaradi obremenjevanja voda. Zbrana sredstva so namenjena financiranju ukrepov, ki prispevajo k doseganju okoljskih ciljev, kot je npr. dobro stanje voda, kar koristi večini gospodarskih in drugih dejavnosti (Slika 2—59). Z ekonomskimi analizami se ugotavlja vplive na dobrobit družbe oziroma na blaginjo ljudi. Upoštevani morajo biti pozitivni vplivi, ko se blaginja poveča (koristi), in negativni vplivi, ki povzročijo zmanjšanje blaginje (stroški). Ti vplivi so lahko finančni (npr. izguba dohodka), okoljski (npr. izguba blaginje zaradi poslabšanja okolja) in socialni (npr. vplivi na zdravje ali zaposlenost). V ekonomskih analizah se vplivi obravnavajo s stališča družbe in ne s stališča lastnikov ali uporabnikov proizvodov in storitev (COWI, 2010). Namen Ekonomske analize obremenjevanja voda je prikazati pomen posameznih gospodarskih sektorjev za celotno gospodarstvo, povzeti njihove glavne obremenitve in primerjati plačila za obremenjevanje voda s stroški, ki jih dejavnosti povzročajo. Samo z ustreznim plačevanjem stroškov za obremenjevanje voda je možna trajnostna raba vodnih virov. Rezultati ekonomskih analiz obremenjevanja voda predstavljajo pomembno podporo pri sprejemanju odločitev na področju upravljanja voda. 239 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—59: Vsebine, obravnavane v ekonomskih analizah Poglavje 2.5 Ekonomska analiza obremenjevanja voda je sestavljeno iz podpoglavij. Uporabljena metodologija je natančno opisana v podpoglavju 2.5.1 METODOLOŠKI PRISTOP. Podpoglavje 2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA POMENA DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO OBREMENJEVANJE VODA vsebuje analizo prebivalstva, opis socioekonomskih značilnosti sektorjev in povzetek obremenjevanja voda, ki ga opisani sektorji povzročajo. Trendi in projekcije razvoja sektorjev so prikazani v podpoglavju 2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH VRST STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA. Najobsežnejše od vseh podpoglavji je podpoglavje 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA, kjer so opisani okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira po posameznih dajatvah in sektorjih ter finančni stroški storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V podpoglavju so predstavljeni tudi podatki o subvencijah storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, opisana sta poraba sredstev, zbranih s plačili okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z obremenjevanjem voda in Sklad za vode. V podpoglavjih 2.5.5 ANALIZA SREDSTEV, NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA in 2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR so predstavljena področja, kjer se pojavljajo težave s financiranjem ključnih nalog upravljanja voda. V podpoglavju 2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE so podane vrzeli in predlogi za izdelavo naslednje ekonomske analize obremenjevanja voda. 240 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.1 METODOLOŠKI PRISTOP 2.5.1.1 Osnovne definicije Osnovna pojma »obremenjevanje voda« in »storitve, povezane z obremenjevanjem voda«, sta definirana v Zakonu o vodah. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda (Zakon o vodah). Soritve, povezane z obremenjevanjem voda so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, državne in druge organe, ki opravljajo javno službo, ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo: - odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali - odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo (Zakon o vodah). OBREMENJEVANJE VODA (WATER USE) RABA VODA DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO BIOLOŠKE OBREMENITVE SPLOŠNA RABA VODA pitje, kopanje, potapljanje, drsanje,... (če raba ne zahteva uporabe posebnih naprav ali zgraditve objektov in naprav) DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO ONESNAŽEVANJE RAZPRŠENI VIRI ONESNAŽEVANJA onesnaževanje zaradi poselitve, kmetijstva,... TOČKOVNI VIRI ONESNAŽEVANJA Izpusti iz KČN, iz industrijskih ČN,... POSEBNA RABA VODA Raba vode za: lastno oskrbo s pitno vodo ali GJS, tehnološke namene, dejavnost kopališč, naravnih zdravilišč, pridobivanje toplote, namakanje, izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, pogon vodnega mlina, žage, gojenje vodnih organizmov, pristanišče in sidrišče, zasneževanje smučišč, proizvodnjo pijač, STORITVE, proizvodnjo električne energije v HE, odvzem POVEZANE Z naplavin,... OBREMENJEVANJEM VODA (WATER SERVICES) DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO DRUGE HIDROMORFOLOŠKE OBREMENITVE Slika 2—60: Dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda V Ekonomski analizi obremenjevanja voda za prvo načrtovalsko obdobje so bile kot storitve, povezane z obremenjevanjem voda, obravnavane vse dejavnosti, za katere se plačuje vodno povračilo, skladno z Uredbo o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) in dejavnosti za katere se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi 241 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja odvajanja odpadnih voda, skladno z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10). Za te dejavnosti je potrebno zagotoviti popolno povračilo okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira. Za vse navedene storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so bila analizirana plačila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira. Ocena povračila finančnih stroškov je podana le za dejavnosti gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Povračila finančnih stroškov ostalih storitev, povezanih z obremenjevanjem voda zaradi nedostopnosti podatkov, ni možno oceniti niti nanj ni možno vplivati. Seznam storitev, povezanih z obremenjevanjem voda bo v NUV za drugo načrtovalsko obdobje (2015–2021) dopolnjen z dejavnostmi, ki obremenjujejo vode, a za te obremenitve še ne plačujejo. Te dejavnosti bo v prihodnosti potrebno opredeliti. 2.5.1.2 Razdelitev podatkov na VO Podatki so bili v Ekonomski analizi obremenjevanja voda analizirani za vsako VO posebej. Izjemoma so zaradi nedostopnosti podatkov nekatere vrednosti podane za celotno območje Republike Slovenije. Podatki, uporabljeni v Ekonomski analizi obremenjevanja voda so se nanašali na občine ali na statistične regije ali na porečja. Za potrebe Ekonomske analize obremenjevanja voda so se podatki po spodaj opisani metodologiji pretvorili na raven VO. Razdelitev podatkov na VO na podlagi statističnih regij Podatki o številu prebivalcev, ki živijo na posameznem VO, delež števila prebivalcev, ki živijo na posameznem VO, podatki o bruto družbenem proizvodu in bruto dodani vrednosti, podatki o kmetijskih gospodarstvih in podatki o kmetijskih zemljiščih so bili razvrščeni na VO na podlagi deležev pripadnosti statističnih regij posameznemu VO, kot je prikazano v spodnji preglednici (Preglednica 2-146). Preglednica 2-146: Deleži statističnih regij, ki spadajo v posamezno VO (lastni izračuni IzVRS) VO Donave Statistična regija VO Jadranskega morja (%) (%) Pomurska statistična regija 100,00 0 Podravska statistična regija 100,00 0 Koroška statistična regija 100,00 0 Savinjska statistična regija 100,00 0 Zasavska statistična regija 100,00 0 Spodnjeposavska statistična regija 100,00 0 Statistična regija Jugovzhodna Slovenija 100,00 0 Osrednjeslovenska statistična regija 99,94 0,06 Gorenjska statistična regija 99,44 0,56 242 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Statistična regija Notranjsko-kraška statistična regija Goriška statistična regija Obalno-kraška statistična regija VO Donave (%) 62,48 3,00 0,22 VO Jadranskega morja (%) 37,52 97,00 99,78 Razdelitev podatkov na VO na podlagi občin Podatki o številu turističnih prenočitev, podatki o zavezancih za plačilo vodnega povračila in podatki o zavezancih za plačilo okoljske dajatve so bili razdeljeni na VO na podlagi pripadnosti občin posameznemu VO. Občine, katerih ozemlje leži na področju obeh VO, so uvrščene v tisto VO, v katerem leži večji del občine. Šifrant pripadnosti občin VO je bil izdelan na IzVRS septembra 2004 in posodobljen marca 2009. 2.5.1.3 Razvrstitev gospodarskih dejavnosti na sektorje Gospodarske dejavnosti, ki povzročajo obremenjevanje voda, so bile za potrebe ekonomske analize razvrščene v pet sektorjev (Preglednica 2-147). Razdelitev dejavnosti na sektorje je osnovana na Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2002, ki se ujema z evropsko klasifikacijo NACE Rev.1, in na Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) 2008, ki povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE.Rev.2 (Preglednica 2-148). Evropska klasifikacija NACE je skladna s klasifikacijo Združenih Narodov ISIC (»International Standard Industrial Classification of all Economic Activities«). Preglednica 2-147: Razvrstitev dejavnosti na sektorje Sektor SKD 2002 Kmetijstvo A, B Industrija C, D Energetika E (brez E41) Javne storitve E41, L, M, N, O, P Druge dejavnosti F, G, H, I, J, K SKD 2008 A B, C D E, O, P, Q, R, T F, G, H, I, J, K, L, M, N, S Preglednica 2-148: Razvrstitev dejavnosti po SKD, Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2002 in Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008 (SURS, 2002c) SKD 2002 SKD 2008 Področje Opis Področje Opis A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Ribištvo C Rudarstvo B Rudarstvo D Predelovalne dejavnosti C Predelovalne dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in D paro E Oskrba z elektriko, plinom, vodo Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in E odpadki; saniranje okolja F Gradbeništvo F Gradbeništvo 243 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja SKD 2002 Področje Opis Področje Trgovina; vzdrževanje in popravila G motornih vozil in izdelkov za G široko rabo H Gostinstvo I H I Promet, skladiščenje in zveze J J Finančno posredništvo K Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve K L M N L M N O P Q Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno delo Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem in proizvodnja za lastno rabo Eksteritorialne organizacije in združenja O P Q R S T U SKD 2008 Opis Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Gostinstvo Promet in skladiščenje Informacijske in komunikacijske dejavnosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno varstvo Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Druge storitvene dejavnosti Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Razvrstitev dejavnosti na sektorje je bila uporabljena za podatke, s katerimi je bil prikazan pomen posameznih sektorjev, za podatke o obremenjevanju voda in za podatke o plačilih za obremenjevanje voda. Razvrstitev na sektorje ni bila v celoti upoštevana le pri analizi podatkov o bruto dodani vrednosti, kjer so v sektor energetika vključeni podatki za skupini E40 in E41. Z uporabo enotne razvrstitve dejavnosti na sektorje je možno primerjati pomen posameznih sektorjev z njihovimi obremenitvami in plačili za te obremenitve. 2.5.1.4 Obdelava podatkov za analizo javne oskrbe s pitno vodo Analiza javne oskrbe s pitno vodo je bila izdelana na podlagi podatkov SURS (SURS, 2008e). Na razpolago so bili podatki o odvzemu in porabi pitne vode za obdobje od leta 1998 do leta 2008. Obravnavane količine so bile podane po porečjih in povodjih. Na podlagi tega so bili podatki uvrščeni v posamezno VO. Uporabljeni podatki so bili zbrani v dveh podatkovnih bazah, in sicer v podatkovni bazi za obdobje od 1998 do 2001 in v podatkovni bazi za obdobje od 2002 do 2008. Pri 244 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja usklajevanju obeh predpostavke. podatkovnih baz so bile upoštevane spodaj predstavljene Količine iz vodnih virov odvzete vode Pojma »meritve – SKUPAJ« (iz nove baze) in »skupaj zajete količine pitne vode« (iz stare baze) predstavljata količine iz vodnih virov odvzete vode za oskrbo s pitno vodo. Pri združevanju stare in nove baze na področju vodnih virov so bile upoštevane predpostavke, ki jih prikazuje spodnja preglednica (Preglednica 2-149). Preglednica 2-149: Primerjava stare in nove podatkovne baze SURS Ekonomska analiza Stara baza (SURS) obremenjevanja voda Podzemna voda Podtalnica Izviri Tekoče vode Naravna jezera Umetni zbiralniki vode Meteorne vode Umetne bogatitve Izviri studenci Površinska voda (potok, reka idr.) Jezero Akumulacija Nova baza (SURS) Podzemna voda Izviri podzemne vode, Izviri podzemne vode s površinskim dotokom Tekoče vode Naravna jezera Umetni zbiralniki vode Meteorne vode Umetne bogatitve Količine dobavljene vode Pojem »skupaj dobavljena voda« (stara baza) predstavlja količine enake količinam, ki jih dobimo, če od količin »meritve – Skupaj« (nova baza) odštejemo količine izgub. Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda so razdeljene na količine, oddane gospodinjstvom in na količine, oddane drugim uporabnikom. Pod druge uporabnike spadajo: »dejavnosti« in »dobavljena in neobračunana voda« iz nove baze in »industrija«, »za komunalne potrebe«, »drugo" in »drugim vodovodnim sistemom« iz stare baze. 2.5.1.5 Izdelava poglavja »Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z obremenjevanjem voda« Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je bila izdelana na podlagi podatkov o odvzemu vode in na podlagi podatkov o rabi vode za pridobivanje energije glede na odmero vodnega povračila ARSO za obdobje od leta 2002 do leta 2008 ter na podlagi podatkov ARSO o KČN in o obratovalnem monitoringu komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Uporabljeni so bili tudi podatki SURS o odvzemih vode za namakanje in o rabi pitne vode za gospodinjstva. Pri projekcijah so bile poleg 245 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja trendov upoštevane določene predpostavke in faktorji, ki vplivajo na obremenjevanje voda. 2.5.1.6 Preračun tolarskih vrednosti Kjer je bilo potrebno, so bile tolarske vrednosti preračunane po fiksnem menjalnem tečaju 239,64 SIT/EUR. 2.5.2 ANALIZA GOSPODARSKEGA OBREMENJEVANJE VODA POMENA DEJAVNOSTI, KI POVZROČAJO 2.5.2.1 Prebivalstvo Število prebivalcev Republike Slovenije se je v obdobju od leta 2000 do leta 2008 povečalo za 2 % in je leta 2008 znašalo 2.032.362. Število prebivalcev, ki živijo na VO Donave, je bilo ocenjeno na 1.787.980 prebivalcev. Število prebivalcev, ki živijo na VO Jadranskega morja, pa je bilo za leto 2008 ocenjeno na 244.380 prebivalcev (Preglednica 2-150). V celoti je bilo ocenjeno, da 88 % prebivalstva Republike Slovenije živi na VO Donave, 12 % pa na VO Jadranskega morja. Delež prebivalcev Republike Slovenije, ki živijo v mestnih naseljih, je približno 50 %. Povprečna velikost gospodinjstva v Republiki Sloveniji je 2,9 člana. Ta podatek pomembno vpliva na porabo pitne vode, ki ni odvisna le od števila prebivalcev, ampak tudi od števila gospodinjstev. Predvideno je, da se bo ob nespremenjenem številu prebivalcev poraba vode, pri zmanjšanju povprečne velikosti gospodinjstva, povečevala (SURS, 2002a; SURS, 2002b). Preglednica 2-150: Število prebivalcev v obdobju od leta 2000 do leta 2008 (SURS, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število prebivalcev 1.990.094 1.994.026 1.995.033 1.996.433 1.997.590 2.003.358 2.010.377 2.025.866 2.032.362 v Republiki Sloveniji Ocena števila prebivalcev 1.749.414 1.752.780 1.753.899 1.754.986 1.756.191 1.761.292 1.767.806 1.780.493 1.787.983 na VO Donave Ocena števila preb. na 240.680 241.247 241.135 241.447 241.399 242.066 242.572 245.373 244.380 VO Jadranskega morja 246 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za prebivalstvo Republike Slovenije je že dlje časa značilno upadanje stopnje rodnosti, ki je med najnižjimi v Evropi, značilen pa je tudi večji delež starejšega prebivalstva. Naravni prirast je od leta 1997 negativen, izjema je le zadnje obdobje od leta 2006. Omenjeno povečanje naravnega prirasta v zadnjih letih pa je najverjetneje le začasno (SURS, 2008b). Na podlagi podatkov o spreminjanju števila prebivalcev in starostni sestavi prebivalcev Republike Slovenije je v prihodnosti pričakovati močan negativen naravni prirast. Tudi priseljevanje tujih prebivalcev najverjetneje ne bo preprečilo upadanja števila prebivalcev Republike Slovenije v prihodnosti. VO Donave predstavlja 81 % površine Republike Slovenije, VO Jadranskega morja pa 19 % površine Republike Slovenije (površina Republike Slovenije: 20.273 km2, površina VO Donave: 16.381 km2, površina VO Jadranskega morja: 3.533 km2). Povprečna gostota prebivalstva v Republiki Sloveniji je leta 2008 znašala 100 prebivalcev/km2. Povprečna gostota prebivalstva na VO Donave je bila za leto 2008 ocenjena na 109 prebivalcev/km2, za VO Jadranskega morja pa na 63 prebivalcev/km2. 2.5.2.2 Gospodarstvo Glavna kazalca za prikaz gospodarskega pomena sektorjev, ki povzročajo obremenjevanje voda na posameznem VO, sta bruto dodana vrednost in zaposlenost. V nadaljevanju pa so predstavljene tudi osnovne značilnosti posameznih sektorjev. Kmetijstvo na VO Donave in na VO Jadranskega morja Ocenjeno je bilo, da je bilo leta 2007 na VO Donave 65.790 kmetijskih gospodarstev. Ocenjeno število kmetijskih gospodarstev na VO Jadranskega morja za leto 2007 znaša 9.550. Na VO Donave je v uporabi približno 431.420 ha kmetijskih zemljišč, na VO Jadranskega morja pa približno 57.350 ha kmetijskih zemljišč (leto 2007). Povprečna velikost kmetijskih površin na kmetijo na VO Donave je približno 6,6 ha/kmetijo, na VO Jadranskega morja je povprečna velikost kmetijskih površin na kmetijo približno 6,0 ha/kmetijo (SURS, 2007; lastni izračuni IzVRS). Energetika na VO Donave in na VO Jadranskega morja V Republiki Sloveniji se je proizvodnja energije v obdobju od leta 2000 do leta 2008 povečala za približno 15 %. V letu 2008 je bila proizvodnja električne energije iz nuklearne elektrarne Krško 5.970 GWh (42%) iz hidroelektrarn 3.511 GWh (24%) in iz termoelektrarn 4.868 GWh (34%) brez upoštevanja kogeneracije (ELES, 2008). Nuklearna elektrarna Krško obratuje od leta 1983 z električno močjo 676 MW. Na podlagi pogodbe med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške se 50 % proizvedene električne energije dobavlja hrvaškemu elektrogospodarstvu. Nuklearna elektrarna Krško 247 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja letno proizvede nekaj več kot 5 TWh električne energije in je eden od stebrov slovenskega elektroenergetskega sistema. Projektirana življenjska doba elektrarne je do leta 2023 (NEP, 2004). Na VO Donave je večina hidroenergije proizvedene v elektrarnah na Dravi in Savi. Na VO Jadranskega morja je večina hidroenergije proizvedene v elektrarnah na Soči. V Republiki Sloveniji obstaja še nekaj neizkoriščenih vodnih potencialov; in sicer na porečjih in povodjih, ki so že bila predmet raziskav in jih bo potrebno v prihodnje temeljito preučiti. Energetski bruto potencial slovenskih rek je ocenjen na 19.400 GWh/leto. Tehnično razpoložljivega potenciala je 9.100 GWh/leto, ekonomsko upravičenega pa med 7.000 in 8.500 GWh/leto. V letu 2004 je bilo izkoriščeno 3.970 GWh/leto ali približno 50 % ekonomsko razpoložljivega potenciala (NEP, 2004). Javne storitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja Med dejavnosti javnih storitev spadajo: - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, - izobraževanje, - zdravstvo in socialno varstvo, - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo. Druge dejavnosti na VO Donave in na VO Jadranskega morja V sektor druge dejavnosti so vključene dejavnosti gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, promet in skladiščenje, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti in druge storitvene dejavnosti. Pomembna panoga slovenskega gospodarstva je tudi turizem. Turizem sestavljajo različne storitve in produkti, ki jih uporabljajo obiskovalci med turističnim potovanjem (MG, 2010c). Določena dejavnost je lahko del turizma ali pa tudi ne, odvisno od porabnika (MG, 2010c). Zato je težko natančno definirati vse dejavnosti, ki spadajo v sklop turizma. V Ekonomski analizi obremenjevanja voda so dejavnosti turizma zajete v sektorju javne storitve in v sektorju druge dejavnosti. V sektorju javne storitve so zajete naslednje dejavnosti, povezane s turizmom: - dejavnost marin, - dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier in - dejavnost smučarskih centrov. V sektorju druge dejavnosti sta zajeti naslednji dve dejavnosti, povezani s turizmom: - obratovanje žičnic in - gostinstvo (nastanitvene dejavnosti, dejavnosti strežbe jedi in pijač). 248 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V letu 2009 je bilo v Republiki Sloveniji 8.300.000 turističnih prenočitev. Od tega približno 5.700.000 turističnih prenočitev na VO Donave in približno 2.600.000 turističnih prenočitev na VO Jadranskega morja (SURS, 2010a). Tuji turisti so v letu 2009 v Republiki Sloveniji skupaj potrošili 1.7 milijard EUR (MG 2010b). Dodana vrednost dejavnosti turizma je leta 2006 predstavljala 4 % skupne bruto dodane vrednosti v Republiki Sloveniji (MG, 2010c). Dejavnosti turizma pa imajo tudi posreden vpliv na mnoge druge dejavnosti. Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost na VO Donave in na VO Jadranskega morja »Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije na proizvodnjo ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka« (SURS, 20011b). »Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, povečani za davke na proizvode in storitve in zmanjšani za subvencije po proizvodih in storitvah« (SURS, 20011b). Bruto domači proizvod je na VO Donave in na VO Jadranskega morja v obdobju od leta 2000 do leta 2008 močno naraščal. Leta 2000 je bruto domači proizvod na VO Donave znašal 16.243 milijonov EUR, leta 2008 pa že 32.877 milijonov EUR. Na VO Jadranskega morja je bruto domači proizvod narasel z vrednosti 2.238 milijonov EUR leta 2000, na 4.427 milijonov EUR leta 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011c). Na VO Donave je za sektor druge dejavnosti značilna naraščajoča in daleč najvišja bruto dodana vrednost. K visoki bruto dodani vrednosti omenjenega sektorja prispevajo predvsem dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (34 %) ter dejavnosti trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (24 %). Sektorju druge dejavnosti sledita sektor industrija in sektor javne storitve. Sektorja kmetijstvo in energetika pa imata na obravnavanem območju nizko bruto dodano vrednost (Preglednica 2-151, Slika 2—61, Slika 2—62). Preglednica 2-151: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) BDV po posameznih 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 sektorjih (Mio EUR) Kmetijstvo 476 490 594 485 564 600 569 667 726 Industrija 3.809 4.261 4.636 5.117 5.360 5.473 5.862 6.485 6.611 Energetika 391 471 554 572 656 702 752 786 900 Javne storitve 2.801 3.216 3.497 3.831 4.171 4.469 4.709 4.922 5.400 249 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja BDV po posameznih sektorjih (Mio EUR) Druge dejavnosti Skupaj 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 6.666 7.447 8.448 9.321 10.143 10.969 12.117 13.885 15.224 14.143 15.885 17.729 19.327 20.893 22.213 24.009 26.745 28.862 16.000 14.000 BDV (Mio EUR) 12.000 10.000 Kmetijstvo 8.000 Industrija 6.000 Energetika 4.000 Javne storitve 2.000 Druge dejavnosti 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—61: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—62: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) Podobno je tudi na VO Jadranskega morja, za sektor druge dejavnosti značilna naraščajoča in daleč najvišja bruto dodana vrednost. K visoki bruto dodani vrednosti 250 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja omenjenega sektorja prispevajo predvsem dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, promet, skladiščenje in zveze ter dejavnosti trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Sektorju druge dejavnosti sledita sektor javne storitve in sektor industrija. Sektorja kmetijstvo in energetika pa imata tudi na tem VO nizko bruto dodano vrednost (Preglednica 2-152, Slika 2—63, Slika 2—64). Preglednica 2-152: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) BDV po posameznih 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 sektorjih (Mio EUR) Kmetijstvo 58 60 74 64 74 80 77 93 Industrija 452 515 557 605 626 638 684 763 Energetika 34 42 48 49 58 59 66 68 Javne storitve 428 482 528 585 642 679 717 730 Druge dejavnosti 977 1.079 1.211 1.290 1.391 1.489 1.634 1.942 Skupaj 1.949 2.178 2.417 2.593 2.792 2.946 3.179 3.597 2006b; 2008 97 758 81 771 2.177 3.883 2.000 Mio EUR 1.500 Kmetijstvo Industrija 1.000 Energetika Javne storitve 500 Druge dejavnosti 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Slika 2—63: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) 251 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—64: Bruto dodana vrednost po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2006b; SURS, 2011a; lastni izračuni IzVRS) Zaposlenost na VO Donave in na VO Jadranskega morja Deleži zaposlenih v posameznem sektorju iz preglednice (Preglednica 2-153) veljajo za Republiko Slovenijo. Predvideva se, da je razmerje tudi na VO Donave in na VO Jadranskega morja podobno. Največ ljudi zaposluje sektor druge dejavnosti (več kot 40 %). Četrtina ljudi je zaposlenih v sektorju industrija, malo več kot 20 % pa v sektorju javne storitve. Za sektor kmetijstvo je značilen trend zniževanja zaposlenosti, zaposluje manj kot 10 % ljudi, sektor energetika pa manj kot 1 % ljudi (Slika 2—65). Leta 2006 je bilo v turizmu zaposlenih 32.885 ljudi, to je 3,5 % vseh zaposlenih in samozaposlenih v Republiki Sloveniji (MG, 2010c). Zaposlenost v dejavnostih turizma je zajeta v sektorju javne storitve in v sektorju druge dejavnosti. Preglednica 2-153: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki Sloveniji (SURS, 2008d) Zaposlenost po posameznih 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 sektorjih (%) Kmetijstvo 10,9 10,5 10,2 10,0 9,5 9,0 8,6 Industrija 27,9 27,3 27,0 26,4 25,6 25,1 24,3 Energetika 0,9 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 Javne storitve 20,0 20,5 21,0 21,4 21,5 21,1 21,0 Druge dejavnosti 40,4 40,8 40,9 41,4 42,5 43,9 45,3 252 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—65: Deleži zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) po sektorjih v Republiki Sloveniji v letu 2008 (SURS, 2008d) 2.5.2.3 Obremenjevanje voda V nadaljevanju so navedeni potencialni viri obremenitev voda, ki jih povzročajo posamezni sektorji, predstavljeni so podatki o iztokih ter o rabi vode in odvzemu naplavin na posameznem VO. Podrobneje pa je obremenjevanje voda na posameznem VO opisano v poglavju 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda. Kmetijstvo na VO Donave in na VO Jadranskega morja Sektor kmetijstvo obremenjuje vode predvsem zaradi spiranja hranil in FFS s kmetijskih površin in zaradi izpustov odpadnih vod z večjih kmetij. Potencialna obremenitev so tudi odvzemi vode za namakanje in za ribogojnice. Ribogojnice lahko povzročajo onesnaževanje voda in biološke obremenitve. Namakanje kmetijskih zemljišč se izvaja z velikimi hidromelioracijski sistemi in z manjšimi namakalnimi sistemi, ki jih imajo v lasti posamezna kmetijska gospodarstva (Jerič in sod., 2008). Hidromelioracije predstavljajo predvsem hidromorfološke obremenitve. Zaradi tehnološke neustreznosti sistemov lahko prihaja do velike porabe vode. Hidromelioracije vplivajo na prerazporejanje količin, posledično pa povzročajo tudi onesnaževanje zaradi vnosa hranil in pesticidov v tla. Skrb nad hidromelioracijskimi sistemi je leta 1996 ponovno prevzela država, ki je tudi lastnik velikih hidromelioracijskih sistemov. Sistem upravljanja in rednega vzdrževanja je organiziran kot javna služba, upravljavci pa so izbrani na javnih razpisih. V letu 2007 je bilo v Republiki Sloveniji 5 upravljavcev velikih hidromelioracijskih sistemov. Država, kot lastnik infrastrukture hidromelioracijskih sistemov, financira stroške upravljanja. Sredstva za delovanje in vzdrževanje sistemov pa zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih 253 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja zemljišč znotraj melioracijskega območja v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč. MKGP vodi evidenco o melioracijah kmetijskih zemljišč, to je Kataster melioracijskih sistemov in naprav (KatMeSiNa). V Republiki Sloveniji je evidentiranih 630 velikih hidromelioracijskih sistemov. Aktualni veliki hidromelioracijski sistemi vključujejo približno 95.000 ha zemljišč, to je približno 20 % kmetijskih zemljišč. Od tega je okrog 15.000 ha velikih namakalnih sistemov, približno 80.000 ha pa velikih osuševalnih sistemov (Jerič in sod., 2008). Na podlagi PRP Republike Slovenije se iz javnih sredstev financira izgradnja in dograditev velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve obstoječih hidromelioracijskih sistemov in vzpostavitev izobraževalno – demonstracijskih centrov za namakanje. Pri financiranih ukrepih je poudarek na tehnologijah za zmanjševanje porabe vode (kapljično namakanje in namakanje z razpršilci) ter zmanjšanje vnosa hranil in pesticidov. Industrija na VO Donave in na VO Jadranskega morja Potencialne obremenitve sektorja industrija so predvsem izpusti industrijskih odpadnih vod, onesnaževanje zaradi dejavnosti rudarstva ter odvzemi vode in naplavin, obstaja pa tudi možnost incidentnih izlitij. Energetika na VO Donave in na VO Jadranskega morja Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Republiki Sloveniji. Dejavnosti sektorja energetika pomembno vplivajo na obremenjevanje voda; in sicer v smislu rabe naravnih virov, povzročajo pa tudi toplotno obremenjevanje, evtrofikacijo, zaprojanje in zamuljevanje, kopičenje onesnaževal, spremembo vodnih režimov itd. Javne storitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja Dejavnosti sektorja javne storitve, ki bi lahko pomenile obremenitev za vode, so predvsem odvzemi vode za oskrbo s pitno vodo, izpusti iz KČN, neposredni izpusti odpadne vode zaradi poselitve in odlaganje komunalnih odpadkov. Druge dejavnosti na VO Donave in na VO Jadranskega morja Glede obremenjevanja voda so pomembne predvsem dejavnosti prometa in gradbeništva. Dejavnosti prometa vplivajo na obremenjevanje predvsem zaradi onesnažene meteorne vode s cest in možnosti incidentnih izlitij. Pomorski promet zaradi izpusta balastnih vod iz tovornih ladij vpliva tudi na vnos tujerodnih organizmov, možna pa so tudi incidentna izlitja. Možno obremenitev zaradi dejavnosti gradbeništva predstavlja tudi odvzem naplavin. 254 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Onesnaževanje voda Iztoki industrijske in komunalne odpadne vode s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave in na VO Jadranskega morja Analiza iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi je bila izvedena na podlagi podatkov o emisijskem monitoringu ARSO (ARSO, 2007a). V spodnjih preglednicah (Preglednica 2-154 in Preglednica 2-155) so predstavljeni podatki o iztokih komunalne in industrijske odpadne vode na posameznem VO v letu 2007. V številu iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi so zajeti vsi iztoki, kjer je presežena vrednost vsaj enega parametra. Preglednica 2-154: Iztoki na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) Število Število iztokov s preseženimi Delež iztokov s preseženimi Sektor iztokov mejnimi vrednostmi mejnimi vrednostmi (%) Kmetijstvo 11 8 2,2 Industrija 534 159 44,2 Energetika 27 5 1,4 Javne 321 129 35,8 storitve Druge 178 59 16,4 dejavnosti Skupaj 1071 360 100,0 Preglednica 2-155: Iztoki na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) Število iztokov s Število Delež iztokov s preseženimi Sektor preseženimi mejnimi iztokov mejnimi vrednostmi (%) vrednostmi Kmetijstvo 1 1 2,2 Industrija 67 17 37,0 Javne storitve 63 16 34,8 Druge dejavnosti 40 12 26,1 Skupaj 171 46 100,0 Kot je razvidno iz slike (Slika 2—66), sta za največji delež izpustov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave odgovorna sektorja industrija in javne storitve. 255 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—66: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Donave v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) Tudi na VO Jadranskega morja (Slika 2—67), sta za največji delež izpustov s preseženimi mejnimi vrednostmi odgovorna sektorja industrija in javne storitve. Pomemben delež prekomernih izpustov pa prispeva tudi sektor druge dejavnosti. Slika 2—67: Delež iztokov s preseženimi mejnimi vrednostmi na VO Jadranskega morja v letu 2007 (ARSO, 2007a; lastni izračuni IzVRS) Enote obremenitve na VO Donave in na VO Jadranskega morja Analiza števila enot obremenitve je bila izvedena na podlagi podatkov o plačilu okoljske dajatve za obdobje 2002–2008, ARSO (ARSO, 2008b). Podatki o enotah obremenitve za komunalno odpadno vodo za leto 2007 in leto 2008 so izračunani na podlagi odmere in cene za enoto obremenitve. Za leti 2004 in 2005 podatki o enotah obremenitve za komunalno odpadno vodo niso bili na voljo, niti jih ni bilo mogoče izračunati na podlagi odmere in cene za enoto obremenitve. 256 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pri enotah obremenitve gre za vsoto vsega onesnaževanja na iztokih, glede na parametre, ki so določeni v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) oziroma v prej veljavnih uredbah. Število enot obremenitve zaradi industrijske in komunalne odpadne vode se je na VO Donave od leta 2002 več kot razpolovilo (Preglednica 2-156, Slika 2—68). Preglednica 2-156: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Število EO po 2002 2003 2007 2008 posameznih sektorjih Kmetijstvo 12.102 23.525 18.424 12.426 Industrija 995.101 944.583 102.485 84.381 Energetika 1.528 2.947 2.703 1.929 Javne storitve 1.665.666 1.557.589 937.013 920.666 Druge dejavnosti 24.240 29.883 9.198 7.504 Skupaj 2.698.638 2.558.528 1.069.823 1.026.905 1.800.000 1.600.000 Število enot obremenitve 1.400.000 1.200.000 Kmetijstvo Industrija Energetika Javne storitve Druge dejavnosti 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—68: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) 90 % vseh enot obremenitve povzročajo na VO Donave dejavnosti sektorja javne storitve. Dejavnosti sektorja industrija so odgovorne za 8 % enot obremenitev. Ostali sektorji prispevajo zelo majhen delež enot obremenitve (Slika 2—69). 257 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—69: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Tudi na VO Jadranskega morja se je število enot obremenitve zaradi industrijske in komunalne odpadne vode od leta 2002 postopoma zmanjševalo (Preglednica 2-157, Slika 2—70). Preglednica 2-157: Število enot obremenitve, ki jih povzročajo posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Število EO po posameznih 2002 2003 2007 2008 sektorjih Kmetijstvo 692 589 347 137 Industrija 16.693 15.078 10.450 7.151 Javne storitve 222.322 259.390 203.675 198.363 Druge dejavnosti 4.396 4.749 7.396 6.622 Skupaj 244.103 279.805 221.868 212.272 258 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—70: Število enot obremenitve, ki so jih v letih 2002, 2003, 2007 in 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) 94 % vseh enot obremenitve na VO Jadranskega morja povzročajo dejavnosti sektorja javne storitve. Dejavnosti sektorja industrija so odgovorne za 3 % enot obremenitev (Slika 2—71). Tudi sektor druge dejavnosti povzroča 3 % vseh enot obremenitve, sektor kmetijstvo pa prispeva zanemarljiv delež enot obremenitve. Slika 2—71: Delež števila enot obremenitve, ki so jih v letu 2008 povzročili posamezni sektorji z odvajanjem komunalne in industrijske odpadne vode na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Očitno zmanjšanje števila enot obremenitve, ki jih v zadnjih letih povzroča sektor javne storitve na obeh VO, je najverjetneje posledica izvajanja ukrepov, ki jih predpisuje 259 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005– 2017. Vpliv na zmanjšanje števila enot obremenitev ima tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za odvajanje odpadne vode, ki so izvajali dela za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode, so bili upravičeni do oprostitve plačila okoljske dajatve. Oprostitve plačila dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih voda so bile možne do leta 2005, oprostitve plačila dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode pa je bilo možno uveljavljati do leta 2010. Enote obremenitve zaradi hranil iz razpršenih virov iz kmetijstva na VO Donave in na VO Jadranskega morja Na podlagi analize obremenitev in vplivov za hranila iz razpršenih virov iz kmetijstva, ki je predstavljena v poglavju 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda, je bilo ugotovljeno, da je vnos dušika v VT na VO Donave 8.348.644 kg na leto, vnos fosforja pa je 32.463 kg na leto. Vnos dušika v VT na VO Jadranskega morja je 640.537 kg na leto, vnos fosforja pa 2.636 kg na leto. Te količine so bile skladno s Prilogo 1: Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) pretvorjene v enote obremenitve. 1 enota obremenitve za dušik je enakovredna 25 kg, 1 enota obremenitve za fosfor je enakovredna 3 kg. Ugotovljeno je bilo, da povzroča sektor kmetijstvo z razpršenim onesnaževanjem s hranili na VO Donave letno 344.767 enot obremenitve, na VO Jadranskega morja pa letno 26.500 enot obremenitve. Analiza obremenitev in vplivov za sredstva za zaščito rastlin iz poglavja 2.4 Prikaz obremenitev in presoja vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda ni bila narejena na način, da bi bilo emisijske količine snovi mogoče pretvoriti v enote obremenitve. Posebna raba Analiza posebne rabe je bila izvedena na podlagi podatkov o plačilu vodnih povračil ARSO (ARSO, 2008a). Podatki o zavezancih, ki so bili podani glede na občino, so bili na podlagi opisane metodologije razdeljeni na VO. Prikazani so podatki za naslednje vrste rabe: - odvzem vode, - raba vode za pridobivanje energije, - odvzem naplavin in - raba vodnih zemljišč. 260 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzem vode V skupino odvzem vode spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno povračilo za: - rabo vode za oskrbo s pitno vodo, - rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč, naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč, - za rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč, - za rabo vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, - tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah, - vzrejo salmonidnih vrst rib, - rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo za proizvodnjo pijač, tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin. Odvzem vode na VO Donave Daleč največji porabnik vode je sektor energetika. K rabi vode pa prispevajo tudi sektorji kmetijstvo, javne storitve in industrija. Odvzem za sektor druge dejavnosti je zanemarljivo majhen. Podrobnejši podatki so razvidni iz preglednice (Preglednica 2-158). Preglednica 2-158: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem vode po posa2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 meznih sektorjih (m3) 984.101 1.059.438 161.499.151 164.501.297 180.513.013 174.249.144 141.962.810 Kmetijstvo Industrija Energetika 105.218.60 6 657.130.21 4 96.700.316 84.147.828 69.081.103 63.047.727 56.871.119 51.336.885 591.609.141 751.788.416 692.826.283 673.469.585 720.544.028 835.329.411 Javne storitve Druge dejavnosti 126.011.88 5 123.629.178 118.626.324 139.912.023 145.443.864 142.805.143 146.263.853 6.514.224 7.963.301 7.545.941 4.581.512 5.093.564 13.339.145 13.652.705 Skupaj 895.859.03 0 820.961.374 1.123.607.66 0 1.070.902.218 1.067.567.752 1.107.808.57 1.188.545.66 9 4 261 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—72: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—73: Odvzem vode na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Sektor Energetika (Oskrba z električno energijo in plinom) je, kot rečeno, odgovoren za največji odvzem na VO Donave. Gre za odvzem vode, ki se ne uporablja za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika. 60 % skupnih odvzetih količin na VO Donave predstavlja količina vode, odvzete za tehnološke namene pri hlajenju v nuklearni elektrarni (700.000.000 m3). Za tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah pa je bilo leta 2008 odvzetih približno 100.000.000 m3. Podatki o količinah vode, oddanih za sektor kmetijstvo, najverjetneje še niso popolni. Na nekaterih območjih se predvsem voda za namakanje izkorišča brez dodeljenih vodnih pravic. Že sedaj pa velja, da sektor kmetijstvo znatno prispeva k rabi vode. Leta 2008 je bilo za potrebe kmetijstva odvzetih 141.962.810 m3. Delež rabe vode za kmetijstvo se je od 0,1 % (leta 2002) povečal na 12 % (leta 2008), to pa ni le posledica povečanja porabe, ampak je najverjetneje predvsem posledica izpopolnjevanja evidenc. 262 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za večino vode, odvzete za potrebe sektorja kmetijstvo, sta bili v obdobju od leta 2004 do leta 2008 odgovorni dejavnosti ribištvo in gojenje vodnih organizmov. Leta 2008 je bilo za potrebe dejavnosti gojenje vodnih organizmov odvzetih 141.447.000 m3, za potrebe dejavnosti ribištvo pa 95.000 m3. Voda, porabljena za te dejavnosti, se v veliki meri vrne v reko. Za potrebe ostalih dejavnosti sektorja kmetijstvo pa je bilo v letih 2004 do 2008 odvzetih manj kot 1 % količin, porabljenih v sektorju kmetijstvo. Zavezanci, ki opravljajo dejavnost živinoreja, so bili leta 2008 odgovorni za 360.000 m3 količin odvzete vode, zavezanci, ki opravljajo dejavnost pridelovanje rastlin, pa za 61.000 m3 odvzetih količin. 4.000 m3 vode je bilo odvzete za rabo vode za proizvodnjo pijač. Na VO Donave je bilo v letu 2006 obračunano vodno povračilo za namakanje kmetijskih površin le za 49.000 m3, leta 2008 pa že za 370.000 m3 odvzete vode. Dejanske količine vode, odvzete za namakanje, so najverjetneje še večje. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se dejansko odvzema za namakanje: kmetijskih površin, za velike hidromelioracijske sisteme kot tudi za posamezna kmetijska gospodarstva z manjšimi namakalnimi sistemi, in poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce. Sektor industrija je bil leta 2008 odgovoren za 51.336.885 m3 odvzete vode. V obravnavanem obdobju so se količine vode, porabljene za sektor industrija, razpolovile in so leta 2008 predstavljale le še 4 % skupne rabe vode. Velik delež vode (82 %), odvzete za sektor industrija, predstavlja raba vode za tehnološke namene. Količine vode, uporabljene v tehnološke namene, so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 50 %. Vzrok temu je najverjetneje v zmanjšanju industrije, k manjšim odvzemom pa prispeva tudi uvedba tehnologij za bolj učinkovito rabo vode (uvedba zaprtih vodokrogov). Vpliv na porabo vode imata najverjetneje tudi instrumenta vodno povračilo in okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki spodbujata učinkovitejšo rabo vode. Zavezanci sektorja industrija so leta 2008 odvzeli 211.000 m3 vode iz javne vodooskrbe za proizvodnjo pijač, 674.000 m3 za rabo vode iz javne vodooskrbe za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, in 304.000 m3 vode iz lastnega zajetja za proizvodnjo pijač. Voda, odvzeta za zgoraj navedene namene, predstavlja 2 % vode, odvzete za sektor industrija. Sektor druge dejavnosti povzroča le 1 % odvzemov na VO Donave. Leta 2008 je bilo za potrebe sektorja druge dejavnosti odvzetih 13.652.705 m3. Približno tretjino odvzema sektorja druge dejavnosti predstavljajo količine, odvzete za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč (leta 2008, 3.700.000 m3). Za majhen del odvzemov so odgovorni izvajalci dejavnosti obratovanje žičnic, ki so leta 2008 za potrebe zasneževanja smučišč na VO Donave odvzeli približno 340.000 m3 vode. 300 m3 vode je bilo leta 2008 odvzetih iz javne vodoskrbe za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvoda. Odvzem vode za javne storitve predstavlja 12 % skupnega odvzema in je bil v obravnavanem časovnem obdobju razmeroma stalen. Večina teh količin je bila odvzeta za javno oskrbo s pitno vodo. Majhen del odvzemov predstavljajo odvzemi za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč (leta 2008, 600.000 m3). Predstavniki sektorja javne storitve, ki opravljajo dejavnost smučarskih centrov, so leta 2008 za potrebe zasneževanja smučišč na VO Donave odvzeli približno 80.000 m3 vode. 263 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzem vode na VO Jadranskega morja Za več kot polovico odvzema je odgovoren sektor javne storitve. Velik porabnik je, predvsem v zadnjem obdobju, tudi sektor kmetijstvo. K odvzemu vode na obravnavanem območju prispevata tudi sektorja industrija in druge dejavnosti, medtem ko je odvzem vode za sektor energetika zelo majhen. Podrobnejši podatki so razvidni iz preglednice (Preglednica 2-159). Preglednica 2-159: Odvzem vode na VO Jadranskega morja po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem vode po posa2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 meznih sektorjih (m3) 42.848 44.771 5.424.579 5.794.416 7.410.960 8.330.984 8.305.528 Kmetijstvo 4.722.388 4.355.091 4.280.946 2.409.932 2.333.224 2.227.989 2.021.515 Industrija 8.605 9.583 482.284 473.040 473.040 473.040 473.040 Energetika Javne 16.729.043 17.276.647 18.667.573 22.083.328 21.907.208 21.916.810 20.968.118 storitve Druge 1.163.974 1.185.613 1.129.040 94.855 3.261.946 3.640.662 982.605 dejavnosti 22.666.858 22.871.705 29.984.422 30.855.571 35.386.378 36.589.485 32.750.806 Skupaj Slika 2—74: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 264 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—75: Odvzem vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Podatki o količinah vode, oddanih za sektor kmetijstvo, najverjetneje še niso popolni. Na nekaterih območjih se predvsem voda za namakanje izkorišča brez dodeljenih vodnih pravic. Že sedaj pa velja, da sektor kmetijstvo znatno prispeva k rabi vode. Leta 2008 je bilo za potrebe kmetijstva odvzetih 8.305.528 m3 vode. Delež odvzema vode za kmetijstvo se je od 0,2 % (leta 2002) povečal na 25 % (leta 2008), to pa ni le posledica povečanja porabe, ampak je najverjetneje predvsem posledica izpopolnjevanja evidenc. Za večino odvzetih količin za potrebe sektorja kmetijstvo sta bili v obdobju od leta 2004 do leta 2008 odgovorni dejavnosti ribištvo in gojenje vodnih organizmov. Leta 2008 je bilo za potrebe dejavnosti gojenje vodnih organizmov odvzetih 7.424.000 m3, za potrebe dejavnosti ribištvo pa 881.000 m3. Voda, porabljena za te dejavnosti, se v veliki meri vrne v reko. Za potrebe ostalih dejavnosti sektorja kmetijstvo pa je bilo vodno povračilo za odvzem vode v letih 2004 do 2008 obračunano za zelo malo količin. Zavezanci, ki opravljajo dejavnost pridelovanje rastlin, so bili leta 2008 odgovorni za 1.000 m3 količin odvzete vode. Za potrebe dejavnosti živinoreje pa zavezancev za plačilo vodnega povračila v letu 2008 ni bilo. Vodno povračilo za namakanje kmetijskih površin je bilo na VO Jadranskega morja, v letih 2002, 2003 in 2004, obračunano za 3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 pa se je ta količina močno povečala in je leta 2008 znašala že 720.000 m3. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se dejansko odvzema za namakanje kmetijskih površin, za velike hidromelioracijske sisteme kot tudi za posamezna kmetijska gospodarstva z manjšimi namakalnimi sistemi in poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce. Dejavnosti sektorja industrija so bile leta 2008 odgovorne za odvzem 2.021.515 m3 vode. Količine vode, porabljene za sektor industrija, so se v obravnavanem obdobju na VO Jadranskega morja več kot razpolovile in so leta 2008 predstavljale le še 6 % skupnega odvzema vode. Raba vode za tehnološke namene predstavlja približno 40 % odvzete vode za sektor industrija. Količine vode, uporabljene v tehnološke namene, so se v obdobju od leta 2002 do leta 2008 zmanjšale za 29 %. Vzrok temu je najverjetneje v zmanjšanju industrije, k manjšim odvzemom pa prispeva tudi uvedba tehnologij za bolj učinkovito 265 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja rabo vode (uvedba zaprtih vodokrogov). Vpliv na porabo vode imata najverjetneje tudi instrumenta vodno povračilo in okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki spodbujata učinkovitejšo rabo vode. Zavezanci sektorja industrija so leta 2008 odvzeli 72.000 m3 vode iz javne vodooskrbe za proizvodnjo pijač. Delež odvzema vode za potrebe sektorja druge dejavnosti znaša 3 %. Za večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD-dejavnost spada v sektor druge dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor druge dejavnosti. Predstavniki sektorja druge dejavnosti so na VO Jadranskega morja leta 2008 za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč odvzeli 99.000 m3 vode, za potrebe zasneževanja smučišč pa približno 30.000 m3 vode. Odvzem vode za potrebe sektorja energetika je zelo majhen. Gre za odvzem vode, ki se ne uporablja za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika. Iz podatkov je razvidno, da se je odvzem vode v obravnavanem obdobju močno povečal. To pa ni posledica povečanja obsega dejavnosti v sektorju energetike, ampak je odraz razvrstitve podatkov glede na glavno dejavnost zavezanca. Za večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD-dejavnost spada v sektor energetike, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor energetika. Sektor javne storitve je odgovoren za največjo količino odvzete vode na VO Jadranskega morja. Njegov odvzem predstavlja 65 % skupnega odvzema. V obdobju od leta 2002 do leta 2008 je odvzem vode za javne storitve narasel za 25 %. Večina količin je odvzeta za javno oskrbo s pitno vodo. Dejavnosti sektorja javne storitve so odgovorne tudi za manjšo količino vode, odvzete za potrebe kopališč in naravnih zdravilišč (leta 2008, 2.000 m3). Javna oskrba s pitno vodo Analiza javne oskrbe s pitno vodo je bila izdelana na podlagi podatkov SURS (SURS, 2008e). Na razpolago so bili podatki o odvzemu in porabi pitne vode za obdobje od leta 1998 do leta 2008. Obravnavane količine so bile podane po porečjih. Na podlagi tega so bili podatki uvrščeni v posamezno VO. Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave Na VO Donave se je količina iz vodnih virov odvzete vode v obdobju od leta 1998 do leta 2008 postopno zmanjševala. Tako je bilo leta 2008 načrpanih 64.419.000 m3 vode manj kot leta 1998, to je kar 31 % leta 1998 odvzetih količin. Tudi poraba pitne vode se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Od 125.759.000 m3, ki so bili leta 1998 oddani uporabnikom, na 108.969.000 m3 leta 2008. To je za 16.790.000 m3, kar pomeni 13 % od količin iz leta 1998. 266 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-160: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 2001 2002 Količina iz vodnih virov 209.606.000 208.866.000 188.883.000 179.232.000 162.636.000 odvzete vode (m3) Količina vode, oddane 125.759.000 125.759.000 123.948.000 127.179.000 116.145.000 uporabnikom (m3) Preglednica 2-161: Javna oskrba s pitno vodo na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina 2003 2004 2005 2006 2007 2008 vode Količina iz vodnih virov 155.409.000 140.349.000 139.339.000 142.410.000 143.819.000 145.187.000 odvzete vode (m3) Količina vode, oddane 116.852.000 111.269.000 106.717.000 106.795.000 109.281.000 108.969.000 uporabnikom (m3) Slika 2—76: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količine iz vodnih virov odvzete vode se niso znižale le zaradi znižanja porabe pitne vode, ampak tudi zaradi zmanjšanja izgub v sistemu. Na VO Donave je bila razlika med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 1998 83.847.000 m3. Leta 2008 pa je bila razlika med odvzeto vodo in vodo dobavljeno uporabnikom le 36.218.000 m3. Razlika se je od leta 1998 do leta 2008 zmanjšala za 47.629.000 m3, kar je za 57 % prvotne razlike. To pomeni, da se je razlika več kot prepolovila. Delež razlike med odvzeto vodo in vodo dobavljeno uporabnikom je leta 1998 znašal 40 %, leta 2008 pa je znašal 25 %. Kljub 267 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja občutnem zmanjšanju razlike med količino iz vodnih virov odvzete in uporabnikom dobavljene vode, pa so izgube pitne vode v sistemih še vedno precejšnje. Vzroki za znižanje porabe pitne vode so različni. Manjša poraba pitne vode za gospodinjstva je najverjetneje posledica višjih cen oskrbe s pitno vodo. Na zmanjšanje porabe vplivajo tudi uporaba učinkovitejših hišnih naprav in dvig okoljske zavesti porabnikov vode. Vzrok za znižanje porabe vode drugih uporabnikov je iskati v stečajih nekaterih večjih porabnikov vode, uvajanju učinkovitejše rabe vode v industriji (uvedba zaprtih vodokrogov, uvedba tehnologije za bolj učinkovito porabo vode). Vpliv na porabo vode pa ima najverjetneje tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki spodbuja učinkovitejšo rabo vode. Ne gre zanemariti tudi učinkovitejše rabe vode v kmetijstvu (trend prehoda na suho odstranjevanje fekalij iz živinoreje) (MOP RS, 2006) Glavni uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda so gospodinjstva. Porabijo približno dve tretjini pitne vode, med tem ko drugi uporabniki porabijo približno tretjino pitne vode. Poraba vode za gospodinjstva je bolj ali manj stalna. Poraba drugih uporabnikov pa je v obravnavanem obdobju padla za 19.298.000 m3, to je za 39 % (vzrok je najverjetneje zniževanje porabe vode v industriji). Preglednica 2-162: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 2001 2002 Količina vode, dobavljene iz javnega 76.041.000 76.041.000 77.543.000 77.059.000 78.436.000 vodovoda 3 gospodinjstvom (m ) Količina vode, dobavljene iz javnega 49.718.000 49.718.000 45.576.000 50.120.000 37.709.000 vodovoda drugim 3 uporabnikom (m ) Količina vode, 125.759.000 125.759.000 123.948.000 127.179.000 116.145.000 dobavljene iz javnega 3 vodovoda skupaj (m ) Preglednica 2-163: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina 2003 2004 2005 2006 2007 2008 vode Količina vode, dobavljene iz javnega 80.270.000 76.424.000 74.688.000 75.723.000 77.737.000 78.549.000 vodovoda gospodinjstvo m (m3) Količina vode, dobavljene iz javnega 36.582.000 34.845.000 32.029.000 31.072.000 31.544.000 30.420.000 vodovoda drugim uporabnikom (m3) 268 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Količina vode Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda skupaj (m3) 2003 2004 2005 2006 2007 2008 116.852.000 111.269.000 106.717.000 106.795.000 109.281.000 108.969.000 Slika 2—77: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Najpomembnejši vodni vir na VO Donave je podzemna voda. Količine odvzete podzemne vode, predstavljajo več kot 60 % odvzete vode. Na drugem mestu je odvzem vode iz izvirov, ki je leta 1998 predstavljal 38 % odvzema, potem pa so količine vode, odvzete iz izvirov, padale in je odvzem vode iz izvirov leta 2008 predstavljal le še 28 %. Manj pomemben vir pitne vode so tekoče vode, katerih odvzem predstavlja stalna 2 % odvzetih količin. Od leta 2002 se kot vodni vir uporabljajo tudi umetne bogatitve, a predstavljajo manj kot 1 % skupnega odvzema. Preglednica 2-164: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave od leta 1998 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 2001 Količina vode, odvzete iz 124.844.000 116.807.000 113.453.000 113.447.000 podzemne vode (m3) Količina vode, odvzete iz 79.817.000 88.714.000 70.515.000 65.556.000 izvirov (m3) Količina vode, odvzete iz 4.945.000 3.345.000 4.916.000 4.365.000 tekočih voda (m3) Količina vode, odvzete iz 0 0 0 0 umetnih bogatitev (m3) do leta 2002 2002 98.692.000 58.939.000 3.532.000 1.473.000 269 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-165: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 2003 2004 2005 2006 Količina vode, odvzete iz 98.285.000 90.020.000 90.011.000 101.543.000 podzemne vode (m3) Količina vode, odvzete iz izvirov 52.496.000 45.855.000 45.009.000 37.559.000 (m3) Količina vode, odvzete iz 3.131.000 3.532.000 3.271.000 2.261.000 tekočih voda 3 (m ) Količina vode, odvzete iz 1.497.000 942.000 1.048.000 1.047.000 umetnih 3 bogatitev (m ) od leta 2003 do leta 2008 2007 2008 101.052.000 99.991.000 8.888.000 40.788.000 2.775.000 3.214.000 1.104.000 1.194.000 Slika 2—78: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) 270 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—79: Vodni viri pitne vode na VO Donave v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja se je količina iz vodnih virov odvzete vode v obdobju od leta 1998 do leta 2008 postopno zmanjševala. Tako je bilo leta 2008 odvzetih 11.781.000 m3 vode manj kot leta 1998, to je kar 35 %, leta 1998 odvzetih količin. Tudi poraba pitne vode se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Od 18.160.000 m3, ki so bili leta 1998 oddani uporabnikom, na 16.381.000 m3, leta 2008. To je za 1.779.000 m3, kar pomeni 10 % od količin iz leta 1998. Preglednica 2-166: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 2001 2002 Količina, iz vodnih virov odvzete vode 33.309.000 31.898.000 30.757.000 30.721.000 24.473.000 (m3) Količina vode, oddane 18.160.000 18.160.000 17.573.000 17.531.000 17.260.000 uporabnikom (m3) Preglednica 2-167: Javna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina 2003 2004 2005 2006 2007 2008 vode Količina, iz vodnih 23.282.000 22.116.000 24.121.000 23.797.000 23.592.000 21.528.000 virov odvzete vode (m3) 271 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Količina vode Količina vode, oddane uporabniko m (m3) 2003 2004 2005 2006 2007 2008 18.723.000 16.470.000 15.862.000 16.370.000 16.742.000 16.381.000 Slika 2—80: Količine odvzete in uporabnikom dobavljene vode na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količine iz vodnih virov odvzete vode se niso znižale le zaradi znižanja porabe pitne vode, ampak tudi zaradi zmanjšanja izgub v sistemu. Na VO Jadranskega morja je bila razlika med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 1998 15.149.000 m3. Razlika med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom leta 2008 pa je bila le 5.147.000 m3. Razlika se je od leta 1998 do leta 2008 zmanjšala za 10.002.000 m3, kar je za 66 % prvotne razlike. To pomeni, da se je razlika več kot prepolovila. Delež razlike med odvzeto vodo in vodo, dobavljeno uporabnikom je znašal leta 1998 45 %, leta 2008 pa je znašal 24 %. Kljub občutnem zmanjšanju razlike med količino iz vodnih virov odvzete in uporabnikom dobavljene vode pa so izgube pitne vode v sistemih še vedno precejšnje. Vzroki za znižanje porabe pitne vode so različni. Manjša poraba pitne vode za gospodinjstva je najverjetneje posledica višjih cen oskrbe s pitno vodo. Na zmanjšanje porabe vplivajo tudi uporaba učinkovitejših hišnih naprav in dvig okoljske zavesti porabnikov vode. Vzrok za znižanje porabe vode drugih uporabnikov je iskati v stečajih nekaterih večjih porabnikov vode, uvajanju učinkovitejše rabe vode v industriji (uvedba zaprtih vodokrogov, uvedba tehnologije za bolj učinkovito porabo vode). Vpliv na porabo vode pa ima najverjetneje tudi Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki spodbuja učinkovitejšo rabo vode. Ne gre zanemariti tudi učinkovitejše rabe vode v kmetijstvu (trend prehoda na suho odstranjevanje fekalij iz živinoreje) (MOP RS, 2006). Glavni uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda so gospodinjstva. Porabijo malo manj kot dve tretjini pitne vode, med tem ko drugi uporabniki porabijo malo več kot tretjino 272 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pitne vode. Poraba vode za gospodinjstva je v obravnavanem obdobju padla za 9 %, za druge uporabnike pa je poraba padla za 11 % (vzrok je najverjetneje zmanjševanje porabe vode v industriji). 273 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-168: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda 11.137.000 11.137.000 10.618.000 gospodinjstvom (m3) Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda 7.023.000 7.023.000 6.955.000 drugim uporabnikom (m3) Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda 18.160.000 18.160.000 17.573.000 skupaj (m3) VO Jadranskega morja od 2001 2002 10.625.000 10.034.000 6.906.000 7.226.000 17.531.000 17.260.000 Preglednica 2-169: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Količina vode, dobavljene iz javnega 11.781.000 10.256.000 10.090.000 10.383.000 10.327.000 10.102.000 vodovoda gospodinjstvom (m3) Količina vode, dobavljene iz javnega 6.942.000 6.214.000 5.772.000 5.987.000 6.415.000 6.279.000 vodovoda drugim uporabnikom (m3) Količina vode, dobavljene iz 18.723.000 16.470.000 15.862.000 16.370.000 16.742.000 16.381.000 javnega vodovoda skupaj (m3) 274 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—81: Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Najpomembnejši vodni vir na VO Jadranskega morja so izviri. Količine vode, odvzete iz izvirov, so v obdobju od leta 2000 do leta 2001 predstavljale celo 99 % odvzema. Drugače pa je bil delež odvzema iz izvirov med 70 % in 90 %. Količine odvzete podzemne vode so v obravnavanem obdobju padle s 30 % na 17 %. Odvzem iz tekočih vod pa predstavlja zelo majhen delež skupnega odvzema. Odvzemov iz naravnih jezer, umetnih zbiralnikov vode, meteornih vod ali umetnih bogatitev ni. Preglednica 2-170: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 1998 do leta 2002 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 1998 1999 2000 2001 2002 Količina vode, odvzete iz 10.087.000 8.918.000 413.000 429.000 2.863.000 podzemne vode (m3) Količina vode, odvzete iz 23.222.000 22.960.000 30.324.000 30.292.000 21.610.000 izvirov (m3) Količina vode, odvzete iz 0 20.000 20.000 0 0 tekočih voda (m3) Preglednica 2-171: Količine vode, odvzete iz vodnih virov na VO Jadranskega morja od leta 2003 do leta 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Količina vode 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Količina vode, odvzete iz 3.377.000 3.226.000 3.230.000 3.263.000 3.484.000 3.621.000 podzemne vode 3 (m ) Količina vode, 19.905.000 18.890.000 20.891.000 20.466.000 20.108.000 17.907.000 odvzete iz izvirov (m3) Količina vode, 0 0 0 68.000 0 0 odvzete iz tekočih voda (m3) 275 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—82: Količine odvzete vode, glede na vodne vire na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—83: Vodni viri pitne vode na VO Jadranskega morja v letu 2008 (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Lastna oskrba s pitno vodo V Republiki Sloveniji je bilo na podlagi podatkov o vodnih dovoljenjih, evidentiranih v vodni knjigi, marca 2010 (ARSO, 2010a) za lastno oskrbo s pitno vodo odvzetih 7.300.000 m3. Lastna oskrba s pitno vodo na VO Donave Na podlagi števila prebivalcev, ki živijo na VO Donave, je bilo ocenjeno, da je bilo za potrebe lastne oskrbe s pitno vodo na VO Donave leta 2009 odvzetih 6.400.000 m3. 276 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Lastna oskrba s pitno vodo na VO Jadranskega morja Na podlagi števila prebivalcev, ki živijo na VO Jadranskega morja, je bilo ocenjeno, da je bilo za potrebe lastne oskrbe s pitno vodo na VO Jadranskega morja leta 2009 odvzetih 900.000 m3. Raba vode za pridobivanje energije V skupino raba vode za pridobivanje energije spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno povračilo za proizvodnjo elektrike v HE, za pridobivanje toplote in za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave. Enota MWh ne predstavlja dejansko proizvedene energije, ampak je enota za potencialno energijo vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike oz. mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico oz. enota za energijo, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode. Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave Tudi v tej skupini je daleč največji porabnik vode sektor energetika. Izkoriščanje vode za pridobivanje energije v ostalih sektorjih pa je zanemarljivo majhno. Preglednica 2-172: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode po posame2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 znih sektorjih (MWh) Kmetijstvo 0 0 0 0 9.753 5.414 11.130 Industrija 53.660 48.680 57.473 53.792 39.935 40.074 39.385 Energetika 4.258.368 4.258.641 4.268.731 4.280.433 4.299.421 4.303.661 4.307.308 Javne 449 449 449 449 12.535 12.507 14.173 storitve Druge 0 0 82 2.883 3.207 4.157 5.330 dejavnosti Skupaj 4.312.477 4.307.770 4.326.735 4.337.557 4.364.851 4.365.813 4.377.326 96 % rabe vode sektorja energetika predstavlja raba vode za proizvodnjo elektrike v velikih HE (HE z močjo enako ali večjo kot 10 MW). Raba vode za proizvodnjo elektrike v mHE (HE z močjo do 10 MW) pa predstavlja le manjši delež (4 %) rabe vode. 277 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—84: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode za pridobivanje energije na VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja je daleč največji porabnik vode za pridobivanje energije sektor energetika. Izkoriščanje vode za pridobivanje energije v ostalih sektorjih pa je zanemarljivo majhno. Preglednica 2-173: Raba vode (MWh) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode po posameznih sektorjih (MWh) Industrija Energetika Druge dejavnosti Skupaj 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 0 713.832 0 713.832 0 720.336 23 724.485 0 732.680 23 734.599 23 737.911 0 0 0 317 290 317 317 713.832 713.832 720.336 724.825 732.970 734.939 738.251 Poraba sektorja energetika počasi narašča. Raba vode za proizvodnjo elektrike v velikih HE (HE z močjo enako ali večjo kot 10 MW) predstavlja približno 90 % rabe vode sektorja energetika. Raba vode za proizvodnjo elektrike v mHE (HE z močjo do 10 MW) pa predstavlja le manjši delež (10 %) rabe vode. 278 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—85: Raba vode za pridobivanje energije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem naplavin Na VO Donave in na VO Jadranskega morja se je od naplavin v obravnavanem obdobju odvzemal le prod. Odvzem naplavin na VO Donave Zavezanci za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin so predstavniki sektorja industrija in sektorja druge dejavnosti. Količine odvzetih naplavin so v obravnavanem obdobju močno nihale. Preglednica 2-174: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, IzVRS) Odvzem naplavin po posameznih 2002 2003 2004 2005 2006 sektorjih (m3) Industrija 0 6.700 27.894 31.604 14.861 Druge 77.078 26.590 88.870 37.271 84.892 dejavnosti Skupaj 77.078 33.290 116.764 68.875 99.753 2008a; lastni izračuni 2007 2008 30.000 23.908 53.820 60.784 83.820 84.692 Odvzem naplavin za sektor industrija je leta 2008 predstavljal 28 % odvzema naplavin na VO Donave. Naplavine se odvzemajo za proizvodnjo betonskih izdelkov za gradbeništvo. 279 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzem naplavin sektorja druge dejavnosti pa se izvaja večinoma za potrebe dejavnosti v gradbeništvu. Naplavine odvzemajo predvsem vodnogospodarska podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo cest in vodnih objektov. Slika 2—86: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem naplavin na VO Jadranskega morja Zavezanci za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin so predstavniki sektorja industrija, sektorja druge dejavnosti in sektorja energetika. Preglednica 2-175: Odvzem naplavin (m3) po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem naplavin po 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 posameznih sektorjih (m3) Industrija 68.166 59.734 69.210 71.153 62.981 0 0 Energetika 0 0 0 0 126.221 310.721 213.801 Druge 48.467 66.286 66.723 103.330 9.520 59.146 45.658 dejavnosti Skupaj 116.633 126.020 135.933 174.483 198.721 369.867 259.458 Odvzem naplavin za sektor industrija je do leta 2007 predstavljal znaten del odvzema naplavin na obravnavanem območju, znašal je med 60.000 in 70.000 m3 na leto. Od leta 2007 pa zavezancev za plačilo vodnega povračila za odvzem naplavin iz sektorja industrija na VO Jadranskega morja ni bilo. Velik delež k odvzemu prispeva tudi sektor druge dejavnosti, katerega odvzem pa močno niha. Največji odvzem proda je bil značilen za dejavnosti gradbeništva, leta 2007 in 2008 pa je večjo količino proda odvzel zavezanec, ki opravlja dejavnosti prometa. 280 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Sektor energetika je postal zavezanec za plačilo vodnega povračila za rabo naplavin šele leta 2006, ko je bilo odvzetih 126.200 m3 proda. Po letu 2007 so se odvzete količine še povečale. Slika 2—87: Odvzem naplavin po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vodnih zemljišč V skupino raba vodnih zemljišč spadajo zavezanci, ki plačujejo vodno povračilo za: - vzrejo ciprinidnih vrst rib, - školjčišča in gojišča morskih organizmov, - izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih in - rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč, sidrišč za plovila in kopališč. Raba vodnih zemljišč na VO Donave Na VO Donave do leta 2008 zavezancev za plačilo vodnega povračila za rabo vodnih zemljišč ni bilo. Od leta 2008 se tudi na VO Donave plačuje vodno povračilo za rabo vodnih zemljišč. Zavezanci za plačilo vodnega povračila za rabo vodnih zemljišč so predstavniki sektorjev druge dejavnosti in kmetijstvo. Preglednica 2-176: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba zemljišč po posameznih sektorjih (m2) 2008 Kmetijstvo 137.221 Druge dejavnosti 30.987 Skupaj 168.208 Predstavniki sektorja kmetijstvo, ki se ukvarjajo z dejavnostmi ribištvo in gojenje vodnih organizmov, plačujejo vodno povračilo za vzrejo ciprinidnih vrst rib in za izvajanje ribolova 281 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja v komercialnih ribnikih. Zavezanci iz sektorja druge dejavnosti plačujejo vodno povračilo za izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih. Raba vodnih zemljišč na VO Jadranskega morja Zavezanci za plačilo vodnega povračila za rabo morskega dobra in vodnih zemljišč so predvsem predstavniki sektorjev druge dejavnosti, kmetijstvo in javne storitve. Preglednica 2-177: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007b; lastni izračuni IzVRS) Raba zemljišč po posa2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 meznih sektorjih (m2) Kmetijstvo 0 0 0 92.981 170.283 142.936 300.191 Javne 0 0 0 0 31.798 25.284 15.602.793 storitve Druge 0 0 0 2.774 1.716.200 1.712.296 80.883 dejavnosti Skupaj 0 0 0 95.755 1.918.281 1.880.516 15.983.868 Leta 2005 je prevladovala raba morskega dobrega za školjčišče in gojišče morskih organizmov za dejavnosti sektorja kmetijstvo. Iz podatkov o plačevanju vodnih povračil je razvidno, da je raba morskega dobra in vodnih zemljišč za sektor druge dejavnosti leta 2005 predstavljala le manjši delež skupne rabe, po letu 2006 pa se je obračunavanje vodnih povračil močno povečalo. Prevladovala je predvsem dejavnost skladiščenje in zveze za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila (promet), leta 2008 pa tudi nekatere druge dejavnosti. Predstavniki sektorja druge dejavnosti so leta 2008 plačali vodna povračila za rabo vodnih zemljišč za obratovanje kopališč za 23.000 m2 vodnih zemljišč. Obračunavanje vodnih povračil se je v sektorju javne storitve leta 2008 močno povečalo za rabo morskega dobra in vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč in sidrišč. 282 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—88: Raba morskega dobra in vodnih zemljišč po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 2.5.3 ANALIZA TRENDOV POSAMEZNIH OBREMENJEVANJEM VODA VRST STORITEV, POVEZANIH Z Poraba vode na VO Donave se je od leta 2002 do leta 2008 povečala z 900.000.000 m3 na 1.200.000.000 m3. Primerjava trendov rabe vode med sektorji je razvidna iz spodnje slike (Slika 2—89, Preglednica 2-178). Trendi rabe vode v posameznih sektorjih na VO Donave pa so predstavljeni v naslednjih podpoglavjih. Slika 2—89: Odvzem vode po sektorjih na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 283 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-178: Odvzem vode na VO Donave po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem vode po posameznih sektorjih (m3) Javne Druge Leto Kmetijstvo Industrija Energetika Skupaj storitve dejavnosti 2002 984.101 105.218.606 657.130.214 126.011.885 6.514.224 895.859.030 2003 1.059.438 96.700.316 591.609.141 123.629.178 7.963.301 820.961.374 2004 161.499.151 84.147.828 751.788.416 118.626.324 7.545.941 1.123.607.660 2005 164.501.297 69.081.103 692.826.283 139.912.023 4.581.512 1.070.902.218 2006 180.513.013 63.047.727 673.469.585 145.443.864 5.093.564 1.067.567.752 2007 174.249.144 56.871.119 720.544.028 142.805.143 13.339.145 1.107.808.579 2008 141.962.810 51.336.885 835.329.411 146.263.853 13.652.705 1.188.545.664 Tudi na VO Jadranskega morja se je poraba vode od leta 2002 do leta 2008 znatno povečala, in sicer s 23.000.000 m3 na 33.000.000 m3. Primerjava trendov rabe vode med sektorji je razvidna iz spodnje slike (Slika 2—90, Preglednica 2-179). Trendi rabe vode v posameznih sektorjih na VO Jadranskega morja pa so predstavljeni v naslednjih podpoglavjih. Slika 2—90: Odvzem vode po sektorjih na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Preglednica 2-179: Odvzem vode na VO Jadranskega morja izračuni IzVRS) Odvzem vode po posamez2002 2003 2004 2005 nih sektorjih (m3) 42.848 44.771 5.424.579 5.794.416 Kmetijstvo 4.722.388 4.355.091 4.280.946 2.409.932 Industrija 8.605 9.583 482.284 473.040 Energetika Javne 16.729.043 17.276.647 18.667.573 22.083.328 storitve 284 po sektorjih (ARSO, 2008a; lastni 2006 2007 2008 7.410.960 2.333.224 473.040 8.330.984 2.227.989 473.040 8.305.528 2.021.515 473.040 21.907.208 21.916.810 20.968.118 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzem vode po posameznih sektorjih (m3) Druge dejavnosti Skupaj 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 1.163.974 1.185.613 1.129.040 94.855 3.261.946 3.640.662 982.605 22.666.858 22.871.705 29.984.422 30.855.571 35.386.378 36.589.485 32.750.806 V Republiki Sloveniji je bilo dne 31. 12. 2009 še 1.090 nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja. Podrobneje so podatki o številu nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja prikazani v spodnji preglednici (Preglednica 2-180). Preglednica 2-180: Število nerešenih vlog za pridobitev vodnega dovoljenja v Republiki Sloveniji dne 31. 12. 2009 (ARSO, 2009c) Vrsta rabe vode Število nerešenih vlog za vodna dovoljenja Raba vode za namakanje kmetijskih površin 119 in površin, ki niso kmetijska Raba vode za tehnološke namene 110 Raba vode za pridobivanje toplote 102 Raba vode za potrebe bazenov 2 Raba vode za oskrbo s pitno vodo (GJS) 253 Raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo 188 Raba vode za pogon vodnega mlina, žage ali 7 podobne naprave Raba vode in vodnih zemljišč za vzrejo 211 salmonidnih in ciprinidnih vrst rib Raba vodnih zemljišč za obratovanje 4 pristanišč Raba vode za zalivanje in druge namene 81 Raba vode za zasneževanje smučišč 3 Raba vode za potrebe kopališč in naravnih 10 zdravilišč Aprila leta 2010 je bilo po podatkih (MOP, 2010b) v Republiki Sloveniji še 65 nerešenih vlog za pridobitev koncesije, od tega 60 na VO Donave in 5 na VO Jadranskega morja. Če bi bile vse te vodne pravice podeljene, bi se dovoljeni odvzem vode na VO Donave povečal za 21.000.000 m3, na VO Jadranskega morja pa bi se dovoljeni odvzem povečal za 2.000.000 m3. Podrobneje so podatki o številu nerešenih vlog za pridobitev koncesije prikazani v spodnjih preglednicah (Preglednica 2-181, Preglednica 2-182). Preglednica 2-181: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Donave (MOP, 2010b) Število nerešenih vlog za Dovoljen odvzem Vrsta rabe vode koncesije (m3/leto) Odvzem podzemne vode iz vodnih virov za 17 5.884.017 stekleničenje in proizvodnjo pijač 285 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vrsta rabe vode Število nerešenih vlog za koncesije Dovoljen odvzem (m3/leto) Raba podzemne vode iz vrtin za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč 17 6.844.899 6 1.614.358 20 6.702.637 Odvzem termalne vode iz vodnega vira za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti Drugo Preglednica 2-182: Podatki iz vlog za koncesije, ki še niso podeljene na VO Jadranskega morja (MOP, 2010b) Število nerešenih vlog za Dovoljen odvzem Vrsta rabe vode koncesije (m3/leto) Odvzem podzemne vode iz vodnih virov za 2 1.216.000 stekleničenje in proizvodnjo pijač Raba podzemne vode iz vrtin za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč 2 227.970 Odvzem termalne vode iz vodnega vira za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti 1 570.000 2.5.3.1 Kmetijstvo Trend Podatki o odvzemu vode za odmero vodnih povračil v sektorju kmetijstvo, vključujejo podatke o odvzemih za potrebe vseh dejavnosti sektorja kmetijstvo, ne le za namakanje kmetijskih površin, ampak tudi rabo vode za ribogojstvo in drugo. Večina vode, odvzete za potrebe sektorja kmetijstvo, je bila v obdobju od leta 2004 do leta 2008 predvsem posledica rabe vode za gojenje vodnih organizmov. V obdobju od leta 2004 do leta 2008 so se na VO Donave količine za odmero vodnih povračil gibale od 140.000.000 m3 do 180.000.000 m3 (Slika 2—91). Na VO Jadranskega morja so se obračunane količine sektorja kmetijstvo v obravnavanem obdobju povečale s 5.400.000 m3 na 8.300.000 m3 (Slika 2—92). Navedeni podatki so odvisni tudi od povečanega števila podeljenih vodnih pravic zaradi sprememb zakonodaje. 286 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 200.000.000 180.000.000 Odvzem vode (m3) 160.000.000 140.000.000 120.000.000 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 2004 2005 2006 Leto 2007 2008 Slika 2—91: Trend odvzema vode za sektor kmetijstvo na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 9.000.000 8.000.000 Odvzem vode (m3) 7.000.000 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—92: Odvzem vode za sektor kmetijstvo na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Na VO Donave je bilo v letu 2006 obračunano vodno povračilo za namakanje kmetijskih površin le za 49.000 m3, leta 2008 pa že za 370.000 m3 odvzete vode. Vodno povračilo za namakanje kmetijskih površin je bilo na VO Jadranskega morja, v letih 2002, 2003 in 2004, obračunano za 3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 pa se je ta količina močno povečala in je leta 2008 znašala že 720.000 m3. Na podlagi podatkov SURS, je bilo v letu 2008 v Republiki Sloveniji odvzetih 2.300.000 m3 vode za namakanje (Slika 2—93). 287 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se dejansko odvzema za namakanje: kmetijskih površin, za velike hidromelioracijske sisteme kot tudi za posamezna kmetijska gospodarstva z manjšimi namakalnimi sistemi, in poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce. 7.000.000 Odvzem vode (m3) 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Leto Slika 2—93: Odvzem vode za namakanje v Republiki Sloveniji (SURS, 2011d) Projekcija Obstoječi namakalni sistemi so bili zgrajeni po večini v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. V obdobju od 1993 do 2006 je bilo zgrajenih le nekaj velikih namakalnih sistemov. V zadnjem desetletju je bilo uvedenih več malih namakalnih sistemov, kjer je lastnik namakalnih zemljišč posameznik. V prihodnosti je zaradi majhnega obsega obstoječih namakalnih površin pa tudi zaradi vpliva podnebnih sprememb in zaradi daljših sušnih obdobij pričakovati razmah organiziranega namakanja kmetijskih zemljišč. Izgradnja velikih namakalnih sistemov se podpira v okviru PRP 2007 – 2013. Javni razpisi za izgradnjo in tehnološke posodobitve podpirajo uvedbo tehnologij za zmanjšano porabo vode za vsaj 25 odstotkov (MKGP, 2011). Projekti za nove velike namakalne sisteme so že v pripravljanju. MKGP bo predvidoma v letu 2012 na podlagi rezultatov raziskave v okviru ciljnega raziskovalnega projekta: Ciljni raziskovalni program: ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi, s katerim so bili pridobljeni kvalitetni podatki o potencialnih vodnih virih za namakanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji, ki ga je pripravila Biotehniška fakulteta (Pintar in sod., 2010) in na podlagi nadgradnje te študije pripravilo Strategijo namakanja. Pri tem bo MKGP sledilo ciljem zagotavljanja kmetijske proizvodnje in doseganju okoljskih ciljev. 288 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.3.2 Industrija Trend Za sektor industrija je značilen trend upadanja rabe vode. Odvzete količine so se na obeh VO v letih od 2002 do 2008 razpolovile (Slika 2—94, Slika 2—95). 120.000.000 Odvzem vode (m3) 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—94: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 5.000.000 4.500.000 Odvzem vode (m3) 4.000.000 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—95: Trend odvzema vode za sektor industrija na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 289 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Zmanjševanje odvzetih količin za potrebe sektorja industrija je najverjetneje posledica prenehanja delovanja nekaterih večjih industrijskih porabnikov in uvedbe bolj učinkovite rabe vode v industriji. 2.5.3.3 Energetika Raba vode za pridobivanje energije Trend Raba vode za pridobivanje energije se je v obravnavanem obdobju na obeh VO rahlo povečala (Preglednica 2-183, Slika 2—96, Preglednica 2-184, Slika 2—97). Preglednica 2-183: Raba vode za pridobivanje energije na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode po posamez 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 nih sektorjih (MWh) Energetika 4.258.368 4.258.641 4.268.731 4.280.433 4.299.421 4.303.661 4.307.308 4.500.000 4.000.000 Raba vode (MWh) 3.500.000 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—96: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 290 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-184: Raba vode sektorja energetika za pridobivanje energije (MWh) na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode po posameznih 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 sektorjih (MWh) Energetika 713.832 713.832 720.336 724.485 732.680 734.599 737.911 800.000 700.000 Raba vode (MWh) 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—97: Trend rabe vode za sektor energetika na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Projekcija V prihodnosti je pričakovati povečanje rabe vode za pridobivanje energije. Vzrok temu ni le naraščanje porabe električne energije v Republiki Sloveniji, ampak tudi zahteve EU po povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Te zahteve so upoštevane tudi v ciljih Republike Slovenije, ki jih določata pogodba o pristopu Republike Slovenije k EU in Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04). Cilj Republike Slovenije je med drugim tudi do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije na 25 %. Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je leta 2007 znašal 10 %. Gradnja velikih HE je med ekonomsko najbolj upravičenimi možnostmi za doseganje zastavljenih ciljev. Odvzem vode Trend 291 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Odvzem vode za potrebe sektorja energetika, ki se ne uporablja za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika, je bil na VO Donave v obravnavanem obdobju, razen manjših nihanj v letih 2003, 2004 in 2008, bolj ali manj stalen in je znašal približno 700.000.000 m3 na leto (Slika 2—98). Pri tem odvzemu gre predvsem za vodo, ki se uporablja v tehnološke namene v nuklearni elektrarni in v termoelektrarnah. 900.000.000 800.000.000 Odvzem vode (m3) 700.000.000 600.000.000 500.000.000 400.000.000 300.000.000 200.000.000 100.000.000 0 2002 2003 2004 2005 Leto 2006 2007 2008 Slika 2—98: Trend odvzema vode za sektor energetika na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Odvzem vode za potrebe sektorja energetika na VO Jadranskega morja, ki se ne uporablja za pridobivanje energije, ampak je potrebna za opravljanje dejavnosti v sektorju energetika, je zelo majhen. Projekcija Odvzem vode za potrebe nuklearne elektrarne in termoelektrarn se v obdobju do leta 2015 najverjetneje ne bo bistveno spreminjal. V tem obdobju so sicer načrtovana zaprtja starih in izgradnja novih enot termoelektrarn, ki bodo zaradi uporabe BAT-tehnologij najverjetneje povzročale manj obremenitev za vode. A ker največje odvzeme povzroča nuklearna elektrarna in ker na tem področju ni predvidenih sprememb do leta 2015, se odvzemi vode za potrebe sektorja energetika do leta 2015 najverjetneje ne bodo bistveno spremenili. Tudi na VO Jadranskega morja se do leta 2015 ne predvideva večjih sprememb glede odvzema vode za potrebe energetike. 292 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.3.4 Javne storitve Onesnaževanje Trend Količina čiščene odpadne vode (1000 m3/leto) V Republiki Sloveniji v zadnjih letih trend količin čiščene komunalne odpadne vode narašča (Slika 2—99). Povečujejo se zmogljivost in število KČN (Slika 2—100). Naraščajoči trend očiščene komunalne odpadne vode kaže na zmanjšanje obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja (poselitev). Zaradi povišanja stopnje čiščenja na KČN se celokupne količine emisij od leta 2004 naprej zmanjšujejo (Slika 2—101, Slika 2—102), kar posledično vpliva na izboljšanje stanja voda. 140.000 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 2—99: Količina čiščene odpadne vode v KČN v Republiki Sloveniji po letih (ARSO, 2007d) 293 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.100.000 Skupna velikost KČN (PE) 2.000.000 1.900.000 1.800.000 1.700.000 1.600.000 1.500.000 1.400.000 1.300.000 1.200.000 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 2—100: Skupna velikost KČN po letih v Republiki Sloveniji (ARSO, 2007d) 25000 Količia emisij (t/leto) 20000 kemijska potreba po kisiku (kpk) 15000 10000 biokemijska potreba po kisiku (bpk5) 5000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 2—101: Trend emisij iz KČN na VO Donave (ARSO, 2007c) 294 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4000 3500 Količia emisij (t/leto) 3000 2500 kemijska potreba po kisiku (kpk) 2000 1500 1000 biokemijska potreba po kisiku (bpk5) 500 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 2—102: Trend emisij iz KČN na VO Jadranskega morja (ARSO, 2007c) Projekcija Zaradi izvajanja ukrepov, ki jih predpisuje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017, v katerem so zajete zahteve Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, se do leta 2015 pričakuje zmanjšanje obremenitev, ki jih povzročajo dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Leta 2004 je bilo na sistem javne kanalizacije na VO Donave priključenih 875.000 PE, na VO Jadranskega morja pa 112.000 PE. Na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017 je ocenjeno, da bo leta 2015 na sistem javne kanalizacije priključenih že 1.092.000 PE na VO Donave in 159.000 PE na VO Jadranskega morja. To bo pomenilo znatno zmanjšanje onesnaževanja voda zaradi poselitve. Odvzem vode Trend Na VO Donave je raba vode v sektorju javne storitve stalna, z rahlim trendom naraščanja (Slika 2—103). Tudi količina, gospodinjstvom oddane pitne vode, se v obdobju od leta 1998 do leta 2008 ni bistveno spreminjala, vrednosti so bile blizu 80.000.000 m3 na leto (Slika 2—104). Raba vode v sektorju javne storitve je na VO Jadranskega morja med letoma 2002 in 2008 postopoma narasla za 25 % (Slika 2—105). Količina, gospodinjstvom oddane pitne vode, je bila v obravnavanem obdobju, razen nihanj leta 2002 in leta 2003, razmeroma 295 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja stalna z rahlim trendom upadanja, vrednosti so se gibale med 11.000.000 m3 in 10.000.000 m3 na leto (Slika 2—106). 160.000.000 Odvzem vode (m3) 140.000.000 120.000.000 100.000.000 80.000.000 60.000.000 40.000.000 20.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—103: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 90.000.000 80.000.000 Količine vode (m3) 70.000.000 60.000.000 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—104: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Donave (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) 296 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 25.000.000 Odvzem vode (m3) 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—105: Trend odvzema vode za sektor javne storitve na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 12.000.000 Količine vode (m3) 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—106: Trend rabe pitne vode za gospodinjstva na VO Jadranskega morja (SURS, 2008e; lastni izračuni IzVRS) Projekcija Zaradi zmanjševanja vodnih izgub v vodovodnih sistemih (načrtovane so obnove vodovodnih sistemov (MOP RS, 2006)), zaradi bolj učinkovite rabe vode ter ob upoštevanju napovedi o zmanjšanju števila prebivalcev (poglavje 2.5.2.1 Prebivalstvo) je pričakovati, da odvzemi vode sektorja javne storitve v prihodnosti ne bodo več naraščali, ampak se bodo najverjetneje zmanjševali. 297 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.3.5 Druge dejavnosti Trend Raba vode za sektor druge dejavnosti predstavlja le manjši delež rabe vode na VO Donave in se v obravnavanem obdobju giblje okrog vrednosti 6.000.000 m3 na leto (Slika 2—107). Povečanje odvzetih količin v letu 2007 in 2008 je odraz razvrstitve podatkov glede na glavno dejavnost zavezanca. Za večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD dejavnost spada v sektor druge dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor druge dejavnosti. 16.000.000 Odvzem vode (m3) 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—107: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Donave na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Raba vode za sektor druge dejavnosti je bila na VO Jadranskega morja do leta 2004 razmeroma stalna in je znašala okrog 1.000.000 m3, leta 2006 pa se je močno povečala (Slika 2—108). To pa ni posledica povečanja obsega dejavnosti v sektorju druge dejavnosti, ampak je odraz razvrstitve podatkov glede na glavno dejavnost zavezanca. Za večji del odvzema je odgovoren zavezanec, ki glede na SKD dejavnost spada v sektor druge dejavnosti, vendar odvzeto vodo uporablja za dejavnost, ki ne spada v sektor druge dejavnosti. 298 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4.000.000 3.500.000 Odvzem vode (m3) 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—108: Trend odvzema vode za sektor druge dejavnosti na VO Jadranskega morja na podlagi podatkov o odmeri vodnega povračila (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA 2.5.4.1 Povračilo stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda Upoštevanje načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, je predpisano s 3. členom Zakona o vodah. 9. člen vodne direktive določa, da morajo države članice upoštevati načelo povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, vključno z okoljskimi stroški in stroški virov, v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Povračilo stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov, kar omogoča dolgoročno razpoložljivost opravljanja storitev, povezanih z obremenjevanjem voda. Vodna direktiva poleg omenjenega zahteva tudi, da se s cenovno politiko ustvari zadostne spodbude za varčno rabo vode in prepreči onesnaževanje. Tako je ena izmed pomembnejših aktivnosti za zagotavljanje celovitega pristopa pri upravljanju voda vzpostavitev cen storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, s katerimi bi bilo upoštevano načelo povračila stroškov. V Republiki Sloveniji se ukrepi za izvajanje opisanega načela že izvajajo. Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, prispevajo k povračilu stroškov vode kot naravnega vira in okoljskih stroškov s plačili za vodno pravico, vodno povračilo in okoljsko dajatev. Plačevanje okoljske dajatve je določeno v Zakonu o varstvu okolja in v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10). Podeljevanje vodnega dovoljenja ali koncesije proti plačilu je predpisano z Zakonom o vodah. Plačevanje vodnih povračil pa je določeno z Zakonom o vodah, 299 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Uredbo o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) in s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08). Zbrana sredstva predstavljajo prihodek državnega proračuna in so vir financiranja investicij v varstvo okolja. Delitev stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda je prikazana na spodnji sliki (Slika 2—109), posamezne skupine stroškov pa so podrobneje predstavljene v naslednjih poglavjih.. Slika 2—109: Delitev stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda V naslednjih poglavjih je prikazano, da izvajanje načela povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve« v Republiki Sloveniji, kljub vključenosti v veljavno zakonodajo, še ni popolnoma uresničeno. Izkazalo se je, da nekatere dejavnosti, ki vplivajo na stanje voda in povzročajo stroške vode kot naravnega vira in okoljske stroške, k plačilu teh stroškov še ne prispevajo. Tudi zato bi bilo potrebno izdelati strokovne podlage za oceno stroškov vira in okoljskih stroškov za vse dejavnosti, ki te stroške povzročajo in uvesti plačila, ki bodo omenjene stroške v celoti pokrivala. Tudi načelo povračila finančnih stroškov storitev oskrbe s pitno vodo in storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode še ni upoštevano (poglavje 2.5.4.6 Primerjava lastne cene in prodajne cene za storitve oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode). Rešitev omenjene težave pa ni le dvig cen storitev, ampak tudi nadzor nad stroški izvajanja storitev (npr. s pomočjo benchmarkinga). 2.5.4.2 Okoljski stroški Okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09). Okoljski stroški se krijejo z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (okoljska dajatev) (Slika 2—111). Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja: - industrijske odpadne vode in - komunalne odpadne vode. 300 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pred začetkom veljave Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09, 14/10) se je okoljska dajatev plačevala tudi za odvajanje padavinske odpadne vode. Industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09). Od razpršenih virov onesnaževanja se okoljske stroške plačuje le za komunalno odpadno vodo. Uporabniki storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo plačujejo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda ne glede na to, ali so priključeni na javno kanalizacijo ali ne. Za ostale razpršene vire onesnaževanja, kot je na primer odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se uporablja za gnojilo v kmetijstvu, se okoljskih stroškov v Republiki Sloveniji ne plačuje. Okoljsko dajatev se plačuje glede na obremenitev. Ceno za enoto obremenitve določi vlada Republike Slovenije s sklepom letno, glede na predlog MOP (Preglednica 2-185, Slika 2—110). Preglednica 2-185: Cena za enoto obremenitve voda za obdobje od leta 2002 do leta 2010 (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10) Časovno obdobje Cene za enoto obremenitve voda (EUR) od 1. 1. 2002 do 31. 3. 2002 19,1955 od 1. 4. 2002 do 31. 12. 2002 24,9541 od 1. 1. 2003 do 31. 6. 2003 24,9541 od 1. 7. 2003 do 31. 12. 2003 25,6635 od 1. 1. 2004 do 31. 6. 2004 25,6635 od 1. 7. 2004 do 31. 12. 2004 26,0224 od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 26,0224 301 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 26,4125 Cene za enoto obremenitve voda (EUR) 30 25 20 15 10 5 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Slika 2—110: Spreminjanje cen za enoto obremenitve voda (Uradni list RS, št. 109/01, Uradni list RS, št. 117/02, Uradni list RS, št. 13/04, Uradni list RS, št. 19/05, Uradni list RS, št. 120/05, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 8/08, Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 7/10) Pri storitvah odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode velja, da plačnik okoljske dajatve porazdeli plačilo okoljske dajatve med uporabnike storitev javne službe glede na porabljeno pitno vodo. Oprostitev plačila okoljske dajatve se je lahko uveljavljala za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Oprostitev plačila okoljske dajatve za zavezance za komunalno odpadno vodo je bila možna do leta 2010. Oprostitev plačila okoljske dajatve za zavezance za industrijsko odpadno vodo pa že od leta 2005 ni več mogoča. Sredstva zbrana z okoljsko dajatvijo so bila do leta 2010 prihodek državnega proračuna. (Izjema so plačila zavezancev za komunalno odpadno vodo, ki so do leta 2010 uveljavljali oprostitev plačila okoljske dajatve. Le-ti so okoljsko dajatev nakazovali v občinske proračune.) Od leta 2010 so prejemniki sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo občine, kjer pri zavezancu za plačilo okoljske dajatve zaradi industrijske odpadne vode nastaja industrijska odpadna voda ali občine, kjer zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi komunalne odpadne vode odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo KČN. 302 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—111: Okoljska dajatev Okoljski stroški na VO Donave Spodnji preglednici (Preglednica 2-186, Preglednica 2-187) in slike (Slika 2—112, Slika 2— 113) prikazujejo spreminjanje števila plačnikov okoljske dajatve za komunalno in industrijsko vodo na VO Donave. Plačniki okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo spadajo v sektor javne storitve, zavezanci za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo pa pripadajo različnim sektorjem. Število plačnikov se je v obravnavanem obdobju postopoma zviševalo. Preglednica 2-186: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število plačnikov 68 76 79 80 80 81 82 okoljske dajatve 303 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 90 80 Število zavezancev 70 60 50 40 30 20 10 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—112: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Preglednica 2-187: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Število zavezancev po 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 posameznih sektorjih Kmetijstvo 11 12 14 14 13 12 10 Industrija 342 355 356 355 364 358 355 Energetika 11 11 13 11 13 13 13 Javne storitve 33 34 35 45 51 64 79 Druge 87 97 113 116 119 120 128 dejavnosti Skupaj 484 509 531 541 560 567 585 304 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 600 Število zavezancev 500 400 300 200 100 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—113: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—114: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave sta prikazana v spodnji preglednici ( Preglednica 2-188) in na sliki (Slika 2—115). Odmerjena dajatev za komunalno odpadno vodo zavezancev z VO Donave znaša letno med 24.000.000 in 38.000.000 EUR, plačila pa so odvisna od uveljavljenih oprostitev. Od leta 2005, ko so se začeli izvajati ukrepi, ki jih predpisuje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017, sta se število enot obremenitve in posledično tudi odmera okoljske dajatve postopoma zniževali. 305 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-188: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Leto Število enot obremenitve Odmerjena taksa (EUR) Plačilo v proračun (EUR) Število občin, ki imajo organizirano JS odvajanja in čiščenja odpadne vode pa takse niso pobirale Število občin, ki nimajo organizirane JS odvajanja in čiščenja odpadne vode 2002 2003 1.496.638 1.506.723 35.192.596 2004 2005 2006 2007 2008 Ni podatka Ni podatka 1.039.793 928.747 911.530 38.133.351 34.708.616 34.256.506 27.463.569 24.530.533 24.075.793 573.902 191.001 141.893 649.602 383.974 137.428 97.378 8 0 0 0 0 0 0 4 3 3 3 4 3 2 Slika 2—115: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo sta prikazana v spodnji preglednici (Preglednica 2-189) in na sliki (Slika 2—116) Odmerjena dajatev za industrijsko odpadno vodo zavezancev z VO Donave je v obravnavanem obdobju močno padla in je v zadnjih letih znašala letno okrog 4.000.000 EUR. Plačila za okoljsko dajatev so bila v preteklosti odvisna od uveljavljenih oprostitev, od leta 2005 pa oprostitve niso več možne. Oprostitve plačila so deležni le zavezanci, katerih plačila bi bila prenizka. 306 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-189: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Skupaj Druge dejavnosti Javne storitve Energetika Industrija Kmetijstvo Sektor Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) Odmera dajatve (EUR) Oprostite v dajatve (EUR) Plačilo (EUR) 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 284.578 595.399 421.841 386.786 400.193 480.241 328.194 -117.459 -313.831 -220.273 0 0 0 0 167.119 281.568 201.568 386.786 400.193 480.241 328.194 23.399.250 23.906.248 5.643.388 5.017.365 3.453.143 2.692.499 2.228.653 -19.109.582 -18.604.545 -2.075.188 0 0 0 -45 4.289.668 5.301.703 3.568.200 5.017.365 3.453.143 2.692.499 2.228.608 35.928 74.590 75.992 57.462 61.803 71.395 50.952 0 0 0 0 0 0 -7 35.928 74.590 75.992 57.462 61.803 71.395 50.945 3.974.616 1.287.361 434.493 323.130 222.571 218.328 241.290 -3.214.167 -866.168 0 0 0 0 -6 760.449 421.193 434.493 323.130 222.571 218.328 241.283 569.981 756.307 480.828 345.274 259.716 242.938 198.198 -10.692 -131.222 0 0 0 0 -30 559.288 625.085 480.828 345.274 259.716 242.938 198.168 28.264.354 26.619.905 7.056.543 6.130.017 4.397.425 3.705.401 3.047.287 -22.451.901 -19.915.766 -2.295.460 0 0 0 -88 5.812.453 6.704.139 4.761.082 6.130.017 4.397.425 3.705.401 3.047.198 307 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—116: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Spodnja slika (Slika 2—117) prikazuje plačila okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo skupaj. K zbranim sredstvom največ prispevajo zavezanci iz sektorja industrija (Slika 2—118). Prispevek ostalih sektorjev pa je znatno nižji. 6.000.000 Plačilo okoljske dajatve (EUR) 5.000.000 4.000.000 Kmetijstvo Industrija 3.000.000 Energetika Javne storitve Druge dejavnosti 2.000.000 1.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—117: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) 308 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—118: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Okoljski stroški na VO Jadranskega morja Spodnji preglednici (Preglednica 2-190, Preglednica 2-191) in sliki (Slika 2—119, Slika 2— 120) prikazujejo spreminjanje števila plačnikov okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja. Plačniki okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo spadajo v sektor javne storitve, zavezanci za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo pa pripadajo različnim sektorjem. Število plačnikov se je v obravnavanem obdobju postopoma zviševalo. Preglednica 2-190: Število plačnikov okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število plačnikov 11 11 11 11 11 12 11 okoljske dajatve Preglednica 2-191: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Število zavezancev po 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 posameznih sektorjih Kmetijstvo 1 1 1 1 1 1 1 Industrija 42 42 43 46 47 46 49 Javne storitve 8 10 9 9 12 14 16 Druge dejavnosti 19 19 19 18 20 24 26 Skupaj 70 72 72 74 80 85 92 309 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 100 90 Število zavezancev 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—119: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—120: Število zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo sta prikazana v spodnji preglednici (Preglednica 2-192) in na sliki (Slika 2—121). Odmerjena dajatev za komunalno odpadno vodo zavezancev z VO Jadranskega morja znaša letno med 5.000.000 in 6.000.000 EUR, plačila pa so odvisna od uveljavljenih oprostitev. Od leta 2005, ko so se začeli izvajati ukrepi, ki jih predpisuje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005–2017, sta se število enot obremenitve in posledično tudi odmera okoljske dajatve postopoma zniževali. 310 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-192: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število enot 215.760 229.136 Ni podatka Ni podatka 211.687 201.506 195.119 obremenitve Odmera dajatve 5.073.464 5.799.161 5.607.054 5.468.467 5.591.192 5.322.281 5.153.584 (EUR) Plačilo v prora17.163 65.145 0 21.764 85.685 13.043 33.419 čun (EUR) Slika 2—121: Odmera in plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo sta prikazana v spodnji preglednici (Preglednica 2-193) in na sliki (Slika 2—122). Odmerjena dajatev za industrijsko odpadno vodo zavezancev z VO Jadranskega morja znaša letno približno 600.000 EUR. Plačila za okoljsko dajatev so bila v preteklosti odvisna od uveljavljenih oprostitev, od leta 2005 pa oprostitve niso več možne. Oprostitve plačila so deležni le zavezanci, katerih plačila bi bila prenizka. 311 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-193: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Sektor 2002 Odmera 16.282 dajatve (EUR) Oprostitev Kmetijstvo -16.282 dajatve (EUR) Plačilo 0 (EUR) Odmera 392.518 dajatve (EUR) Oprostitev Industrija -73.408 dajatve (EUR) Plačilo 319.110 (EUR) Odmera 154.309 dajatve (EUR) Javne Oprostitev -59.112 storitve dajatve (EUR) Plačilo 95.197 (EUR) Odmera 103.368 dajatve (EUR) Druge Oprostitev -2.648 dejavnosti dajatve (EUR) Plačilo 100.719 (EUR) Odmera 666.476 dajatve (EUR) Oprostitev Skupaj -151.450 dajatve (EUR) Plačilo 515.027 (EUR) 312 2003 2004 2005 2006 2007 2008 14.899 11.967 14.575 11.077 9.164 3.608 0 -10.008 0 0 0 0 14.899 1.959 14.575 11.077 9.164 3.608 381.603 366.178 280.489 385.825 275.997 188.878 -37.220 -35.186 0 0 0 -15 344.383 330.992 280.489 385.825 275.997 188.864 765.682 91.350 108.204 78.167 57.285 85.670 -608.772 0 0 0 0 0 156.910 91.350 108.204 78.167 57.285 85.670 120.188 120.632 137.690 127.135 195.344 174.905 -695 0 0 0 0 0 119.493 120.632 137.690 127.135 195.344 174.905 1.282.372 590.127 540.957 602.204 537.791 453.061 -646.688 -45.194 0 0 0 -15 635.685 544.933 540.957 602.204 537.791 453.047 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—122: Odmera in plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) Spodnja slika (Slika 2—123) prikazuje plačila okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo skupaj. K zbranim sredstvom največ prispevajo zavezanci iz sektorja industrija. Tudi prispevek sektorjev javne storitve in druge dejavnosti je znaten, sektor kmetijstvo pa prispeva le manjši delež (Slika 2—124). Slika 2—123: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) 313 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—124: Plačila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za komunalno in industrijsko odpadno vodo po sektorjih na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008b; lastni izračuni IzVRS) 2.5.4.3 Stroški vode kot naravnega vira Stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09). Izguba možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, se ne nanaša le na sedanjost, ampak velja tudi za prihodnost. Do stroškov vira pride, ne samo ko za vse storitve ni zagotovljene potrebne količine vode, ampak tudi, ko ni zagotovljene potrebne kakovosti vode. Stroški vira so enaki razliki med koristmi obravnavane vrste storitve, povezane z obremenjevanjem voda in koristmi najboljše možne alternativne storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki bi se lahko izvajala sedaj ali v prihodnosti (CIS, WG 2B, 2004). Plačilo za vodno pravico Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin. Mogoče jo je pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. Vodno dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu. Plačilo za vodno pravico se določi na podlagi naslednjih kriterijev: - razpoložljivost vode, - namen, vrsta in obseg posebne rabe voda, - višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav, - ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda, - čas trajanja posebne rabe voda. 314 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja še ni sprejet, zato MOP izdaja delna vodna dovoljenja, za katera se plačila ne zaračunava. Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije Vlada Republike Slovenije sprejme za določene vrste posebne rabe voda uredbo o koncesiji. Koncesionar je izbran na podlagi javnega razpisa ali z upravno odločbo. Koncesionar in koncendent (Republika Slovenija) skleneta koncesijsko pogodbo, v kateri so med drugim določeni tudi pogoji in način plačevanja plačila za koncesijo. Koncesnina se plačuje za vsako leto rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin posebej, ves čas trajanja koncesije. Deleži delitve plačil med občinami in Republiko Slovenijo so za različne vrste rab različni (Preglednica 2-194). Cene osnov plačila za koncesijo s sklepom določi minister, pristojen za okolje (Preglednica 2-194). Preglednica 2-194: Cene plačil za koncesijo za nekatere vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin (uredbe o koncesiji in sklepi o cenah osnov plačil za koncesijo navedeni v prilogi (PRILOGA IV: Seznam pomembnih predpisov, uporabljenih pri izdelavi NUV) Delež delitve plačila Cena osnove med Vrsta rabe Plačilo za koncesijo Enota Enota Republiko (leto 2009) Slovenijo in občinami 3 % ali 4,2 % povprečne prodajne vrednosti v Proizvodnja električne koledarskem letu EUR 0,06341 EUR/kWh 40 : 60 energije v malih proizvedene in v javno električno omrežje oddane HE do 10 MW električne energije 0,05382 ali Proizvodnja 7 do 10 ali več % 0,05122 ali električne povprečne prodajne 50 : 50 ali EUR 0,036025544 EUR/kWh energije v HE vrednosti proizvedene 40 :60 ali 0,03376 nad 10 MW električne energije (glede na HE) 10 % povprečne tržne vrednosti 1 m3 frakcije Odvzem 50 : 50 ali peska velikosti 0/32 mm * EUR naplavin 40 :60 letna količina odvzema naplavin 315 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vrsta rabe Plačilo za koncesijo Raba podzemne vode iz vrtin za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč 0,005*čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča + 0,03 * povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se jo pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja * letna količina izčrpane podzemne vode * temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na izpustu iz vrtine in 12 °C * 4,2 Odvzem termalne vode iz vodnega vira za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti Odvzem podzemne vode iz vodnih virov za stekleničenje in proizvodnjo pijač Raba morja za gojenje školjk Vzreja ciprinidnih vrst rib Vzreja avtohtonih morskih vrst rib Vzreja salmonidnih vrst rib 316 3% povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja za enoto toplote odvzete termalne vode 0,01 x čisti letni prihodek + višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode x (količina po enačbi iz uredb o koncesiji) 3,5 % ali več % prodajne vrednosti ocenjene letne količine vzgojenih školjk 2 % prodajne vrednosti ocenjene letne količine vzrejenih ciprinidnih vrst rib 2 % prodajne vrednosti ocenjene letne količine vzrejenih avtohtonih morskih rib 2 % prodajne vrednosti ocenjene letne količine vzrejenih rib Cena osnove (leto 2009) Enota Delež delitve plačila med Republiko Slovenijo in občinami 0,0175 EUR/1000 kJ toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja 40 : 60 ali 50 : 50 0,0175 EUR/1000 kJ toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja 50 : 50 EUR 1,85 EUR/1.000 l stekleničene podzemne vode 50 : 50 EUR 517 EUR/1 tona školjk 50 : 50 EUR 2,4967 EUR/kg krapa 50 : 50 EUR 2,5 EUR/kg 50 : 50 EUR 241,8 EUR/100 kg šarenke 40 : 60 Enota EUR EUR Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Velik del plačil za vodno pravico na podlagi koncesij, ki pripadajo državi, se steka v Sklad za vode. Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije na VO Donave Leta 2008 je bilo na VO Donave 443 zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi koncesije. Število zavezancev je v obravnavanem območju naraščalo (Preglednica 2-195). Preglednica 2-195: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) Leto 2005 2006 2007 2008 Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi koncesije 281 380 431 443 Odmera za plačilo koncesij je za VO Donave leta 2008 znašala 17.600.000 EUR. Višina odmerjenih sredstev za plačilo koncesij se je od leta 2005 močno povečala. Večji delež sredstev, zbranih s plačili za koncesijo, pripada občinam. V zadnjih štirih letih velja, da je razmerje med plačili, ki pripadajo državi, in plačili, ki pripadajo občinam, približno 40 : 60. Podrobneje so podatki o plačilih za koncesijo predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica 2-196). Preglednica 2-196: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) Odmera koncesije (EUR) Odmera koncesije, ki pripada državi (EUR) Odmera koncesije, ki pripada občinam (EUR) Odmera koncesije (EUR) 2005 2006 2007 2008 4.294.499 5.041.526 5.554.296 7.141.121 6.396.151 7.457.199 8.113.052 10.423.022 10.690.650 12.498.725 13.667.347 17.564.143 Daleč najvišji znesek za plačilo koncesije prispevajo koncesionarji za proizvodnjo električne energije v HE nad 10 MW (Preglednica 2-197, Slika 2—125). Njihov delež predstavlja 90 % vseh plačil za koncesijo za rabo vode. 317 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 16.000.000 Obračunene koncesije (EUR) 14.000.000 12.000.000 Kmetijstvo Industrija Energetika Javne storitve Druge dejavnosti 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—125: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Donave (ARSO, 2008c, lastni izračuni IzVRS) 318 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-197: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Donave (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) 38.618 730.465 196 12.475 Plačilo občinam (EUR) 18.559 8.317 679.345 12.373 25.746 196 398.950 l/s 1.409.810 m3 36.118.433 kWh 23.908 m3 8.090 ha 14.381 547.196 29.070 23.288 180 9.587 19.380 15.526 510.332 1.321.909 m3 26.916.925 kWh 30.000 m3 180 525.950 l/s 252.765 16.406 10.907 235.302 10.937 7.271 115.066 1.220.167 m3 8.090 ha 9.624 Plačilo državi (EUR) 18.992.734 kWh 180 9.624 Količina 14.861 m3 180 524.750 l/s Plačilo državi (EUR) 127.002 8.090 ha 16.049 Količina 17.968 / 10.699 / Plačilo občinam (EUR) 23.194 Za odvzem naplavin Plačilo državi (EUR) 2008 Plačilo občinam (EUR) 11.979 Industrija Za odvzem podzemne vode iz vodnih virov za stekleničenje in proizvodnjo pijač Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW Količina 2007 15.463 Za vzrejo ciprinidnih vrst rib 537.750 l/s Kmetijstvo / Za vzrejo salmonidnih vrst rib 290.046.086 m3 Obremenitev 2006 18.689.053 kWh Sektor 2005 Plačil Plačilo o občina Količina državi m (EUR) (EUR) 31.604 m3 Leto 319 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 320 313 228.443 9.311.980 42.502 419 156 208 152.295 28.334 279 6.207.987 39.697.302 kWh 13.400 l/s 104 10.000 l/s 212.166.471 kWh 3.009.046.7 12 kWh 31.904 366 5.000 l/s 273 199.634 7.261.670 21.269 244 137 182 133.089 2.491.430.7 36 kWh 29.540.963 kWh 13.400 l/s 4.841.113 7.021.539 4.681.026 425 91 10.000 l/s 183.961.578 kWh Plačilo občinam (EUR) 369 5.000 l/s 275 141.758 Plačilo državi (EUR) 284 138 183 94.506 Količina 246 92 10.000 l/s Plačilo občinam (EUR) 492.300 kWh 5.000 l/s Plačilo državi (EUR) 13.400 l/s 2.726.617.8 59 kWh 164.110.999 kWh 298 140.188 149 Količina 423 6.067.299 199 93.458 99 10.000 l/s Plačilo občinam (EUR) 400 Za vzrejo salmonidnih vrst rib 4.044.866 Za proizvodnjo električne energije v HE nad 10 MW Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW Plačilo državi (EUR) 2008 282 Javne storitve Za vzrejo salmonidnih vrst rib Količina 2007 267 Energetika 145.809.709 kWh Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW 5.000 l/s Za vzrejo salmonidnih vrst rib 3.569.334.1 63 kWh Industrija Obremenitev 2006 440.460 kWh Sektor 2005 Plačil Plačilo o občina Količina državi m (EUR) (EUR) 13.400 l/s Leto Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 5.339 55.664 m3 22.266 33.398 4.500 l/s 94 141 18 3.559 / 123 18 4.818.415 kWh / 82 36 m3 4.829 / 4.500 l/s / 3.219 / 124 / 4.414.525 kWh / 83 / 2.690 / 4.500 l/s / 1.794 Obremenitev / / 3.114.507 kWh Količina 686 / 2.493 Obremenitev Količina / / 1.662 2.593.282 kWh Plačilo državi (EUR) 2008 Plačilo Plačilo občina Količina državi m (EUR) (EUR) 458 Za vzrejo salmonidnih vrst rib / Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW Za odvzem podzemne vode iz vodnih virov za stekleničenje in proizvodnjo pijač Za rabo podzemne vode iz vrtin za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč Količin a 2007 / Druge dejavnosti Obremenitev 2006 Plačilo občina m (EUR) 23.000 l/s Sektor 2005 / Leto 321 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 322 10.423.022 Obremenitev 7.141.121 Količina 8.113.052 Obremenitev Količina 2008 Plačilo Plačilo občina državi Količina m (EUR) (EUR) 5.554.296 Plačilo državi (EUR) 2007 7.457.199 Količin a 5.041.526 Skupaj Obremenitev 2006 Plačilo občina m (EUR) 6.396.151 Sektor 2005 4.294.499 Leto Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Pridobitev vodne pravice na podlagi koncesije na VO Jadranskega morja Leta 2008 je bilo na VO Jadranskega morja 131 zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi koncesije. Število zavezancev je v obravnavanem območju naraščalo (Preglednica 2-198). Preglednica 2-198: Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi podeljene koncesije na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) Leto 2005 2006 2007 2008 Število zavezancev za plačilo vodne pravice na podlagi koncesije 94 106 125 131 Odmera za plačilo koncesij je za VO Jadranskega morja leta 2008 znašala 3.000.000 EUR. Višina odmerjenih sredstev za plačilo koncesij se je od leta 2005 močno povečala. Večji delež sredstev, zbranih s plačili za koncesijo pripada občinam. V zadnjih letih velja, da je razmerje med plačili, ki pripadajo državi in plačili, ki pripadajo občinam približno 40 : 60. Podrobneje so podatki o plačilih za koncesijo predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica 2-199). Preglednica 2-199: Odmera koncesij za posebno rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) Odmera koncesije (EUR) Odmera koncesije, ki pripada državi (EUR) Odmera koncesije, ki pripada občinam (EUR) Odmera koncesije (EUR) 2005 2006 2007 2008 427.594 609.634 761.156 1.196.307 614.689 900.474 1.106.850 1.766.853 1.042.283 1.510.108 1.868.007 2.963.159 Daleč najvišji znesek za plačilo koncesije prispevajo koncesionarji za proizvodnjo električne energije v HE nad 10 MW. Njihov delež predstavlja 90 % vseh plačil za koncesijo za rabo vode (Slika 2—126, Preglednica 2-200). 323 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 3.000.000 Obračunane koncesije (EUR) 2.500.000 2.000.000 Kmetijstvo 1.500.000 Industrija 1.000.000 Energetika 500.000 Druge dejavnosti 0 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—126: Obračunane koncesije po sektorjih na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c, lastni izračuni IzVRS) 324 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-200: Odmera koncesij po sektorjih za posamezne vrste posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin od leta 2005 do leta 2008 na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008c; lastni izračuni IzVRS) 2005 2006 2007 2008 688 7.171 8.661 10 5.500 kWh 4 6 8.304 kWh 6 9 Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW 86.707.568 kWh 62.434 93.651 113.408.64 9 kWh 80.818 121.227 / 459 7.171 8.661 Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW 79.869 / 22.000 l/s 84.840 m2 743 ha Plačilo občinam (EUR) 7 / 602 8.128 14.112 Plačilo državi (EUR) 53.246 / 401 8.128 14.112 Količina 11.890 kWh / 22.000 l/s 84.840 m2 1.516 ha Plačilo občinam (EUR) 92.463.076 kWh / 605 / 6.009 Plačilo državi (EUR) 17 / 403 / 6.009 Količina 67.316 / 22.000 l/s / 743 ha Plačilo občinam (EUR) 11 / 701 / 5.755 Plačilo državi (EUR) 44.877 1.458 468 / 5.755 23.500 l/s Količina 17.295 kWh Za odvzem naplavin Plačilo občinam (EUR) 70.015.444 kWh Energetik a Industrija Za rabo morja za gojenje školjk Plačilo državi (EUR) 1.458 Za vzrejo avtohtonih morskih vrst rib / Kmetijstvo Za vzrejo salmonidnih vrst rib Količina 743 ha Obremenitev 3.700 m3 Sektor 325 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 326 / 12.686 234 16.145 7.188 1.589.480 / 12.686 156 16.145 7.188 1.059.654 / 38.841 m3 85.050 m2 492.221.08 0 kWh 21.918 8.148 218.584 kWh 30.521 m3 41 12.295 21.918 8.148 942.556 55.293 m3 85.050 m2 226 27 12.295 6.532 / 151 6.532 / 628.371 1.500 l/s 16.579 m3 Za vzrejo avtohtonih morskih vrst rib 135 Za odvzem naplavin 147 Za proizvodnjo električne energije v malih HE do 10 MW / 315.130.69 4 kWh Plačilo občinam (EUR) 44.574 209.534 kWh 31.017 m3 41 13.775 Količina Plačilo državi (EUR) / 791.789 2008 Plačilo občinam (EUR) 44.574 202 28 13.775 1.500 l/s Količina Plačilo državi (EUR) / 369.439.77 1 kWh 2007 Plačilo občinam (EUR) 229.678 kWh 234.291 kWh 34.963 m3 45 Plačilo državi (EUR) 113.138 m3 492.986 / Količina 221 30 / 2006 Plačilo občinam (EUR) / Druge dejavnosti Za proizvodnjo električne energije v HE nad 10 MW 328.657 Za odvzem naplavin 1.500 l/s Za vzrejo salmonidnih vrst rib Količina / Obremenitev 304.749.53 5 kWh Sektor Plačilo državi (EUR) 527.859 2005 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 120 3.244 Plačilo občinam (EUR) 1.766.852 3.244 237 ha 558.004 MJ Plačilo državi (EUR) 120 5.089 80 5.089 1.106.850 Količina 80 375 ha 531924 MJ 2008 Plačilo občinam (EUR) 761.156 1.544 97 Količina Plačilo državi (EUR) 1.196.307 2007 Plačilo občinam (EUR) 900.474 1.544 191 ha 483.554 MJ Plačilo državi (EUR) 97 1.479 137 614.689 1.479 Za odvzem termalne vode iz vodnega vira za potrebe kopališč in ogrevanje prostorov, namenjenih turistični dejavnosti Količina 137 Za rabo morja za gojenje školjk 191 ha Količina 2006 Plačilo občinam (EUR) 427.594 Skupaj Obremenitev 876.906 MJ Sektor Plačilo državi (EUR) 609.634 2005 327 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vodno povračilo Vodno povračilo se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države in predstavlja plačilo za rabo vode kot naravne dobrine (Slika 2—128). Po Zakonu o vodah so zavezanci za plačilo vodnega povračila imetniki vodne pravice. Če pa ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode določenega upravljavca, je zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode. Vodno povračilo se ne plačuje za rabo vode: - iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, - za namakanje kmetijskih zemljišč, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m3, - za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 50 m3, - za proizvodnjo elektrike v HE do 10 MW, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega 10 MWh, - za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega 10 MWh, - za pridobivanje toplote, če energija, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, ne presega 10 MWh, - za vzrejo salmonidnih vrst rib, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega 50.000 m3, - za vzrejo ciprinidnih vrst rib, če površina vodnega dobra, namenjenega vzreji rib, ne presega 10.000 m2 in - za izvajanje ribolova v komercialnih ribnikih, če površina vodnega dobra, namenjenega komercialnemu ribolovu, ne presega 1.000 m2 (2. člen Uradni list RS, št. 122/07). Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda. Višina vodnega povračila se določa glede na letni obseg rabe vode, ki jo določa vodna pravica in glede na ceno osnove za posamezno rabo. Osnove se razlikujejo glede na rabo vode. Npr. osnova za rabo vode za oskrbo s pitno vodo je »količina iz vodnih virov odvzete vode, izražena v m3«. Ceno za osnovo vodnega povračila določi Vlada Republike Slovenije s sklepom. V spodnjih preglednicah in na spodnji sliki (Preglednica 2-201, Preglednica 2-202, Slika 2—127) je prikazano spreminjanje cen za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč od leta 2002 do leta 2010. Cena osnove za rabo vode za oskrbo s pitno vodo se je z leti počasi povečevala. Cena osnove za rabo vode za namakanje kmetijskih površin se je od leta 2002 do leta 2010 20-kratno povišala, a je še vseeno 67-krat nižja od cene osnove za namakanje površin, ki niso kmetijska. Leta 2010 so se cene za večino vrst rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč občutno zvišale. Močno so se zvišale predvsem cene osnov za rabo vode za namakanje kmetijskih zemljišč, za pridobivanje toplote, za proizvodnjo električne energije, za rabo naplavin in za 328 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč in sidrišč. Leta 2010 je prvič prišlo do diferenciacije cen osnov za velika pristanišča in sidrišča. Pristanišča, večja od 1.000.000 m2, plačujejo 9-krat nižje vodno povračilo kot ostala pristanišča. Sidrišča, večja od 10.000.000 m2, pa plačujejo 160-krat nižje vodno povračilo kot ostala sidrišča. Preglednica 2-201: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10) do od Cene za osnove vodnih povračil 2002 2004 31.5.2003 1.6.2003 3 Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo (EUR/m ) 0,0501 0,0501 0,0547 0,0547 Za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo, za proizvodnjo pijač in tehnoloških namenov, pri 0,0501 0,0501 0,0547 0,0547 katerih je voda pretežna sestavina proizvoda, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin (EUR/m3) (NEPOSREDNI ZAVEZANCI) Za rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in 0,0501 0,0501 0,0547 0,0547 naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč (EUR/m3) Za rabo vode za namakanje kmetijskih površin 0,0042 0,0042 0,0042 0,0042 (EUR/100 m3) Za rabo vode za namakanje površin, ki niso 0,0501 0,0501 0,0501 0,0501 kmetijska (EUR/m3) Za tehnološke namene pri hlajenju v 0,0029 0,0029 0,0038 0,0038 termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah (EUR/m3) Za proizvodnjo elektrike v HE moči do 10 MW 0,1669 0,1669 0,1669 0,1669 (EUR/MWh) Za proizvodnjo elektrike v HE moči enako ali 0,1669 0,1669 0,1669 0,1669 več kot 10 MW (EUR/MWh) Za rabo vodnih zemljišč (EUR/m2) 0,0417 0,0417 0,0417 0,0417 Preglednica 2-202: Cene za nekatere osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10) Cene za osnove vodnih povračil 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo 0,0547 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 (EUR/m3) Za rabo vode, ki se odvzema iz objektov in naprav za javno oskrbo s pitno vodo, za proizvodnjo pijač in tehnoloških namenov, pri katerih je 0,0547 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 0,0666 voda pretežna sestavina proizvoda, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč ali namakanje površin (EUR/m3) (neposredni zavezanci) 329 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Cene za osnove vodnih povračil Za rabo vode za proizvodnjo pijač in tehnološke namene, potrebe kopališč in naravnih zdravilišč in zasneževanje smučišč (EUR/m3) Za rabo vode za namakanje kmetijskih površin (EUR/100 m3) Za rabo vode za namakanje površin, ki niso kmetijska (EUR/m3) Za tehnološke namene pri hlajenju v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah (EUR/m3) Za proizvodnjo elektrike v HE moči do 10 MW (EUR/MWh) Za proizvodnjo elektrike v HE moči enako ali več kot 10 MW (EUR/MWh) Za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila (EUR/m2) Za rabo vodnih zemljišč za obratovanje sidrišč za plovila (EUR/m2) Za rabo vodnih zemljišč (EUR/m2) 2005 2006 2007 2008 2009 2010 0,0547 0,0555 0,0555 0,0555 0,0555 0,0666 0,0042 0,0083 0,0083 0,0083 0,0083 0,083 0,0501 0,0508 0,0508 0,0508 0,0508 0,0555 0,0038 0,0038 0,0038 0,0038 0,0038 0,00412 0,1669 0,1694 0,1694 0,1694* 0,1694* 0,1863* 0,1669 0,1694 1,2519 1,2519* 1,2519* 1,5012* / 0,2086 0,2086 0,2086 0,2086 / / / 0,0111 0,0111 0,0417 / / / / 1,8 ali 0,2086* * 1,8 ali 0,0111* ** / *EUR na MWh potencialne energije vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico ** pristanišča, večja od 1.000.000 m2 *** sidrišča, večja od 10.000.000 m2 Cena osnove vodnih povračil (€/m3) 0,06 za rabo vode za oskrbo s pitno vodo (EUR/m3) 0,05 0,04 za rabo vode za namakanje kmetijskih površin (EUR/m3) 0,03 0,02 za rabo vode za namakanje površin, ki niso kmetijska (EUR/m3) 0,01 0,00 2002 2004 2006 2008 2010 Leto Slika 2—127: Spreminjanje cen za osnovo vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo ter za namakanje kmetijskih površin in površin, ki niso kmetijska v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/09, Uradni list RS, št. 22/08, Uradni list RS, št. 138/06, Uradni list RS, št. 4/06, Uradni list RS, št. 128/04, Uradni list RS, št. 103/02, Uradni list RS, št. 122/07, Uradni list RS, št. 45/10) 330 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Znižanje plačila vodnega povračila za oskrbo s pitno vodo, je bilo možno uveljavljati zaradi izgub odvzete vode v sistemu za oskrbo s pitno vodo in je bilo odvisno od količin izgubljene vode. V letu 2003 je veljalo, da je znižanje enako znesku vodnega povračila, ki ustreza 85 % (75 % za leto 2004) količin izgubljene vode. Od leta 2005 pa znižanje zaradi izgub ni več možno. Slika 2—128: Vodno povračilo Večji del sredstev, zbranih z vodnimi povračili, se steka v proračunski Sklad za vode Vodno povračilo na VO Donave V spodnji preglednici (Preglednica 2-203) je prikazano spreminjanje števila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave. Preglednica 2-203: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 2007 2008 Leto 2002 2003 2004 2005 2006 Število zavezancev za 1.421 1.440 1.417 753 864 904 993 plačilo vodnega povračila Sredstva, zbrana z vodnimi povračili, so se od leta 2002 do leta 2008 postopno zviševala (Slika 2—129). Kljub visokem povišanju cene osnove za rabo vode za namakanje kmetijskih površin pa so se sredstva zbrana z vodnimi povračili iz sektorja kmetijstvo v obravnavanem obdobju skoraj razpolovila. Tako je sektor kmetijstvo prek vodnih povračil prispeval le zanemarljiv delež, kar je razvidno tudi s slike (Slika 2—131). V obdobju od leta 2002 do leta 2008 je višina sredstev, zbranih z vodnimi povračili iz sektorja javne 331 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja storitve, močno narasla in je leta 2008 znašala že skoraj 8.000.000 EUR (Preglednica 2-204). Leta 2007 se je cena za pridobivanje energije v velikih HE dvignila z 0,1694 na 1,2519 EUR/MWh. Zato so se močno povečala tudi z vodnimi povračili zbrana sredstva sektorja energetika, ki je leta 2008 prek vodnih povračil prispeval 46 % zbranih sredstev. Preglednica 2-204: Plačila zavezancev za plačilo lastni izračuni IzVRS) Plačila po posamez 2002 2003 2004 nih sektorjih (EUR) Kmetijstvo 48.016 50.308 59.143 Industrija 5.091.155 4.912.129 4.445.158 Energetika 2.725.162 2.706.352 3.829.071 Javne 4.529.428 5.080.704 5.259.791 storitve Druge 406.075 399.882 401.298 dejavnosti 12.799.836 13.149.374 13.994.462 Skupaj vodnega povračila na VO Donave (ARSO, 2008a; 2005 2006 2007 2008 25.331 3.591.141 3.609.226 28.523 3.204.294 3.586.237 29.427 2.836.958 8.592.969 26.607 2.254.772 9.066.565 7.417.486 7.837.978 7.693.114 7.885.622 286.750 367.584 371.683 348.856 14.929.933 15.024.615 19.524.151 19.582.421 Zbrana sredstva za vodna povračila (€) 20.000.000 18.000.000 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—129: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 332 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—130: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave po sektorjih od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—131: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Donave v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Vodno povračilo na VO Jadranskega morja V spodnji preglednici (Preglednica 2-205) je prikazano spreminjanje števila zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja. Preglednica 2-205: Število zavezancev za plačilo vodnega povračila na VO Jadranskega morja (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Število zavezancev za 210 215 204 132 156 166 185 plačilo vodnega povračila 333 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Sredstva, zbrana z vodnimi povračili, so se od leta 2002 do leta 2008 postopno zviševala (Slika 2—132). Kljub visokem povišanju cene osnove za rabo vode za namakanje kmetijskih površin so se sredstva zbrana z vodnimi povračili iz sektorja kmetijstvo v obravnavanem obdobju zmanjševala. Tako je sektor kmetijstvo prek vodnih povračil prispeval le zanemarljiv delež (Slika 2—134). V obdobju od leta 2002 do leta 2008 je višina sredstev, zbranih z vodnimi povračili iz sektorja javne storitve, močno narasla in je leta 2008 znašala že 1.700.000 EUR (Preglednica 2-206). Leta 2007 se je cena za pridobivanje energije v velikih HE dvignila z 0,1694 na 1,2519 EUR/MWh. Zato so se močno povečala tudi, z vodnimi povračili zbrana, sredstva sektorja energetika. Za sektor industrija velja, da sta delež zbranih sredstev, tako kot tudi raba vode, v obravnavanem obdobju padla. Zbrana sredstva sektorja druge dejavnosti se z leti spreminjajo skladno z rabo sektorja (Slika 2—133). Preglednica 2-206: Plačila zavezancev za plačilo (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Plačila po posameznih 2002 2003 2004 sektorjih (EUR) Kmetijstvo 2.146 2.362 2.823 Industrija 307.437 297.716 317.610 Energetika 112.394 83.910 120.685 Javne 538.465 643.626 704.816 storitve Druge 108.848 137.579 142.464 dejavnosti Skupaj 1.069.289 1.165.193 1.288.398 vodnega povračila na VO Jadranskega morja 2005 2006 524 217.848 95.546 964 206.840 260.536 2007 2008 790 1.479 123.657 112.198 1.076.260 1.080.384 1.207.188 1.226.556 1.221.644 1.669.300 127.304 382.618 444.165 90.038 1.648.411 2.077.514 2.866.515 2.953.399 Zbrana sredstva za vodna povračila (€) 3.000.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 500.000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Leto Slika 2—132: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) 334 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—133: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja po sektorjih od leta 2002 do leta 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Slika 2—134: Zbrana sredstva za vodna povračila na VO Jadranskega morja v letu 2008 (ARSO, 2008a; lastni izračuni IzVRS) Analiza plačil in stroškov, ki bi nastali s predlagano spremembo Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) Presojana je bila analiza posledic morebitne spremembe 7. člena Uredbe o vodnih povračilih na način, da bi vodno povračilo plačevali vsi imetniki vodne pravice. Sedaj so plačila vodnega povračila, poleg imetnikov vodne pravice iz 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07), oproščeni tudi zavezanci, katerih vrednost plačila je nižja od 10 EUR. Ti zavezanci so plačila vodnega povračila oproščeni z odločbo ARSO. 335 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Oprostitve plačila vodnega povračila za zavezance, katerih vrednost plačil je nižja od 10 EUR V letu 2008 je bilo plačila vodnega povračila, zaradi prenizkega zneska, oproščenih 15 % zavezancev v Republiki Sloveniji. Stroški, ki jih je imel ARSO z izdajanjem oprostitvenih odločb so leta 2008 znašali 2.168 EUR. Vrednost plačil, katerih so bili zavezanci oproščeni, je leta 2008 znašala 695 EUR. Če bi od teh zavezancev plačilo pobirali, bi stroški ARSO znašali 2.676 EUR. Če je znesek za plačilo nižji od 10 EUR in zavezanec zneska ne plača, plačila ni možno izterjati. V izterjavo pristojnemu carinskemu organu se lahko vloži zahtevek za izvršbo le v primeru, če je znesek po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti višji od 10 EUR. Ker ima ARSO že sedaj letno 2.168 EUR stroškov z zavezanci, katerih znesek za plačilo je prenizek, bi bilo smiselno razmisliti o zvišanju meje oprostitev iz 7. člena Uredbe o vodnih povračilih, kjer so zavezanci za plačilo vodnega povračila določeni. Ugotovitve: Na podlagi podatkov je sklepati, da je oprostitev plačila vodnega povračila, v primerih, ko so zneski nižji od 10 EUR, smiselna. Smiselno bi bilo razmisliti o zvišanju meje oprostitev iz 7. člena Uredbe o vodnih povračilih in s tem znižati število zavezancev, katerih plačila so nižja od 10 EUR. Uvedba plačevanja vodnega povračila za imetnike vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila Na podlagi podatkov o vodnih dovoljenjih, evidentiranih v vodni knjigi marec 2010, ARSO (ARSO, 2010a), je bila ugotovljena raba imetnikov vodne pravice, ki so glede na 7. člen Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila. Podatki o rabi so predstavljeni v spodnji preglednici (Preglednica 2-207). Na voljo so bili le podatki o rabi vode za namakanje kmetijskih zemljišč in za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča skupaj. Podatkov o izvajanju ribolova v komercialnih ribnikih, pri katerih površina vodnega dobra, namenjenega komercialnemu ribolovu, ne presega 1.000 m2, v Republiki Sloveniji ni. Plačila imetnikov vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila, bi z upoštevanjem cen za osnove, ki so veljale leta 2009, znašala letno 313.000 EUR. Plačila za namakanje zemljišč so bila ocenjena na podlagi aritmetične sredine cene za osnovo za namakanje kmetijskih zemljišč in zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča. Ob upoštevanju Predloga cen za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ki ga je pripravil MOP, bi plačila imetnikov vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe oproščeni plačevanja vodnega povračila, znašala letno 314.000 EUR. 336 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na podlagi podatkov iz analize okvirnih stroškov pri obračunu vodnega povračila, ki je bila izdelana na ARSO marca 2010, so bili ocenjeni stroški, ki bi nastali z zaračunavanjem vodnega povračila imetnikov vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe oproščeni plačevanja vodnega povračila. Ugotovljeno je bilo, da bi letni stroški ARSO, zaradi zaračunavanja vodnih povračil imetnikom vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe oproščeni plačevanja vodnega povračila, znašali 494.000 EUR. K tem stroškom bi bilo potrebno prišteti tudi stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost poročanih vrednosti o rabi vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške pošiljanja napovedi in morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnih povračil nastali. Ugotovitve: Na podlagi primerjave ocenjenih plačil in stroškov, ki bi jih sprememba Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) povzročila, je sklepati, da sprememba Uredbe ni smiselna. Že samo stroški, ki bi jih imel ARSO, bi bili višji od plačil. K tem stroškom bi bilo potrebno prišteti tudi stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost poročanih vrednosti o rabi vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške pošiljanja napovedi in morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnih povračil nastali. Morda bi bila sprememba Uredbe smiselna le na področju namakanja. Potrebno pa bi bilo ugotoviti, koliko vode se odvzema za namakanje kmetijskih zemljišč in koliko za zemljišča, ki niso kmetijska. Oceniti bi bilo potrebno še stroške inšpekcije, ki preverja pravilnost poročanih vrednosti o rabi vode, stroške zavezancev zaradi meritev porabe vode, stroške pošiljanja napovedi in morebitne druge stroške, ki bi z zaračunavanjem vodnim povračil nastali. Ti stroški so najverjetneje vsaj enaki, če ne celo višji kot stroški ARSO. 337 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-207: Podatki o imetnikih vodne pravice, ki so na podlagi 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07) oproščeni plačevanja vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2010a; ARSO, 2010b; Uradni list RS, št. 16/09; MOP, 2010a; lastni izračuni IzVRS) Vsota letnega Potencialna Potencialna dovoljenega plačila glede na Število Stroški plačila glede na odvzema/letna Enota cene iz leta Vrsta rabe cene s predloga imetnikov ARSO potencialna rabe 2009 (Uradni list vodne pravice (EUR) MOP (MOP, energija/površina RS, št. 16/09) 2010a) (EUR) vodnega dobra (EUR) Raba vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo manj kot 50 prebivalcev, če letna količina iz vodnega 27.661 5.548.715 m3/leto 490.153 307.954 307.954 vira odvzete vode ne presega 2.500 m3 in vodni vir ni vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo. Raba vode za namakanje kmetijskih zemljišč, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m3. 139 168.835 m3/leto 2.463 4.692 5.386 Raba vode za namakanje zemljišč, ki niso kmetijska zemljišča, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m3 (po uredbi 50 m3). Proizvodnja elektrike v HE do 10 MW, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo ni razpoložljivih ni razpoložljivih MWh elektrike v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno podatkov podatkov ne presega 10 MWh. Pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, če potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za mehansko delo v skladu s pridobljeno vodno pravico, letno ne presega 10 MWh. Pridobivanje toplote, če energija, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, ne presega 10 MWh (oz. presega 2153 m3/leto). Vzreja salmonidnih vrst rib, če razpoložljiva letna količina vode za odvzem iz vodnega vira ne presega 50.000 m3 (oz. je inštaliran pretok manjši ali enak 1,6 l/s). 338 44 4.058 MWh 780 687 687 17 112 MWh 301 10 95 4 75.686 m3/leto 71 2 2 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Vrsta rabe Število imetnikov vodne pravice Vsota letnega dovoljenega odvzema/letna potencialna energija/površina vodnega dobra Enota rabe Vzreja ciprinidnih vrst rib, če površina vodnega dobra, namenjenega vzreji rib, ne presega 10.000 m2 11 4.357 m2 Potencialna plačila glede na Stroški cene iz leta ARSO 2009 (Uradni list (EUR) RS, št. 16/09) (EUR) 195 4 Potencialna plačila glede na cene s predloga MOP (MOP, 2010a) (EUR) 4 339 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.4.4 Finančni stroški storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode Finančni stroški so stroški tekočega poslovanja in vzdrževanja ter stroški investicij in investicijskega vzdrževanja (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09). V skladu z vodno direktivo je potrebno analizirati povračilo finančnih stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda.V Ekonomski analizi obremenjevanja voda je bilo povračilo finančnih stroškov ocenjeno le za dejavnosti obveznih občinskih storitev gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: GJS) varstva okolja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Povračila finančnih stroškov ostalih storitev, povezanih z obremenjevanjem voda zaradi nedostopnosti podatkov, ni možno oceniti niti nanj ni možno vplivati. Izvajalci dejavnosti GJS varstva okolja, ki izvajajo več dejavnosti v okviru GJS hkrati, so dolžni voditi ločeno računovodstvo za vsako posamezno dejavnost. Če opravljajo izvajalci GJS varstva okolja poleg nepridobitnih tudi pridobitne dejavnosti, se stroški in prihodki od cen za komunalne proizvode in storitve obravnavajo ločeno od stroškov in prihodkov od pridobitnih dejavnosti. To pomeni, da je za vsako posamezno dejavnost možno analizirati stroške in preveriti upoštevanje načela povračila stroškov. Vrste stroškov in odhodkov, načini njihovega izkazovanja ter obračunavanje amortizacije so za izvajalce GJS enotno določeni s Slovenskim računovodskim standardom 35. Elementi lastne cene oziroma upravičeni stroški javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, kot jih določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), so naslednji: Omrežnina: - stroški amortizacije infrastrukture javne službe ali najemnine infrastrukture javne službe, - stroški zavarovanja infrastrukture javne službe, - stroški odškodnin za infrastrukturo javne službe, - stroški financiranja izgradnje infrastrukture javne službe. Stroški izvajanja storitev javne službe: 1. proizvajalni stroški izvajanja javne službe: a) stroški materiala: - stroški električne energije, - stroški pogonskega goriva, - stroški materiala za pripravo vode (za javno službo oskrbe s pitno vodo), - stroški nakupa vode (za javno službo oskrbe s pitno vodo), - drugi stroški materiala; b) stroški storitev: - stroški intelektualnih in osebnih storitev, - stroški prevoznih storitev, - stroški drugih storitev, - stroški dela, - stroški amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, 340 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - stroški vzdrževanja javne infrastrukture, - stroški vzdrževanja osnovnih sredstev in naprav, ki niso javna infrastruktura, - drugi proizvajalni stroški, 2. splošni stroški izvajanja javne službe: - stroški nabave, - stroški uprave, - stroški prodaje, 3. donos na lastna vložena sredstva izvajalca. Odbitna postavka so prihodki, ki jih izvajalec doseže s prodajo storitev osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe. 2.5.4.5 Oblikovanje cen storitev GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode Pravno podlago oblikovanja cen storitev za oskrbo s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode predstavljata Zakon o kontroli cen (ZKCUPB1) (Uradni list RS, št. 51/06) in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Predlog cen za komunalne proizvode in storitve pripravi izvajalec gospodarske javne službe. Lokalne skupnosti predlog izvajalca sprejmejo ali zavrnejo. Vsako povišanje cen mora potrditi tudi MOP. Cena storitve javne službe je enaka upravičenim stroškom, ki nastajajo zaradi opravljanja dejavnosti izvajalca in njegovih podizvajalcev pri izvajanju storitev javne službe in se vrednotijo ter izkazujejo v skladu z računovodskimi standardi. Cena se za vsako dejavnost obračunava ločeno. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil, ki se v kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. Podobno je cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. Lokalna skupnost lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture. S cenovno politiko se spodbuja gospodarno rabo pitne vode. Velja, da se cena porabe pitne vode, ki je večja od normirane porabe, poveča za 50 %. Normirana poraba je skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) določena na podlagi zmogljivosti vodomera in ne na podlagi števila oseb, ki v stavbi prebivajo. Zato so se sprejetjem Pravilnika (Uradni list RS, št. 63/09) v določenih primerih pojavile težave pri obračunavanju prekomerne porabe v večstanovanjskih stavbah. Nekateri izvajalci GJS oskrbe s pitno vodo omenjeno težavo rešujejo tako, da določijo normirano porabo v večstanovanjskih stavbah na podlagi števila oseb, o katerem jim poroča upravnik stavbe. 341 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.4.6 Primerjava lastne cene in prodajne cene za storitve oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode Podatki o lastnih in prodajnih cenah za leto 2006 so povzeti po delovnih poročilih »Pregled in analiza stanja na področju oskrbe s pitno vodo« in »Pregled in analiza stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode«, ki jih je v okviru projektne naloge »Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev« izdelal Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d. o. o. (IREET, 2008; IREET, 2008a). Analize so bile izvedene na podlagi podatkov, ki so jih zavezanci posredovali MG in MOP v skladu z določili 12. člena Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 38/07). Pri analizi cen storitev oskrbe s pitno vodo je sodelovalo 211 občin, pri analizi cen storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode 156 občin in pri analizi cen storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 106 občin. Podatki o lastnih in prodajnih cenah za leto 2007 pa so povzeti po dveh poročilih, ki jih je podjetje IREET, d. o. o. izdelalo v okviru projektne naloge »Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev«. To sta poročili »Predlog oblikovanja in določanja cen javne storitve oskrbe s pitno vodo« in »Predlog oblikovanja in določanja cen javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« (IREET, 2009; IREET, 2009a). V poročilih je predstavljena analiza tehničnih pogojev poslovanja posameznih izvajalcev in celovita stroškovna analiza. Podatki, potrebni za izvedbo analiz, so bili pridobljeni od izvajalcev GJS s pomočjo vprašalnika. V analizi je sodelovalo 26 izvajalcev GJS oskrbe s pitno vodo, ki oskrbujejo prebivalce v 116 občinah. Pri analizi cen odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode je sodelovalo 24 izvajalcev, ki oskrbujejo 71 občin, pri analizi čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pa je sodelovalo 23 izvajalcev. Za primerjavo lastne in prodajne cene oskrbe s pitno vodo so bili, poleg rezultatov analiz podjetja IREET, d. o. o., upoštevani tudi rezultati pilotnega projekta, ki je bil uspešno zaključen v okviru Twinning projekta z naslovom »Razvoj finančnih instrumentov za upravljanje voda na podlagi Okvirne direktive o vodah«. Projekt se je odvijal pod okriljem MOP. Cilj pilotnega projekta je bil predstaviti inštrument benchmarkinga kot metodo za določitev ustreznih cen vode in kot sredstvo, ki lahko pripomore k stalnemu izboljševanju izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, ter preizkusiti njegovo ustreznost na področju upravljanja voda v Republiki Sloveniji. Twinning projekt je slovenskim izvajalcem oskrbe s pitno vodo omogočil sodelovanje na pilotnem projektu benchmarkinga, pri katerem so s primerjavo različnih kazalnikov dobili informacije o lastni učinkovitosti in položaju med drugimi podjetij. Za sodelovanje pri pilotnem projektu se je odločilo osem podjetij. Pridobljeni podatki so bili osnova za določitev 39 kazalnikov v kategorijah »zanesljivost oskrbe«, »kakovost oskrbe«, »trajnost oskrbe« in »učinkovitost oskrbe«. Primerjava kazalnikov je temeljila na mednarodnih standardih. Oskrba s pitno vodo V Republiki Sloveniji je povprečna lastna cena storitve oskrbe s pitno vodo leta 2006 znašala 0,6801 EUR/m3. Povprečne lastne cene so se med občinami močno razlikovale, (najvišja lastna cena je bila 29-krat višja od najnižje). Na razlike je vplivalo tudi dejstvo, 342 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja da vse kalkulacije lastne cene niso vključevale celotne obračunane amortizacije. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se oskrba s pitno vodo na posameznih oskrbovalnih območjih izvaja pod zelo različnimi pogoji (IREET, 2008). Povprečna prodajna cena storitve oskrbe s pitno vodo brez dajatev je leta 2006 znašala 0,5347 EUR/m3. Tudi prodajne cene se po občinah precej razlikujejo (najnižja cena je bila za 8-krat nižja od najvišje). Povprečna prodajna cena s taksami in prispevki za porabnike, ki niso priključeni niti na kanalizacijo niti na čistilno napravo, je leta 2006 znašala 1,0763 EUR/m3. Povprečna prodajna cena s taksami in prispevki za porabnike, ki so priključeni na kanalizacijo in čistilno napravo, pa je znašala 0,7510 EUR/m3. Povprečna prodajna cena storitve oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva je v letu 2006 znašala 0,4596 EUR/m3, za gospodarstvo pa 0,7190 EUR/m3. Velja, da je povprečna prodajna cena oskrbe s pitno vodo za gospodarstvo za 56 % večja kot povprečna prodajna cena za gospodinjstva (IREET, 2008). Če primerjamo povprečne vrednosti cen, ugotovimo, da načelo povračila stroškov ni bilo upoštevano v nobeni slovenski statistični regiji. Stopnje pokritja lastne cene po regijah so bile različne, od 92,1 % pa do 60,1 % (IREET, 2008). Za storitev oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji je leta 2006 v povprečju veljalo, da je razmerje med prodajnimi cenami in lastnimi cenami 78,6 % (Slika 2—136). (IREET, 2008). Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji 0,70 EUR/m3. Najvišja lastna cena je bila 3-krat višja od najnižje. Od 26 izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, sta leta 2007 lastno ceno pokrila le 2 izvajalca. V povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno ceno oskrbe s pitno vodo 76,9 % (Slika 2—136) (IREET, 2009). Povprečna prodajna cena storitve oskrbe s pitno vodo za gospodarstvo je bila leta 2007 za 41 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009). Rezultati, ki izhajajo iz pilotnega projekta benchmarking v okviru Twinning projekta, kažejo, da od udeleženih podjetij nobeno ni doseglo 100 % vrednosti povračila stroškov, vendar so bila tri podjetja zelo blizu (Slika 2—135). Nekatera podjetja so od 100 % povračila stroškov precej oddaljena, kar pomeni, da imajo pri oskrbi s pitno vodo precejšnje izgube. Ta podjetja morajo po potrebi razmisliti o ustreznosti izračuna cen svojih storitev in jih prilagoditi v okviru zahtev vodne direktive (WAHLISS W. in sod., 2008). 343 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—135: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo glede na rezultate Twinning projekta (WAHLISS W. in sod., 2008) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Povprečna lastna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Republiki Sloveniji je leta 2006 znašala 0,3542 EUR/m³. Vrednosti povprečnih lastnih cen se med statističnimi regijami močno razlikujejo. Najvišja povprečna lastna cena je kar je 4-krat višja od najnižje (IREET, 2008a). Povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode je leta 2006 znašala 0,2504 EUR/m³. Tudi prodajne cene se med seboj razlikujejo, tako je bila najnižja prodajna cena 5-krat nižja od najvišje. Povprečna prodajna cena s taksami in prispevki, ki velja za porabnike, ki niso priključeni niti na kanalizacijo niti na čistilno napravo, je znašala 0,8351 EUR/m³, povprečna prodajna cena s taksami in prispevki, ki veljajo za porabnike, ki so priključeni na kanalizacijo in čistilno napravo, pa 0,3995 EUR/m³. Povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za gospodinjstvo v Republiki Sloveniji je v letu 2006 znašala 0,2075 EUR/m³, povprečna prodajna cena storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za gospodarstvo pa 0,3341 EUR/m³, kar je skoraj 2-krat več (IREET, 2008a). Povprečne prodajne cene storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode leta 2006 v nobeni statistični regiji v Republiki Sloveniji niso pokrivale povprečne lastne cene. Prodajne cene so v povprečju pokrivale le 70,7 % lastne cene (Slika 2—136) Stopnje pokritja lastne cene po regijah so znašale od 82,5 % do 52,3 %. Ugotovljeno je bilo, da v 129 občinah prodajna cena pokrije lastne cene le v 16 občinah, kar predstavlja 12,4 % vseh občin (IREET, 2008a). Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve odvajanja odpadne vode v Republiki Sloveniji 0,4021 EUR/m3. Od 23 izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, sta leta 2007 344 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja lastno ceno pokrila le 2 izvajalca. V povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno ceno odvajanja odpadne vode 71,8 % (Slika 2—136) (IREET, 2009a). Povprečna prodajna cena storitve odvajanja odpadne vode za gospodarstvo je bila leta 2007 za 34,2 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009a). Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Povprečna lastna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je znašala leta 2006 0,4407 EUR/m³. Med regijami so se povprečne lastne cene zelo razlikovale, najvišja je bila 17-krat višja od najnižje (IREET, 2008a). Povprečna prodajna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pa je leta 2006 znašala 0,3810 EUR/m³ (Preglednica 2-208). Tudi pri prodajni ceni so bile razlike zelo visoke; in sicer je bila najnižja prodajna cena 24-krat nižja od najvišje. Povprečna prodajna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za gospodinjstvo je bila leta 2006 0,3519 EUR/m³. Povprečna prodajna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za gospodarstvo v Republiki Sloveniji je v letu 2006 znašala 0,4506 EUR/m³, kar je za 28,0 % več kot za gospodinjstvo (IREET, 2008a). V povprečju prodajne cene storitve čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v Republiki Sloveniji leta 2006 niso pokrivale lastne cene. Velja, da prodajne cene pokrivajo v povprečju le 86,5 % lastne cene (Slika 2—136) Stopnje povračila stroškov so po statističnih regijah različne, od 95,4 % do 57,7 % (IREET, 2008a). Leta 2007 je znašala povprečna lastna cena storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Republiki Sloveniji 0,5943 EUR/m3 očiščene odpadne vode (Preglednica 2-209). Od 23 izvajalcev, ki so bili vključeni v analizo, je leta 2007 lastno ceno pokrilo 7 izvajalcev. V povprečju je bilo razmerje med prodajno in lastno ceno odvajanja odpadne vode 104,4 % (Slika 2—136) Stopnje povračila stroškov so pri posameznih izvajalcih različne, od 15,5 % do 133,0 % (IREET, 2009a). Povprečna prodajna cena storitve odvajanja odpadne vode za gospodarstvo je bila leta 2007 30 % višja od povprečne prodajne cene za gospodinjstva (IREET, 2009a). 345 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 0,8 Cena storitve (EUR/m3) 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 79% 77% 0,1 71% 72% 87% 104% 0 Oskrba s pitno Oskrba s pitno Odvajanje Odvajanje Čiščenje Čiščenje vodo leta 2006 vodo leta 2007 komunalne in komunalne in komunalne in komunalne in padavinske padavinske padavinske padavinske odpadne vode odpadne vode odpadne vode odpadne vode leta 2006 leta 2007 leta 2006 leta 2007 Povprečna lastna cena Povprečna prodajna cena Slika 2—136: Povračilo stroškov storitve oskrbe s pitno vodo, storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Republiki Sloveniji v letih 2006 in 2007 (IREET, 2008; IREET, 2008a; IREET, 2009; IREET, 2009a) Preglednica 2-208: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2006 (IREET, 2008; IREET, 2008a) Povprečna lastna cena Povprečna prodajna cena GJS (EUR/m3) brez dajatev (EUR/m3) Oskrba s pitno vodo 0,6801 0,5347 Odvajanje komunalne in 0,3542 0,2504 padavin-ske odpadne vode Čiščenje komunalne in 0,4407 0,381 padavin-ske odpadne vode Preglednica 2-209: Povprečne cene v Republiki Sloveniji v letu 2007 (IREET, 2009; IREET, 2009a) GJS Oskrba s pitno vodo Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode 346 Povprečna lastna cena (EUR/m3) 0,70 Povprečna prodajna cena (EUR/m3) 0,54 0,40 0,29 0,59 0,62 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.4.7 Subvencije Subvencioniranje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sektor javne storitve) Subvencioniranje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je potrebno, ko uporabniki plačujejo le del stroškov. V Republiki Sloveniji poteka subvencioniranje na dva načina. Prvi način je zagotavljanje sredstev za potrebne investicije na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Drugi način je subvencioniranje cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Posredno subvencioniranje cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, na način, da drugi uporabniki krijejo poleg stroškov, ki jih sami povzročajo, tudi stroške določene skupine uporabnikov, v Republiki Sloveniji ni dovoljeno. Diferenciacija cen storitev izvajanja javnih služb je prepovedana z 9. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09). Diferenciacija cen je dovoljena le v primeru, ko uporabniki dokazljivo povzročajo različne stroške. Subvencioniranje izgradnje potrebne infrastrukture za opravljanje GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladno z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006 –2013 in Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od leta 2005 do leta 2017 Izvedba Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006–2013 bo financirana iz sredstev občinskih proračunov, sredstev vodnega sklada, sredstev za spodbujanje razvoja skladnega regionalnega razvoja in iz evropskih skladov (podrobneje v poglavju 7.1 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih ukrepov) (MOP RS, 2006). Skladno z noveliranim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005 do 2017 bodo sredstva za izgradnjo potrebne nove infrastrukture na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotovljena iz državnega proračuna, iz občinskih proračunov, iz plačil okoljske dajatve in iz skladov EU (podrobneje v poglavju 7.1 Opredelitev vsote vseh potrebnih finančnih sredstev za izvedbo temeljnih ukrepov) (MOP RS, 2009). Subvencioniranje cen GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) lahko lokalna skupnost 347 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu, ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture. Subvencioniranje cene lahko znaša največ 50 % cene uporabe javne infrastrukture. Subvencioniranje cen uporabe javne infrastrukture se mora postopno zniževati po stopnji najmanj 5 % letno. Tudi pred začetkom veljave Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) lastna cena gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni bila krita s prodajno ceno. Na podlagi podatkov iz delovnih poročilih »Pregled in analiza stanja na področju oskrbe s pitno vodo« in »Pregled in analiza stanja na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode«, ki jih je v okviru projektne naloge Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev izdelal Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji, d. o. o., ki so navedeni v spodnji preglednici (Preglednica 2-210), in na podlagi podatkov SURS, da je bilo leta 2006 uporabnikom oddanih približno 123.000.000 m3 vode iz javnih vodovodnih sistemov, lahko sklepamo, da so lokalne skupnosti leta 2006 pokrile 18.000.000 EUR stroškov izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo in 20.000.000 EUR stroškov izvajanja GJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Preglednica 2-210: Kritje stroškov izvajanja GJS varstva okolja v Republiki Sloveniji (IREET, 2006; IzVRS) GJS Oskrba s pitno vodo Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Povprečna lastna cena v letu 2006 (EUR/m3) Stopnja povračila stroškov v letu 2006 (%) Ocena razlike med lastno in prodajno ceno v letu 2006 (EUR) 0,6801 78,6 18.000.000 0,3542 70,7 13.000.000 0,4407 86,5 7.000.000 Subvencije za dejavnosti sektorja kmetijstvo Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima dejavnosti zaradi Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti in kateremu ni možno zagotoviti nadomestnega zemljišča, je upravičen do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti (Zakon o vodah). Za leto 2010 so bili z Uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10, 102/10) predpisani: 348 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - vrste ukrepov na najožjem vodovarstvenem območju, za katere se lahko izplačajo nadomestila in - višine nadomestil zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. V letu 2010 je bilo nadomestilo možno pridobiti za izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe gnojevke in gnojnice in ukrepov, ki se nanašajo na prepoved rabe FFS. Višina nadomestila je razvidna iz spodnje preglednice (Preglednica 2-211). Preglednica 2-211: Višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Uradni list RS, št. 5/10, 102/10) Raba zemljišč Višina nadomestila (EUR/ha) Njive, vrtovi in trajni nasadi 600 Trajni travniki, pašniki 188 Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je redil več kot 5 GVŽ, je bil zaradi prepovedi rabe gnojnice in gnojevke na zemljiščih znotraj najožjega vodovarstvenega območja upravičen do nadomestila v vrednosti 208 EUR/ha. Zavezanec za plačilo nadomestila je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Nadomestila so se financirala iz sredstev, za izvajanje storitev GJS oskrbe s pitno vodo in s prodajo vode. To pomeni, da se stroški nadomestil, preko cene za oskrbo s pitno vodo, prenesejo na uporabnike javne storitve oskrbe s pitno vodo. Financiranje ukrepov za izboljšanje okolja in podeželja Slovensko kmetijsko okoljski program (v nadaljevanju SKOP) 2001–2003 in PRP 2004– 2006 Da bi spodbudili kmetovalce za prehod od uveljavljenih konvencionalnih oblik gospodarjenja na okolju bolj prijazne načine kmetovanja, je Vlada Republike Slovenije v letu 2001 sprejela SKOP 2001–2006, ki ni ozko proizvodno usmerjen, ampak upošteva tudi ekološke, socialne in prostorsko poselitvene vidike podeželja. Ta program je s posebnim poudarkom na okoljski komponenti razdeljen na tri osnovne skupine, ki določajo naravo in vsebino ukrepov neposrednih plačil: - zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje (9 ukrepov), - ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine (8 ukrepov) in - varovanje zavarovanih območij (5 ukrepov). Za izvajanje ukrepov po posameznih skupinah so bila dodeljena sredstva v obliki kmetijsko okoljskih plačil. Sredstva so bila dodeljena upravičencem na ravni cele države. Pri analizi dodeljenih sredstev so bila upoštevana sredstva, ki se nanašajo na ukrepe iz I. in III. skupine za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Do leta 2003 so se kmetijsko okoljski ukrepi v obliki državne pomoči v celoti financirali iz proračuna Republike Slovenije. Od leta 2004 naprej pa se je 21 ukrepov SKOP izvajalo v okviru PRP 2004–2006. Preglednica 2-212: Finančna sredstva po posameznih skupinah ukrepov v obdobju 2004–2006 349 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupina ukrepov Ukrepi I/2 Ohranjanje kolobarja I/3 Ozelenitev njivskih površin Skupina I: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje I/4 Integrirano poljedelstvo I/5 Integrirano sadjarstvo I/6 Integrirano vinogradništvo I/7 Integrirano vrtnarstvo Skupina I: Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje I/8 Ekološko kmetovanje Plačilo (EUR/ ha) Pričakovani (št. živali) ha (2004) Pričakovani (št. živali) ha (2005) Pričakovani (št. živali) ha (2006) 147 1.800 ha 2.000 ha 2.300 ha 211 9.000 ha 10.000 ha 12.000 ha 25.000 ha 27.000 ha 30.000 ha 4.300 ha 4.500 ha 4.600 ha 7.800 ha 8.000 ha 8.100 ha 1.100 ha 1.300 ha 1.500 ha 22.000 ha 25.000 ha 28.000 ha 253 EUR/ha + 63 EUR/KMG za stroške kontrole 442 EUR/ha + 63 EUR/ KMG za stroške kontrole 442 EUR/ha + 63 EUR/ KMG za stroške kontrole 402 EUR/ha + 63 EUR/ KMG za stroške kontrole Njive – poljščine: 463 Vrtnine: na prostem: 548, v zavarovanih prostorih: 590 - Oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 800 - Travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50-200 dreves/ha: 295 - Vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 800 -Trajno travinje: 232 + 110 EUR/KMG za stroške kontrole 350 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupina ukrepov Plačilo (EUR/ ha) Pričakovani (št. živali) ha (2004) Pričakovani (št. živali) ha (2005) Pričakovani (št. živali) ha (2006) Njive: 337 EUR/ha - Trajni nasadi: 253 EUR/ha - Travinje: 211 EUR/ha 4.700 ha 5.000 ha 5.200 ha Ukrepi Skupina III: III/4 Pokritost tal Varovanje na zavarovanih vodovarstvenem območij območju V obdobju 2004–2006 je bilo za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov namenjenih približno 190 milijonov EUR. Od tega predstavljajo 55 % sredstev javni izdatki, 45 % sredstev pa bo zagotovljenih iz evropskih skladov. PRP 2007–2013 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) podpira gospodarsko prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Namen sklada je prispevati k zagotavljanju trajnega razvoja, spodbujati kmetovalce k varovanju okolja, spodbujati uporabo ustreznih metod in varovanje naravnih virov, med drugim tudi varovanje voda. Sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znašajo za Republiko Slovenijo v obdobju od leta 2007 do leta 2013 približno 900 milijonov EUR. Ukrepi, ki vplivajo na stanje voda, so zajeti v 1. in 2. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Za ukrepe 1. osi je namenjenih 299.615.363 EUR (75 % iz EKSRP). Za 1. os je namenjenih skoraj 30 % sredstev EKSRP (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007– 2013, 2007) (Preglednica 2-213) (MKGP, 2007b). Za ukrepe 2. osi je namenjenih 587.640.844 EUR (80 % iz EKSRP). Od tega je za ukrepe skupine 214 namenjenih 305.252.156 EUR. Za 2. os je namenjenih skoraj 53 % sredstev EKSRP (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, 2007) (Preglednica 2-213) (MKGP, 2007b). Preglednica 2-213: Finančna sredstva po posameznih oseh ter delež sofinanciranja EKSRP Javna sredstva Skupaj (v EUR) Stopnja sofinanciranja EKSRP (%) Prispevek EKSRP (v EUR) Os Os 1 399.487.151 75,00 299.615.363 Os 2 587.640.844 80,00 470.112.675 Os 3 132.039.136 75,00 99.029.352 Os 4 33.760.006 80,00 27.008.005 Tehnična pomoč 6.001.779 75,00 4.501.334 351 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupaj 1.158.928.916 77,68 900.266.729 Na podlagi PRP Republike Slovenije se iz javnih sredstev financira ukrepe 1. osi. To so ukrepi za izgradnjo in dograditev velikih namakalnih sistemov, za tehnološke posodobitve obstoječih hidromelioracijskih sistemov in za vzpostavitev izobraževalno-demonstracijskih centrov za namakanje. Pri financiranih ukrepih je poudarek na tehnologijah za zmanjševanje porabe vode (kapljično namakanje in namakanje z razpršilci) ter zmanjšanju vnosa hranil in pesticidov. Našteti ukrepi spadajo v skupino 125, 1. osi PRP. Za izvedbo ukrepov je v obdobju od leta 2007 do leta 2013 namenjenih 43.000.000 EUR. Cilj ukrepov je pospešiti prestrukturiranje kmetijstva, ki vodi v učinkovitejšo porabo proizvodnih dejavnikov. V okviru tehničnih posodobitev obstoječih melioracijskih sistemov in izgradnje novih namakalnih sistemov pa je glavni cilj racionalnejša poraba vode in bolj kontroliran vnos hranil. Izvedba ukrepov, povezanih z namakanjem, se navezuje na vodno direktivo. Ukrepi iz 2. osi, skupine 214, so razdeljeni v 3 podskupine; in sicer: - ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, - ukrepi za ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajin ter - ukrepi za varovanje zavarovanih območij. V preglednici (Preglednica 2-214) so podani ukrepi iz I. in III. skupine ter višina plačil, za katere je bilo ocenjeno, da bo z njihovim izvajanjem prišlo do izboljšanja stanja voda. Preglednica 2-214: Višina plačil za kmetijsko okoljske podukrepe Izračunana višina Najvišje Enotno Najplačila možno plačilo višje Skupina po plačilo glede na možno podPodukrep modelna Prilogo povrplačilo * ukrepov ni Uredbe šino (EUR/ kalku1698/2005 (EUR/ ha) (EUR/ ha) ha) laciji (EUR/ ha) Skupina I: 214-I/1 Zmanjševan Ohranjanje 224 600 224 je kolobarja negativnih 214-I/2 vplivov 420 600 420 Ozelenitev kmetijstva njivskih površin na okolje 214-I/3 481 600 481 Integrirano poljedelstvo 214-I/4 821 900 821 Integrirano sadjarstvo 214-I/5 931 900 900 Integrirano vinogradništvo 352 Ciljna vrednost plačila (EUR/ ha) Pričakovani ha (2013) (ha) 91,84 12.000 172,2 20.000 197,21 25.000 336,61 3.200 381,71 8.000 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Skupina podukrepov Skupina III: Varovanje zavarovanih območij Podukrep Izračunana višina Najvišje Enotno Najplačila možno plačilo višje po plačilo glede na možno modelna Prilogo povrplačilo Uredbe šino* ni (EUR/ kalku1698/2005 (EUR/ ha) laciji (EUR/ ha) ha) (EUR/ ha) Ciljna vrednost plačila (EUR/ ha) Pričakovani ha (2013) (ha) 1.000 214-I/6 Integrirano vrtnarstvo 451 600 - 451 184,91 214-I/7 Ekološko kmetovanje 727 600 - 600 298,07 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju - Njive: - Trajni nasadi: - Travinje***: 60.000 ** 1.000 204 450 210 600 900 450 133 204 450 77 83,64 184,50 31,57 *Enotno plačilo na površino v višini 133 EUR/ha je določeno z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (UL RS, št. 99/06, z vsemi spremembami) in se odšteje od izračunane višine plačila pri tistih podukrepih, kjer reja živali ni obvezna (podukrepi: 214-II/2 Košnja strmih travnikov, 214-II/3 Košnja grbinastih travnikov, 214II/8 Ohranjanje ekstenzivnega travinja, 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, 214-III/3 Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev, 214-III/4 Ohranjanje steljnikov, 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000, 214-III/6 Pokritost tal na vodovarstvenem območju, travinje) oziroma so živali vezane na osnovno kmetijsko gospodarstvo (podukrep 214-II/1 Planinska paša), ki pridobi le enotno plačilo na površino. **Površine KZU, vključene v izvajanje podukrepa 214-I/7 Ekološko kmetovanje. ***Trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje. Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 Namen Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 je opredeliti glavne ukrepe znotraj štirih prednostnih osi za razvoj slovenskega ribištva, ribogojstva in predelave v skladu s cilji Skupne ribiške politike (SRP) ter usmerjevalnimi načeli za operativni program iz člena 19 osnovne uredbe Evropskega sklada za ribištvo (v nadaljevanju ESR), kot tudi glede na analizo trenutnega stanja in smeri razvoja v sektorju. Ukrepi, ki vplivajo na stanje voda, so zajeti 2. osi operativnega programa za obdobje 2007–2013. Sredstva za izvedbo ukrepov se dodeljujejo iz ESR. Do sredstev za izvedbo ukrepov so upravičene vse pravne ali fizične osebe, registrirane za dejavnost akvakulture in/ali predelave in trženja ribiških proizvodov. Poleg glavne skupine upravičencev (morski in sladkovodni ribogojci in školjkarji) v skupino prejemnikov sredstev ESR sodijo tudi upravičenci posebne skupine, tj. kmetje z dopolnilno dejavnostjo ribogojstva. V skladu z osnovno uredbo ESR bodo glavni cilji prednostne osi 2 pripomogli k: 353 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - posodobitvi ribogojskega sektorja v trajnostnem smislu, - ustvarjanju okolja za dvig dolgoročne konkurenčnosti in dobičkonosnosti sladkovodnega in morskega ribogojstva na domačem ter evropskem trgu, - spodbujanju raznovrstnosti ponudbe rib in uvajanju novih vrst rib, školjk in mehkužcev, - spodbujanju rabe ekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod, - ustvarjanju okolja za dvig dolgoročne konkurenčnosti predelovalnih obratov in - krepitvi trženja ribiških proizvodov. Za doseganje zgoraj omenjenih ciljev bodo uporabljeni naslednji ukrepi: - produktivne naložbe v ribogojstvo, - vodno-okoljski ukrepi, - ukrepi za varovanje javnega zdravja, - ukrepi za varovanje zdravja živali in - predelava in trženje. Pri analizi je bil poudarek predvsem na vodno-okoljske ukrepe, ki izhajajo iz operativnega programa. Trenutno v ribogojstvu ni takšnih metod, ki bi zadostile t. i. dobri praksi v ribogojstvu. Do sedaj je bilo ribogojstvo v glavnem osredotočeno na zmanjševanje negativnega učinka na okolje. Ker je eden od ciljev Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007– 2013 na osi 2 spodbujanje uporabe ekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod, npr. zaprti sistemi, obstaja potreba po uvedbi in izvajanju vodno-okoljskih ukrepov v ribogojstvu. Poraba rib na prebivalca v Republiki Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami precej nizka. Ker gre popularizacija proizvodov v smeri zadoščanja potreb uporabnika, istočasno pa v smeri zaščite zdravja ljudi, zagotavljanja trajnostne rabe naravnih virov in zmanjševanja učinkov na okolje, ker imajo določene ribogojske metode lahko boljši učinek na ohranjanje naravnih lastnosti, biodiverzitete in kulturne krajine, bo Republika Slovenija predvidoma izvajala vodno-okoljske ukrepe. Upravičenci do sredstev so v tem primeru pravne in fizične osebe, ki so registrirane za ribogojsko dejavnost v Republiki Sloveniji, prav tako pa kmetje z ribogojstvom kot dopolnilno dejavnostjo ter javna in poljavna telesa. Stopnja nadomestila se določi ob upoštevanju naslednjih kriterijev: a) v primeru specifičnega cilja (1) upoštevajoč nastalo izgubo prihodka na podlagi maksimalnega zneska na hektar območja podjetja, ki se je zavezalo k vodnookoljskim ukrepom, bo dano enkratno nadomestilo; b) v primeru specifičnega cilja (2) bodo upoštevani dodatni stroški, ki izhajajo iz uporabe okoljskih metod v ribogojstvu; nadomestilo se lahko dodeli za največ dve leti v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko proizvodnjo; c) v primeru specifičnega cilja (3) za največ dve leti po dnevu odločitve o območjih Natura 2000 in samo za ribogojske enote, ki so obstajale pred to odločitvijo; bodisi na podlagi 354 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja nastale izgube prihodka bodisi na podlagi dodatnih stroškov, ki izhajajo iz uporabe okoljskih metod v ribogojstvu. Preglednica 2-215:Finančna tabela za Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013 po prednostnih oseh Prednostna os Delež (%) Skupaj javna sredstva Prispevek ESR Nacionalni ESR stopnja prispevek sofinanciranja Prednostna os 1 10 (a) = (b + c) 2.885.372 2.164.029 721.343 Prednostna os 2 Prednostna os 3 37 35 10.675.876 10.098.796 8.006.907 7.574.097 2.668.969 2.524.699 75 75 Prednostna os 4 10 2.885.372 2.164.029 721.343 75 Prednostna os 5 8 2.308.296 1.731.221 577.075 75 100 28.853.712 21.640.283 7.213.429 75 Skupaj (b) (c) (d) = (b)/(a) * 100 75 Iz preglednice je razvidno, da je za izvedbo ukrepov iz 2. osi operativnega programa namenjenih 37 % vseh sredstev. Subvencije za dejavnosti sektorja energetika – Podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije V Republiki Sloveniji obstajata od novembra 2009 dva načina dodeljevanja podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE. Prvi je sistem obratovalnih podpor. Drugi način pa je zagotovljen odkup. Sredstva za dodeljevanje podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE se črpajo iz prispevkov za OVE, ki jih plačujejo končni odjemalci. Subvencije za dejavnosti sektorja energetika niso pogojene z uporabo tehnologije, ki bi imela manjše vplive na stanje voda. Osnova za subvencije in načrtovane nove umestitve mHE bi morale biti skladne s trajnostnimi kriteriji, ki bodo izhajali iz »Študije stroškov in koristi obstoječih mHE, kot podlage za trajnostne kriterije« v kateri bodo upoštevani okoljski, socialni in ekonomski učinki. Smotrno bi bilo, da bi se subvencije podelile le, če umeščanje in obratovanje HE podpira tako okoljski kot energetski cilj. Obratovalna podpora Poleg cene, po kateri proizvajalec električne energije proizvedeno energijo proda dobavitelju (po sklenjeni tržni pogodbi za prodajo električne energije), je proizvajalec upravičen še do obratovalne podpore. Obratovalno podporo proizvajalcem plačuje Center za podpore. Do obratovalne podpore so upravičene vse HE, ki niso starejše od 15 let. Višine obratovalnih podpor so prikazane v spodnji preglednici (Preglednica 2-216). 355 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Zagotovljen odkup Proizvajalci električne energije imajo možnost prodati proizvedeno energijo Centru za podpore po stalni ceni (Preglednica 2-216). Podpora v obliki zagotovljenega odkupa je namenjena le mHE, ki so manjše od 5 MW. Preglednica 2-216: Višine podpor za proizvodnjo električne energije v HE (Borzen, 2009) Višina Višina Cena za obratovalne obratovalne Referenčni zagotovljen HE podpore leta podpore leta odkup stroški 2009 2010 (EUR/MWh) (EUR/MWh) (EUR/MWh) mHE 82,34–105,47 82,34–105,47 23,84–49,57 34,27–59,54 (< 10 MW) HE 76,57 / 18,07 28,5 (> 10 MW) Pred uvedbo novega sistema podpor, novembra 2009, je skladno z 42. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 (8/00 popr.), 110/02-ZGO-1, 50/03 Odl. US: U-I-250/00-14, 51/04, 26/05-UPB1, 118/06 (9/07 popr.), 27/07-UPB2, 70/08) in Sklepom o premijah za električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah (Uradni list RS, št. 85/09) veljal star sistem cen in premij za odkup električne energije od proizvajalcev električne energije. Za proizvajalce, ki prejemajo podporo po starem sistemu in se ne bodo vključili v nov sistem, veljajo do konca leta 2011 višine podpor, navedene v spodnji preglednici (Preglednica 2-217). Enotne letne cene in enotne letne premije določi Vlada Republike Slovenije. Preglednica 2-217: Enotne letne cene in premije za električno energijo, proizvedeno v HE (Borzen, 2009) Enotna letna cena Enotna letna premija HE (EUR/MWh) (EUR/MWh) mHE (< 10 MW) 63,41–65,72 10,00–12,10 Izplačila podpor za proizvodnjo električne energije v HE Leta 2009 je bilo v Republiki Sloveniji za podpore za proizvodnjo električne energije v HE izplačanih 4,7 milijonov EUR (Preglednica 2-218). Podpor so bile deležne le mHE (HE < 10 MW), medtem ko izplačil podpor za proizvodnjo električne energije v HE, ki so večje od 10 MW, v letu 2009 ni bilo. HE, večje od 10 MW, do novembra leta 2009 niso bile upravičene do prejemanja podpor. Novembra leta 2009 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov sistem obratovalnih podpor, po katerem lahko za podporo zaprosijo tudi proizvajalci energije v HE, ki so večje od 10 MW in niso starejše od 15 let ter izpolnjujejo kriterije glede skladnosti s pravili konkurence. Preglednica 2-218: Izplačila sredstev za podpore HE v letu 2009 v Republiki Sloveniji (Borzen, 2010) Proizvedena električna energija na pragu Skupaj izplačila HE (MWh) (EUR) Do 10 MW 429.650 4.669.393 356 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.4.8 Poraba sredstev, zbranih s plačili okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z obremenjevanjem voda Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzročajo stroške vode kot naravnega vira in okoljske stroške, zato so izvajalci teh storitev, skladno z načelom povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda in načelom »plača povzročitelj obremenitve«, zavezani k plačevanju dajatev zaradi obremenjevanja voda. To so plačilo za vodno pravico in vodno povračilo ter okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Država z okoljskimi dajatvami pospešuje in spodbuja doseganje ciljev varstva okolja. Skladno z veljavno zakonodajo naj bi se sredstva, zbrana z dajatvami zaradi obremenjevanja voda, porabljala za doseganje ciljev upravljanja voda. Cilji upravljanja z vodami so glede na Zakon o vodah naslednji: doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Sredstva, zbrana s plačili okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Do leta 2010 so sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo, predstavljala prihodek državnega proračuna. (Izjema so bila plačila zavezancev za komunalno odpadno vodo, ki so do leta 2010 uveljavljali oprostitev plačila okoljske dajatve. Le-ti so okoljsko dajatev nakazovali v občinske proračune.) Od leta 2010 pa so prejemniki sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo, občine. Preglednica 2-219: Plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v Republiki Sloveniji kot prihodek državnega proračuna (ARSO, 2008b) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Plačilo (EUR) 6.918.544 7.595.970 5.447.908 7.342.340 5.469.288 4.393.663 3.631.042 Prihodki proračuna Republike Slovenije iz plačil okoljske dajatve (Preglednica 2-219) se porabljajo za izvedbo Operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Do leta 2017 se bodo zbrana sredstva rabila za gradnjo čistilnih naprav in kanalskih vodov. Spodnja preglednica (Preglednica 2-220) prikazuje delež sredstev, zbranih s plačili okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki so se porabila za investicije za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav. Preglednica 2-220: Delež sredstev zbranih iz plačil okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo, ki so bila vložena v investicije v Republiki Sloveniji (MOP RS, 2007) Leto 2002 2003 2004 2005 Delež sredstev vloženih v investicije (%) 98,5 99,4 99,6 98,3 Zavezanci za industrijsko odpadno vodo so oprostitev plačila okoljske dajatve lahko uveljavljali za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje 357 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Oprostitev plačila okoljske dajatve za zavezance za industrijsko odpadno vodo je bila možna do leta 2005 (Preglednica 2-221). Preglednica 2-221: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot vir sredstev za investicije namenjene zmanjšanju obremenjevanja voda (ARSO, 2008b) Leto 2002 2003 2004 Oprostitev dajatve za industrijsko odpadno 22.603.350 20.562.453 2.340.655 vodo (EUR) Zavezanci za komunalno odpadno vodo, ki so do leta 2010 uveljavljali oprostitev plačila okoljske dajatve, so okoljsko dajatev nakazovali v občinske proračune (Preglednica 2-222). Oprostitev plačila okoljske dajatve, se je lahko uveljavljala za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja voda ali za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode. Oprostitev plačila okoljske dajatve za zavezance za komunalno odpadno vodo je bila možna do leta 2010. Preglednica 2-222: Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih vod v Republiki Sloveniji kot prihodek občinskih proračunov (ARSO, 2008b) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Oprostitev dajatve za komunalno 39.674.995 43.676.366 40.173.777 39.053.607 32.585.102 29.702.343 29.098.581 odpadno vodo (EUR) Od leta 2010 so prejemniki vseh sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo občine, kjer pri zavezancu za plačilo okoljske dajatve zaradi industrijske odpadne vode nastaja industrijska odpadna voda ali občine, kjer zavezanci za plačilo okoljske dajatve zaradi komunalne odpadne vode odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo KČN. Z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, Odl. US: U-I24/07-66, 57/08) je predpisano, da se sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja, zaradi odvajanja odpadnih voda lahko porabijo za: - gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, - zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje katerekoli izmed obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi. Priporočljivo bi bilo zagotoviti, da se sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, porabljajo izključno za izvajanje ukrepov, predvidenih v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. 358 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Prihodki občin od komunalnega prispevka Komunalni prispevek sicer ni dajatev zaradi obremenjevanja voda, a predstavlja vir sredstev za financiranje ukrepov, povezanih s področjem upravljanja voda (Preglednica 2-223). Sredstva, zbrana s komunalnim prispevkom, so prihodek občinskih proračunov. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (Uradni list RS št. 33/07, 70/08, 108/09). Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. To pomeni, da lahko občine sredstva, zbrana s plačili komunalnega prispevka, porabljajo le za gradnjo komunalne opreme (Uradni list RS št. 33/07, 70/08, 108/09). Od leta 2007 dalje so merila za odmero komunalnega prispevka določena s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Občine lahko predpišejo podrobnejša merila za odmero. Pred sprejetjem Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) leta 2007, so merila za odmero komunalnega prispevka določale občine same, zato je prihajalo do velikih razlik med posameznimi občinami. Preglednica 2-223: Prihodki občin od komunalnih prispevkov v obdobju od leta 2005 do leta 2009 (MF, 2009) Leto 2009 – Leto Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 predhodni podatki Prihodki občin od komunalnih prispevkov v 54.174.165 60.638.388 68.313.382 90.764.383 56.422.950 Republiki Sloveniji (EUR) Sredstva, zbrana s plačili za vodno pravico in s plačili vodnih povračil Velik del sredstev, zbranih s plačili vodnih povračil (Preglednica 2-224), se steka v Sklad za vode, ki je opisan v naslednjem poglavju. Ostala sredstva pa predstavljajo prihodek Integralnega proračuna Republike Slovenije. Približno 4 milijone EUR sredstev je bilo leta 2008 priliv Integralnega proračuna. Preglednica 2-224: Plačila vodnega povračila v Republiki Sloveniji (ARSO, 2008a) Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Plačila vodne 13.869.125 14.314.567 15.282.860 16.578.344 17.102.129 22.390.666 22.535.820 -ga povračila 359 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Največji del sredstev, zbranih s plačili podeljenih koncesij za vodno pravico, pripada občinam (Preglednica 2-225), del sredstev, ki pripada državi (Preglednica 2-226), se steka v Sklad za vode, manjši del sredstev pa je priliv Integralnega proračuna Republike Slovenije. Preglednica 2-225: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo občinam (ARSO, 2008c) Leto 2005 2006 2007 2008 Odmera koncesije, ki pripada 7.010.840 8.357.673 9.219.902 12.189.874 občinam (EUR) Sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo občinam, spadajo glede na Zakon o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, Odl. US: U-I-24/07-66, 57/08) med druge lastne vire financiranja občin. Ker so plačila za vodne pravice dajatve za obremenjevanje voda, bi bilo potrebno zagotoviti namensko porabo teh sredstev za ukrepe, ki bi omogočili doseganje ciljev upravljanja z vodami v posamezni občini. Preglednica 2-226: Odmera koncesij v Republiki Sloveniji, ki pripadajo državi (ARSO, 2008c) Leto 2005 2006 2007 2008 Odmera koncesije, ki pripada 4.722.093 5.651.160 6.315.452 8.337.428 državi (EUR) Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja še ni sprejet, zato MOP izdaja delna vodna dovoljenja, za katera se plačila ne zaračunava. V Skladu za vode se zbira večji del, ne pa vsa sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo državi, in sredstva, zbrana z vodnimi povračili. Leta 2007 približno 5,3 milijonov EUR zbranih sredstev ni šlo v Sklad za vode, ampak v Integralni proračun Republike Slovenije. Priporočljivo bi bilo, da bi se vsa sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo državi, in vsa sredstva, zbrana z vodnimi povračili, namenila nalogam Sklada za vode, skladno z 162. členom Zakona o vodah. 360 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 2—137: Plačilo in poraba dajatev za obremenjevanje voda (ARSO, 2008a; ARSO, 2008b; ARSO, 2008c; MOP RS, 2010c; MOP RS 2011a; MOP RS, 2009; MOP RS, 2007b; MOP RS, 2011) Sklad za vode Na podlagi 162. člena Zakona o vodah je bil leta 2002 ustanovljen Sklad za vode kot namenska proračunska postavka. Sredstva, s katerimi razpolaga Sklad za vode, se določijo letno, ob sprejemanju državnega proračuna in so namenska sredstva, zbrana s plačili vodnih povračil in plačil za vodne pravice. Program Sklada za vode, ki ga potrdi resorni minister, je pripravljen v skladu z obveznostmi MOP na področju upravljanja in urejanja voda. V Sklad za vode se stekajo sredstva, zbrana s plačili za vodne pravice, ki pripadajo državi in sredstva, zbrana z vodnimi povračili (Preglednica 2-227). Plačila za vodna povračila predstavljajo malo manj kot 80 % finančnih sredstev Sklada za vode. Ostala sredstva so prihodki od podeljenih koncesij za rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, ki pripadajo državi. 361 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-227: Viri financiranja Sklada za vode (Računsko sodišče MOP RS, 2009c, MOP RS, 2007b) Vrsta vplačila 2004 2005 2006 2007 Vodna povračila 8.637.177 9.806.376 13.009.318 18.319.000 (EUR) Prihodki od podeljenih koncesij za 2.086.463 2.921.048 4.172.926 5.128.000 vodno pravico, ki pripadajo državi (EUR) Skupaj (EUR) 10.723.640 12.727.424 17.182.244 23.447.492 Republike Slovenije, 2007; 2008 2009 ni podatka 19.319.036 ni podatka 5.697.060 ni podatka 25.016.096 Sredstva Sklada za vode se porabljajo za financiranje: - vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo, - gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture, - nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti ter - nalog IzVRS. Slika 2—138: Sklad za vode Sredstva Sklada za vode so se od ustanovitve postopoma povečevala. Leta 2011 je višina odobrenih sredstev znašala približno 25.000.000 EUR (Preglednica 2-228). Program Sklada za vode se deli na 7 glavnih sklopov. Sklopi in razdelitev sredstev po sklopih so prikazani v spodnji preglednici (Preglednica 2-228). 362 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 363 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 2-228: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v obdobju od leta 2004 do Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena višina višina višina višina višina višina Glavni sklopi Programa Vodnega sklada sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev 2004 (EUR) 2005 (EUR) 2006 (EUR) 2007 (EUR) 2008 (EUR) 2009 (EUR) IzVRS –opravljanje strokovnih in 1 razvojnih nalog v 1.236.276 1.836.922 1.953.105 2.011.350 2.122.110 2.403.025 skladu z zakonom o vodah Prostorska dokumentacija za vodno infrastrukturo, 2 2.079.786 1.316.159 834.585 1.139.209 1.760.524 2.660.366 strokovne podlage za urejanje voda in inženiring Gradnja in investicijsko 3 8.837.621 7.847.617 6.531.018 6.768.394 7.185.946 8.046.222 vzdrževanje vodne infrastrukture Vzdrževanje vodne 4 0 3.755.633 5.384.478 1.562.670 491.426 435.426 infrastrukture v javno korist – koncesionarji 5 Vodna zemljišča 0 0 0 333.834 333.834 228.982 Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih 6 virov in gradnja 870.639 1.419.956 1.674.463 711.487 1.632.524 1.678.197 vodooskrbnih sistemov Gradnja vodne in druge državne in 7 lokalne infrastrukture 2.212.902 6.635.817 11.626.076 10.920.547 15.000.000 15.227.146 na območju gradnje HE na Spodnji Savi 364 leta 2011 (MOP RS, 2011) Odobrena Odobrena višina višina sredstev sredstev 2010 (EUR) 2011 (EUR) 2.301.375 2.200.000 4.285.470 2.759.310 10.784.090 4.856.786 0 0 242.592 200.000 2.300.000 2.000.000 12.874.739 13.000.000 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Glavni sklopi Programa Vodnega sklada Skupaj Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena Odobrena višina višina višina višina višina višina višina višina sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev sredstev 2004 (EUR) 2005 (EUR) 2006 (EUR) 2007 (EUR) 2008 (EUR) 2009 (EUR) 2010 (EUR) 2011 (EUR) 15.237.224 22.812.104 28.003.725 23.447.491 28.526.364 30.679.364 32.788.266 25.016.096 365 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V obdobju od leta 2007 do leta 2011 je bila približno polovica sredstev Sklada za vode namenjena gradnji vodne, državne in lokalne infrastrukture na območju gradnje HE na Spodnji Savi. Sredstva so bila zagotovljena za: - financiranje javnega podjetja INFRA, za izvajanje investicijske dejavnosti na javni infrastrukturi, ki jo je potrebno zgraditi v sklopu gradnje HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško, - nakup zemljišč za gradnjo HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško, - financiranje gradnje vodne, državne in lokalne infrastrukture in za - plačilo anuitet za dolgoročne kredite s poroštvom Republike Slovenije za gradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture, ki jo financira država v sklopu gradnje HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško. Približno četrtina sredstev Sklada za vode je bila v obdobju od leta 2007 do leta 2010 namenjena gradnji in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture. V preteklih letih pa je bil delež sredstev namenjen temu sklopu še višji (58 %, leta 2004). Gre za projekte za povečanje poplavne varnosti urbaniziranih površin, za stabilizacijo vodnega režima, za zagotavljanje varnosti na že zgrajenih objektih in izboljšanje – revitalizacijo vodnih površin (Slika 2—139). Za oskrbo s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnjo vodooskrbnih sistemov je bilo namenjenih približno 5 % sredstev Sklada za vode. Leta 2009 je bilo za ta sklop predvidenih približno 1.700.000 EUR. Sredstva so bila namenjena izvedbi projektov oskrbe s pitno vodo Koroške, Pomurja, Bele Krajine in občine Litija (Preglednica 2-228). 18.000.000 Odobrena višina sredstev (EUR) 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Leto Inštitut za vode RS-opravljanje strokovnih in razvojnih nalog v skladu z zakonom o vodah Prostorska dokumentacija za vodno infrastrukturo, strokovne podlage za urejanje voda in in ženiring Gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture Vzdrževanje vodne infrastrukture v javno korist – koncesionarji Vodna zemljišča Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnja vodooskrbnih sistemov Slika 2—139: Odobrena višina sredstev po sklopih ob sprejemu proračuna Sklada za vode v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) Potrebno bi bilo zagotoviti, da financiranje objektov in naprav, namenjenih posebni rabi iz Sklada za vode ne bi bilo več mogoče in bi se sredstva Sklada za vode porabljala izključno za namene, ki so določeni z Zakonom o vodah. 366 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Del sredstev za doseganje ciljev upravljanja voda predstavljajo sredstva, ki se zberejo s plačili dajatev zaradi obremenjevanja voda. Kljub zbranim sredstvom se pojavljajo težave s financiranjem določenih ključnih nalog s področja upravljanja voda. Problematika je opisana v naslednjih dveh poglavjih. 2.5.5 ANALIZA SREDSTEV, NAMENJENIH PODROČJU UREJANJA VODA 2.5.5.1 Sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture v okviru obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda Viri financiranja vzdrževanja vodne infrastrukture v okviru obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda so: - državni proračun (proračunski postavki ARSO in vodni sklad) in - proračuni lokalnih skupnosti. Pri analizi sredstev so bili upoštevani podatki ARSO o višini sredstev, namenjenih vzdrževanju vodne infrastrukture, katerih vir je državni proračun (proračunska postavka ARSO). Za obdobje od leta 1992 do leta 1995 podatki o višini sredstev niso bili na voljo. Na podlagi podatkov iz članka mag. Aleša Horvata je bil izveden preračun iz deleža sredstev v državnem proračunu in upoštevanjem višine proračuna za posamezno leto v obdobju 1992–1995. Sredstva Sklada za vode, ki so namenjena vzdrževanju vodne infrastrukture v javno korist (koncesionarji), so bila vključena k podatkom ARSO za vzdrževanje vodne infrastrukture. Po posameznih letih je bila izvedena primerjava sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture z višino državnega proračuna. Pri analizi višine državnega proračuna je bil upoštevan prihodkovni del sredstev državnega proračuna. Podatki so bili pridobljeni iz spletnih strani Ministrstva za finance (v nadaljevanju MF), in sicer za obdobje od leta 1992 do leta 2009, za leti 2010 in 2011 pa je bil upoštevan zadnji sprejeti proračun. 367 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Delež sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture 0,45% 0,40% 0,35% 0,30% 0,25% 0,20% 0,15% 0,10% 0,05% 0,00% 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Leto Slika 2—140: Delež sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki so bila v obdobju 1986–2011 namenjena iz državnega proračuna (MF RS, 2011a; MF RS, 2011b; MOP RS, 2011; Horvat) Iz zgornje slike (Slika 2—140) je razvidno, da je obseg sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture v obdobju 1986–1991 znašal 0,4 % državnega proračuna. Nato je delež strmo padel in znašal v letu 1992 približno 0,09 %. Za leti 1996 in 1997 delež sredstev zaradi nedostopnosti podatkov ni bil ocenjen. Delež sredstev pada prav tako v obdobju 1999–2004, konec leta 2004 znaša delež le 0,07 % državnega proračuna. Od leta 2004 dalje obseg sredstev za vzdrževanje vodne infrastrukture in znaša približno 0,15 % državnega proračuna letno, kar je 3-krat manj kot v obdobju 1986–1991. Državni proračun Republike Slovenije je v letu 2009 znašal 7,5 milijarde EUR, za vzdrževanje vodne infrastrukture pa se je namenilo približno 13 milijonov EUR, kar predstavlja 0,18 % državnega proračuna (MF RS, 2011b). Za primerjavo, koliko sredstev se za vzdrževanje vodne infrastrukture namenja v drugih državah članicah EU, je bila izbrana Avstrija. V Avstriji namenjajo za vzdrževanje vodne infrastrukture v povprečju 120 milijonov EUR letno. V letu 2009 je bil znesek za vzdrževanje vodne infrastrukture približno 134 milijard EUR (Lebensministerium Österreich). 2.5.5.2 Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode V analizi so bila zajeta sredstva namenjena urejanju voda, skladno s spodnjimi postavkami Sklada za vode: - IzVRS – opravljanje strokovnih in razvojnih nalog v skladu z zakonom o vodah (del sredstev), - prostorska dokumentacija za vodno infrastrukturo, strokovne podlage za urejanje voda in inženiring, - gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture in 368 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - vodna zemljišča. Oziroma glede na postavke Sklada za vode v preteklosti: - IzVRS (del sredstev), - prostorska dokumentacija, strokovne podlage in inženiring za državni lokacijski načrt (v nadaljevanju DLN) za vodno infrastrukturo, - projektna dokumentacija: strokovne podlage za urejanje voda in - gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture. Sredstva IzVRS niso namenjena samo področju urejanja voda. Velik del sredstev je namenjen tudi varstvu in rabi voda. V ta namen je bil pri prvi postavki Sklada za vode – IzVRS na podlagi podatkov iz programa dela za leto 2011 ter sprejetega proračuna, ocenjen delež sredstev v proračunu, ki je namenjen sklopu urejanje voda. Za leto 2011 je bil delež sredstev ocenjen na 25 %. Ob predpostavki, da se je omenjeni delež v letih od 2004 do 2011 postopno zviševal, so bili ocenjeni deleži sredstev po posameznih letih sicer od 20 % v letu 2004 do 25 % v letu 2011 (ocena na podlagi Letnega programa dela IzVRS za leto 2011). V preglednici so prikazane investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode z upoštevanjem zgoraj opisanih postavk Sklada za vode (Preglednica 2-229). Preglednica 2-229: Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja vodne infrastrukture) v obdobju od leta 2004 do leta 2011 (MOP RS, 2011) Investicije v vodno infrastrukturo iz Sklada za vode (brez vzdrževanja Leto vodne infrastrukture) (v EUR) 2004 3.413.700 2005 3.506.700 2006 7.145.400 2007 8.747.000 2008 8.208.700 2009 5.592.400 2010 2.889.400 2011 8.366.100* *Odobrena višina sredstev za 2011. 2.5.6 INŠPEKCIJSKI NADZOR Nadzor nad rekami v Republiki Sloveniji se izvaja na podlagi Zakona o vodah. Za nadzor rek so po tem zakonu pristojni inšpektorji za vode, neposredno ob zajetjih pitne vode pa zdravstveni inšpektorji. Poleg rednega inšpekcijskega nadzora je v Zakonu o vodah opredeljen tudi vodovarstveni nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje: prepovedi, omejitev in varstvenih režimov. Ta nadzor zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda. Glavne naloge vodovarstvenih nadzornikov so: neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima, nadzor nad izvajanjem prepovedi, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz Zakona o vodah ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in drugimi predpisi s področja 369 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja varstva okolja, ki se nanašajo na obremenjevanje voda, opozarjanje oseb na predpisana ravnanja v zvezi z obremenjevanjem voda. Inšpekcijske in prekrškovne postopke v zvezi z ugotovljenimi nepravilnosti vodijo pristojni inšpektorji za vode. Inšpektorji za vode so organizirani znotraj Inšpektorata za okolje in prostor, konkretneje inšpekcije za okolje in naravo. Vendar je nadzor na tem področju zelo otežen, saj so inšpektorji za okolje in naravo pristojni za nadzor približno 400 predpisov. Postopke nadzora Zakona o vodah v delu svojega časa opravlja 12 inšpektorjev. Izključno na področju voda je opravljal nadzor le en inšpektor, ki pa se je upokojil konec leta 2010. Letno prejme Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor približno 350 prijav s področja voda. Večinoma se nanašajo na naslednje vsebine: - nedovoljeno odlaganje, predvsem gradbenih odpadkov na priobalna zemljišča, - nedovoljeni posegi v vodna in priobalna zemljišča, - omejevanje dostopa do javnega dobra. Na podlagi inšpekcijski pregledov je bilo v leto 2010 uvedenih 57 prekrškovnih postopkov proti pravnim osebam in 45 proti fizičnim osebam. Na spodnji sliki je prikazano razmerje med skupnim številom predpisov s področja okolja, narave in voda v letu 2000 in v letu 2010 ter med številom inšpektorjev v navedenih letih. Število predpisov se je v obdobju desetih let povečalo za sedemkrat, število inšpektorjev pa je ostalo v vseh 10 letih nespremenjeno. 400 350 300 250 200 150 100 50 ŠTEVILO INŠPEKTORJEV ŠTEVILO PREDPISOV 0 LETO 2000 LETO 2010 Slika 2—141: Število inšpektorjev in število predpisov s področja okolja, narave in voda v obdobju 2000–2010 (Inšpektorat za okolje in prostor, januar 2011) 370 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2.5.6.1 Predlog učinkovitega nadzora Učinkovit nadzor nad vodami v Republiki Sloveniji bi lahko zagotovili z 15 inšpektorji, ki bi bili pristojni izključno za nadzor predpisov s področja voda. Glede na razdelitev na VO bi bilo potrebno zagotoviti 3 inšpektorje na VO Jadranskega morja in 12 inšpektorjev na VO Donave. Za učinkovit sistema nadzora pa je nujno, da se vzpostavi delovanje mreže 24 vodovarstvenih nadzornikov. Delo inšpektorjev in vodovarstvenih nadzornikov, bi koordiniral inšpektor, ki ga bi bilo potrebno dodatno zagotoviti na Uradu glavne inšpektorice. S tem bi bila zagotovljena enotnost ukrepanja, prenos informacij, skrb za redno izobraževanje in skrb za strokovno pomoč nadzornikom na terenu. Obenem bi bil pristojen za vodenje zahtevnih inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov. Le z vzpostavitvijo vodovarstvenih nadzornikov ter okrepitvijo inšpekcijskih služb bi lahko dosegli cilje, ki so predvideni z NUV. S sistemom vodovarstvene nadzorne mreže bi okrepili prisotnost na terenu in pripomogli k izboljšanju stanja na področju voda. Zgolj reagiranje na prijave ne predstavlja dolgoročnega uspeha, ampak le vrh ledene gore. Veliko bolj uspešno je, da se nedovoljene posege zazna in prepreči v fazi nastajanja. Prevečkrat se namreč zgodi, da se posledice prepovedanih ravnanj odrazijo v trajnih poškodbah VT, ki jih ni moč odpraviti s tehničnimi ukrepi. 2.5.7 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE Podatki posameznih podjetij so bili za potrebe ekonomske analize obremenjevanja voda razvrščeni v sektorje na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti (Preglednica 2-147). Pri tem se podatki, skladno z organizacijskim načelom, pripišejo njegovi glavni gospodarski dejavnosti, kljub temu, da dejansko veljajo za vse dejavnosti, ki se v podjetju opravljajo in ne samo za glavno gospodarsko dejavnost, za katero je podjetje registrirano. Zaradi nedostopnosti podatkov o bruto dodani vrednosti se razdelitev podatkov po sektorjih malo razlikuje od razdelitve uporabljene v analizi. In sicer so pod sektor energetika zajete dejavnostih E40 in E41. Vzrok razlik med podatki do leta 2007 in podatki po letu 2007 je lahko tudi sprememba klasifikacije oziroma razlike med klasifikacijama Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) 2002 in Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) 2008, na podlagi katerih so bile gospodarske dejavnosti razdeljene na sektorje. Analiza rabe vode in odvzema naplavin je bila izvedena na podlagi podatkov ARSO (ARSO, 2008a), izjema je analiza podatkov o javni oskrbi s pitno vodo, ki je bila izvedena na podlagi podatkov SURS (SURS, 2008e). Podatki o količinah zavezancev za plačilo vodnega povračila (ARSO, 2008a), na podlagi katerih je bila izvedena ekonomska analiza, se ne ujemajo s podatki o pridobljenih vodnih 371 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pravicah iz vodne knjige, ki so bili osnova za analizo rabe vode v poglavju 2.1.3.1 Raba voda. Analiza trendov posameznih vrst storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je bila izdelana na podlagi podatkov o odvzemu vode in na podlagi podatkov o rabi vode za pridobivanje energije glede na odmero vodnega povračila ARSO za obdobje od leta 2002 do leta 2008 ter na podlagi podatkov ARSO o KČN in o obratovalnem monitoringu komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Uporabljeni so bili tudi podatki SURS o odvzemih vode za namakanje in o rabi pitne vode za gospodinjstva. Pri projekcijah so bile poleg trendov upoštevane določene predpostavke in faktorji, ki vplivajo na obremenjevanje voda. Na področju podeljevanja vodnih pravic in rabe voda so s sprejetjem Zakona o vodah nastale večje spremembe. Sprememba zakonodaje je z zahtevo po prilagoditvi vodnih pravic povzročila, da se je v obdobju od leta 2002 do leta 2008 podelilo skoraj 35.000 vodnih pravic za rabo vode iz izvirov, površinskih in podzemnih voda. Ogromno število prispelih vlog leta 2004 (dve leti po spremenjeni zakonodaji) ima za posledico večjo nezanesljivost določenih trendov rabe voda.. Okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira, ki jih povzročajo storitve, povezane z obremenjevanjem voda, niso bili ocenjeni. Analizirana so bila le plačila teh stroškov. Za ocenitev stroškov so potrebne dodatne analize, potem bo možno tudi uvesti plačila, ki bodo okoljske stroške in stroške vode kot naravnega vira v celoti pokrivala. Izdelava Analize finančnih stroškov GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaradi nedostopnosti podatkov ni mogoča. V Republiki Sloveniji ni sistematičnega zbiranja podatkov o lastnih in prodajnih cenah izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Za izdelavo analize v naslednjem načrtovalskem obdobju bi bilo potrebno urediti vsakoletno zbiranje opisanih podatkov na občino natančno. Stopnje povračila finančnih stroškov v poglavju 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA so bile povzete po izdelanih študijah za leti 2006 in 2007 (WAHLISS W. in sod., 2008; IREET, 2008; IREET, 2008a; IREET, 2009; IREET, 2009a). Študije so bile izdelane le za celotno območje Republike Slovenije in ne za posamezno VO. V poglavju 2.5.4 ANALIZA VKLJUČITVE STROŠKOV OBREMENJEVANJA VODA, V CENO IZVAJANJA STORITEV, POVEZANIH Z OBREMENJEVANJEM VODA bi bilo glede na 9. člen vodne direktive in 17. a člen Uredbe o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06, 5/09) pri analizi o povračilu stroškov potrebno razdeliti prispevke storitev, povezanih z obremenjevanjem voda na: - prispevek industrije, - prispevek gospodinjstev in - prispevek kmetijstva k povračilu stroškov za storitev oskrbe s pitno vodo ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.Takšna razdelitev je bila delno upoštevana pri okoljskih stroških in stroških vode kot naravnega vira. Pri finančnih stroških pa ta razdelitev ni možna, niti ni potrebna. Podatki o storitvah GJS oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se zbirajo ločeno za: 372 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - gospodinjstva in - druge uporabnike. Razdelitev podatkov o finančnih stroških na industrijske porabnike, porabnike iz kmetijskega sektorja in druge ni potrebna, saj cene storitev GJS varstva okolja, skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), niso diferencirane, razen če uporabniki ali skupine uporabnikov dokazljivo povzročajo različne stroške. To pomeni, da je stopnja povračila stroškov enaka za vse uporabnike GJS. Velja tudi, da so količine izvajanja storitev GJS za uporabnike iz industrije in kmetijstva zelo nizke. Oskrba z vodo za potrebe industrije in kmetijstva v večini ni organizirana kot GJS, ampak je urejena preko pogodb. Za izvedbo Ekonomske analize obremenjevanja voda v naslednjem načrtovalskem obdobju bi bilo priporočljivo prilagoditi način zbiranja podatkov o rabi vode, naplavin in vodnih zemljišč in podatkov o plačilih za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ter podatkov o odvajanju industrijske in komunalne odpadne vode in podatkov o plačilu okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda tako, da bodo podatki uporabni za izdelavo ekonomskih analiz. 2.5.8 NADALJNJI KORAKI V NASLEDNJEM NAČRTOVALSKEM OBDOBJU Posamezne dejavnosti povzročajo na VO Donave in na VO Jadranskega morja različne vrste obremenitev voda. Z obremenjevanjem povzročajo tudi okoljske stroške in stroške vode kot naravnega vira. Plačevanje teh stroškov je v veliki meri že zagotovljeno s plačili dajatev zaradi obremenjevanja voda, kot so plačilo za vodno pravico in vodno povračilo ter okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. V prihodnosti bo v Republiki Sloveniji potrebno zagotoviti plačevanje tistih stroškov, ki se z dajatvami trenutno še ne krijejo. Tako bo doseženo popolno povračilo okoljskih stroškov in stroškov vira, za vse dejavnosti, ki obremenitve povzročajo, in tako bo načelo »plača povzročitelj obremenitve« v celoti upoštevano. Poleg tega bi bilo nujno zagotoviti namensko porabo sredstev, zbranih s plačili dajatev zaradi obremenjevanja voda. Tako bi se vsa zbrana sredstva koristila izključno za doseganje ciljev upravljanja voda. 373 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV Program temeljnih ukrepov tvorijo ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv, navedenih v prilogi VI vodne direktive ter drugi temeljni ukrepi, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje, in sicer temeljni ukrepi za področja: - varstva površinskih in podzemnih voda, - urejanja voda, - rabe površinskih in podzemnih voda, - ekonomskih inštrumentov. Povzetek temeljnih ukrepov je podan v prilogi (PRILOGA X: Povzetek temeljnih ukrepov). 3.1 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na varstvo površinskih in podzemnih voda Program temeljnih ukrepov varstva voda so vezani na področja: - onesnaževanja voda, - hidromorfoloških obremenitev, - bioloških obremenitev, - območja s posebnimi zahtevami in - ostali temeljni ukrepi. Temeljne ukrepe za področje onesnaževanja voda sestavljajo ukrepi za področje onesnaževanja iz industrijskih virov, kmetijskih virov ter onesnaževanja voda zaradi poselitve. Pri temeljnih ukrepih za področje onesnaževanja iz industrijskih virov gre za ukrepe, katerih cilj je zmanjšanje onesnaževanja iz različnih industrijskih virov, ukrepe za področje onesnaževanja iz kmetijskih virov pa sestavljajo ukrepi za preprečevanje ali nadzorovanje vnosa onesnaževal in hranil. Pri temeljnih ukrepih za področje onesnaževanja zaradi poselitve gre za zagotavljanje ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Temeljni ukrepi na področju hidromorfoloških obremenitev so naslovljeni predvsem na okoljski cilj preprečevanje slabšanja stanja voda zaradi novih posegov v vodno okolje. Temeljni ukrepi za področje bioloških obremenitev izhajajo zlasti iz Zakona o ohranjanju narave in Zakona o sladkovodnem ribištvu, ki prepovedujeta naseljevanje tujerodnih vrst organizmov. Številne mednarodne konvencije zavezujejo Republiko Slovenijo, da bo preprečevala vnašanje in nadzorovala ali izkoreninjala tiste tujerodne vrste, ki ogrožajo ekosisteme, habitate ali vrste. Temeljni ukrepi za območja s posebnimi zahtevami izhajajo iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, kopalne vode, ogrožena območja, občutljiva območja, ranljiva območja, območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, zavarovana in varovana območja v skladu s 374 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda ter območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo. Med ostalimi temeljnimi ukrepi so zajeti predvsem ukrepi, s katerimi se ureja področje onesnaževanja zaradi incidentnih dogodkov, ukrepi za varstvo pred onesnaževanjem zaradi nesreč pri prevozu nevarnega blaga v prometu ter ob jedrskih nesrečah, ukrepi v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem ter ukrepi za ublažitev škodljivih vplivov na stanje VT, kjer so predvidena odstopanja od okoljskih ciljev. 3.2 Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda, je vezan na naslednje sklope: - ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, - varstvo pred škodljivim delovanjem voda, - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in - izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda. Vsi ukrepi za področje urejanja voda se morajo presojati in izvajati v skladu s skupnim ciljem upravljanja voda – doseganjem dobrega ekološkega stanja, torej je ureditve voda treba v največji možni meri izvajati le na območjih, kjer je to nujno potrebno za zmanjšanje stopnje ogroženosti zdravja ljudi, naravnega okolja, gospodarskih dejavnosti ali kulturne dediščine. Ukrepi urejanja voda se nanašajo na vodne količine, škodljivo delovanje voda, vzdrževanje vodotokov in izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. 3.3 Program ukrepov, ki se nanašajo na rabo površinskih in podzemnih voda Program temeljnih ukrepov, ki se nanašajo na rabo voda, je vezan na naslednje sklope: - ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode in - ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode. Temeljne ukrepe za spodbujanje trajnostne rabe vode sestavljajo zlasti zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda, inšpekcijski nadzor rabe voda, zagotavljanje oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter uvajanje učinkovite rabe vode v kmetijstvu in prilagoditev vrste in način kmetovanja. Pri temeljnih ukrepih, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode pa gre predvsem za omejitve, prepovedi in pogoje rabe vode in naplavin. 375 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 3.4 Program temeljnih ukrepov – ekonomski inštrumenti Upravljanje voda temelji na načelu povračila stroškov, ki pri obremenjevanju voda nastanejo. Zagotoviti je potrebno, da se z dajatvami krijejo okoljski stroški in stroški vode kot naravnega vira v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Povračilo stroškov je nujno za trajnostno rabo vodnih virov. Le tako bodo vodni viri razpoložljivi za opravljanje storitev, povezanih z obremenjevanjem voda tudi v prihodnosti. Pomembno je tudi, da plačila za obremenjevanje voda spodbujajo varčno rabo vode in zmanjševanje onesnaževanja voda. Za izvajanje opisanih načel upravljanja voda so predpisani naslednji temeljni ukrepi v obliki ekonomskih inštrumentov: - ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«, - ukrepi za gospodarno rabo vodnih virov in - ukrepi na vodovarstvenih območjih. 376 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4 PREGLED POMEMBNIH ZADEV UPRAVLJANJA VODA IN POMEMBNE OBREMENITVE ZA DOSEGANJE CILJEV 2015 4.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 4.1.1 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPV Eden izmed glavnih okoljskih ciljev za VTPV je doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja do leta 2015. Kemijsko stanje površinskih voda določa 33 prednostnih in prednostno nevarnih snovi ter drugih onesnaževal. Elementi, na podlagi katerih vrednotimo ekološko stanje, pa so biološki elementi (ribe, bentoški nevretenčarji, fitoplankton, fitobentos in makrofiti), splošni fizikalno kemijski elementi, hidromorfološki elementi ter posebna onesnaževala. Z oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev leta 2015 (v nadaljevanju OVDOC 2015) se ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost, da bo VT doseglo zanj zastavljene okoljske cilje. V prvem koraku se na osnovi rezultatov monitoringa kemijskega in ekološkega stanja ter na osnovi podatkov monitoringa stanja na območjih s posebnimi zahtevami pripravi ocena izhodiščnega stanja v obliki 4-stopenjske lestvice. V nadaljevanju pa se ob upoštevanju izhodiščnega scenarija, v katerem se ocenjuje učinek izvajanja temeljnih ukrepov, oceni verjetnost doseganja okoljskih ciljev do leta 2015. Tako pripravljena OVDOC 2015 predstavlja osnovo za določitev pomembnih zadev upravljanja voda. Posamezni koraki, ki so potrebni za pripravo OVDOC 2015, so sledeči: - KORAK 1: »izhodiščno stanje«, ki je pripravljeno na osnovi (i) rezultatov monitoringa stanja in ravni zaupanja rezultatov monitoringa (ARSO, junij 2009) ter (ii) rezultatov analize obremenitev in presojo vplivov, - KORAK 2: »izhodiščni scenarij«, kjer je upoštevano izvajanje temeljnih ukrepov ter ocena njihove učinkovitosti do leta 2015 ter trendi za področje varstva, rabe in urejanja voda in - KORAK 3: priprava OVDOC 2015 ob upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega scenarija. Za oceno, ali bodo posamezna VTPV dosegla zanje določene osnovne okoljske cilje, je izdelana lestvica štirih opisnih ocen glede na verjetnost doseganja okoljskih ciljev oz. dobrega ekološkega in kemijskega stanja, kot je prikazano v preglednici (Preglednica 4-1). 377 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Preglednica 4-1: Lestvica opisnih ocen za OVDOC 2015 Na razpolago je dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o Okoljski cilji bodo doseženi stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da bodo cilji doseženi, ali je mogoče zagotavljati, da ni vpliva evidentiranih obremenitev (1) na VT, ali so ti ocenjeni kot zanemarljivi. Okoljski cilji bodo verjetno doseženi (2) Podatki o stanju VT kažejo na majhen vpliv ali kadar ni na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da bodo cilji doseženi, in je vpliv evidentiranih obremenitev na VT ocenjen kot majhen. Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3) Podatki o stanju VT kažejo na slabše stanje ali kadar ni na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da cilji ne bodo doseženi, tisti ki pa so, kažejo na slabše stanje oz. je vpliv evidentiranih obremenitev na VT ocenjen kot zmeren. Okoljski cilji ne bodo doseženi (4) Je na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju VTPV, ki zanesljivo kažejo, da cilji ne bodo doseženi, ali, kadar ni na razpolago dovolj ustreznih in zanesljivih podatkov o stanju VTPV, so pa ocenjene pomembne obremenitve v zaledju in velik vpliv le-teh. OVDOC 2015 se v prvem koraku vrednoti ločeno glede na ekološko in kemijsko stanje. Pri tem se ekološko stanje vrednoti glede na hidromorfološke obremenitve in onesnaževanje. Slednje je razdeljeno v tri podskupine, in sicer organsko onesnaženje, onesnaženje s hranili in onesnaženje s posebnimi onesnaževali. Rezultati OVDOC 2015 se v nadaljevanju podajajo kot: - OVDOC 2015 glede na ekološko stanje, ki pripravljena na podlagi ocen po posameznih kriterijih (onesnaženje in hidromorfološke obremenitve) tako, da se privzame najslabšo izmed ocen po posameznih kriterijih, - OVDOC 2015 glede na kemijsko stanje, - OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami in - skupna OVDOC 2015, ki je pripravljena na podlagi ocen po posameznih kriterijih (kemijsko in ekološko stanje ter stanje na območjih s posebnimi zahtevami) tako, da se privzame najslabšo izmed ocen po posameznih kriterijih. 4.1.1.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTPV – izhodiščno stanje Izhodiščno stanje predstavlja osnovo za pripravo OVDOC 2015 in je zato pripravljeno v obliki štiristopenjske lestvice. Pri tem velja naslednje zaporedje kriterijev: - osnova za pripravo ocene izhodiščnega stanja so rezultati monitoringa ekološkega in kemijskega stanja in ravni zaupanja rezultatov monitoringa (ARSO, 2009b), kakor tudi ocena stanja na območjih s posebnimi, - v primerih, da za VT ni podatkov o monitoringu stanja voda za enega ali več izmed parametrov/elementov kakovosti se uporabi ocene, ki so rezultat presoje vplivov glede na obremenitve v neposrednem zaledju VT; ta ocena služi tudi za identifikacijo pomembnih obremenitev v zaledju na območjih, kjer monitoring kaže slabo kemijsko ali ekološko stanje 378 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - v primeru, da je prisotnih in ocenjenih več obremenitev v neposrednem zaledju, je končna ocena najslabša izmed ocen glede na presojo posameznih vplivov. Izhodiščno stanje na osnovi rezultatov monitoringa ekološkega in kemijskega stanja voda ter na osnovi stanja na območjih s posebnimi zahtevami Ocena izhodiščnega stanja je bila tako izdelana z upoštevanjem: - nabora splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in posebnih onesnaževal po Uredbi o stanju površinskih voda, - nabora parametrov kemijskega stanja po Uredbi o stanju površinskih voda, - nabora metrik bioloških elementov, za katere so že določeni kriteriji po Uredbi o stanju površinskih vod, - obstoječih sistemov razvrščanja površinskih voda glede na biološke, splošno fizikalnokemijske, hidromorfološke parametre, posebna onesnaževala ali prednostne snovi za katere obstajajo mejne vrednosti, - meril za vrednotenje stanja na območjih s posebnimi zahtevami. V skladu z lestvico opisnih ocen OVDOC 2015 so rezultati monitoringa kemijskega in ekološkega stanja voda preneseni v 4-stopenjsko lestvico ocenjevanja, ob upoštevanju stopnje zanesljivosti rezultatov ocene stanja, kot je prikazano v preglednicah (Preglednica 4-2, Preglednica 4-3, Preglednica 4-4). Kriteriji za transformacijo so pripravljeni zaradi potrebe po uskladitvi rezultatov ekološkega stanja rek, jezer in izbranih MPVT, ki je podano v obliki petih opisnih ocen, ekološkega stanja zadrževalnikov in UVT Velenjsko jezero, ki je podano v obliki dveh opisnih ocen, kemijskega stanja, ki je podano v obliki dveh opisnih ocen in stopnje zaupanja, ki je podana v obliki treh stopenj. Pri tem izbrani kriteriji upoštevajo tudi negotovost ocene stanja. V primeru, da je dobro stanje VTPV ocenjeno z nizko stopnjo zaupanja, obstaja verjetnost, da se ob povečanju frekvence vzorčenja ugotovi, da je to VTPV v slabem stanju. Izbrani kriteriji upoštevajo tudi merilno negotovost metode (Preglednica 4-2). Za oceno kemijskega stanja se je poleg navedenih kriterijev postavilo še dodatni kriterij: VTPV, na katerih so bile v letu 2008 koncentracije prednostnih ali prednostno nevarnih snovi močno povečane, vendar pri tem okoljski standardi kakovosti v skladu z Uredbo o stanju kakovosti površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) niso bili preseženi, je ocenjeno s oceno 3.. Preglednica 4-2: Kriteriji za transformacijo ocene kemijskega stanja in ekološkega stanja za posebna onesnaževala glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2009b) v oceno izhodiščnega stanja Ekološko stanje – Kemijsko stanje posebna onesnaževala Stopnja zaupanja Dobro Slabo Dobro Zmerno Visoka 1 4 1 4 Srednja 2 3 2 3 SrednjaP 2 3 / / Nizka 2 3 2 3 379 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja SrednjaP – oceni kemijskega stanja se dodeli srednja stopnja zaupanja, ker so se v operativnem monitoringu pesticidi s seznama parametrov kemijskega stanja merili z nižjo pogostostjo od zahtevane. Preglednica 4-3: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za reke, jezera in izbrane MPVT glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (IzVRS, 2009) v oceno izhodiščnega stanja Stopnja zaupanja Zelo dobro Dobro Zmerno Slabo Zelo slabo Visoka 1 1 4 4 4 Srednja 1 1 4 4 4 Nizka 2 2 3 4 4 Preglednica 4-4: Kriteriji za transformacijo ocene ekološkega stanja za zadrževalnike in UVT Velenjsko jezero glede na stanje v obdobju od 2006 do 2008 (ARSO, 2010d) v oceno izhodiščnega stanja Ocena stanja Ocena Splošni fizikalno kemijski elementi (vsebnost kisika v izhodiščnega hipolimniju) stanja Ne dosega dobrega stanja 3 Dobro stanje 2 V oceni izhodiščnega stanja so med območji s posebnimi zahtevami obravnavana območja, za katere se v okviru državnega monitoringa kakovosti spremlja stanje; in sicer kopalne vode, območja salmonidnih in ciprinidnih voda ter območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. Kriteriji za transformacijo ocene stanja v oceno izhodiščnega stanja so podani v preglednicah (Preglednica 4-5, Preglednica 4-6). V okviru območij salmonidnih in ciprinidnih voda ter na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev so upoštevani zadnji razpoložljivi podatki za dve leti skupaj (ARSO, 2009d; ARSO, 2008e; ARSO, 2008f). Za VTPV, na katerih ležijo kopalne vode, je ocena izhodiščnega stanja pripravljena ob upoštevanju rezultatov vrednotenja stanja za obdobje od 2004 do 2007 in za obdobje od 2005 do 2008. Preglednica 4-5: Kriteriji za transformacijo ocene stanja na območjih salmonidnih in ciprinidnih voda ter na območjih pomembnih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v oceno izhodiščnega stanja Ocena izhodiščnega Ocena stanja stanja Ustreza priporočeni vrednosti (PV) in ustreza mejni vrednosti (MV) 1 Ustreza mejni vrednosti (MV) in ne ustreza priporočeni vrednosti (PV) 2 Ne ustreza mejni vrednosti (MV) in ustreza priporočeni vrednosti (PV) 3 Ne ustreza mejni vrednosti (MV) in ne ustreza priporočeni vrednosti (PV) 4 Preglednica 4-6: Kriteriji za transformacijo ocene stanja kopalnih voda v oceno izhodiščnega stanja Ocena stanja Ocena izhodiščnega stanja Odlično 1 Dobro 2 Zadostno 3 Slabo 4 380 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Za podrobnejši pregled stanja glede na rezultate monitoringa kemijskega stanja in ekološkega stanja – posebna onesnaževala se ocena stanja povzame po poročilu, ki je bilo na ARSO pripravljeno za potrebe NUV (ARSO, 2009b). Izjemi sta parameter svinec in njegove spojine in splošno fizikalno kemijski parameter ekološkega stanja nitrat za katera se uporabi: LP-OSK za prvega in MV za drugega sklado s prilogami Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09) in ne kot navedeno v prehodnih določbah. Za izhodiščno oceno VT kakor tudi nekaterih MPVT (SI111VT7, SI1VT739, SI1VT170, SI1VT713, SI14VT93, SI3VT359, SI3VT197 in SI6VT330) se glede na organsko onesnaženje in onesnaženje s hranili ter hidromorfološko stanje upošteva ocena stanja in raven zaupanja iz poročila »Ekološko stanje; ekološko stanje rek, ekološko stanje jezer« (IzVRS, 2009). Za oceno izhodiščnega stanja glede na onesnaženje z nitrati so upoštevane mejne vrednosti in ocene stanje pripravljene v skladu z vodno direktivo. Ocena ekološkega stanja morja je povzeta po poročilu, ki je bilo na ARSO pripravljeno za potrebe priprave NUV (ARSO, 2009b). Ocena ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov (SI1624VT, SI1668VT, SI168VT3, SI38VT34, SI434VT52, SI442VT12, SI5212VT1, SI5212VT3, SI64804VT) je povzeta po podatkih Ekološko stanje jezer in zadrževalnikov za obdobje 2006–2008 (ARSO, 2010d). Ocena stanja za UVT (SI14912VT, SI378VT, SI35172VT) in za MPVT Škocjanski zatok v tem načrtovalskem obdobju ni pripravljena, zato OVDOC 2015 temelji na osnovi analize obremenitev in presoje vplivov. Izhodiščno stanje na osnovi analize obremenitev in presoje vplivov Izhodiščno stanje, ocenjeno na osnovi presoje obremenitev in vplivov, služi predvsem kot pomemben korak za identifikacijo virov pomembnih obremenitev na območjih, ki so na osnovi monitoringa razvrščena v slabo kemijsko ali ekološko stanje. Rezultati analize obremenitev in presoje vplivov so razvrščeni v 3-stopenjsko lestvico glede na onesnaževanje in 4-stopenjsko lestvico glede na hidromorfološke obremenitve. Razvrstitev je narejena glede na velikost obremenitve ali njihovega vpliva kot je podrobneje obrazloženo v nadaljevanju besedila. Primerjava rezultatov kemijskega in ekološkega stanja voda ter rezultatov analize obremenitev in presoje vplivov omogoča ugotavljanje obremenitev, ki so vzrok za potencialno slabo stanje VTPV. Na VTPV, kjer ocena ekološkega in/ali kemijskega stanja še ni določena, kar velja predvsem za hidromorfološke obremenitve, pa se upoštevajo rezultati analize obremenitev in presoje vplivov. Pri oceni je dodatno upoštevana tudi verjetnost za pojav incidentnih dogodkov. Ocena izhodiščnega stanja glede emisije prednostnih in prednostno nevarnih snovi ter posebnih onesnaževal Ocena izhodiščnega stanja je pripravljena ob upoštevanju rezultatov analize obremenitev in presoje vplivov glede na: - točkovne viri onesnaženja - emisije prednostih in prednostno nevarnih snovi iz industrijskih naprav - točkovne vire onesnaževanja - emisije posebnih onesnaževal iz industrijskih naprav, 381 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja - razpršene viri onesnaževanja iz kmetijstva (ocena glede na FFS) in - ogroženosti voda zaradi nesreč in ogroženosti voda zaradi evidentiranih incidentnih dogodkov . Med presojo vplivov in oceno izhodiščnega stanja obstaja naslednja soodvisnost - ni vpliva oz. majhen vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji bodo doseženi (1), - zmeren vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno bodo doseženi (2) in - velik vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3). (1) : Soodvisnost glede na točkovne vire onesnaževanja je shematsko prikaza na sliki (Slika 4— 1) glede na razpršene vire onesnaževanja iz kmetijstva pa na sliki (Slika 4—2). Slika 4—1: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja in razredi ocen izhodiščnega stanja (1) Kadar ocena izhodiščnega stanja izhaja iz analize obremenitev in presoje vplivov glede na različne vrste emisij, se ocena "okoljski cilji ne bodo doseženi (4)" ne poda zaradi določene stopnje negotovosti v analiznih metodah. 382 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 4—2: Shematski prikaz povezave med presojo vplivov na podlagi obremenitev razpršenih virov onesnaževanja iz kmetijstva in razredi ocen izhodiščnega stanja Pri ocenjevanju so bile uvedene tudi določene izjeme glede na razpršene obremenitve s FFS. V primerih, kjer je gorvodno VT oceno z 3 in je VT pod njim za MPVT ali UVT z oceno 1, dobi slednji oceno 2. Posebej je bila v oceno izhodiščnega stanja vključena tudi ocena ogroženosti voda zaradi nesreč glede na potencial za nastanek incidentnih dogodkov zaradi bližine prometnih poti ali stacionarnih virov onesnaženja, ki služi lahko kot opozorilna karta ogroženosti voda. Kriteriji so: - kjer ni nobene ogroženosti voda zaradi nesreč se ocenjuje, da bodo okoljski cilji doseženi (1) in - kjer je ocenjen potencial ogroženosti zaradi industrijskih obratov in/ali prometa se ocenjuje, da bodo okoljski cilji verjetno doseženi (2). Dodatno je v oceno izhodiščnega stanja vključena tudi ocena ogroženosti voda zaradi evidentiranih incidentnih dogodkov ob upoštevanju naslednjih kriterijev: - ni incidentnih dogodkov – okoljski cilji bodo doseženi (1), - število pričakovanih incidentnih dogodkov je 0,1–1 – okoljski cilji verjetno bodo doseženi (2) in - število pričakovanih incidentnih dogodkov je >1 – okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3). 383 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ocena izhodiščnega stanja glede na emisije organskih snovi in hranil Ocena izhodiščnega stanja glede na podatke o emisijah organskih snovi in hranil je izdelana ločeno glede na tip onesnaženja. Pri tem so rezultati analize obremenitev in vplivov upoštevani na sledeči način: - organsko onesnaženje, točkovni viri onesnaževanje (ocena glede na emisije iz industrijskih naprav in KČN) in obremenitve iz aglomeracij, - Onesnaženje s hranili: točkovni viri onesnaževanje (ocena glede na emisije hranil iz industrijskih naprav in KČN),, razpršeni viri onesnaževanja iz kmetijstva (presoja glede na hranila) in obremenitve iz aglomeracij. Kriteriji za oceno izhodiščnega stanja so:1 - ni vpliva oz. majhen vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji bodo doseženi (1), - zmeren vpliv – ocenjuje se, da bodo okoljski cilji verjetno doseženi (2) in - velik vpliv – ocenjuje se, da okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3) Soodvisnost, glede na točkovne vire onesnaževanja in glede na razpršene vire onesnaževanja iz kmetijstva je shematsko prikaza na slikah (Slika 4—1) in (Slika 4—2). Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – reke Ocena je pripravljena na podlagi delnih ocen hidromorfoloških obremenitev, ki so navedene v predhodnih poglavjih. Določena je kot utežna vsota ocene vplivov posameznih hidromorfoloških obremenitev (HMV), pri čemer so za posamezne obremenitve upoštevane uteži navede v preglednici (Preglednica 4-7). HMV = O1 * u1 + O2 * u2 + … + O13 * u13 HMV – utežna vsota ocene vplivov posameznih hidromorfoloških obremenitev O1… O13 – ocena vpliva posamezne hidromorfološke obremenitve u1… u13 – utež pripisana posamezni hidromorfološki obremenitvi Preglednica 4-7: Uteži pripisane posamezni hidromorfološki obremenitvi Hidromorfološka obremenitev Odvzemanje vode - glavni tok Odvzemanje vode - pritok Izpuščanje vode - glavni tok Zadrževanje vode - glavni tok Zadrževanje vode - pritok Prerazporejanje visokih voda - glavni tok Odvzemanje naplavin - glavni tok 1 Utež u 4 3 1 4 3 1 3 Kadar ocena izhodiščnega stanja izhaja iz analize obremenitev in presoje vplivov glede na različne vrste emisij, se ocena "okoljski cilji ne bodo doseženi (4)" ne poda zaradi določene stopnje negotovosti v analiznih metodah. 384 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Hidromorfološka obremenitev Odvzemanje naplavin - pritok Osuševanje zemljišč Regulacije in druge ureditve struge - glavni tok Regulacije in druge ureditve struge - pritok Raba obrežnega pasu - glavni tok Uravnavanje pretokov, vodne gladine in prodonosnosti - glavni tok Utež u 2 2 4 3 2 2 Vrednost utežne vsote HMV je glede na kriterije (Preglednica 4-8) porazdeljena v 4 razrede ocene izhodiščnega stanja, in sicer: - ocena HMV 1 – okoljski cilji bodo doseženi (1), - ocena HMV 2 – okoljski cilji verjetno bodo doseženi (2), - ocena HMV 3 – okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3), - ocena HMV 4 – okoljski cilji ne bodo doseženi (4). Preglednica 4-8: Vrednost utežne vsote in pripadajoči razredi ocene izhodiščnega stanja Vrednost utežne vsote Ocena izhodiščnega Ocena HMV HMV stanja HMV < 41 Ocena HMV 1 1 41 ≤ HMV < 50 Ocena HMV 2 2 50 ≤ HMV < 60 Ocena HMV 3 3 HMV ≥ 60 Ocena HMV 4 4 Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – jezera Ocena za jezera je pripravljena glede na povprečno vrednost Indeksa spremenjenosti obale, ki je predstavljena v poglavju Analiza hidromorfoloških obremenitev in presoja vplivov na jezerih. Ocena izhodiščnega stanja glede na hidromorfološke obremenitve – vodno in priobalno zemljišče obalnega morja Za VTPV, kjer je izvedena ocena ekološkega stanja, je le-ta upoštevana kot končna ocena izhodiščnega stanja, v nasprotnem primeru je ocena izhodiščnega stanja izdelana na podlagi analize obremenitev in vplivov. Slednja je pripravljena ob upoštevanju dolžinskega deleža obale glede na morfološko stanje. Na VT in UVT, kjer ocena HMV z vrednostjo (4) - okoljski cilji ne bodo doseženi, ni potrjena s slabo ali zelo slabo oceno ali zmerno oceno ESHMV z vsaj srednjo zanesljivostjo oz. ocena ESHMV ni podana, se poda ocena izhodiščnega stanja (3) - okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi. 4.1.1.2 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTPV – izhodiščni scenarij 385 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Izhodiščni scenarij je optimistična napoved izboljšanja stanja voda zaradi izvajanja temeljnih ukrepov in napoved vplivov drugih sprememb zaradi razvojnih trendov, ki pa ima zelo nizko stopnjo zanesljivosti zaradi vrste razlogov: - nizka zanesljivost dolgoročnih rezultatov monitoringa ekološkega stanja, ki se je prvič izvajal v skladu z vodno direktivo, - ekspertna ocena učinkov temeljnih ukrepov brez zanesljivih podatkov o dejanskem izvajanju teh ukrepov in brez podatkov o dejanskih učinkih, - ekspertna ocena odziva okolja na izvajanje temeljnih ukrepov brez zanesljivih podatkov o odzivu okolja na le-te, - nepopolni podatki o razvojnih trendih, ki lahko vplivajo na stanje voda. Izhodiščni scenarij torej upošteva celovito izvajanje vseh temeljnih ukrepov, pri čemer deloma upošteva tudi razvojne trende družbe. V kolikor napoved stanja voda v letu 2015 pokaže, da zgolj z izvajanjem temeljnih ukrepov, izhajajočih iz področne zakonodaje, okoljski cilji in cilji na območjih s posebnimi zahtevami ne bodo doseženi, se izdela seznam stroškovno učinkovitih dopolnilnih ukrepov. V izhodiščnem scenariju so predstavljeni trendi potencialnega izboljšanja stanja voda zaradi izvajanja veljavne zakonodaje ter možne spremembe stanja voda zaradi gospodarskega razvoja. Za sektorje poselitev, industrija, kmetijstvo, energetika, promet ter rekreacija in turizem se upošteva (i) temeljne ukrepe, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, (ii) smeri razvoja (trende) in (iii) ukrepe, ki izhajajo iz naravovarstvenih projektov. Pregledi trendov za posamezne sektorje so podani v nadaljevanju besedila, medtem ko so upoštevani temeljni ukrepi opisani v poglavju 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je podan v Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov. Onesnaževanje voda V obdobju 2008–2015 se pričakuje izboljšanje sedanjega stanja voda glede na izvajanje temeljnih ukrepov na področju točkovnih (industrija, KČN, incidentna izlitja) in razpršenih (kmetijstvo, poselitev) virov onesnaževanja. Zaradi pogostosti in narave onesnaževanja so najpogosteje upoštevani predvsem naslednji ukrepi: - potencialno zmanjšanje organskega onesnaževanja in onesnaženja s hranili zaradi izvajanja operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, - potencialno zmanjšanje onesnaževanja s hranili in FFS zaradi izvajanja Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04-ZZdrI-A, 29/04, 41/04-ZVO-1, 84/05) in Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04) in - potencialno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi in prednostno nevarnimi snovmi ter s posebnimi onesnaževali zaradi izvajanja zakonodaje s področja točkovnih virov onesnaževanja (upoštevanje določil iz emisijskih uredb) ter zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje nevarnosti večjih nesreč. Pregled trendov za področje onesnaževanja iz točkovnih virov onesnaževanja upošteva trende emisij industrijske odpadne vode, ki kažejo, da se celokupne količine emisij z leti zmanjšujejo (Slika 4—3). Veliko je k temu doprineslo sprejemanje zakonodaje s področja 386 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja odvajanja emisij v vodno okolje. Zakonodaja predpisuje pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in prilagoditev emisije snovi zahtevam v predpisih. Slednje zahteve morajo upravljavci izpolniti do konca leta 2012. Na osnovi tega podatka je v naslednjih letih mogoče pričakovati še dodatno zmanjšanje emisij. 35000 Količia emisij(t/leto) 30000 25000 Kemijska potreba po kisiku (kpk) 20000 Biokemijska potreba po kisiku (bpk5) 15000 10000 Celotni organski ogljik (toc) 5000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 4—3: Emisije snovi iz industrijskih naprav neposredno v okolje in v javno kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN Na drugi strani analize celokupnih količin odpadnih voda iz KČN za obdobje od 2005 do 2007 kažejo naraščajoči trend. Vzrok za povečevanje je izgradnja novih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Zaradi navedenega pa je na drugi strani opaziti zmanjšanje onesnaževanja, ki izhaja iz aglomeracij. V okviru razpršenih virov onesnaževanja se poleg poselitve obravnavajo tudi obremenitve iz kmetijstva. Pregledi trendov za to področje kažejo zmanjševanje porabe mineralnih gnojil (Slika 4—4) in zmanjševanje števila živine na nekaterih območjih. K izboljševanju stanja voda prispeva tudi PRP, ki vključuje spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks in zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Poleg kmetijskega sektorja, ki pripravlja PRP, se v Republiki Sloveniji izvajajo tudi ukrepi za preprečevanje onesnaževanja voda iz razpršenih virov iz kmetijstva, izhajajo iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 2/04-ZZdrI-A, 29/04, 41/04-ZVO-1, 84/05) in Pravilnika za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04). 387 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu (t) 40000 35000 30000 25000 N 20000 P2O5 K2O 15000 10000 5000 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Leto Slika 4—4: Poraba mineralnih gnojil v obdobju od 1995 do 2007 (Vir: SURS) Podrobnejša obrazložitev predvidenega zmanjšanja onesnaževanja Na VT Krupa so bile v letu 2008 glede na podatke monitoringa kakovosti voda zaznane povišane koncentracije polikloriranih bifenilov (v nadaljevanju: PCB) zaradi prisotnosti starega bremena. V letu 1983 so prvič izmerili veliko onesnaženost širšega območja Semiča in reke Krupe s PCB. Kraško podzemlje in površinske vode reke Krupe je onesnažilo predvsem izcejanje in izpiranje PCB iz odlagališč odpadkov in iz onesnažene zemlje ter zaradi neposrednih emisij v zrak in emisij tehnološke odpadne vode iz podjetja Iskra, Tovarna kondenzatorjev Semič. Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od 2009 do 2013, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2009, vsebuje podatke o zadnjih raziskavah onesnaženosti in ekološke obremenitve reke Krupe. Ocenjeni so vsi pretekli, sedanji in bodoči prenosi, porazdelitve in kopičenja onesnaženja s PCB ter ekološke obremenitve okolja v območju reke Krupe do leta 2015. Primerjava vseh rezultatov meritev vsebnosti PCB v vodi reke Krupe v obdobju po letu 1985 kaže na močno zmanjševanje povprečnih koncentracij PCB v vodi. Meritve v obdobju 1995–2002 kažejo, da so se emisije PCB iz podzemlja močno zmanjšale. Občasno ob dolgotrajnih padavinah koncentracije PCB v vodi narastejo, vendar z upadanjem pretoka tudi zelo hitro upadajo. To kaže, da se PCB iz podzemlja izpira predvsem s prenosom onesnaženega sedimenta pri povečanih pretokih. Z uporabo meritev pretokov in vsebnosti PCB v vodi reke Krupe je bil izdelan model odvisnosti koncentracij PCB od pretokov reke v vsakem času za preteklost, sedanjost in prihodnost. Modelno izračunana povprečna letna koncentracija PCB v vodi za leto 2015 je nižja od okoljskega standarda kakovosti in znaša < 10 ng/l. Na reki Krki (VT Krka Soteska–Otočec) je na osnovi podatkov monitoringa stanja določeno slabo kemijsko stanje zaradi preseganja standarda za tributilkositrove spojine. Vzrok za 388 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja slabo stanje je bila uporaba tributilkositrovega klorida v poskusni proizvodnji enega izmed obratov v Novem mestu. Odpadne vode obrata so speljane na čistilno napravo. Prekomerna obremenjenost reke je posledica praznjenje te čistilne naprave. Ker se tributilkositrove spojine v tamkajšnji proizvodnji ne uporabljajo več, se ocenjuje, da se bo staje na VT Krka Soteska–Otočec v naslednjih letih izboljšalo. Izhodiščni scenarij za pobočje onesnaževanja s organskimi snovmi in hranili upošteva sledeče: - ocene trendov spreminjanja koncentraciji posameznih parametrov, - stopnje priključevanja KČN v letih 2004 do 2007. V primeru, da se na posameznem VT že izvajajo temeljni ukrepi, ocena trendov pa ne pokaže občutnega zmanjšanja koncentracij hranil, lahko z določeno stopnjo nezanesljivosti ugotovimo, da se samo s temeljnimi ukrepi ne bo doseglo dobrega stanja voda do leta 2015. Na VT se določi pomembna zadeva upravljanja voda oz. pomembna obremenitev, ki je vzrok za nedoseganje ciljev. Pri pripravi izhodiščnega scenarija so bile za področje onesnaženja z nevarnimi snovmi upoštevani rezultati modelne analize skupne količine emisij iz točkovnih virov onesnaženja za vsa VT, ki so v slabem stanju. Kjer je ugotovljeno, da skupna količina emitiranih snovi iz evidentiranih točkovnih virov lahko povzroča slabo stanje voda, je za vse relevantne dejavnosti ocenjen trend koncentracij posameznih parametrov za obdobje od 2004 do 2007. V primeru, da je trend padajoč, se predvideva, da se bo stanje voda do leta 2015 izboljšalo. Območja s posebnimi zahtevami Izhodiščni scenarij za kopalne vode upošteva potencialno zmanjšanje onesnaževanja zaradi izvajanja predpisov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter na področju zmanjševanja onesnaževanja iz kmetijstva. Na drugi stani območja salmonidnih in ciprinidnih voda ter območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev niso obravnava podrobneje, saj se predvideva, da se stanje na teh območjih ne bo poslabševalo. Hidromorfološke obremenitve Za področje hidromorfoloških obremenitev so upoštevani temeljni ukrepi opisani v poglavju 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je podan v Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov. Med temeljne hidromorfološke ukrepe se uvrščajo pogoji, omejitve in ukrepi, ki se nanašajo na posege in dejavnosti v vodna, priobalna ter druga zemljišča, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka, odvzemanje naplavin, ohranitev ekosistema somornice, posege in dejavnosti na poplavnem območju, plovbo, postopek pridobitve vodnega soglasja, pregled in preučitev izdanih dovoljenj in koncesij, pregled ter prilagoditev programa monitoringa, področje ohranjanja in uravnavanja vodnih količin, področje rabe voda (vodnih pravic, vodnih dovoljenj in koncesij), inšpekcijsko službo in vodenje vodne knjige in vodnega katastra. 389 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Večina navedenih temeljnih hidromorfoloških ukrepov je preventivne narave in so tako naslovljeni na okoljski cilj preprečevanje slabšanja stanja, posamezni ukrepi pa so namenjeni izboljšanju stanja voda in posledično cilju doseganje dobrega stanja oziroma potenciala voda. V izhodiščnem scenariju so preventivni ukrepi (pogoji in omejitve) argument, da se stanje do leta 2015 ne bo poslabšalo. Poslabšanje stanja je v izhodiščnem scenariju možno le na tistih VT, kjer zaradi posledic novih preoblikovanj fizičnih značilnosti VTPV prihaja do odstopanj od okoljskih ciljev. Kot nova preoblikovanja so bili obravnavani posegi, za katere so sprejeti državni prostorski načrti (v nadaljevanju: DPN) ali so le-ti v postopku sprejemanja. Podrobnejša obrazložitev izhodiščnega scenarija za področje hidromorfoloških obremenitev V analizi so bili upoštevani DPN, vezani na vodnogospodarske ureditve za namen zmanjševanja poplavne ogroženosti in energetike. Vpliv novih modifikacij je v izhodiščnem scenariju upoštevan glede na vrsto in obsežnost predvidene obremenitve in spremljajoče omilitvene ukrepe, upoštevan pa je tudi morebiten vpliv obremenitve na gorvodno oziroma dolvodno VTPV. Vplivi novih modifikacij so analizirani na šestih VTPV na VO Donave (Preglednica 4-9), medtem ko tovrstnih projektov na VO Jadranskega morja ni. V izhodiščnem scenariju so bili upoštevani tudi obsežnejši naravovarstveni projekti, ki se izvajajo v sklopu namenskega sklada LIFE in bodo zaključeni do leta 2015. Podatki o projektih, vezanih na izboljšanje hidromorfološkega stanja oziroma obnovo rečnih koridorjev, so pridobljeni iz baze projektov LIFE (www.ec.europa.eu/environment/life). Vplivi evidentiranih naravovarstvenih projektov so ocenjeni glede na vrsto in obsežnost posegov. Tovrstni projekti se izvajajo le na VO Donave. Vplivi naravovarstvenih projektov so analizirani na dveh VTPV (Preglednica 4-9). Preglednica 4-9: DPN (sprejeti in v sprejemanju) in naravovarstveni LIFE projekti, ki so vključeni v oceno izhodiščnega scenarija Ocena Ocena Šifra Ime VTPV HMS Ime projekta OVDOC VTPV 2009 2015 1) LIFE06/NAT/SLO/00006 »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji« 2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za VT Kučnica Mura sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob SI43VT30 2 2 Petanjci–Gibina reki Muri od Dokležovja do Kučnice 3) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi 1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od VT Drava Maribor– Vurberka do Zgornjega Dupleka SI3VT5171 3 3 Ptuj 2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od Dogoš do jezu v Melju VTJ Cerkniško LIFE06/NAT/SLO/000069 »Presihajoče SI141VT2 1 1 jezero Cerkniško jezero« 390 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja SI1VT713 MPVT Sava Vrhovo –Boštanj SI1VT739 VT Sava Boštanj– Krško 4 SI1VT913 VT Sava Vrbina Krško– 2 SI1VT930 VT Sava odsek mejni 4 1 vpliv novih posegov na dolvodnem VT739 1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Blanca 2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško 1) Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Brežice 2) Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Mokrice Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Mokrice 4 3 3 2 Na VO Donave so projekti analizirani na 8 VTPV, pri čemer je na enem VTPV (VTPV Sava Boštanj–Krško) predvideno izboljšanje hidromorfološkega stanja zaradi številnih omilitvenih ukrepov, ki se izvajajo na tem VT, na dveh VTPV (VTPV Sava Krško–Vrbina in VTPV Sava mejni odsek) pa je zaradi gradnje novih HE predvideno poslabšanje stanja. Na ostalih VTPV ocena hidromorfološkega stanja kljub predvidenim projektom ostaja enaka, in sicer na VTPV Kučnica Mura Petanjci–Gibina ocena ostaja enaka zaradi hkratnega izvajanja naravovarstvenega projekta in novih vodnogospodarskih ureditev, prav tako na VT Drava Maribor–Ptuj ocena kljub novim vodnogospodarskim ureditvam ostaja enaka. Na VTPV Cerkniško jezero ocena kljub predvidenemu izboljšanju hidromorfološkega stanja ostaja enaka, saj je VTPV že ocenjeno z najboljšo oceno. Prav tako ostaja ocena hidromorfološkega stanja enaka na MPVT Sava Vrhovo–Boštanj, kjer so predvideni novi vplivi zaradi izgradnje dolvodnih elektrarn, saj je ocena stanja že ocenjena kot najslabša možna. Medtem ko so zgoraj našteti predvideni posegi podrobneje obravnavani in upoštevani v oceni izhodiščnega scenarija, so v nadaljevanju našteti tudi drugi vplivi na poslabšanje ali izboljšanje hidromorfološkega stanja do leta 2015, ki pa so zaradi kompleksnosti vrednotenja podani le opisno in niso zajeti v oceni izhodiščnega scenarija. V izhodiščnem scenariju so upoštevani tudi negativni vplivi posegov v obalni pas zaradi naraščanja števila turistov in povečano intenzivnost vseh dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Glede na to, da je bila sprejeta Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, se pričakuje izboljšanje stanja do leta 2015 na VTPV, kjer odvzemi vode lahko predstavljajo velik ali zmeren vpliv na stanje voda in kjer obstoječi odvzemi še nimajo določenega ekološko sprejemljivega pretoka. Ker so potrebe po rabi vode vedno večje, je nerealno pričakovati, da bo uredba v polni meri omejila prekomerne odvzeme. Za dejansko izboljšanje stanja bo treba v prihodnje poostriti predvsem inšpekcijski nadzor nad odvzemi vode. V izhodiščni scenarij so vključeni tudi morebitni ukrepi, potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja na območjih s posebnimi zahtevami, predvsem za zavarovana in varovana območja (analize v izdelavi). Izhodiščni scenarij za področje hidromorfoloških obremenitev, poleg konkretnih bodočih modifikacij zaradi rabe in urejanja voda, ki so opredeljene na VTPV natančno, upošteva 391 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja tudi trende rabe in urejanja voda. Obe področji predstavljata obremenitev za varstvo voda in kot taki lahko povzročita poslabšanje trenutnega stanja. Pregled trendov za področje rabe vode VO Donave Analiza trendov posameznih vrst storitev za področje rabe vode je pokazala, da je daleč največji porabnik vode na VO Donave sektor energetika, za katerega je v prihodnosti pričakovati naraščanje rabe vode. Naraščanje se pričakuje tudi za sektor kmetijstvo, predvsem zaradi namakanja. Raba vode sektorja javne storitve v prihodnosti najverjetneje ne bo več naraščala. Sektor druge dejavnosti, razen odvzema naplavin, ne povzroča večjih obremenitev na področju rabe vode na VO Donave. Trend upadanja rabe vode pa je značilen za sektor industrija kakor tudi za rabo vode za oskrbo s pitno vodo (IzVRS, 2009b). Poleg omenjenih DPN se načrtujejo tudi drugi posegi v površinske in podzemne vode, ki izhajajo iz vladnih strateških načrtov in dokumentov o politikah sektorjev. Ti načrti predvidevajo povečanje deleža obnovljivih virov energije in s tem izgradnjo novih HE, izgradnjo večjega števila suhih zadrževalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Ob upoštevanju vseh teh podatkov se lahko predvideva, da bodo trendi rabe voda povsod naraščajoči. Na obalnem območju naravnih jezer se menjajo naravna, turistična ter urbana območja, tako da je celotno obrežno območje pod večjim ali manjšim vplivom dejavnosti človeka, v največji meri zaradi turizma. Po podatkih SURS število prihodov turistov narašča, kar pomeni naraščanje obremenitev na vse segmente okolja ter povečanje zahtev po intenzivnejši rabi vodnih in priobalnih zemljišč. VO Jadranskega morja Analiza trendov posameznih vrst storitev za področje rabe vode je pokazala, da sta pomembna porabnika vode na VO Jadranskega morja sektor javne storitve in sektor energetika. Za slednjega je v prihodnosti pričakovati naraščanje rabe vode, medtem ko se raba vode za sektor javne storitve najverjetneje ne po povečevala. Na rabo vode na VO Jadranskega morja vpliva tudi sektor kmetijstvo, za katerega je v prihodnosti pričakovati povečanje odvzetih količin vode za namakanje. Edini sektor, za katerega je značilen trend upadanja rabe vode, je sektor industrija. Glavna obremenitev sektorja druge dejavnosti na področju rabe vode pa je poleg odvzema vode predvsem raba morskega dobra in vodnih zemljišč, predvsem kot posledica urbanizacije in razvoja turističnih dejavnosti (IzVRS, 2009b). Na VO Jadranskega morja se načrtujejo tudi drugi posegi v vodno okolje, ki izhajajo iz vladnih strateških načrtov in dokumentov o politikah sektorjev. Ti načrti predvidevajo povečanje deleža obnovljivih virov energije in s tem izgradnja novih HE, izgradnja večjega števila suhih zadrževalnikov za varstvo pred poplavami, razvoj ribogojstva in ribištva, povečano rabo vode za namakanje itd. Ob upoštevanju vseh teh podatkov se lahko predvideva, da bodo trendi rabe voda povsod naraščajoči. 392 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Na obalnem območju morja se nahajajo naravna, turistična ter urbana in industrijska območja, tako da je že celotna obala pod vplivom dejavnosti človeka. Število prebivalcev v zadnjih 10 letih je v obalnih občinah naraslo skoraj za 5 %. Po podatkih SURS od leta 1961 število prihodov turistov v obalno območje narašča. To pomeni naraščanje obremenitev na vse segmente obalnega okolja ter povečane zahteve po rabi prostora v prihodnje. Glede na naraščanje števila prebivalcev in obiskovalcev se lahko pričakuje naraščanja potreb po pitni vodi, povečevanje pomorskega prometa in navtičnega turizma ter posledično poslabšanje stanja vseh segmentov okolja na obalnem območju. Pregled trendov za področje urejanja voda Za ureditve, za katere so državni in občinski načrti v pripravi, bodo najprej dokončane strokovne podlage in sprejete uredbe, po njihovem sprejetju pa se bo lahko pričelo z izvajanjem potrebnih del za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Zaradi predpisanih pogojev in omejitev na poplavnih in erozijskih območjih bodo prihodnji posegi v okolje in prostor, izvajanje dejavnosti ter načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti izvedeni v skladu s cilji zmanjševanja ogroženosti, ohranjanja prostora za naravne procese in zagotavljanja okoljskih ciljev. Biološke obremenitve Za področje bioloških obremenitev so upoštevani temeljni ukrepi opisani v poglavju 3 POVZETEK PROGRAMA TEMELJNIH UKREPOV. Seznam temeljnih ukrepov je podan v Prilogi XI – Povzetek temeljnih ukrepov. Vsi ukrepi, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, so preventivne narave, zato se predvideva, da se ob upoštevanju in izpolnjevanju predpisov stanje do leta 2015 ne bi smelo poslabšati. Med temeljne ukrepe se uvrščajo ukrepi, ki imajo podlago v zakonodaji, predvsem v Zakonu o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) in nadaljnjih podrobnejših aktih (pravilniki, uredbe). Ker je spremljanje stanja tujerodnih vrst rib kljub ustreznim temeljnim ukrepom neučinkovito in nezadostno, so opredeljeni tudi dopolnilni ukrepi. Večina navedenih temeljnih ukrepov je preventivne narave in vključuje izobraževanje, preprečevanje vnosa, nadzor in monitoring tujerodnih vrst. V morju se pojavlja veliko število tujerodnih vrst, ki se povečujejo tudi kot posledica tropikalizacije ter incidentnih izpustov posameznih vrst. 4.1.1.3 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV - Osnova za pripravo OVDOC 2015 so rezultati ocene izhodiščnega stanja. Zato so tudi končni rezultati OVDOC 2015 podani v obliki štiristopenjske lestvice ocenjevanja verjetnosti doseganja ciljev. Pri tem se ocenjuje, da okoljski cilji bodo doseženi (1), verjetno bodo doseženi (2), verjetno ne bodo doseženi (3) in ne bodo doseženi (4). 393 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Končna ocena OVDOC 2015 poleg rezultatov izhodiščnega stanja upošteva tudi izhodiščni scenarij, torej spremembe stanja voda zaradi: - izvajanja temeljnih ukrepov in potencialnega izboljšanja stanja do 2015 zaradi izvajanja teh ukrepov, - temeljnih razvojnih trendov na področju varstva, rabe in urejanja in - verjetnosti za nastanek incidentnih izlitij. Temeljni ukrepi in razvojni trendi s področja bioloških obremenitev pri tem niso bili upoštevani, saj le na podlagi podatkov o prisotnosti tujerodnih vrst rib še ni možno sklepati o velikosti obremenitve VT. Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV ob upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega scenarija na VO Donave Do leta 2015 za 62 % (75 VTPV) VTPV na VO Donave cilji vodne direktive ne bodo ali verjetno ne bodo doseženi (Slika 4—5), KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). Na VO Donave 22 % (27 VTPV) VTPV do leta 2015 ne bo doseglo dobrega ekološkega stanja (Slika 4—5), predvsem zaradi hidromorfoloških obremenitev (15 VTPV) in prekomernega onesnaževanja s posebnimi onesnaževali (9 VTPV) (Preglednica 4-10). Najpogostejši razlog, da VTPV verjetno ne bodo dosegla dobrega ekološkega stanja pa je onesnaževanje s hranili. Takih VTPV je 29 % (35 VTPV). Onesnaževanje s prednostnimi snovmi bo ostal problem na 1 VTPV na območju spodnje Save (Preglednica 4-10). Slika 4—5: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Donave 394 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV (Preglednica 4-10). Preglednica 4-10: OVDOC 2015 na VO Donave glede na število in delež VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3) Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3) Okoljski cilji ne bodo doseženi (4) Število VTPV 15 3 Delež VTPV (%) 12,4 2,5 Število VTPV 35 5 Delež VTPV (%) 28,9 4,1 Število VTPV 9 9 Delež VTPV (%) 7,4 7,4 Število VTPV 22 15 Delež VTPV (%) 18,2 12,4 Število VTPV 1 1 Delež VTPV (%) 0,8 0,8 Število VTPV 3 / Delež VTPV (%) 2,5 / OVDOC 2015 Organsko onesnaževanje Onesnaževanje s hranili OVDOC 2015 za ekološko stanje Onesnaževanje s posebnimi onesnaževali Hidromorfološke obremenitve OVDOC 2015 za kemijsko stanje OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami Onesnaževanje s PS in PNS Kopalne vode PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi Rezultati OVDOC 2015 za vodna telesa so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kartografski prikazi pa na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je podana ocena OVDOC 2015 glede na kemijsko in ekološko stanje ter glede na stanje na območjih s posebnimi zahtevami, pri čemer ocene glede na ekološko stanje vključujejo onesnaženje s hranili, organsko onesnaženje, onesnaženje s posebnimi onesnaževali in hidromorfološke obremenitve. Ocena OVDOC 2015 glede na območja s posebnimi zahtevami pa je podana 395 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja samo za kopalne vode, saj se predvideva da bo stanje na območjih salmonidnih in ciprinidnih voda ostalo ustrezne kakovosti. Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 za VTPV ob upoštevanju izhodiščnega stanja in izhodiščnega scenarija na VO Jadranskega morja Do leta 2015 za 62 % VTPV (21 VTPV) na VO Jadranskega morja cilji vodne direktive ne bodo ali verjetno ne bodo doseženi (Slika 4—6 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). Slika 4—6: Prikaz OVDOC 2015 za ekološko in kemijsko stanje, OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami ter skupna OVDOC 2015 na VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja 20,6 % VTPV (9 VTPV) do leta 2015 ne bo doseglo dobrega ekološkega stanja (Slika 4—6), predvsem zaradi hidromorfoloških obremenitev (7 VTPV). Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV (Preglednica 4-11). Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV (Preglednica 4-11). Najpogostejši razlog, da VTPV verjetno ne bodo dosegla dobrega ekološkega stanja (OVDOC 2015 = 3), pa je prekomerno onesnaževanje s hranili. Takih VTPV je 23,5 % (7 VTPV). 396 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Onesnaževanje s prednostnimi snovmi je velik problem v morju. Slednje je vzrok, da 15 % VTPV (5 VTPV) ne bo doseglo okoljskih ciljev dobrega kemijskega stanja do leta 2015 (Slika 4—6 in Preglednica 4-11). Zaradi ponavljajočega se mikrobiološkega onesnaževanja kopalnih voda, ki spadajo med območja s posebnimi zahtevami, okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi na treh VTPV (Preglednica 4-11). Preglednica 4-11: OVDOC 2015 na vodnem območju Jadranskega morja glede na število in delež VTPV, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev (4) ali verjetno ne bodo dosegla okoljskih ciljev (3) Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi (3) Okoljski cilji ne bodo doseženi (4) Število VTPV 4 1 Delež VTPV (%) 11,8 2,9 Število VTPV 8 1 Delež VTPV (%) 23,5 2,9 Število VTPV 6 / Delež VTPV (%) 17,6 / Število VTPV 5 5 Delež VTPV (%) 15,2 20,6 Število VTPV / 5 / 14,7 3 / 8,8 / OVDOC 2015 Organsko onesnaževanje OVDOC 2015 za ekološko stanje Onesnaževanje s hranili Onesnaževanje s posebnimi onesnaževali Hidromorfološke obremenitve OVDOC 2015 za kemijsko stanje OVDOC 2015 na območjih s posebnimi zahtevami Onesnaževanje s PS in PNS Kopalne vode Delež VTPV (%) Število VTPV Delež VTPV (%) PS – prednostne snovi, PNS – prednostno nevarne snovi Rezultati OVDOC 2015 na VTPV natančno so podani v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda), kartografski prikazi pa na karti (KARTOGRAFSKA PRILOGA 66: Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev na VTPV 2015 – skupna ocena). V spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda) je podana OVDOC 2015 glede na kemijsko in ekološko stanje, pri čemer ocene glede na ekološko stanje vključujejo onesnaženje s hranili, organsko onesnaženje, onesnaženje s posebnimi onesnaževali in glede na hidromorfološke obremenitve. Ocena OVDOC 2015 glede na območja s posebnimi zahtevami pa je podana samo za kopalne vode, saj se predvideva da bo stanje na območjih za življenje morskih školjk in morskih polžev ostalo ustrezne kakovosti. 397 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4.1.2 OCENA VERJETNOSTI DOSEGANJA OKOLJSKIH CILJEV ZA VTPODV Izhodiščni scenarij upošteva, da današnje obremenitve nastajajo pri izvajanju vseh obstoječih temljnih ukrepov. Če te obremenitve povzročajo prekomerne vplive na stanje podzemne vode, pomeni, da je doseganje okoljskih ciljev ogroženo in da temeljni ukrepi ne zadoščajo. 4.1.2.1 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na kemijsko stanje OVDOC 2015 za VTPodV glede na vplive obremenitev iz točkovnih ali razpršenih virov onesnaževanja temelji na analizi sedanjega kemijskega stanja podzemne vode, oceni stopnje obremenjevanja VTPodV ter napovedi kemijskega stanja podzemne vode s podaljšanjem trenda proti letu 2015 (MOP, 2005a; 2005b). Po OVDOC 2015 glede na vplive obremenitev iz točkovnih ali razpršenih virov onesnaževanja se VTPodV razvrstijo v štiri kategorije: cilji ne bodo doseženi, cilji verjetno ne bodo doseženi, cilji verjetno bodo doseženi in cilji bodo doseženi. OVDOC 2015 razvršča VTPodV po pogojih, navedenih v spodnji preglednici (Preglednica 4-12). Preglednica 4-12: Lestvica opisnih OVDOC 2015 Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno kot slabo. Ugotovljene so pomembnejše obremenitve. Okoljski cilji ne bodo doseženi Raven zaupanja, da bodo agregirane vsebnosti kritičnih parametrov kemijskega stanja leta 2015 pod standardom kakovosti, je pod 95 % Stanje ocenjeno kot slabo posredno, na podlagi Okoljski cilji verjetno ne bodo pomembnejših obremenitev s korelacijo z VT, ki so doseženi pokrita z monitoringom Stanje je ocenjeno kot dobro posredno, na osnovi Okoljski cilji verjetno bodo majhnih obremenitev, s korelacijo z VTPodV, ki so doseženi pokrita z monitoringom Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno kot dobro, vplivi pomembnih obremenitev so majhni. Okoljski cilji bodo doseženi Odločilna raven zaupanja, da bodo agregirane vsebnosti kritičnih parametrov kemijskega stanja leta 2015 pod standardom kakovosti, je vsaj 95 % Opredelitev doseganja ciljev se lahko podrobneje obrazloži tudi glede na stopnjo obremenitev, višino doseženega trenda, glede na mejo 75 % vrednosti standarda kakovosti ali drugo posebej določeno kritično mejo in nagib trenda oziroma dinamiko naraščanja vrednosti, v skladu z določbami predpisov, ki urejajo kakovost podzemne vode. 398 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Donave Na podlagi podrobne analize obremenitev in vplivov na podzemne vode VO Donave (1999–2006), podzemna voda iz aluvialnih vodonosnikov VTPodV Savinjske kotline (porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske kotline (porečje Mure) po dosedanji oceni ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku do leta 2015 (Preglednica 4-13) (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Preglednica 4-13: OVDOC 2015 za kemijsko stanje glede na izhodiščno stanje Vodonosnik (Uradni list RS, št. 63/05) s Ime VTPodV OVDOC 2015 podzemno vodo z negotovim stanjem Savska kotlina in cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Ljubljansko barje Savinjska kotlina cilji ne bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Krška kotlina cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Dravska kotlina cilji ne bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Haloze in Dravinjske gorice cilji verjetno bodo doseženi 2015 2. vodonosnik Zahodne Slovenske gorice cilji verjetno ne bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Murska kotlina cilji ne bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Goričko cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. vodonosnik *Vzhodne Slovenske gorice cilji verjetno ne bodo doseženi 2015 1. vodonosnik **Posavsko hribovje do cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. in 2. vodonosnik osrednje Sotle **Spodnji del Savinje do cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. in 2. vodonosnik Sotle * OVDOC 2015 za podzemno vodo Vzhodnih Slovenskih goric izhaja iz ocene visokih obremenitev iz razpršenih virov, ki so praktično enake kot obremenitve na VTPodV zahodne Slovenske gorice. ** OVDOC 2015 za podzemno vodo Posavskega hribovja do osrednje Sotle ter Spodnjega dela Savinje do Sotle je dobljena na podlagi izhodiščne ocene iz obremenitev ter posodobitve glede na rezultate državnega monitoringa ARSO za leta 2006–2008. Glede na izhodiščno stanje podzemna voda ne bo dosegla okoljskih ciljev kemijskega stanja zaradi: - VTPodV Dravska kotlina – vsebnosti nitrata, atrazina, ki sta opredeljena kot kritična parametra ter negotov trend nitrata, - VTPodV Savinjska kotlina – vsebnosti nitrata, , ki je opredeljen kot kritični parameter ter negotov trend nitrata in - VTPodV Murska kotlina – vsebnosti nitrata ki je opredeljen kot kritični parameter zaradi sipanja vrednosti okoli standarda kakovosti. VO Jadranskega morja Na podlagi podrobne analize obremenitev in vplivov na podzemne vode VO Jadranskega morja (1999–2006) je bilo ocenjeno, da bodo okoljski cilji doseženi za VTPodV Julijske Alpe v povodje Soče in verjetno doseženi za VTPodV Obala in Kras z Brkini in Goriška brda 399 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja in Trnovsko-Banjška planota v predvidenem roku do leta 2015 (Preglednica 4-14, Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Manjša gotovost glede doseganja ciljev je bila privzeta zaradi nezadostnih podatkov za izdelavo statistično utemeljene napovedi trenda za podzemno vodo Goriških brd in Trnovsko-Banjške planote ter Obale in Krasa z Brkini. Težave se pojavljajo mestoma ali na posameznih omejenih območjih. Preglednica 4-14: OVDOC 2015 za kemijsko stanje Ime VTPodV Obala in Kras z Brkini Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota Julijske Alpe v povodju Soče Ocena doseganja okoljskih ciljev cilji verjetno bodo doseženi 2015 cilji verjetno bodo doseženi 2015 cilji bodo doseženi 2015 4.1.2.2 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na količinsko stanje OVDOC 2015 glede na obremenitve VTPodV zaradi odvzemov temelji na analizi porabljenega deleža celotne razpoložljive količine podzemne vode oziroma analizi spreminjanja vodostajev ter oceni ravnovesja (dolgoročna povprečna količina odvzema vode ne presega razpoložljivih zalog). Po OVDOC 2015 glede na vplive obremenitev na količinsko stanje se VTPodV razvrstijo v štiri kategorije, in sicer: cilji ne bodo doseženi, cilji verjetno ne bodo doseženi, cilji verjetno bodo doseženi in cilji bodo doseženi. OVDOC 2015 razvršča VTPodV po pogojih, navedenih v preglednici (Preglednica 4-15). Preglednica 4-15: Lestvica opisnih OVDOC 2015 Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno Okoljski cilji ne bodo doseženi kot slabo. Obremenitve so večje od razpoložljivih zalog. Rezultati dosedanjega monitoringa ne zadoščajo za zanesljivo oceno. Obstaja nevarnost neravnovesnega Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi stanja. Razpoložljivih zalog še ne poznamo, povpraševanje po vodi se povečuje. Rezultati dosedanjega monitoringa ne zadoščajo za zanesljivo oceno. Negotovost doseganja ciljev izhaja iz Okoljski cilji verjetno bodo visokega deleža izdanih vodnih pravic in visokega doseženi dejanskega odvzema glede na ocenjene razpoložljive zaloge ali zaradi trenda upadanja gladine vode. Stanje je na osnovi rezultatov monitoringa ocenjeno Okoljski cilji bodo doseženi kot dobro. Obremenitve so manjše od razpoložljivih zalog. 400 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja VO Donave Analize obremenitev in vplivov na količinsko stanje podzemne vode VO Donave kaže, da le podzemna voda iz globokih vodonosnikov VTPodV Dravske kotline (2. vodonosnik) in Murske kotline (3. vodonosnik) po dosedanji oceni verjetno ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku do leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov (Preglednica 4-16). Preglednica 4-16: OVDOC 2015 za količinsko stanje glede na izhodiščno stanje Vodonosnik (Uradni list RSS, št. 63/05) s VTPodV OVDOC 2015 podzemno vodo z negotovim stanjem Dravska kotlina cilji verjetno ne bodo doseženi 2015 2. vodonosnik Murska kotlina cilji verjetno ne bodo doseženi 2015 3. vodonosnik *Savska kotlina in cilji verjetno bodo doseženi 2015 1. vodonosnik Ljubljansko barje *Negotovost doseganja ciljev izhaja iz visokega deleža izdanih vodnih pravic in visokega dejanskega odvzema glede na ocenjene razpoložljive zaloge, zaradi trenda upadanja gladine vode na območju HE Mavčiče ter zaradi negotovosti, ali prihaja do spremembe režima gladin podzemne vode, kar bi bil tudi možni vzrok slabega stanja ekosistema, odvisnega od podzemnih vod Ljubljansko barje. VO Jadranskega morja Analize obremenitev in vplivov na količinsko stanje podzemne vode VO Jadranskega morja kaže, da bodo vsa VTPodV lahko dosegla okoljske cilje do leta 2015. 4.1.2.3 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 glede na kemijsko in količinsko stanje (skupna ocena) Skupna ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 (KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV 2015 – skupna ocena) je podana na osnovi ocene verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 (OVDOC 2015) glede na kemijsko in količinsko stanje podzemne vode. VO Donave Na VO Donave je ocenjeno, da podzemna voda iz aluvialnih vodonosnikov VTPodV Savinjske kotline (porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske kotline (porečje Mure) ne bo dosegla okoljskih ciljev v predvidenem roku 2015. Verjetnost, da okoljski cilji ne bodo doseženi v roku, obstaja tudi za podzemno vodo na območju Vzhodnih Slovenskih goric (porečje Mure) in Zahodnih Slovenskih goric (porečje Drave) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV 2015 – skupna ocena), pri čemer pa je ta ocena ugotovljena le iz analize obremenitev. 401 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja V preglednici (Preglednica 4-17) je podan pregled števila VT, za katera ocenjujemo, da okoljski cilji ne bodo doseženi v predvidenem roku ter število VT, kjer ocenjujemo, da okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi v predvidenem roku. Preglednica 4-17: OVDOC 2015 na VO Donave in pripadajočih porečij Število VTPodV Okoljski cilji ne bodo doseženi Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi Porečje Sava Porečje Drava Porečje Mura VO Donave OVDOC 2015 - Kemijsko stanje 1 1 1 3 OVDOC 2015 - Količinsko stanje - - - - OVDOC 2015 – Skupna ocena 1 1 1 3 OVDOC 2015 - Kemijsko stanje - 1 1 2 OVDOC 2015 - Količinsko stanje - - - - OVDOC 2015 – Skupna ocena - 1 1 2 VO Jadranskega morja Na VO Jadranskega morja je ocenjeno, da okoljski cilji bodo doseženi ali verjetno bodo doseženi (KARTOGRAFSKA PRILOGA 67: Ocena verjetnosti doseganja ciljev na VTPodV 2015 – skupna ocena). 4.2 Pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev do leta 2015 Pomembne zadeve upravljanja voda so tiste zadeve, za katere se ocenjuje, da predstavljajo glavne okoljske probleme na območju NUV. Seznam pomembnih zadev je določen na osnovi predhodnih analiz vodnonačrtovalskega procesa. Skupni pregled pomembnih zadev je podan v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Ugotovljene pomembne zadeve upravljanja za površinske in podzemne vode so: incidentna in namerna onesnaževanja in posegi na vodna in priobalna zemljišča ter nedovoljena plovba, incidentna in namerna onesnaževanja in posegi v površinske vode, lokalni vplivi na količinsko stanje podzemne vode, negotovosti pri ugotavljanju vira v primeru onesnaževanja iz razpršenih in točkovnih obremenitev, neinformiranost in neosveščenost javnosti o problematikah vodnega okolja, nejasna razmejitev pristojnosti za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, nepopoln pravni okvir, nepopolna implementacija načela celovitega povračila stroškov, nepoznavanje globokih vodonosnikov, 402 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja neupoštevanje elementov stanja voda pri oblikovanju kazalnikov, neusklajenost VT in ekoloških tipov površinskih voda, nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz v celoti, obremenitve odsekov za določitev referenčnih razmer, obremenitve poplavnih območij zaradi antropogenih posegov, obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi antropogenih posegov, obremenitve vodovarstvenih območij zaradi antropogenih posegov, pomanjkljiva analiza obremenitev in vplivov, pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze, pravni okvir nezadostno obravnava vpliv na stanje voda, prekomeren vpliv na podzemno vodo na mestu posega, prekomerni vplivi na količinsko stanje na lokalnih območjih, prekomerni vplivi na mestih izpustov iz KČN v kraška tla, prekomerni vplivi na stanje podzemne vode na lokalnih območjih, premajhen obseg nadzora spoštovanja prepovedi, omejitev in varstvenih režimov, prisotnost tujerodnih vrst, razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja, slabe prakse urejanja voda z vidika doseganja okoljskih ciljev, sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter povečanje jakosti in pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov in suš, tehnično neustrezni mešani kanalizacijski sistemi, vnosi hranil (ribiška in ribogojska praksa), vnosi tujerodnih vrst, vplivi na podzemno vodo na mestih izpustov v tla, vrzeli v razdelitvi pristojnosti upravljavcev glede na dejansko rabo vode in zaznana negativna sprememba tlaka v posameznih vrtinah termalnih vodonosnikov. Pomembne zadeve upravljanja voda obsegajo tudi pomembne obremenitve VTPV in VTPodV. To so obremenitve, za katere se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzročajo, da VT ali skupina VT ne bo dosegla zanje določenih ciljev. Opredeljene so na VT, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do leta 2015. Določene so ekspertno na podlagi rezultatov monitoringa stanja voda in presoje vplivov posameznih obremenitev na stanje voda ob upoštevanju temeljih ukrepov. Prepoznane so na področjih onesnaževanja voda in hidromorfoloških obremenitev. Ugotovljene pomembne obremenitve so: čezmerno obremenjevanje na iztokih iz industrijskih naprav in/ali KČN, odvzemi vode, razpršeno onesnaževanje iz kmetijskih virov, regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi hidroenergetske rabe, regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi zagotavljanja poplavne varnosti, regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode, regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi potreb po zajezevanju vodnih količin, fizične spremembe strug zaradi urejanja voda. 403 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 4.2.1 POVZETEK NEGOTOVOSTI IN VRZELI V PODATKIH, INFORMACIJAH, ZNANJU IN STANJU TEHNIKE Ocena OVDOC 2015, na osnovi katere se po zahtevah zakonodaje predpisujejo dopolnilni ukrepi, ima zelo nizko stopnjo zanesljivosti, zato je nujno pripraviti bolj zanesljive podlage za odločanje o ukrepih s poudarkom na VT, ki ne dosegajo dobrega stanja. Vodna direktiva določa poleg cilja doseganje dobrega stanja voda 2015 tudi cilja Postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in Ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi. Za doseganje teh ciljev bo potrebno najprej zapolniti vrzeli oziroma nadomestiti pomanjkanje informaciji o možnih razpršenih in točkovnih virih emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi ter v nadaljevanju pripraviti oceno tveganja in podati predloge za nadzor nad temi viri obremenjevanja. Zakon o vodah določa, da NUV med drugim vsebuje tudi povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje voda. Zaradi obstoječega stanja tehnike ter zaradi omejitev v pridobivanju informacij in podatkov ima pripravljena analiza obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje voda nizko stopnjo zanesljivosti. Zaradi tega obstaja negotovost, ali so zajete vse pomembne zadeve in pomembne obremenitve. 4.2.2 UČINKI PODNEBNIH SPREMEMB NA VODNO OKOLJE Spreminjanje količinskega, časovnega in prostorskega porazdeljevanja vrednosti podnebnih parametrov lahko ima izrazit vpliv na količino in kakovost površinskih in podzemnih voda. Vplivi sprememb se lahko kažejo bodisi kot spremenjeni vodni režimi (povprečja) bodisi kot nevarni naravni dogodki (ekstremi). Posledice vplivov spreminjanja meteoroloških, hidroloških in hidrogeoloških razmer učinkujejo na večino sistemov upravljanja družbe, gospodarstva in okolja, torej tudi na upravljanje voda, kar obenem predstavlja nov izziv za paradigmo trajnostnega razvoja. Podnebnim spremembam prilagojeno upravljanje voda lahko s pravočasno in dovolj natančno napovedjo vplivov podnebnih sprememb in njihovih posledic ter z ustreznim odzivom celotnega sektorja odločilno prispeva k omejevanju potencialnih škod. Na globalni ravni je prevladalo mnenje, da predstavlja ustrezen odziv na spreminjanje podnebnih razmer dvojni izziv za družbo. Po eni strani je sam proces spreminjanja treba blažiti z globalnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov in aerosolov zato, da vplivi ne bi postali neobvladljivi, po drugi strani pa se je treba zato, da zmanjšamo morebitno škodo, na vplive in posledice pričakovanih sprememb še pravočasno prilagoditi tako na regionalni in lokalni ravni, kakor tudi na ravni posameznikov. Pomemben korak k prilagajanju na področju upravljanja voda predstavlja opredelitev ključnih podnebnih problemov v Republiki Sloveniji, ki lahko v prihodnje intenzivirajo obstoječe probleme ali celo povzročijo nove, zlasti v zvezi z vodno bilanco in škodljivim delovanjem voda. Zato je v nadaljevanju podan splošen pregled razmer v Republiki Sloveniji glede spremenljivosti 404 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja podnebnih kazalcev, glavnih vplivov na količino in kakovost voda ter možnih posledic za rabo, urejanje in varstvo voda. Predlagan je tudi odziv celotnega vodarstva skozi strategijo prilagajanja podnebnim spremembam in način njene implementacije v procesu vodnega načrtovanja. V okviru programa ukrepov je izpostavljen pomen priprave strategije prilagajanja, izdelave napovedi vplivov podnebnih sprememb in metodologije upoštevanja njihovih morebitnih posledic pri načrtovanju upravljanja voda. Prvo načrtovalsko obdobje podnebno problematiko naslavlja s splošno opredelitvijo ključnih problemov in zasnovo ekspertne preveritve prilagoditvene sposobnosti programa ukrepov, v naslednjih ciklusih pa bodo na podlagi boljšega poznavanja prihodnjih hidroloških in hidrogeoloških razmer opredeljeni tudi konkretni ukrepi vodnega sektorja za prilagoditev programa ukrepov prihodnjim podnebnim razmeram. Zmanjšanje ogroženosti programa ukrepov zaradi podnebnih sprememb bo v prihodnje doseženo z zagotavljanjem njihove prilagoditvene sposobnosti in preoblikovanji ukrepov s ciljem povečevanja podnebne odpornosti. Izboljšanje podnebne odpornosti s pomočjo prilagoditvenih ukrepov je mogoče le, če imajo ukrepi zadostno prilagoditveno sposobnost in zato je na področju varstva, rabe in urejanja voda treba spodbujati izbiro bolj prilagodljivih ukrepov. V okviru načrtovalskih obdobij se predvideva več korakov za vključitev podnebne problematike na področju upravljanja voda, med drugim: - priprava izhodišč za izdelavo strategije prilagajanja vodarstva podnebnim spremembam, - izdelava usmeritev za upoštevanje podnebnih sprememb pri vodnem načrtovanju, - zasnova metode preverjanja prilagoditvene sposobnosti programa ukrepov in - opredelitev možnosti vodarskega odziva na podnebne spremembe. NUV vsebuje splošno opredelitev podnebne problematike v Republiki Sloveniji v poglavju Pregled pomembnih zadev upravljanja voda ter dopolnilne ukrepe, ki naslavljajo podnebno problematiko na področju upravljanja voda. Slednji so podani v poglavju 6 Povzetek programa dopolnilnih ukrepov. 4.2.2.1 Izhodišča prilagajanja podnebnim spremembam Po prevladi teorije o antropogenem izvoru večine globalnega povprečnega segretja ozračja v zadnjih petdesetih letih (IPCC, 2007) se pojavljajo novi izzivi na področju upravljanja z naravnimi ali družbenimi sistemi, med drugim tudi upravljanja voda. Učinki podnebnih sprememb se lahko odražajo predvsem na vodnih zalogah (dostop do čiste pitne vode, taljenje ledenikov, povečevanje sušnih območij), ekosistemih in biotski raznovrstnosti (izginjanje rastlinskih in živalskih vrst), proizvodnji in zalogah hrane, spreminjanju obale (dvig gladine morja) in zdravju ljudi (naravne nevarnosti, epidemije). Seveda pa se lahko pojavijo tudi pozitivni učinki, kot so na primer nastanek novih tržišč, razvoj turizma, daljša rastna doba in razvoj zavarovalništva. Za preprečitev in zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb je, poleg ohranjanja globalne povprečne temperature ozračja na dogovorni mejni vrednosti segretja za 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, hkrati potrebna tudi prilagoditev družbe in narave sedanjim in prihodnjim spremembam podnebja (Komisija EU, 2007). Zelena knjiga še navaja, da bi ob prekoračenju dogovorne mejne vrednosti segretja ozračja nekateri učinki sprememb lahko postali neobrnljivi in stroški prilagajanja neobvladljivi, zato 405 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja prilagajanje podnebnim spremembam dopolnjuje ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in torej ne predstavlja alternative zmanjševanju emisij in izboljšani energetski učinkovitosti. Prilagajanje je opredeljeno kot vsa dejanja za prilagoditev naravnih ekosistemov ali človekovih sistemov spremenljivim podnebnim razmeram s ciljem zmanjševanja potencialnih škod ali izrabe potencialnih koristi. Primeri takih dejanj vključujejo upoštevanje podnebnih sprememb pri prostorskem načrtovanju in standardih gradnje ter ekstremnih vremenskih dogodkih, gradbene ukrepe za zaščito pred poplavami, zamenjavo kmetijskih in gozdarskih rastlinskih vrst s primernimi za spremenljive podnebne razmere. Cilj prilagajanja je obvladovanje tveganj zaradi podnebnih sprememb, tj. zmanjšanje škod na stroškovno učinkovit način ali izraba potencialnih priložnosti ob upoštevanju stroškov in koristi. V poročilih EEA (2004) in EEA (2008) je poudarjeno, da omejitev škod, ki nastanejo za okolje, družbo in gospodarstvo, kakor tudi zagotovitev trajnostnega razvoja v pogojih spremenljivih podnebnih razmer, zahteva izdelavo strategije prilagajanja prizadetih sistemov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Koncept prilagajanja je mogoče uporabiti tako na nacionalni in regionalni ravni kot tudi na lokalni ravni oziroma ravni praktičnih ukrepov posameznikov. EK (2007) predvideva izvajanje ukrepov prilagajanja v smislu predvidevanja ali odziva na spremembe, ki se lahko aplicira tako na naravne kot na družbene sisteme. Opustitev ukrepov prilagajanja bi verjetno kmalu pripeljala do povečane pogostosti izvajanja nenačrtovanih ukrepanj v sili, kar bi se izkazalo za stroškovno neučinkovito obvladovanje tveganj zaradi nevarnosti, ki nastanejo kot posledica spremenjenih podnebnih razmer. Pravočasna prilagoditev podnebnim nevarnostim lahko prinese jasne ekonomske koristi, zmanjšanje družbenih pretresov, minimizacijo ogroženosti ekosistemov, zdravja ljudi, premoženja in infrastrukture, po drugi strani pa se lahko pojavijo tudi nove ekonomske priložnosti, novi trgi za inovacije in usluge. Zagotavljanje trajnosti investicij skozi njihovo celotno življenjsko dobo z eksplicitnim upoštevanjem spremenljivosti podnebja pogosto imenujemo tudi zagotavljanje podnebne odpornosti (Komisija EU, 2007). Zato postaja v razmerah, ko odpovedujejo predpostavke o stalnosti nekaterih okoljskih parametrov, izboljševanje stopnje podnebne odpornosti programa ukrepov pomemben del vodnega načrtovanja in na ta način lahko upravljanje voda preseže neugodne posledice spremenjenih podnebnih razmer. Koncept upravljanja voda je treba prilagoditi spremenljivim podnebnim razmeram tako, da bodo rezultati procesa vodnega načrtovanja ponujali prilagodljive ukrepe, katerih dodatno preoblikovanje bo omogočilo zmanjšanje tveganj zaradi predvidenih vplivov in posledic podnebnih sprememb (Slika 4—7). 406 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Spremembe podnebnih kazalcev Obremenitve podnebja koncentracija toplogrednih plinov in aerosolov v ozračju, kemijska sestava ozračja, albedo zemeljskega površja in oblakov Vzroki podnebnih sprememb okoljske spremembe (solarna aktivnost, geofizikalne spremembe, spreminjanje pokrovnosti tal) družbeno-gospodarski razvoj (izpusti toplogrednih plinov in aerosolov, krčenje gozdov, spreminjanje rabe tal) količinska, časovna in prostorska porazdelitev padavin, temperature in vlažnosti zraka in tal, vetrovnih vzorcev, sončnega obsevanja POVPREČJA (režimi) IN EKSTREMI (dogodki): pretoki in gladine površinskih voda, gladine podzemnih voda in morja, temperature voda BLAŽENJE SPREMEMB Posledice za upravljanje voda PRILAGAJANJE SPREMEMBAM Odziv vodarstva s ciljem obvladovanja tveganj oziroma izrabe priložnosti strategija prilagajanja, racionalizacija porabe vode, alternativni vodni viri, Usklajevanje prilagajanja z drugimi sektorji (kmetijstvo in gozdarstvo, proizvodni sistemi in fizična infrastruktura, zdravstvena in socialna politika, biotska raznovrstnost in ekosistemi, obalna in morska območja) Vpliv na količino in kakovost površinskih in podzemnih voda večnamenski zadrževalniki, standardi gradnje, omogočanje ekomigracij UREJANJE VODA: povečanje jakosti in pogostosti nastopa naravnih nevarnosti (poplave, erozija, plazovi, hidrološke suše) RABA VODA: pomanjkanje vode zaradi zmanjšane razpoložljivosti in povečanega povpraševanja, meteorološke in kmetijske suše VARSTVO VODA: poslabšanje ekološkega (kemijskega) stanja voda Slika 4—7: Zasnova prilagodljivega upravljanja voda (prirejeno po Đurović idr., 2008 in 2008b) Podnebne spremembe nastanejo bodisi zaradi naravnih sprememb okolja bodisi zaradi razvoja družbe in gospodarstva, katerega gonilo so človekove potrebe. Ne glede na vzrok lahko opredelimo glavne obremenitve podnebja oziroma pritiske na podnebne razmere, ki jih določa zlasti spreminjanje energijske bilance Zemlje zaradi spremenjene kemijske sestave ozračja in koncentracij posameznih elementov, skupne odbojnosti zemeljskega površja idr. Učinke teh obremenitev zaznavamo kot spremembe podnebnih kazalcev, zlasti količinske, časovne in prostorske razporeditve padavin in temperature zraka, kar vpliva na splošne odtočne razmere in na količino in kakovost površinskih in podzemnih voda. Količinski vplivi na vode se kažejo skozi meritve pretokov, gladin in temperatur, pri čemer je pomembno tako zaznavanje spreminjanja režimov, ki jih v splošnem opredeljujejo povprečne vrednosti merjenih parametrov, kot tudi zaznavanje spreminjanja vzorcev nastopa posameznih ekstremnih dogodkov. Vplivi na količino in kakovost voda imajo lahko posledice za vsa področja upravljanja voda, tj. za varstvo, rabo in urejanje voda. Pri urejanju voda se posledice lahko pokažejo zlasti kot povečanje jakosti in pogostosti nastopa z vodo povezanih naravnih nevarnosti, kamor sodijo tudi hidrološke suše. Rabo voda lahko prizadene zlasti pomanjkanje vode zaradi sočasnega zmanjšanja razpoložljivih vodnih količin in povečanega povpraševanja, tudi zaradi meteorološke in kmetijske suše. Področje varstva voda je lahko ogroženo predvsem zaradi poslabšanja ekološkega stanja in posredno tudi kemijskega stanja voda, ki ga lahko povzroči zmanjšanje vodnih količin in njihovo časovno in prostorsko razporejanje. Vodarski odziv z ukrepi blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje mora segati na vsa tri področja upravljanja voda, usklajeno z drugimi sektorji in njihovimi politikami. Blaženje sprememb zmanjšuje obremenitve podnebja, pri čemer je potrebno iskati sinergijo z ohranjanjem družbenogospodarskega razvoja, prilagajanje nanje pa zmanjšuje škode zaradi morebitnih posledic 407 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja vplivov podnebnih sprememb na količino in kakovost voda, hkrati pa ne posega neposredno v naravne ali antropogene vzroke podnebnih sprememb. Prilagoditveni odziv vodarstva prek usklajevanja z drugimi sektorskimi politikami lahko posredno spreminja tudi vzroke podnebnih sprememb, na primer urejanje povirij zaradi poplavne ogroženosti vpliva na krčenje gozdov, in tako je krog upravljanja voda v luči podnebnih sprememb sklenjen. 4.2.2.2 Spremembe podnebnih kazalcev Opazovanja in trendi Globalni dvig temperature zraka povzroča regionalne in lokalne spremembe količinskih, prostorskih in časovnih porazdelitev vrednosti podnebnih kazalcev. Za uspešno prilagoditev podnebnim spremembam je treba pravilno napovedati te spremembe in njihove glavne vplive na količino in kakovost voda. Predvidene posledice vplivov se lahko kažejo zlasti kot spremenjena vodna bilanca, intenzivnejše škodljivo delovanje voda in poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja voda. Sintezno poročilo IPCC (2007) ugotavlja, da v obdobju 1906–2005 globalna povprečna temperatura zraka izkazuje linearen trend povišanja za 0,74 °C [0,56 °C do 0,92 °C], v obdobju 1956–2005 pa za 0,13 °C [0,10 °C do 0,16 °C] na dekado, kar pomeni, da je v zadnjih 50-ih letih temperatura zraka naraščala s skoraj dvakratno hitrostjo. Poleg tega so opaženi tudi dvig morske gladine, zmanjšanje razsežnosti območij snega in ledu ter povečanje temperature vrhnje plasti permafrosta. Meritve količine padavin v obdobju 1900–2005 izkazujejo naraščajoč trend na vzhodu Severne in Južne Amerike, Severne Evrope, Severne in Srednje Azije in na padajoč trend v Sahelu, na Mediteranu, v Južni Afriki in delih Južne Azije. IPCC (2008) navaja, da se na globalni ravni pojavlja koherenten vzorec spremembe letnega odtoka, ki je v nekaterih svetovnih regijah povečan (večje geografske širine, večji deli ZDA) oziroma zmanjšan (deli Zahodne Afrike, Južna Evropa in južni deli Južne Amerike), vendar hkrati opozarja, da odtočni trendi niso vedno konsistentni s spremembami padavin, bodisi zaradi lastnosti mreže padavinskih postaj in vpliva človekovih posegov (zadrževalniki) bodisi zaradi različnega učinka sočasnih sprememb temperature in padavin. Evropska okoljska agencija ugotavlja (EEA, 2007), da se je temperatura zraka v Evropi povišala za 1,1 °C v zadnjih stotih letih, bolj pozimi kot poleti, najbolj na Iberskem polotoku, v Jugovzhodni Evropi in na Baltiku. Padavinski trendi v zadnjih stotih letih so prostorsko in časovno močno spremenljivi, v severni Evropi je opaženo od 10 % do 40 % povečanje količine padavin, na jugu in na vzhodu pa 20 % zmanjšanje. Ugotavlja se tudi, da se v zadnjem času pojavlja večja intenziteta in pogostost temperaturnih ekstremov kot pred desetletji, intenzivnejša in daljša obdobja suhega vremena ter znatno več mokrih dni v srednji in severni Evropi, manj pa v Južni Evropi, kakor tudi povečevanje števila močnih padavinskih dogodkov povsod po Evropi. Naraščajoč je tudi trend števila zaporednih suhih dni. Gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 0,17 m, v obdobju 1961–2003 za 1,8 mm na leto, v obdobju 1993–2003 pa celo za 3,3 mm na leto. Med kazalce okolja ARSO (2006) uvršča tudi kazalce podnebnih sprememb, ocenjene v skladu z okvirjem Evropske okoljske agencije, ki vključuje gonilne sile – obremenitve – stanje – vplive – odzive (ang. Driving forces – Pressures – States – Impacts – Responses; 408 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja v nadaljevanju DPSIR) (DPSIR stopnja, lastnost trenda kazalca): dolžina letne rastne dobe (vplivi, neopredeljen), ekstremni vremenski dogodki (stanje, neugoden), izpusti toplogrednih plinov (obremenitve, neopredeljen), ocenjena škoda po elementarnih nesrečah (vplivi, neopredeljen), padavine in temperature (stanje, neugoden), poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (gonilne sile, ugoden), spreminjanje obsega ledenika (vplivi, neugoden). DPSIR zasnova obravnave okoljskih problemov se v splošnem lahko interpretira tako, da gonilne sile povzročajo obremenitve za podnebne razmere, obremenitve spreminjajo stanje podnebja, sprememba stanja pa vpliva na različne okoljske sisteme, kar zahteva odzive okoljskega sektorja, ki lahko učinkujejo na vse elemente kroga. Tako razvrščeni kazalci podnebnih sprememb kažejo na povezavo med podnebnimi razmerami in okoljem. V nadaljevanju so navedeni trendi kazalcev podnebnih sprememb, kot jih opredeljuje ARSO (2006). Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag (5 °C), med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje. V obdobju 1961–2007 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča tudi število vročih dni, število ledenih dni pa pada. Podatki o največji debelini snežne odeje povsod po državi kažejo tendenco upadanja. Bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča), ki kažejo odklone od dolgoletnih povprečij na posameznih območjih v Republiki Sloveniji. Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2006 20.591 tisoč ton v ekvivalentih CO2, kar je 1,2 % nad izhodiščnim letom. V skladu z obveznostjo 8 % zmanjšanja izpustov, povprečni izpusti v obdobju 2008–2012 ne bi smeli presegati 18.725.719 ton CO2 ekvivalentov. Po podatkih SURS so tudi v Republiki Sloveniji večino škode po elementarnih (to je naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki. Od leta 1994 do 2005 so suše, poplave, toča in močan veter odgovorni za kar 70 % vse nastale škode. Skupno so v obdobju 1994–2004 največ škode povzročile suše (24,2 %) in poplave (18,2 %), sledijo neurja (močan veter) (13,9 %), toča (14,0 %), plazenja tal in snega (10,5 %). Povprečna temperatura povsod po državi kaže tendenco naraščanja, ki je najbolj očitno v zadnjih 25-ih letih. Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi se srečujemo v Republiki Sloveniji pri padavinah, kjer so tudi razlike med regijami zelo velike. Tudi tendence se za padavine precej razlikujejo od tistih pri temperaturi. Nekatera območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena šibka tendenca naraščanja. Večinoma je uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Izjema so nekatere snovi iz vrste HCFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo še tri leta ter haloni kot protipožarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji. Zelo majhne količine kemikalij se izjemno uporabljajo v kemijski analitiki. Republika Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi. Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje 409 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi. Tudi druge analize (Kajfež Bogataj, 2007) kažejo, da je v splošnem pri nas mogoče sklepati na višje povprečne temperature zraka, večje izhlapevanje, manjšo količino padavin in krajše trajanje snežne odeje (Preglednica 4-18). Pri tem je treba opozoriti na različni primerjalni obdobji in na izrazito suho leto 2003 v drugem primerjalnem obdobju 1991–2005. Preglednica 4-18: Primerjava povprečnih letnih vrednosti nekaterih meteoroloških spremenljivk za obdobji 1961–1990 in 1991–2005 v Ljubljani (Kajfež Bogataj, 2007) Podnebni kazalec 1961–1990 1991–2005 Trend Temperatura zraka (°C) 9,8 11,0 ++ Število dni s Tmin≤0 °C 89,6 78,8 - Število dni s Tmax≥25 °C 60,6 77,2 + Relativna vlažnost zraka ob 14 h (%) 62,4 59,1 - Trajanje sončnega obsevanja (h) 1712 1950 ++ Letna količina padavin (mm) 1393 1356 - Število dni s snežno odejo ob 7 h 64,9 49,0 - Število dni s količino padavin ≥ 1,0 mm 114,8 108,0 - Pri pretočnih režimih slovenskih rek so v zadnjem desetletju ugotovljene določene spremembe, opazno je namreč zmanjšanje pomladanskega viška vode in povečanje jesenskega, medtem ko je običajna letna količina padavin blizu obdobnega povprečja (Kobold, 2007). ARSO (2008) navaja, da je primerjava pretočnih režimov med obdobjem 1961–1990 in obdobjem 1971–2000 pokazala, da se vplivi podnebnih sprememb vse bolj izrazito kažejo tudi v pretokih rek, posebej pa izstopajo naslednje podnebne razlike: višja povprečna temperatura zraka, izdatnejše izhlapevanje, spremenljiva količina padavin ter krajše trajanje snežne odeje v sredogorju in v nižinah in posledično skromnejši snežni zadržek. Pretoki na večini vodomernih postaj, analizirani za obdobje 1971–2000, imajo padajoč trend srednjih dnevnih pretokov, tudi pri trendih visokih voda je zaznati v pretežni meri upadajoč trend, z večjo prostorsko spremenljivostjo statistične značilnosti ugotovljenih trendov (večja statistična značilnost je opažena na postajah z visokogorskim in kraškim zaledjem), naraščajoč trend pa ima le nekaj postaj, pretežno v vzhodnem delu Republike Slovenije. Severni, zahodni in osrednji del Republike Slovenije kažejo zmanjševanje pretokov nizkih voda, vzhodni in južni pa naraščanje, v splošnem pa je potrjeno, da se količina vode v Republiki Sloveniji zmanjšuje. Čeprav za najmanjše letne srednje dnevne pretoke ni značilen upadajoč trend, pa je za najmanjše letne pretoke daljših trajanj (nad 30 dni) ta trend zelo izrazit; izrazito upadajoč trend je značilen tudi za srednje letne pretoke, kar kaže na to, da se letna količina vode zmanjšuje (ARSO, 2008). Stopnja statistične značilnosti pove, kolikšna je verjetnost, da rezultati niso posledica naključja, vrednosti nad 90 % pa so ponavadi privzete kot statistično značilen pojav. V preglednici 2 se za 22 izbranih vodomernih postaj nahajajo rezultati analize trendov (ARSO, 2008), in sicer stopnja značilnosti trenda srednjih letnih pretokov (Qs); stopnja značilnosti trenda največjih letnih pretokov (Qvp) skupaj s stopnjo značilnosti trenda 410 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja izrazitosti pojavljanja visokih ekstremov v povprečju enkrat oziroma trikrat letno (POT1-mag, POT3-mag) in trenda pogostosti pojavljanja visokih ekstremov v povprečju enkrat oziroma trikrat letno (POT1-f, POT3-f); stopnja značilnosti trenda najmanjših dnevnih pretokov (Qmin1), najmanjših letnih pretokov 7-dnevnega in 30-dnevnega trajanja (Qmin7, Qmin30). Preglednica 4-19: Primerjava stopenj statistične značilnosti trendov malih, srednjih in velikih pretokov (ARSO, 2008) Iz preglednice (Preglednica 4-19) lahko razberemo, da ima 22 vodomernih postaj upadajoč trend srednjih pretokov, 14–17 postaj upadajoč trend malih pretokov in 15 postaj upadajoč trend velikih pretokov. Lokacije izbranih vodomernih postaj so prikazane na sliki (Slika 4—8). Slika 4—8: Lokacije vodomernih postaj, izbranih za analizo trendov, in stopnja značilnosti trenda srednjih letnih pretokov (ARSO, 2008) 411 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Ulaga (2002) je analizirala 45-letne podatkovne nize in razvrstila 53 vodomernih postaj glede na trende spreminjanja pretokov (preglednica 3). Iz rezultatov lahko razberemo, da na več kot polovici vodomernih postaj (26 postaj) upadajo srednji in majhni pretoki, naraščajo pa veliki, medtem ko na polovici (23 postaj) upadajo tudi veliki pretoki, le na 4 postajah srednji in veliki pretoki naraščajo, majhni pa upadajo. Preglednica 4-20: Razvrščanje postaj glede na trende spreminjanja pretokov (Ulaga, 2002) Vodenik idr. (2008) so analizirali trende srednjih in maksimalnih letnih temperatur vode površinskih voda za Savo (Litija), Bohinjsko jezero (Sveti Duh) in Ledavo (Polana), kjer je bilo ugotovljeno, da so na vseh postajah trendi naraščajoči, zlasti po letu 1980. Na Savi v Litiji je bila izvedena tudi analiza minimalnih, srednjih in maksimalnih mesečnih temperatur vode, pri čemer je bilo obdobje po letu 1991 primerjano z obdobjem 1961– 1990. Opažene so višje mesečne temperature vode, zlasti spomladi in poleti, spremembe pa so bile najmanjše pozimi. Povsod je ugotovljena tudi močna korelacija med temperaturo vode in temperaturo zraka. Temperatura vode je z ekološkega vidika eden pomembnejših dejavnikov. Peterlin idr. (2008) navajajo, da na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni izpusti hladilnih voda iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč na prispevnih površinah (povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije) ter povišanje temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in zadrževalnikov). Analiza je pokazala, da trendi temperature vode po podatkih za 412 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja posamezne merilne točke na VO Donave kažejo, da se temperatura vode po letih in dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Na porečju Mure in Save se letne srednje temperature bistveno ne spreminjajo. Povečuje se razlika med najnižjimi nizkimi temperaturami. Nizke temperature se znižujejo, najvišje visoke temperature pa se zvišujejo. Na merilnih mestih v porečju Drave pa se kaže izrazit trend naraščanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur. Tudi analiza meritev v Bohinjskem jezeru kaže v obdobju 1951–2005 izrazit trend zviševanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur. Zaznavanje in izračun trendov služi za opredelitev problematike in možnih negativnih scenarijev, napovedi sprememb podnebnih parametrov, vplivov in posledic pa kot podlaga za sprejemanje ukrepov politike do voda. Problematično je povezovanje spremenjenih hidroloških razmer s podnebnimi spremembami izključno na podlagi ugotovljenih trendov, saj je hidrološke trende in spremenjeno vodno dinamiko lahko v preteklosti povzročil tudi človek z neposrednim poseganjem v vodno okolje ali s posrednim učinkovanjem prek spreminjanja rabe tal, kar se lahko kaže v intenzivnejših posledicah poplav in suš, ki so v Republiki Sloveniji opazne zlasti v zadnjih dveh desetletjih. V nadaljevanju so bili v letu 2009 podrobneje pregledani podatki o meritvah pretokov, meritvah padavin ter o meritvah temperature vode. Analizirani so bili povprečni mali rečni pretoki (min. – pretok Qnp), veliki pretoki – konice (maks. – pretok Qvk) in srednji letni pretoki (Povprečje – pretok Qsr). Z linearno regresijo so bili ugotovljeni trendi na posameznih merilnih postajah za obdobje od leta 1971 do 2000 ali za drugo ustrezno obdobje, v kolikor vodomerna postaja ni delovala v celem omenjenem obdobju. Podatki so bili s pomočjo korelacije preračunani na VTPV. Analiza v času od leta 1971 do 2000 kaže, da se količina vode na VO Donave zmanjšuje. Neposredna primerjava z obdobno bilanco 1961–1990 (Kolbezen s sod., 1998) pa kaže, da so v obdobju od leta 1971 do 2000 količine padavin skoraj enake, povečala se je količina izhlapevanja in zmanjšal se je odtok. Izhlapevanje je večje za 11 %, odtok pa manjši za 6%. Trendi pretokov so prikazani na kartah (KARTOGRAFSKA PRILOGA 68: Trendi malih pretokov) (KARTOGRAFSKA PRILOGA 69: Trendi srednjih pretokov) in (KARTOGRAFSKA PRILOGA 70: Trendi velikih pretokov). Trendi zmanjševanja pretokov lahko, v kombinaciji s slabim stanjem voda (OVDOC 2015), predstavljajo podlago za določitev VTPV s prioritetnimi ukrepi. Opazovanja in trendi (VO Donave) Izdelana je bila analiza malih, srednjih in velikih pretokov na VO Donave (IzVRS). Na podlagi trendov pretokov je bilo ugotovljeno, da se na območju reke Mure znižujejo mali pretoki in srednji pretoki, medtem ko na reki Muri veliki pretoki naraščajo. V večjem delu reke Ledave je trend velikih pretokov padajoč. V zgornjem delu porečja Drave je evidentirano zmanjševanje letnih malih, srednjih in tudi velikih pretokov, medtem ko je na reki Dravi na območju Ormoža opazno naraščanje letnih srednjih pretokov. Prav tako pa je naraščanje velikih pretokov evidentirano na celotnem območju Dravinje. Na porečju Save je ocenjeno zmanjševanje malih letnih pretokov na območju reke Save od pritoka Tržiške Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo, dolvodno od Krškega, padajoč trend malih pretokov pa je tudi na območju reke Krke v njenem spodnjem delu in na Savinji dolvodno od Letuša. Na reki Sori, Krki, Savinji, na območju reke Save od pritoka Tržiške Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo je bilo ugotovljeno zmanjševanje srednjih 413 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja pretokov. Naraščajoč trend velikih pretokov je evidentiran na območju reke Save od pritoka Tržiške Bistrice pa vse do pritoka Savinje v Savo, na Savinji, Sotli in Rinži, medtem ko je padajoč trend velikih pretokov ugotovljen na Mirni, Radovni, Savi Bohinjki, Ljubljanici, Selški Sori, Kolpi, Dreti in spodnjem toku reke Krke. Temperatura vode je z ekološkega vidika eden pomembnejših dejavnikov. Peterlin idr. (2008) navajajo, da na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni izpusti hladilnih voda iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč na prispevnih površinah (povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije) ter povišanje temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in zadrževalnikov). Analiza je pokazala, da trendi temperature vode po podatkih za posamezne merilne točke na vodnem območju Donave kažejo, da se temperatura vode po letih in dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Na povodju Mure in Save se letne srednje temperature bistveno ne spreminjajo. Povečuje se razlika med najnižjimi nizkimi temperaturami. Nizke temperature se znižujejo, najvišje visoke temperature pa se zvišujejo. Na merilnih mestih v porečju Drave pa se kaže izrazit trend naraščanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur. Tudi analiza meritev v Bohinjskem jezeru kaže v obdobju 1951–2005 izrazit trend zviševanja najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur. Opazovanja in trendi (VO Jadranskega morja) Na IzVRS so bili analizirani mali, srednji in veliki pretoki na vodnem območju Jadranskega morja. Na podlagi trendov pretokov je bilo ugotovljeno, da se zmanjšujejo mali pretoki na reki Soči, dolvodno od pritoka Tolminke v Sočo, znižujejo pa se tudi mali pretoki na Tolminki in Nadiži. Letni srednji pretoki na vodnem območju Jadranskega morja se zmanjšujejo na reki Soči, Nadiži, Idrijci, v zgornjem delu porečja Vipave ter v povirnem delu reke Reke. Ugotovljeno je bilo tudi naraščanje ekstremnih velikih pretokov na večjem delu povodja reke Soče, razen v povirnem delu, kjer je prisoten padajoč trend velikih pretokov. Poleg tega se veliki pretoki zmanjšujejo še na Vipavi, Trebuščici, Drnici, v spodnjem toku reke Dragonje in v zgornjem toku reke Reke. Evidentiran je tudi dvig morske gladine, ki naj bi se ocenah UNEP (2001) v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100, po pesimističnih napovedih pa celo za 50 cm (Plut, 1998). V Republiki Sloveniji je evidentiran dvig morske gladine 1 mm/letno. V opazovanem obdobju 1960–2006 je višina morja ob slovenski obali 306-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm, število poplav na leto v tem obdobju narašča (IzVRS, 2008e, vir podatkov: ARSO). Do pogostih poplav morja prihaja večinoma v jesenskozimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, število ekstremnih dogodkov pa se v zadnjih letih povečuje. Poplavno območje je najobsežnejše v občini Piran, najmanj obsežno pa v občini Izola. Ob izjemnih poplavah je v obalnih občinah ogroženih 2,5 % prebivalstva (Kolega, 2006). Urbana območja ob slovenski obali so deloma prilagojena sedanjim razmeram, saj morje večkrat letno poplavi niže ležeče predele, vendar pa je na poplavnih območjih treba pripraviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti in te vidike ustrezno vključiti v prostorsko načrtovanje. Temperatura vode je iz ekološkega vidika eden izmed pomembnejših dejavnikov, zato je bila pripravljena temeljna analiza trendov temperature vode v celinskih vodah in morju. Na temperaturo vode poleg sprememb podnebja vplivajo neposredni izpusti hladilnih voda iz industrije, še pomembnejši pa so vplivi sprememb rabe zemljišč na prispevnih površinah 414 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (povečanje urbanih površin ali odstranjevanje obrežne vegetacije) ter povišanje temperature vode zaradi zadrževanja vode (gradnja jezov in zadrževalnikov). Trendi temperature vode po podatkih za posamezne merilne točke kažejo, da se temperatura vode po letih in dekadah na posameznih območjih različno spreminja. Trendi na večjem delu VO kažejo naraščanje temperature celinskih voda. Tudi analiza temperature morja kaže izrazit trend zviševanja (IzVRS, 2008e). Scenariji in napovedi Globalne napovedi spremembe količine padavin (IPCC, 2008) kažejo v Evropi na zmanjšanje količine na letni ravni, na povečanje količine pozimi in zmanjšanje poleti, povečanje intenzitete padavin na letni ravni, kakor tudi na zmanjšanje vlažnosti tal in odtoka ter na povečano evaporacijo in povečanje števila dni brez padavin (Slika 4—9, Slika 4—10, Slika 4—11). Slika 4—9: Relativna sprememba količine padavin, vlažnosti tal, odtoka in evaporacije na letni ravni v obdobju 2080–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008) Slika 4—10: Sprememba količine padavin v mm/dan na sezonski ravni v obdobju 2080-2099 glede na primerjalno obdobje 1980-1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008) 415 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 4—11: Sprememba intenzitete padavin (letna količina padavin/število mokrih dni) in suhih dni (največje število zaporednih suhih dni v letu) na letni ravni v obdobju 2080–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 in emisijski scenarij A1B (IPCC, 2008) Glede površinskega odtoka poročilo IPCC (2008) ugotavlja, da se bodo letni odtoki povečali na območjih večjih geografskih širin in nekaterih tropskih vlažnih območjih ter zmanjšali na območjih manjših geografskih širin in tropskih suhih območjih, tako da so v Evropi neugodne zlasti napovedi za Sredozemlje (Slika 4—12). Slika 4—12: Relativna sprememba letnega odtoka v obdobju 2090–2099 glede na primerjalno obdobje 1980–1999 (IPCC, 2008) Poročilo EEA (2007) napoveduje v primeru, da se ne izvedejo ukrepi za blaženje podnebnih sprememb, povečanje temperature v Evropi od 2,1 °C do 4,4 °C do leta 2080, zlasti na vzhodu in jugu Evrope. V Severni Evropi naj bi se letna količina padavin povečevala za 1–2 % na desetletje, poleti pa zmanjševala, na jugu Evrope pa se pričakuje zmanjšanje letne količine padavin in 5 % zmanjšanje poleti. Povečala se bo pogostost in jakost vročinskih valov, v celotni Evropi bodo pogostejši ekstremni padavinski dogodki. Na severu Evrope lahko kljub intenzivnejšim padavinskim dogodkom v istem času pričakujemo pogostejše poletne suše, na jugu pa več suš v vseh letnih časih. Do leta 2100 je napovedan dvig gladine morja od 0,2 m do 0,6 m, povečano taljenje ledu pa lahko povzroči dodatnih 0,1 m do 0,2 m. Napovedi temperaturnih in padavinskih sprememb v Evropi se nahajajo tudi v zeleni knjigi EK (2007) in so rezultat globalnih modelov splošne cirkulacije in regionalnega klimatskega modela ločljivosti 12 km, izdelanega v okviru projekta PRUDENCE (2005) za obdobje 2071–2100 glede na primerjalno obdobje 1961–1990 in emisijski scenarij A2. Za 416 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Republiko Slovenijo se napoved temperature zraka do konca stoletja giblje od +3 °C do +4 °C in od -5 % do +10 % letne količine padavin (Slika 4—13 in Slika 4—14). Slika 4—13: Sprememba srednje letne temperature do konca stoletja (PRUDENCE, 2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) Slika 4—14: Relativna sprememba srednje letne količine padavin do konca stoletja (PRUDENCE, 2005; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/ClimateModel.html) Rezultati projekta PRUDENCE (2005) za Republiko Slovenijo, tj. vrednosti nekaterih temperaturnih in padavinskih statistik (povprečja, standardnega odklona, mediane ter 95., 50. in 5. percentila), se nahajajo v preglednici (Preglednica 4-21). V obdobju 2071–2100 lahko glede na primerjalno obdobje 1961–1990 za vsako stopinjo povprečnega globalnega segretja, ne glede na emisijski scenarij, pozimi pričakujemo povečanje povprečne količine padavin (+10 %) in poleti zmanjšanje (-10 %), kar pomeni, da se bomo, ob 417 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja napovedanem dvigu povprečne temperature zraka pozimi za 1 °C in poleti za skoraj 2 °C, soočali z bistveno bolj sušnimi razmerami zlasti v poletnih mesecih. Preglednica 4-21: Letne in sezonske napovedi vrednosti temperaturnih in padavinskih statistik (PRUDENCE, 2005) IPCC (2001) napoveduje za enaki primerjalni obdobji in za emisijski scenarij A2 porast globalne povprečne temperature zraka za 3 °C (1,3 °C do 4,5 °C), za scenarij B2 pa za 2,2 °C (0,9 °C do 3,4 °C) ter globalno povečanje povprečne količine padavin za scenarij A2 za 3,9 % (1,3 % do 6,8 %) in za scenarij B2 za 3,3 % (1,2 % do 6,1 %). Če številke ovrednotimo skozi napovedi projekta PRUDENCE (2005) na sezonski ravni, lahko v splošnem ugotovimo, da bo po scenariju A2 v Republiki Sloveniji pozimi padavin več za približno 30 % in poleti manj za 30 %, ob upoštevanju emisijskega scenarija B2 pa se pričakuje povečanje količine padavin pozimi za okoli 20 % in poleti zmanjšanje za 20 %, medtem ko ostane jeseni in spomladi količina padavin skoraj nespremenjena. Porast povprečne temperature zraka je pričakovan jeseni in pozimi za približno 4 °C, spomladi za 3 °C in poleti za 5 °C po emisijskem scenariju A2, kar bo zaradi povečane evapotranspiracije ob sočasnem zmanjšanju količine padavin imelo znaten vpliv na vodno bilanco in hidrološki režim zlasti v poletnih mesecih. V strategiji kmetijskega in gozdarskega sektorja MKGP (2008) so na podlagi rezultatov istega projekta navedene drugačne vrednosti, verjetno zaradi upoštevanja drugačnih globalnih napovedi; in sicer povečanje padavin pozimi je okvirno ocenjeno za 20 %, spomladi za 8 %, zmanjšanje padavin poleti za 17 % in jeseni za 2 %, porast temperatur zraka pa je napovedan za vse letne čase (pozimi za 3,5 °C, spomladi za 3,3 °C, poleti za 5,0 °C in jeseni za 4,2 °C). Tudi po napovedih regionalnih scenarijev razvoja podnebnih sprememb, izdelanih s pomočjo rezultatov simulacij štirih globalnih modelov splošne cirkulacije in metod empiričnega zmanjševanja skale, se bo temperatura zraka v Republiki Sloveniji povečala od 0,5 °C do 2,5 °C (2001–2030), od 1 °C do 3,5 °C (2031–2060) in od 1,5 °C do 6,5 °C (2061–2090) v primerjavi z obdobjem 1961–1990, večje težave pa nastopijo pri ocenjevanju letne količine padavin, saj je kakovost empiričnih modelov zadovoljiva pri večini meteoroloških postaj le za mesece hladne polovice leta in tudi zato je razpon napovedi spremembe letne količine padavin od +10 do -30 % (Bergant in Kajfež Bogataj, 2004). 418 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Sprememba količine padavin na letni ravni bo povzročila spremembe odtokov po porečjih in povodjih in s tem tudi spremenjene pretočne režime. V EEA (2007) se nahaja napoved odtočnih razmer v Alpah glede na primerjalni obdobji 1961–1990 in 2071–2100 (Slika 4— 15). Slika 4—15: Napoved spremembe površinskega odtoka v Alpah (Beniston, 2007; vir slike: www.ipcc.ch/pdf/presentations/wg2-presentations/impact-climatic-changes-snow.pdf) Iz preglednice (Preglednica 4-22) je razvidno, da prihaja do spremembe letne povprečne temperature zraka za 1 °C, kar je po Bergantu in Kajfež Bogatajevi (2004) okvirna napoved za Republiko Slovenijo za obdobje 2001–2030 (natančneje od 0,5 °C do 2,5 °C) in zmanjšanju letne povprečne količine padavin za 10 %, kar v neugodnejši varianti lahko pričakujemo že leta 2030, lahko zmanjšane odtoke pričakujemo zlasti v Pomurju in Podravju. To postane še bolj izrazito pri segretju za 2,5 °C, medtem ko pri povečanju količine padavin ob segretju za 2,5 °C, pričakovane spremembe odtoka niso tako izrazite, razen v Pomurju. Preglednica 4-22: Ocena spremembe odtoka v odvisnosti od dviga temperature in spremembe količine padavin (Rogelj, 1999) Sprememba temperature zraka +1 (2025) +2,5 (2050/2075) (°C) Sprememba količine padavin (%) +10 -10 +10 -10 Sprememba odtoka Območje (%) Jadranske reke 10 -26 -2 -37 Mura 10 -69 -34 -114 Drava 10 -33 -7 -50 Sava 10 -24 0 -34 Soča 10 -17 4 -23 Kolpa 10 -24 -1 -35 Poleg povprečne količine padavin predvidevajo scenariji razvoja podnebnih sprememb povečanje maksimalne intenzitete padavin za 20 % (Zupančič, 1999; povzeto iz Kobold, 2007), kar bo do leta 2050/75 povečalo maksimalne vrednosti pretokov visokih voda v 419 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja alpskem in predalpskem svetu tudi do 30 %, zaradi podzemnih akumulacij pa najmanj do 10 % na kraških rekah, zmerno povečanje (do 20 %) pa na prehodnem območju v ravninski svet (Rogelj, 1999). Tako se po modelskem izračunu za poplavni dogodek iz leta 1998 na vodomerni postaji Veliko Širje na Savinji, pri povečanju intenzitete padavin za 10 % pretok konice visokovodnega vala poveča za 18 %, pri 20 % povečanju pa zaradi nelinearnosti naravnega procesa tudi za 37 % in tako praktično doseže vrednost velikega pretoka s tisočletno povratno dobo (Kobold, 2009). Rezultati evropskega projekta PESETA (2009) temeljijo na rezultatih projekta PRUDENCE (2005), ki obravnava vplive na povratne dobe rečnih pretokov, turizem, zdravje ljudi, kmetijstvo in obalna območja (Slika 4—16). Projekt je bil zaključen novembra 2009, preliminarni rezultati razsežnosti vpliva na povratno dobo pretokov s stoletno povratno dobo, pa so bili objavljeni že v zeleni knjigi EK (2007) (Slika 4—17) in kažejo na slovenskem delu Mure in Drave od -5 % do +5 % spremembo, na Savi pa od -5 % do -20 %. Slika 4—16: Rezultati projekta za evropsko regijo, kamor je uvrščena Republika Slovenija (PESETA, 2009; vir slike: ftp.jrc.es/EURdoc/JRC55391.pdf) 420 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 4—17: Relativna sprememba pretokov s stoletno povratno dobo za reke s prispevno površino večjo od 1000 km2 (PESETA, 2007; vir slike: peseta.jrc.ec.europa.eu/docs/Riverfloods.html) Poleg dviga globalne povprečne temperature zraka od 1,8 °C do 4,0 °C, poročilo IPCC (2008) napoveduje dvig globalne povprečne gladine morja med primerjalnimi obdobji 1980–1999 in 2090–2099 v višini od 0,18 do 0,59 m in precejšnjo verjetnost povečevanja povprečne stopnje dviga gladine iz obdobja 1961–2003, ki je znašala 1,8 ± 0,5 mm/leto. Kolega (2006) je za napoved dviga gladine za 50 cm izračunala današnje in prihodnje vrednosti karakterističnih gladin (Preglednica 4-23). Preglednica 4-23: Izračun višin morja za napovedani dvig gladine za 50 cm (Kolega, 2006) Če se ugotovitve strnejo, lahko v splošnem zaključimo, da trendi kažejo na možnost nadaljnjega dviga letne povprečne temperature zraka in posledično zvišanja temperature tal in površinskih voda, večje evapotranspiracije in krajšega trajanje snežne odeje. Trendi pretokov površinskih voda kažejo, da je na skoraj vseh vodomernih postajah statistično značilen upadajoči trend srednjih pretokov, na več kot polovici postaj je upadajoč trend malih pretokov, vendar je statistično značilna le slaba polovica in podobno velja tudi za velike pretoke. Pričakuje se lahko tudi nadaljnji dvig gladine morja. Precej bolj kot napovedi naraščanja povprečnih temperatur zraka so nezanesljive napovedi sprememb količine padavin, ki naj bi ostala na podobni ravni oziroma zmerno upadala, obenem pa bi se količina padavin pozimi in spomladi povečevala, poleti in jeseni pa zmanjševala. Sprememba letne in sezonske povprečne temperature zraka in količine 421 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja padavin povzroča spreminjanje pretočnih režimov, kar ima lahko znatne posledice zlasti za področji varstva in rabe voda. Spremenjena količinska, prostorska in časovna razporeditev padavin lahko povzroči podaljšanje neprekinjenih obdobij z malo padavinami, visokimi temperaturami in malimi pretoki (nad 30 dni), kar lahko povzroči meteorološke, hidrološke in kmetijske suše zlasti v pomladansko-poletnih mesecih in ima lahko znatne posledice zlasti za področje rabe voda. Ne glede na letne in sezonske spremembe povprečnih vrednosti količine padavin, lahko spremenjena časovna razporeditev in povečanje maksimalne intenzitete padavin povzroči povečanje maksimalne vrednosti pretokov visokih voda zlasti v jesenskih mesecih, pa tudi večjo dinamiko površinskega odtoka z zemljišč, kar ima lahko znatne posledice zlasti za področje urejanja voda. Obstajajo globalne, regionalne in lokalne napovedi povprečnih temperaturnih, padavinskih in hidroloških razmer do konca stoletja, vendar je za pravilno vodno načrtovanje pomembno tudi poznavanje količinske, prostorske in časovne porazdelitve ekstremnih meteoroloških in hidroloških dogodkov. Zato je potrebno v programe pristojnih inštitucij vključiti izdelavo dolgoročnih napovedi tako vodnih režimov (količinska povprečja), kakor tudi dogodkov v povezavi z vodami (količinski ekstremi). 4.2.2.3 Posledice podnebnih sprememb za vodarstvo V zeleni knjigi o prilagajanju na podnebne spremembe (EK, 2007) se nahajajo karte, ki služijo kot podlaga za odločanje o politikah na evropski ravni, kot tudi za dvig ozaveščenosti. Karte prikazujejo, kaj lahko pričakujemo v Evropi do konca stoletja (2071– 2100) brez upoštevanja morebitnih rezultatov blaženja podnebnih sprememb in ob dvigu globalne povprečne temperature za 3,4 °C, kar je mediana ocen po emisijskem scenariju A2 (IPCC, 2007). V splošnem za Južno in Jugovzhodno Evropo (kamor je uvrščena Republika Slovenija) karte napovedujejo manj padavin in višje temperature, kar bo predvidoma povzročilo pomanjkanje vode, suše, vročinske valove, požare v naravi, zmanjšanje biodiverzitete, degradacijo tal in ekosistemov, kakor tudi dezertifikacijo. Intenzivnejše padavine bodo povečale erozijo, izgubo organske snovi v tleh in povečanje tveganja hudourniških poplav. EK (2007) predvideva tudi, da bo v prihodnosti manj vode razpoložljivo za hidroenergetiko in za hlajenje elektrarn, zlasti v poletnih mesecih. Poletne vročine bodo povečale potrebo po hlajenju zraka, kar lahko povzroči večje tveganje za izpade sistemov za dobavo električne energije. Z dvigom temperatur in pomanjkanjem vode se kmetijski pridelek lahko drastično zmanjša. Turistični kraji lahko postanejo pretopli za poletne počitnice in turistična sezona se bo premaknila bolj v čas jeseni in pomladi. Poveča se lahko število žrtev zaradi vročinskih valov. Tudi poročilo IPCC (2007) ugotavlja, da podnebne napovedi kažejo na dodatno ogroženost vodnega okolja, zlasti zaradi hidroloških suš, manjše razpoložljivosti vode in poplav (Preglednica 4-24). Preglednica 4-24: Posledice podnebnih sprememb za vodno okolje (IPCC, 2007) Leto Posledice 422 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Razpoložljivost vode in suše 2020 2050 2070 Povečanje letnega odtoka v Severni Evropi do 15 % in zmanjšanje na jugu do 23 %. Manjši pretoki v poletnem času. Zmanjšanje letnega odtoka za 20–30 % na jugovzhodu Evrope. Povečanje letnega odtoka na severu do 30 % in zmanjšanje do 36 % na jugu Evrope. Manjši poletni nizki pretoki do 80 %. Zmanjšanje tveganja suš na severu Evrope, povečanje na zahodu in jugu. Na jugu in jugovzhodu Evrope bodo današnje 100letne suše postale 50-letne ali manj. Poplave Na severu Evrope povečanje tveganja poplav pozimi ali hudourniških poplav povsod po Evropi. Verjetnost poplavljanja zaradi topljenja snega se zmanjša spomladi in poveča pozimi. Današnje 100-letne poplave se bodo pogosteje dogajale na severu in severovzhodu Evrope, na Irskem in v Srednji in Vzhodni Evropi, ob atlantskih obalah Južne Evrope in manj pogosto na večjem delu Južne Evrope. Splošni neposredni vplivi podnebnih sprememb so povišanje temperature vode, sprememba hidrološkega kroga, sprememba razpoložljivosti vodnih resursov, povečano topljenje snega, sprememba obremenitev zaradi onesnaževanja, večja pogostost in intenziteta ekstremnih naravnih pojavov (poplave in suše), dvig morske gladine in vdor slane vode, obalna erozija, učinki na vodne ekosisteme (izguba vrst in mokrišč, sprememba ekoregij, invazivne vrste ipd.), posredni učinki pa lahko vplivajo na sektorje hidroenergetike, vodovoda in komunale, prometa in infrastrukture, prostorskega načrtovanja, kmetijstva itd. Tako EEA (2007) za Republiko Slovenijo kot glavni učinek spreminjanja vodnih količin na posameznih VT navaja ogrožene vodne ekosisteme in endemične vrste na Krasu ter zmanjšanje biotske raznovrstnosti, poleg tega pa se tudi zaradi poplav, suš in vročinskih valov uvrščamo med države z možno ekonomsko škodo, glede pomanjkanja vode pa med države, ki imajo lahko težave pri oskrbi z vodo. Zaradi spreminjanja fizikalno-kemijskih parametrov se pričakujejo posledice za: - ekološko stanje voda: sprememba temperature vode in raztopljenega kisika, zmanjšana sposobnost razredčenja, povečana erozija in razpršene obremenitve, pogostejše izpiranje kombiniranih kanalizacijskih sistemov, fotoaktivacija strupov, prekoračenje standardov kakovosti voda, - biološke parametre: spreminjanje stopnje presnove organizmov, spreminjanje produktivnosti in biodiverzitete ekosistemov, prostorsko porazdeljevanje živalskih in rastlinskih vrst, migracijski vzorci rib in koridorjev razkropitve, povečanje evtrofikacije in razširjanje cvetenja alg, spremembe akvatične favne in flore na referenčnih mestih, spremembe kopičenja vrst na določenih območjih, - in hidromorfološke parametre: sprememba pretokov rek in gladin morja povzroča erozijo obale, posredni učinki zaradi praks rabe tal in kmetijskih praks, hidrološka povezanost brežin, strug in obalnih območij, razpršeni in točkovni viri sedimentov, dolgoročne spremembe premeščanja plavin in struge reke, geomorfološki procesi ustvarjanja dinamičnih/različnih habitatov (Wilby idr., 2006; povzeto po EEA, 2007). Pomemben korak k prilagodljivemu upravljanja voda predstavlja določitev ključnih učinkov sprememb podnebja, ki lahko v prihodnje intenzivirajo obstoječe slabe razmere ali celo vpeljejo nove težave v zvezi z vodnimi količinami, kakovostjo voda in naravnimi nevarnostmi. V Republiki Sloveniji lahko že manjša sprememba prostorske in časovne razporeditve hidrometeoroloških parametrov povzroči večje regionalne težave zaradi 423 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja poplav, suš in pomanjkanja vode. V zadnjih letih je bilo registrirano več lokalnih hudourniških poplav skupaj z zemeljskimi plazovi in drobirskimi tokovi (Kobold, 2006; Sušnik idr., 2007). Kobold (2009) izpostavlja tudi poplavne dogodke večjega obsega, ki so nastali kot posledica dnevnih ali večdnevnih ekstremnih količin padavin (1990, 1998 s pretoki več kot Q100), velikokrat pa lahko poplave nastanejo zaradi lokalno omejenih kratkotrajnih in močnih nalivov v sušnem obdobju (2003, 2004, 2005, 2007), izreden pomen ima tudi predhodna namočenost tal. Kobold (2009) nadalje ugotavlja, da so poplave v Republiki Sloveniji najpogostejše v jesenskem obdobju, saj poleg jesenskega prehoda hladne fronte ali sredozemskega ciklona upade tudi zadrževalni učinek vegetacije. Na področju suš pa je opaženo, da se na večini vodomernih postaj med hidrološko najbolj suha leta uvrščata leti 1947 in 1949, sledita jima leti 1993 in 2003. Trend naraščanja števila hidrometeoroloških nevarnih naravnih dogodkov na globalni ravni ugotavlja tudi UNISDR (2009), vendar pa so tovrstne primerjave lahko zavajajoče kadar ne določimo vseh dejavnikov in njihovih jakosti vpliva v obravnavanem trendu. Zaradi predvidenih sprememb podnebja so v Republiki Sloveniji potencialno ranljiva območja tista, ki imajo težave z oskrbo s pitno vodo, sušna in erozijska območja, območja poplavljanja rek in morja, hudourniške reke in območja nazadovanja gozdne zarasti (Bizjak, 1999). Na sliki (Slika 4—18) so prikazana območja kmetijskih suš, območja poplavljanja rek in območja manjše razpoložljivosti vode, na sliki (Slika 4—19) pa območja poplavljanja morja. Slika 4—18: Območja, dovzetna za učinke podnebnih sprememb (Kajfež Bogataj in Bergant, 2005; IzVRS, 2007; MOP, 2004) 424 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Slika 4—19: Območja poplavljanja morja pri dvigu gladine za 50 cm (Kolega, 2006) V splošnem je za Republiko Slovenijo značilna občutljivost na spremembe podnebnih razmer in glede na nacionalne in evropske kazalnike podnebnih sprememb je ugotovljeno, da lahko pričakujemo večje regionalne težave zlasti zaradi naslednjih posledic podnebnih sprememb, ki se lahko uvrstijo med pomembne zadeve upravljanja voda v okviru drugih obremenitev: - večja pogostost in jakost nastopa hidroloških naravnih nevarnosti (poplavljanje rek, jezer in morja, hudourniške poplave, globinska in bočna erozija, hidrološke suše), - meteoroloških in geomorfoloških naravnih nevarnosti (površinska erozija in plitvi zemeljski plazovi zaradi intenzivnih kratkotrajnih padavin in večjih temperaturnih razlik; globoki zemeljski plazovi, drobirski in blatni tokovi ter skalni podori zaradi dolgotrajnih in obilnih padavin; meteorološke in kmetijske suše zaradi višjih temperatur in zmanjšanja količine padavin; vročinski valovi, nevihte, močni vetrovi, zmrzali, toča in požari v naravi zaradi temperaturnih ekstremov), - izrazitejše pomanjkanje vode zaradi zmanjševanja razpoložljive količine vode in povečevanja povpraševanja po vodi (sprememba padavinskih in pretočnih režimov) in - poslabšanje ekološkega in kemijskega stanja voda (zmanjšanje naravne nosilnosti okolja zaradi višjih temperatur in manjših pretokov, povečanje verjetnosti onesnaževanja voda ob nastopu naravnih nevarnosti). 4.2.2.4 Pomen podnebnih sprememb za podzemne vode Podnebne spremembe lahko neposredno ali posredno vplivajo tako na kemijsko kot tudi na količinsko stanje podzemnih vod (Preglednica 4-25). V območjih, kjer se bodo vodne količine zmanjševale oziroma povečevale suše, predstavljajo osnovni problem spremembe režima podzemne vode ter zmanjševanje zalog v vodonosnikih v sušnih obdobjih. Za ugotavljanje pomembnih zadev upravljanja je podaljšanje suš bistven faktor, zaradi česar je potrebno zelo skrbno usmerjati in nadzorovati učinkovitost vseh temeljnih zaščitnih ukrepov. Pri tem je zelo pomembno upoštevati naraščajoče potrebe po vodi v tem prostoru v bližnji prihodnosti. Preglednica 4-25: Pregled nekaterih možnih posledic klimatskih sprememb na vodno okolje Pojav Posledica Onesnaženje - povečevanja odtoka odpadnih vod ob nalivih in s tem povečanja obremenitev v tla, 425 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Hidrološke spremembe 426 - nižja infiltracija v sušnih obdobjih in s tem manjše razredčenje onesnaževal, - pogostejše suše s posledičnim prenehanjem rasti pridelkov in povečanjem presežka hranil in zaščitnih sredstev; - znižanja gladin podzemne vode v sušnih obdobjih in povečanje potreb po vodi, - povečanja posegov površinske vode z zaščitnimi ukrepi proti poplavam in plazovom, - povečanja erozije in s tem dreniranja vodonosnikov s posledičnim znižanjem gladine podzemne vode, - povečanja nanosov rek in s tem zmanjšanja infiltracije iz površinskih tokov v podzemne vode. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 5 PODROBNEJŠA OPREDELITEV CILJEV NUV 5.1 Okoljski cilji 5.1.1 OKOLJSKI CILJI ZA VTPV Glavna okoljska cilja za VTPV sta doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja do leta 2015. Pri tem se na doseganje dobrega kemijskega stanja voda navezujejo tudi cilji za zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in odpravo emisij prednostno nevarnih snovi z namenom doseganja koncentracij, ki so blizu vrednostim naravnega ozadja. Posamezni okoljski cilji za VT so postavljeni na VT natančno na naslednji način: - za VTPV, pri katerih se do leta 2015 predvideva dobro kemijsko in ekološko stanje voda (ocena verjetnosti 2015 = 1, 2 in 3), je cilj »preprečitev poslabšanja stanja«, pri čemer je v prihodnosti treba zagotoviti varstvo in ohranjanje dobrega stanja teh VT, - cilj »doseganje dobrega stanja«, torej dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda, je postavljen na VTPV, kjer ocena verjetnosti 2015 kaže, da okoljski cilji brez ustreznih dopolnilnih ukrepov do leta 2015 ne bodo doseženi, - cilja »postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi« in »ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi« sta postavljena na VTPV, kjer je glede na podatke emisijskega monitoringa, ki se zbirajo na ARSO, v letu 2007 prihajalo do emisij prednostnih in/ali prednostno nevarnih snovi iz točkovnih virov onesnaževanja ter kjer je na osnovi analize obremenitev iz razpršenih virov onesnaževanja ugotovljen potencialno velik vpliv glede na onesnaževanje s FFS. Pri izračunih in postavljanju ciljev so bila upoštevana le FFS, ki so navedena v Prilogi 1: Uredbe o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Za MPVT in UVT veljajo nekoliko drugačni kriteriji. Do leta 2015 je na teh VT treba doseči dobro kemijsko stanje in dober ekološki potencial. Za MPVT/UVT, ker ekološki potencial zaenkrat še ni določen, je postavljen cilj »preprečitev slabšanja stanja«, pri čemer je cilj postavljen z namenom, da ostane stanje obremenitev na trenutni ravni do določitve ekološkega potenciala. Ta cilj je postavljen za 3 MPVT na VO Jadranskega morja. Posamezni cilji na VTPV so navedeni v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 5.1.1.1 Okoljski cilji na VO Donave Okoljski cilj »doseganje dobrega stanja« je glede na kemijsko stanja postavljen za eno VTPV in glede na ekološko stanje za 27 VTPV na VO Donave. Cilja »postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi« je postavljen za 110 VT, medtem ko je cilj »ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi« določen za 35 VT. Okoljski cilj »preprečitev poslabšanja stanja« je postavljen na 120 VTPV 427 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja glede na kemijsko stanja in glede na ekološko stanje za 94 VTPV na VO Donave. Cilj »doseganje dobrega ekološkega potenciala« je postavljen za 7 MPVT. 5.1.1.2 Okoljski cilji na VO Jadranskega morja Okoljski cilj »doseganje dobrega stanja« je glede na kemijsko stanja postavljen za pet VTPV in glede na ekološko stanje za 7 VTPV na VO Jadranskega morja. Cilj »postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi« je postavljen za 29 VT, medtem ko je cilj »ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi« določen za pet VT. 5.1.2 OKOLJSKI CILJI ZA VTPODV Okoljski cilji za podzemne vode so v tem NUV določeni enotno za vsa VTPodV. Okoljski cilj za vodna telesa podzemne vode je doseči njihovo dobro kemijsko in količinsko stanje do leta 2015. Po Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09) so cilji za podzemno vodo doseženi, če se njeno stanje ne poslabšuje ter: - ima vodno telo podzemne vode dobro kemijsko stanje, - je obrnjen vsak pomemben in stalno naraščajoč trend koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je posledica človekove dejavnosti in, ki značilno ogroža kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali mogočo dopustno rabo vodnega okolja, - je preprečen vnos nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal, ki pomenijo obstoječe ali možno tveganje za podzemno vodo, - ima vodno telo podzemne vode dobro količinsko stanje. Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. Raba ali izkoriščanje podzemnih voda, ki bi lahko poslabšala ekološko ali kemijsko stanje voda, je prepovedana. Če raba ali izkoriščanje podzemnih voda povzroči spremembe v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, je potrebno s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagoditi izkoriščanje novim razmeram ali prenehati z izkoriščanjem. 428 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 5.1.2.1 Podrobnejša opredelitev okoljskih ciljev Za VTPodV, ki so v slabem stanju je okoljski cilj doseči dobro stanje. Za VTPodV, ki so v dobrem stanju, je okoljski cilj preprečiti poslabšanje stanja. Preglednica 5-1: Pregled opredelitve okoljskih ciljev VTPodV 1001 1002 1003 1004 1005 1006 1007 1008 1009 1010 1011 3012 3013 3014 3015 4016 4017 4018 5019 6020 6021 Vodno telo podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko barje Savinjska kotlina Krška kotlina Julijske Alpe v porečju Save Karavanke Kamniško-Savinjske Alpe Cerkljansko, Škofjeloško in Polhovgrajsko hribovje Posavsko hribovje do osrednje Sotle Spodnji del Savinje do Sotle Kraška Ljubljanica Dolenjski kras Dravska kotlina Vzhodne Alpe Haloze in Dravinjske gorice Zahodne Slovenske gorice Murska kotlina Vzhodne Slovenske gorice Goričko Obala in Kras z Brkini Julijske Alpe v porečju Soče Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota Doseganje dobrega stanja Preprečitev poslabšanja stanja X X X X X X X X X X X X X X X X x X X X X Dobro kemijsko stanje podzemne vode Parametri za določanje kemijskega stanja podzemne vode so koncentracije onesnaževal v podzemni vodi in njena prevodnost. Dobro kemijsko stanje VTPodV je stanje, pri katerem: 1) je kemijska sestava podzemne vode taka, da na nobenem merilnem mestu letna aritmetična srednja vrednost parametrov podzemne vode ne presega vrednosti standardov kakovosti in vrednosti praga, 2) koncentracije onesnaževal: a. ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode, b. ne preprečujejo doseganja okoljskih ciljev za površinske vode, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode ali 429 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja c. ne povzročajo pomembnega in značilnega poslabšanja ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode, in d. ne povzročajo pomembnih in značilnih poškodb vodnih ter kopenskih ekosistemov, ki so neposredno odvisni od podzemne vode, 3) spremembe v električni prevodnosti ne izkazujejo vdorov morske vode ali drugih vdorov v vodno telo podzemne vode. VTPodV ima dobro kemijsko stanje pod posebej opredeljenimi pogoji v Uredbi o stanju podzemne vode tudi, če je vrednost za standard kakovosti podzemne vode ali vrednost praga sicer presežena na enem ali več merilnih mestih, a je obseg onesnaženja ustrezno majhen in značilno ne ogroža okolja, če se stopnja čiščenja potrebna za pripravo pitne vode dejansko ne povečuje in se možnosti uporabe te vode ne poslabšujejo. V tem primeru je treba izvesti take ukrepe, da se zavarujejo vodni in kopenski ekosistemi ter človekova raba podzemnih voda, ki so odvisni od dela vodnega telesa podzemne vode, na katerem se nahaja eno ali več merilnih mest s preseženimi standardi kakovosti ali vrednostmi praga. Dobro količinsko stanje podzemne vode Parameter za določanje količinskega stanja podzemne vode je režim gladine podzemne vode. Dobro količinsko stanje podzemne vode je stanje, pri katerem: 1) je gladina oziroma količina podzemne vode v vodnem telesu taka, pri kateri razpoložljiva količina podzemne vode ni presežena z dolgoročno povprečno letno stopnjo odvzema, in 2) gladina oziroma količina podzemne vode zaradi človekovih posegov ni spremenjena tako, da bi to: a. preprečevalo doseganje okoljskih ciljev za površinske vode, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode, b. povzročilo pomembno in značilno poslabšanje stanja površinskih voda, ki so povezane z vodnim telesom podzemne vode, ali c. povzročilo pomembne in značilne poškodbe kopenskih ekosistemov, neposredno odvisnih od podzemne vode. Človekove dejavnosti sicer lahko vplivajo na spreminjanje gladine podzemne vode, tako da se občasno spremeni tok podzemne vode ali pa stalno spremeni tok na omejenem prostoru, vendar to ne sme povzročiti vdora slane vode ali drugih vdorov in ne sme povzročiti stalnega in jasno izraženega trenda v spremembah toka, zaradi katerega bi do takih vdorov lahko prišlo pozneje. Če VTPodV pokrivajo zemljepisno velika območja ali so heterogena ali so v različnih tipih vodonosnikov, se lahko za namen ugotavljanja kemijskega ali količinskega stanja podzemnih voda razdelijo v manjše reprezentativne dele. V tem primeru se količinsko stanje ugotavlja za vsak posamezen del vodnega telesa podzemnih voda. 430 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Podzemne vode z visokim kakovostnim stanjem Veliko VTPodV v Republiki Sloveniji je v visokem kakovostnem stanju. Ta VTPodV predstavljajo pomemben vir vode za prihodnjo oskrbo in tudi strateški vir za prihodnost in prilagajanje klimatskim spremembam. Za te vire podzemne vode v tem NUV še niso bili določeni posebni okoljski cilji s posebnimi vrednostmi praga ali pa mejne vrednosti kot izhodiščne točke za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanja. 5.1.3 CILJI NA OBMOČJIH S POSEBNIMI ZAHTEVAMI Na VT ali njihovih prispevnih površinah se lahko razprostirajo različna območja s posebnimi zahtevami. Za območja s posebnimi zahtevami so določeni cilji, ki jih opredeljujejo predpisi, ki ta območja tudi določajo. 5.1.3.1 Vodovarstvena območja Okoljski cilj za VT na vodovarstvenih območjih je zagotavljati dobro kemijsko in količinsko stanje za podzemne in kemijsko ter ekološko stanje za površinske vode. Za ta VT veljajo enaki cilji, kot so določeni z Uredbo o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09) in Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09). Zagotavljanje dobrega kemijskega stanja na vodovarstvenih območjih je preprečitev kakršnihkoli zaznavnih sprememb podzemne vode na zajetjih zaradi uvajanja novih posegov v prostor. Za določene nove posege v prostor, ki lahko predstavljajo nevarnost onesnaženja vodnega vira, je potrebno ugotavljati relativno občutljivost vodnega vira na poseg in načrtovati dodatne zaščitne ukrepe za preprečitev morebitnih zaznavnih vplivov. 5.1.3.2 Kopalne vode Cilj, ki je vezan na kopalne vode, izhaja iz Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Navedena uredba določa mikrobiološke parametre in njihove mejne vrednosti za ugotavljanje kakovosti kopalne. Kopalne vode se na osnovi teh mejnih vrednosti razvršča v štiri razrede, in sicer v razred odlična, dobra, zadovoljiva in slaba kakovost kopalne vode. Za VT, kjer so prisotne kopalne vode, ti okoljski standardi kakovosti predstavljajo dodatne in strožje kriterije v primerjavi s kriteriji za doseganje dobrega stanja površinskih voda. Cilja za kopalne vode, ki sta tako postavljena na osnovi doseganja standardov kakovosti za mikrobiološke parametre, sta »ne poslabševati kakovosti kopalne vode« in »doseganje 431 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja vsaj zadostne kakovosti kopalne vode«. Za kopalne vode, za katere se predvideva, da bodo v letu 2015 razvrščene v razred zadostne, dobre ali odlične kakovosti, je postavljen cilj »ne poslabševati kakovosti kopalne vode«. Cilj je postavljen z namenom, da se zadostna kakovost kopalne vode ne bi poslabšala oziroma da se odlična in dobra kakovost kopalne vode ohrani. Cilji na VTPV so navedeni tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). 5.1.3.3 Ogrožena območja Ogrožena območja se določajo zaradi zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda in v splošnem lahko cilja iz Zakona o vodah, tj. zmanjševanje ali preprečevanje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in odpravljanje posledic njihovega škodljivega delovanja, razčlenimo na: - preprečitev vnosa novega škodnega potenciala na območja naravnih nevarnosti, s čimer se reševanje problematike omeji zlasti na obstoječa območja ogroženosti, - spoštovanje pogojev in omejitev za gradnjo in izvajanje dejavnosti na območjih naravnih nevarnosti, - dosledno izvajanje ukrepov za omilitev vpliva predvidenih gradenj in dejavnosti, - varstvo prostora, potrebnega za naravne procese (npr. poplavne retencijske površine, območja erozijskih procesov, območja plazenja tal in snega), - izvajanje ukrepov za zmanjšanje ogroženosti na podlagi predhodne prioritizacije ogroženih območij na državni ravni, - zagotavljanje pripravljenosti na nevarne naravne dogodke, - obveščanje, osveščanje in izobraževanje javnosti o nevarnostih škodljivega delovanja voda, o možnostih samozaščite in ukrepanja v sili in - izboljšanje napovedovanja in opozarjanja na naravne nevarnosti. Jedro problematike varstva pred škodljivim delovanjem voda predstavlja poplavna ogroženost, ki se jo bo v obdobju 2010–2015 na državni ravni reševalo tudi skozi izvajanje poplavne direktive. Podzakonski akti v zvezi z ogroženimi območji vzpostavljajo okvir za oceno in zmanjšanje tveganj zaradi nevarnosti poplav, erozije in plazov. Določanje poplavnih in erozijskih območij je po Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07) namenjeno oceni nevarnostnih razmer na določenem območju, načrtovanju ukrepov za zmanjševanje ogroženosti (gradbeni in negradbeni ukrepi), načrtovanju rabe prostora, načrtovanju ukrepov zaščite in reševanja, osveščanju javnosti in izvajanju mednarodnih obveznosti. Za tako določena poplavna in erozijska območja cilje predpisuje Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja: - zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti prebivalcev, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine, - ohranitev vodnega in obvodnega prostora, potrebnega za poplavne in erozijske procese in - zagotavljanje okoljskih ciljev na območjih poplav in erozije (Uradni list RS, št. 89/08). 432 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja Cilji na VTPV so navedeni tudi v spletnem pregledovalniku (Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda). Za plazljiva in plazovita območja še ni predpisanih ciljev, vendar pa tudi za ta območja veljata splošna cilja iz Zakona o vodah. 5.1.3.4 Občutljiva območja Glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, člen 7) je občutljivo območje VTPV ali njegov del (i), pri katerem je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo in (ii) ki je na območju, kjer je treba zagotavljati izpolnjevanje obveznosti iz predpisov, ki urejajo upravljanje kopalnih voda. Za predmetna območja so določene strožje zahteve za emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda iz KČN. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) predpisuje tudi časovne okvire zagotavljanja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v naseljih, večjih od 2000 PE. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda iz naselij, manjših od 2000 PE, ureja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Na občutljivih območjih je cilj v skladu s prepisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Cilj je torej oblikovan kot obveznost izvedbe ukrepa in se razlikuje od okoljskih ciljev podanih v okviru vodne direktive. Za kopalne vode veljajo poleg ciljev v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, tudi cilji v skladu z predpisi, ki urejajo upravljanje kopalnih voda in so navedeni v predhodnem poglavju (poglavje 5.1.3.2 Kopalne vode). 5.1.3.5 Ranljiva območja Cilj, ki je vezan na ranljiva območja, izhaja iz Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09). Navedena uredba določa, da se za določitev obsega onesnaževanja z nitrati iz kmetijskih virov uporabljajo podatki monitoringa stanja voda, pri čemer se pogostost spremljanja določi glede na koncentracijo nitrata v vodi. Vrednost, ki opredeljuje pogostost monitoringa in s tem prekomerno onesnaženost oziroma neustrezno kakovost vode, je 25 mg nitrata/l. Tako je za VT, kjer so prisotna ranljiva območja ter se ob tem predvideva, da bodo v letu 2015 koncentracije nitrata v vodi presegale vrednost 25 mg/l ali če so naravna sladkovodna jezera, druga sladkovodna telesa, estuariji, obalne vode in
© Copyright 2024