Priprave na MMO 2016 – 2. domača naloga 1. Dan je tetiven štirikotnik ABCD. Simetrala stranice CD naj seka poltrak DA v točki P , BD pa v točki Q. Dokaži, da je ∠QCA = ∠P CB. 2. Dan je trikotnik ABC. Naj bodo točke L, M in N razpolovišča stranic BC, CA in AB. Točki P in Q ležita na AB oz. BC zaporedoma. Naj bosta R in S taki točki na AB oz. BC, da je N razpolovišče P R, L pa razpolovišče QS. Če se premici P S in QR pravokotno sekata v točki T , dokaži, da T leži na krožnici očrtani trikotniku LM N . 3. Dan je ostrokotni trikotnik ABC in naj bo I središče njemu včrtane krožnice. Premici AI in BI sekata krožnico K očrtano trikotniku ABC zaporedoma v točkah D in E. Daljici DE in CA naj se sekata v točki F , vzporednica k premici F I skozi točko E naj seka krožnico K ponovno v točki G, premici DG in F I pa naj se sekata v točki H. Dokaži, da se premici CA in BH dotikata krožnice očrtane trikotniku DF H zaporedoma v točkah F in H. 4. Dan je trikotnik ABC in naj bo H njegova višinska točka. Premica BH seka pravokotnico na BC skozi C v točki X. Premica CH seka pravokotnico na BC v B v točki Y . Razpolovišči daljic CX in BY označimo zaporedoma s točkama X ∗ in Y ∗ . Označimo s točko L razpolovišče stranice BC. Naj bo U presečišče premice X ∗ Y ∗ s premico AL. Dokaži, da se krožnica očrtana trikotniku AU B dotika premice BC v točki B. Naloge rešujte samostojno. Pisne rešitve je potrebno poslati najkasneje do 11. decembra 2015 po pošti na naslov DMFA Slovenije, Komisija za popularizacijo matematike v srednji šoli, Jadranska ulica 19, 1000 Ljubljana ali preko e-maila na naslov [email protected]. Rešitvam priložite tudi podpisano izjavo o samostojnem delu. Če boste pri reševanju nalog uporabili kakšno literaturo (v tiskani ali elektronski obliki), navedite reference. Standardne literature (knjige Altius, Citius, Fortius in e-revije Brihtnež) ni potrebno navajati. Izjava o samostojnem delu Spodaj podpisani(-a) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (ime in priimek) izjavljam, da sem vse naloge reševal(-a) samostojno in brez pomoči drugih oseb. . . . . . . . . . . . . . . . . . . (kraj in datum) Podpis: Priprave na MMO 2016 – 2. domača naloga Rešitve Opomba: V rešitvah vseh štirih nalog uporabljamo usmerjene kote. 1. Najprej opazimo, da je ∠QCA = ∠P CB ⇐⇒ ∠QCP = ∠ACB. Po definiciji točke P je trikotnik DP C enakokrak z vrhom v P . Torej je QP simetrala kota ∠CP D, kar pa nam da |CQ| = |DQ| in |P D| = |P C|. Torej sta trikotnika DP Q in CP Q skladna in velja ∠QCP = ∠P DQ. Dalje dobimo ∠P DQ = ∠ADB. Sedaj upoštevamo, da je štirikotnika ABCD tetiven, zato je ∠ADB = ∠ACB. Dobili smo torej, da je ∠QCP = ∠ACB, kar pa je ravno želena enakost. 2. Po Telesovem izreku o kotu v polkrogu je N središče krožnice očrtane trikotniku RT P , L pa središče krožnice očrtane trikotniku SQT . Zato velja ∠N P T = ∠P T N in ∠LT Q = ∠T QL. Ker so točke L, M, N razpolovišča stranic, so N M, N L in LM srednjice, torej so vzporedne pripadajočim stranicam. Sedaj računajmo: π ∠LT N = ∠LT Q + + ∠P T N 2 π = + ∠T QL + ∠N P T 2 π = + ∠T QL + (π − ∠SBP − ∠P SB) 2 π π = + ( − ∠QST ) + π − ∠SBP − ∠P SB 2 2 = 2π − (∠QST + ∠P SB) − ∠SBP = π − ∠SBP = ∠N M L. Torej točka T res leži na krožnici očrtani trikotniku LM N. 3. Najprej opazimo ∠CAE = ∠CBE = ∠EBA = ∠ECA in ∠BCD = ∠BAD = ∠DAC = ∠DBC. Torej sta trikotnika AEC in CDB enakokraka z vrhoma v D oz. E. Velja ∠DEC = ∠DAC = ∠BAD = ∠BED in ∠CDE = ∠CBE = ∠EBA = ∠EDA. Torej sta trikotnika EDC in EDI skladna, kar pomeni, da je ECDI deltoid. Ker ED razpolavlja kot ∠IEC, E, D, F so kolinearne in je trikotnik IEC enakokrak z vrhom v E, je tudi trikotnik IF C enakokrak, in sicer z vrhom v F . Sledi, da je ∠CIF = ∠F CI = ∠ICB, kar pa pomeni, da sta F I in CB vzporedna. Ker je ∠DBI = ∠DBE = ∠DHE = ∠DHI, je štirikotnik DBHI tetiven. Velja ∠HF D = ∠GED = ∠GAD = ∠GAB + ∠BAD. Ker je štirikotnik DBHI tetiven je ∠GAB = ∠GDB = ∠HIB = ∠F IE. Trikotnika IF C in IEC sta enakokraka, zato vemo ∠F IE = ∠ECF . Podobno zaradi enakokrakosti trikotnika AEC velja ∠ECF = ∠CAE = ∠CBE. Torej je ∠HF D = ∠GAB + ∠BAD = ∠F IE + ∠BAD = ∠CBE + ∠BAD. Vemo ∠DHF = ∠DGE = ∠DAE = ∠DAC + ∠CAE in ∠DHF = ∠BAD + ∠CBE. Od tod dobimo ∠DHF = ∠HF D, torej je trikotnik HF D enakokrak z vrhom v D. Ker je trikotnik IF C enakokrak, velja ∠IF D = ∠HF D = ∠DF C. Izrek o kotu med tetivo in tangento nam sedaj pove, da je AC tangentna na koržnico očrtano DF H v točki F . Sedaj zaradi koncikličnosti točk B, H, I, D dobimo ∠BHD = ∠BID. Ker sta si trikotnika EDI in ECD podobna, velja ∠BID = ∠EIA = π − ∠DIE = π − ∠ECD. Velja π − ∠ECD = ∠DGE = ∠DHF = ∠HF D. To pa pomeni, da je po izreku o kotu med tetivo in tangento BH tangentna na krožnico očrtano DF H v točki H. 4. Da dokažemo, da se premica BC dotika krožnice očrtane trikotniku AU B v točki B, prej dokažimo naslednje 3 trditve. (a) Točke X ∗ , H in Y ∗ so kolinearne. Dokaz. Premici XC in Y B sta vzporedni, torej velja ∠HXC = ∠HBY in ∠XCH = ∠BY H. Zato sta trikotnika HCX in HY B podobna. HX ∗ in HY ∗ sta težiščnici v teh dveh trikotnikih, torej sta podobna tudi trikotnika HCX ∗ in HY Y ∗ . Zato mora veljati ∠CHX ∗ = ∠Y HY ∗ , kar pa nam skupaj s kolinearnostjo točk C, H, Y da ravno kolinearnost točk X ∗ , H, Y ∗ . (b) Premici AL in X ∗ Y ∗ se sekata pravokotno. Dokaz. Označimo s točko T presečišče premic AC in BX. Potem sta trikotnika BCX in BT C podobna, kar nam da ∠HXC = ∠BXC = ∠T CB = ∠ACB. Ker je ∠CHX = ∠BAC, je torej ∠XCH = ∠CBA. Zato sta trikotnika ABC in HCX podobna. Ker je AL težiščnica v trikotniku ABC, HX ∗ pa v trikotniku HCX, sta si podobna tudi trikotnika ABL in HCX ∗ . Sledi, da je ∠HX ∗ C = ∠ALB, in zato LCX ∗ U tetiven. Torej je ∠LU X ∗ = π − ∠X ∗ CL = π − π π = . 2 2 (c) Točka U leži na krožnici očrtani trikotniku BHC. Dokaz. LX ∗ je srednjica v trikotniku BCX, vzporedna stranici BX. Upoštevamo še zgornjo trditev in dobimo ∠CU X ∗ = ∠CLX ∗ = ∠CBX = Opazimo ∠LU C = π 2 π − ∠ACB. 2 − ∠CU X ∗ = ∠ACB. Analogno dobimo ∠Y ∗ U B = ∠Y ∗ LB = ∠Y CB = in ∠BU L = π − ∠CBA, 2 π − ∠Y ∗ U B = ∠CBA. 2 Dobili smo torej ∠BU C = ∠BU L + ∠LU C = ∠CBA + ∠ACB. Očitno pa je ∠BHC = π − ∠BAC = ∠CBA + ∠ACB. Torej so točke C, H, U, B konciklične. Po izreku o kotu med tangento in tetivo je za dokaz tangentnosti premice in krožnice v točki B dovolj videti, da je ∠CBU = ∠BAU . Med dokazovanjem zgornjih trditev smo dobili ∠BU L = ∠CBA = ∠LBA. Torej sta si trikotnika ALB in BLU podobna. Od tod pa takoj dobimo ∠CBU = ∠LBU = ∠BAU .
© Copyright 2024