Hommage Tisnikarju Marko Jakše in Mitja Ficko Bianca Piva in Jure
❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ ❚ Letnik XIV ❚ Številka 1 ❚ Marec 2016 ❚ ❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚ Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Hommage Tisnikarju Monfort Portorož Marko Jakše in Mitja Ficko Galerija Herman Pečarič Bianca Piva in Jure Zrimšek Galerija Meduza Koper Brina Torkar Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015 Umetniki: Stojan Batič, Mirsad Begić, Boris Beja, Jiři Bezlaj, Janez Boljka, Mirko Bratuša, Skupinska razstava Mestna galerija, Piran 12. februar—27. marec 2016 Jakov Brdar, Dragica Čadež, Ikara Černe, Peter Černe, Polona Demšar, Tone Demšar, Alenka Eržen Šuštaršič, Metod Frlic, Darko Golija, Anže Jurkovšek, Jiři Kočica, Gabrijel Kolbič, Paola Korošec, Lučka Koščak, Anja Kranjc, Tone Lapajne, Janez Lenassi, Erik Lovko, Polona Maher, Roman Makše, Negovan Nemec, Katja Oblak, Alen Ožbolt, Matjaž Počivavšek, Jože Pohlen, Primož Pugelj, Tobias Putrih, France Rotar, Alenka Sekne, Saba Skaberne, Mojca Smerdu, Vojc Sodnikar Ponis, Zoran Srdić Janežič, Vera Stanković, Slavko Tihec, Tadej Torč, Drago Tršar, Dušan Tršar, Vinko Tušek, Lujo Vodopivec, Dušan Zidar Foto: Jadran Rusjan Janez Lenassi, Bratstvo, 1981, granit, 34 x 20 x 20 cm, last: Obalne galerije Piran I z Galerije Velenje se je v piransko Mestno galerijo selila velika skupinska razstava z naslovom Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015. Gre za obsežen razstavni pro jekt v organizaciji Slovenskega društva likov nih kritikov in Galerije Velenje, pri katerem sodeluje 47 kiparjev in 19 likovnih kritikov. Predsednik društva dr. Boris Gorupič je v uvodniku zajetnega spremnega kataloga izpo stavil posebnosti tega več let trajajočega uspeš nega sodelovanja med Slovenskim društvom likovnih kritikov in velenjsko galerijo, v katerem so se vrstile skupinske razstave z velikim števi lom sodelujočih umetnikov in umetnic. »Deset katalogov s številnimi strokovnimi besedili, ki so spremljali vsakoletno razstavo, so pomembno prispevali k razumevanju umetnosti tega časa.« V nadaljevanju je Gorupič poudaril, da je vsebinski okvir pričujoče razstave določen bolj natančno, kot je to veljalo za predhodne. »Za jema obdobje preteklih štirih desetletij na po dročju kiparstva. Povsem razumljivo je, da so pričakovanja sodelujočih kot tudi širše javnosti Vojc Sodnikar Ponis, Blazina 10, 2014, lipiški kamen, vrv, 40 x 70 x 20 cm Foto: arhiv OGP velika.« Podobno, kot vsa leta pred tem, je bil izbor umetnikov prepuš čen presoji posameznega likovnega kritika in omejen zgolj s prostorski mi zmogljivostmi velenjske galerije. Dejstvo, da na razstavo niso vklju čeni vsi ustvarjalci, ki so bili pomembni za novejše kiparstvo, avtor uvodnika pojasnjuje z namero organizatorjev, da ohranijo pluralizem, »značilen za pretekle razstave in ki kot takšen seveda ne more biti zado voljujoč za vse. Hkrati pa smo upoštevali predvsem kakovost razstavlja jočih, kar je prepoznavno tudi v letošnjem izboru, kjer sodeluje največ avtorjev doslej. Slednje nam je lahko v spodbudo za naše sodelovanje v naslednjih letih,« je zaključil predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov, dr. Boris Gorupič. Foto: osebni arhiv Mirko Bratuša, Slovenski likovni kanape, 2000, bron, tekstil, les, 125 x 186 x 95 cm 2 Kritiki: Aleksander Bassin, Mario Berdič, Majda Božeglav Japelj, Damir Globočnik, Boris Gorupič, Monika Ivančič Fajfar, Milena Koren Božiček, Marko Košan, Nataša Kovšca, Vesna Krmelj, Maja Marinkovska, Goran Milovanović, Tatjana Pregl Kobe, Iztok Premrov, Dejan Prša, Sarival Sosič, Petra Vencelj, Tomislav Vignjević, Milena Zlatar Avtorica obsežne kiparske razstave je mag. Milena Koren Božiček, kustosinja Galerije Velenje. ❚ dr. Majda Božeglav Japelj Hommage à Tisnikar Zbirka Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Jože Tisnikar, Mirsad Begić, Zdenko Huzjan, Valentin Oman, Zoran Mušič, Bogdan Borčić, Vladimir Veličković, Herman Pivk, Roberto Kusterle, Dragiša Modrinjak Mestna galerija Piran in Galerija Loža Koper Odprtje: petek, 8. april 2016, ob 19.00 8. april—22. maj 2016 S sodelovanjem Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec S amouki slikar Jože Tisnikar (1928–1998) je eno izmed najbolj prepoznavnih imen slovenskega modernega slikarstva po drugi svetovni vojni. Rodil se je leta 1928 v Mislinji pri Slovenj Gradcu. Leta 1951 se je zaposlil v bolnišnici v Slovenj Gradcu kot bolničar in tam je nato leta 1955 naslikal prvo značilno sliko, s katero je pritegnil pozornost V keltskem svetu je tisa pogrebno drevo in tudi najstarejše med drevesi. Njeni sadeži so strupeni … Ime je dala tudi nekaterim irskim kraljem. Njen les je trd, zato so iz njega izdelo vali kopja in ščite. Tudi apokaliptično kolo druida Moga Ruitha je bilo narejeno iz tisovine … Etimološko bi lahko tudi v imenu Tisnikar iskali korenine in približevanja temu skrivnost nemu drevesu, tako kot tudi pomene njegove posebne poetike … Milena Zlatar kljub temu pa z neizrekljivo plemenitim občut kom zremo v izpraznjene pokrajine, poseljene s figurami, iz katerih je že zdavnaj odteklo ra doživo življenje. Izgubljene in nemočne, hkrati pa grenkobno presvetljene z žarkom upanja, ki se obupno prebija skozi koprenasto nebo, se kažejo kot sence slehernika, potopljenega v obzorje zemeljskega sveta. Življenje Jožeta Foto: Arhiv KGLU Slovenj Gradec Roberto Kusterle, Hommage Tisnikarju, 2007, fotografija na platno, 90 x 205 cm rije z naslovom Hommage á Tisnikar, ki jo je zasnovala umetnostna zgodovinarka in tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlata. V spomin na velikega slikarja združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Galerija hrani izbor del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, ki nazorno ilustrira Tisni karjev razvoj, prepoznavne teme njegovega sli karstva in izpostavlja značilno eksistencialno napetost njegovih podob, s katero ga lahko postavimo ob bok številnim avtorjem sorodne likovne poetike doma in po svetu. V tem smislu je Koroška galerija likovnih umetnosti za gosto Jože Tisnikar, Rojstvo in smrt, 1975, olje, tempera na platno, 162 x 130 cm Jože Tisnikar, Avtoportret z vrano, 1998, olje, tempera na platno, 116 x 89,5 cm vanje v galeriji Zittadella Spandau v Berlinu leta 2001 pripravila veliko razstavo Tisnikarje vih del, ki so bila postavljena v vznemirljiv dialog s kiparskimi deli Mirsada Begića. Med sebojno dopolnjevanje poudarjeno eksistenci alističnega Begićevega kiparstva z deli tedaj že pokojnega slikarja je bil tako močno in vzne mirljivo, da je spodbudilo projekt stalne zbirke Hommage á Tisnikar, ki se odtlej dopolnjuje tudi z deli drugih slovenskih in tujih umetnikov. Begić je pozneje ustvaril še bronasto obeležje, ki je Tisnikarju v spomin postavljeno na glav nem slovenjgraškem trgu v starem mestnem jedru pred galerijo. V času snovanja spomeni Mirsad Begić, Hommage Tisnikarju, 2001, bron, 22 x 137 cm ravnatelja slovenjgraškega Umet nostnega paviljona akad. slikarja Karla Pečka. Ta ga je odtlej dejavno spodbujal na vznemirljivi umetniški poti. Bolnišniš ko okolje, zlasti travmatično vzdušje pro sekture, kjer je delal kot obdukcijski pomoč nik, je v naslednjih letih izoblikovalo njegov poseben in prepoznaven likovni svet. Leta 1958 je prvič samostojno razstavljal, v tujini (v Avstriji) že leta 1963. Leta 1969 je za raz stavljeni opus prejel nagrado Prešernovega sklada. Sledila so desetletja uspešnega uveljav ljanja na domačem in mednarodnem likovnem prizorišču. V ozadju vsake Tisnikarjeve podobe je res nična zgodba iz življenja, njegovega ali pa iz življenja tistih, ki jih je v letih svoje ekstrava gantne službe v prosekturi pospremil na zadnji poti. Toda travmatski naboj teh človeških dram je Tisnikar znal povzdigniti v sfero univerzal nih simbolov. Predanost ustvarjanju in instink tivna zavezanost izbranemu motivnemu svetu je kljub pomanjkanju klasične slikarske izo brazbe, vendar ob osupljivem tehnološkem znanju, rodila podobe, ki so na svoj poseben način popolne. Napolnjene so z vedno enako, pridušeno, irealno in tesnobno atmosfero, Zdenko Huzjan, Varuh gnezda, 2002, olje na platno, 70 x 50 cm Tisnikarja se je končalo leta 1998 v tragični prometni nesreči ravno v času, ko je z veliko retrospektivno razstavo ob jubileju sedemde setletnice v slovenjgraški Koroški galeriji li kovnih umetnosti doživel največji triumf svoje umetnosti. Samosvoja, neponovljiva in nepo snemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence pa je tudi poslej ostala neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške gale 3 Herman Pivk, Mojster Tisnikar, 2007, fotografija, 137 x 156 cm ka pa je ustvaril tudi serijo majhnih glinastih osnutkov, t. i. bozzettov, s katerimi je ilustriral študijski proces. ❚ Marko Košan (kustos razsta ve iz Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec) Marko Jakše & Mitja Ficko Potenciali, talenti in pacienti Foto: Boštjan Lah Slike Monfort Portorož Odprtje: petek, 14. april 2016, ob 19.00 14. april—5. junij 2016 Hrbtna stran slikarstva: dvoedinost Jakšetove in Fickove podobe P red nami so podobe, ki jih gledamo in beremo na dva načina, v dveh pomen skih /pra/ravninah. Ta dvojnost slike pa v resnici ne podvaja našega pogleda in doživetja, ki je temeljno za vsako razumeva nje umetniškega dela, temveč nasprotno združi in prilasti slikarski tekst – teksturo, tkanje – Zgoraj: Amor omnia vincit, 2014–15, olje na platno, juto, les, 170 x 568 cm Bonaca, 2014–15, olje na platno, 295 x 535 cm Foto: Boštjan Lah Sergej Kapus Futur antérieur Slike Futur antérieur I, 2015, akril na platno, 88 x 300 cm Galerija Loža Koper, 4.—27. marec 2016 S Foto: Arne Brejc opostavitev in povezava novih slik Sergeja Kapusa z nekaterimi izbranimi starejšimi deli ni razumljena kot eno stranska perspektiva, ki slikovni dogo dek vzpostavlja znotraj linearnega časovnega okvirja. Futur anteriéur je čas predhodnosti in prihodnosti. Ne označuje kronološke linear nosti, ampak je aktiviran z anticipacijo. Za Kapusa je dogodek slike pripetljaj, ki je temporaliziran naknadno, v modusu futur antérieur, preteklega prihodnjika. Ni ga mo goče utemeljiti vnaprej, temveč »bo bil uteme ljen«. Slikovna pravila so tudi sama vseskozi v nastajanju, ne igrajo vloge vzroka ali končne reference slikarskega dela, se v resnici šele sestavljajo, oz. kot pravi Hegel: »preverjanje ni le preverjanje vedenja temveč tudi njegovega merila«. Labirinti in različni časi so prisotni tudi v starejših delih. Slikovna površina je vselej pre plet različnih časovnih razsežnosti in krivulj, dogodek slike je podvržen rezom, prelomom, razcepu in prekinitvam močnih barvnih kon trastov, pri čemer je velika nevarnost, da slika razpade. Z natančno in premišljeno organizi ranostjo avtor doseže, da rezi in prelomi po stanejo spoji, iz celote pa vznikne podoba, ki ni nikoli vnaprej določena. ❚ 4 Sergej Kapus (1950) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. Razstavljati je začel leta 1975. Je avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu, ki jih je publiciral v re vialnem tisku in razstavnih katalogih. Leta 1991 je v Moderni galeriji v Ljubljani organiziral raz stavo Podoba in snov, ki je predstavljala pregled slovenskega visokomodernističnega slikarstva sedemdesetih let. Leta 1998 je v založbi Moder ne galerije v Ljubljani izdal monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku. Leta 1999 je v okviru progra ma Narodne galerije v Ljubljani pripravil razstavo Jožef Petkovšek, Podvojene slike. Leta 2000 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje umet niških del in ga leta 2001 habilitirala za docenta za slikarstvo, leta 2010 pa je postal izredni pro fesor. Leta 2002 je imel veliko retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 1992 do 2005 je sodeloval na Pedagoški fakul teti v Ljubljani, kjer je predaval o moderni umet nosti, od leta 2005 pa predava na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Imel je več samostoj nih razstav in je sodeloval na številnih skupin skih predstavitvah, nazadnje na Magiji umetno sti. Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968–2013 v Vili Manin (Passariano, Italija). Foto: Boštjan Lah no površino in avtorjevo sporočilo. Tradicional no gledanje je enosmerno, dobesedno in ulovi le videz, se pravi le privid slikovnega zastora. Simbolno branje, ki ga gledalec običajno ne pozna, šele odkrije smisel slike, ki je tuj miš ljenju, ki vztraja pri očitnosti podobe. Zato je treba preskočiti, odriniti tradicionalno razume vanje slikarstva, načine gledanja, ki so vnešeni v zavest od zunaj kot neka apriorna urejenost likovnih segmentov, ki jih mora vsaka dobra slika vsebovati. Potrebna je subverzija, ki nas popelje globlje v elementarnost slikanja in v Z neba v nebo, 2015, olje na platno, 312 x 281 cm z našim lastnim v neki skupni, duhovni, likovni interferenci. Oblike, barve in naslikani dogo dek so zunanji predmet doživetja; njihov po men poiščemo v sublogični strukturi, kamor nas še posebej sili perspektiva, četudi ni takoj očitna in razvidna. Pod površino se razkrijejo odnosi, ki nam pomagajo odstreti – likovne – učinke površine, tj. efekte vsiljenega smisla. Gledalec vidi, bere /le/ površino slike, ki je tako docela skrčena na platno, na ekran podo be. Njegovo razumevanje se potopi v sistem slikovne govorice in širše: v krogotok in kodeks zgodovinskih in umetnostnih vrednot. Kako zato vstopiti v telo slikarstva, v Jak šetove, v Fickove podobe? Kako prodreti v nje govo avtonomnost, v pristno govorico slike? Vsekakor z ustreznim branjem, ki dešifrira nje Keks, 2016, olje na platno, 250 x 190 cm odkritje mehanizmov, ki več ne temeljijo v za povedanih, vnaprej določenih načinih poslika ve, naj bodo avantgardni, visokomodernistični ali pa postmoderni. Slikar, zdaj Eden v Doj(n)em, zdaj združen, spet in vpet v jeEden (Il y a Un) nas s tem pri Brina Torkar Roža ljubezni Slike Galerija Meduza Koper, 18. marec—29. april 2016 V sodobni likovni produkciji, ki je zelo raznolika v formalno tehnoloških in trendovskih usmeritvah, Brina Torkar hote ohranja klasični pristop v obravnavanju slikarske površine kot prostora za skrajno intimno izpovedovanje. To njeno Resnična ljubezen, 2015, akril na platno, 150 x 300 cm Foto: arhiv Brine Torkar sili, da se odrečemo opazovanju površine, ki je lahko le izhodišče, začetna točka za naš vbod v njeno snovnost. Liki na platnu seveda niso brez pomena. Naivnega gledalca prav takšna (ne)pripovednost odbije. Ko naš vid predre tkanino, ki ga loči od skrivnosti sporočila, sto pa gledalec v prostor, v katerem pojasnjuje in odseva rudimentarne skušnje, zavestne ali ne zavedne. In prav zato so te oblike na Fickovih in v Jakšetovih podobah: nekakšne »rane« in »očesca-gube« … v resnici leče, drobnogledi in zrcala, brez pozrcaline. Pomen in vloga slike sta v introspekciji, ki je vedno dialoška in nikoli ni obstajala zunaj vezi avtor-in-gledalec. V robo vih tega novega slikarstva se oblikuje temeljni odnos v dvogovoru, ki je naš lastni govor: od boj slikovnega in našega in njunega telesa. Ko vid odstira opno neposredne površine, ki že v predstavljenem dogodku razbije vsak poudarjen smisel, stopamo v simbolni prostor. V njem se odluščijo pomeni, ki so prilepljeni na sliko in v naš pogled. Zdaj se začenja pravo gledanje; brez mask, pretiranih artikulacij. Zač ne se vdor v telo slikarstva, se pravi vraščanje, priključevanje v micelične izrastke, v množico impulzov, za sliko in v nezavednem. Simbolno branje, to mikroskopsko delo, razblini optično prevaro, saj kot zrcalo združi vse segmente vida in slikarstva v novo, »preobrnjeno« celoto. Zunanja figuralnost slik je torej /le/ nujni clair obscure, ki nas popelje globlje v kromatično telo, kjer se začne užitek. Brazde, reže, odpr tine, jaški, pege, stigme so erogene točke, ki omogočajo približevanje, da se otresemo pred sodkov in se prepustimo, da brez cenzure vsto pimo v sliko, v kateri se gledalec vidi in /po/ imenuje. – Njuno slikarstvo nikakor ni instru mentalno, zatorej tisti, ki mu ne morejo ali pa nočejo slediti, ob gledanju zgubijo vsak užitek. Simbolni red je zanje /le/ mistifikacija ali pa ga zaradi konformizma zavrnejo kot vrednost no merilo za umetnost. Od našega Pogleda je torej zdaj odvisno, če bomo to slikarstvo prav – ustrezno – razumeli. ❚ Andrej Medved usmeritev in raziskovalni odnos dokazujeta tudi diplomska in magistrska naloga. Je tenkočutna ustvarjalka in kritična opazovalka, kar ji pogojuje motivno in vsebinsko angažirano ustvarjanje: v kreativnem procesu se sooča z univerzalnimi vprašanji o človeku, njegovi vpetosti v sedanji čas in determiniranosti v vrednote, pogojene s filozofsko naravnanostjo konkretnega in širšega globalnega prostora. Mnogokrat ji prav lastne življenjske izkušnje določajo – vsaj na videz – zelo spontano-intuitivno izbiro motivov, prepoznavnih in danih v z barvami napolnjeno slikarsko polje. Ohranja figuraliko, ki je glavni nosilec nove zgodbe z vsemi vse binsko simbolnimi in pomensko večplastnimi predznaki, torej njene osebne izpovedi in njenega dialoga navzven. Tudi najnovejše slike iz let 2015 in 2016, ki so prvič predstavljene na razstavi Roža ljubezni v kopr ski galeriji, so skrajno subjektivne izpovedi, odsevajo spomine in asoci acije iz njenega življenja, ki pa s svojskimi metaforami, prav tako tudi z nekonvencionalnimi formati slikarskih podlag, postanejo posebne interpretacije univerzalnih samoizpraševanj o nikoli dorečenih vpraša njih vloge človeka v ožjem lokalnem in globalnem prostoru, v preteklo sti in sedanjosti. ❚ Nives Marvin Likovnica Brina Torkar (Jesenice, 1978) javnost in stroko že več let opozarja s samosvojo slikarsko poetiko, raziskuje in ustvarja tudi na po dročju novih medijev. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafični oblikovalec, se je leta 2002 vpisala na Akade mijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo pri profesorju Emeriku Bernardu. Leta 2005 je tri mesece študirala na National College of Art and Design v Dublinu na Irskem. Na ljubljanski ALU je diplomirala leta 2007 s temo Slika kot prostor izmenjave piktoralnih in sodobnih reprodukcijskih postopkov pod mentorstvom doc. prof. Sergeja Kapusa. Tu ravnokar končuje tudi magisterij na smeri slikarstvo. Leta 2008 je prejela študentsko Prešernovo nagrado, od istega leta poučuje in vodi slikarsko šolo Brina Torkar. Živi in ustvarja v Ljubljani. 5 Keramika Jure Zrimšek Cut Slike Galerija Herman Pečarič Piran 11. marec—2. maj 2016 Obalne galerije Piran so na Ex-temporu Piran 2015 spet podelile nagradi v obliki samostojne razstave v Galeriji Herman Pečarič. S širšim opusom se tokrat predstavljata Bianca Piva, dobitnica nagrade za najizvirnejše delo v keramiki in Jure Zrimšek, dobitnik nagrade za mladega avtorja. Minljivo in neskončno, 2014, paperclay, porcelan, žica, kovina, R 72 cm ki jo oblikuje v nemirne in na videz arhaič ne oblike s poetično vsebino, ni naključna. “Vedno me navdihuje narava, ki je zame vir spominov, ki me usmerja in spodbuja k raz mišljanju o obstoju, o krhkosti ter o vezeh, ki združujejo bistva, povezujejo čas in tako vedno najdejo svoje ravnotežje,” je zapisala avtorica. In če ravnotežje interpretiramo kot željo po popolnosti, so njene skulpture po polne; še posebej tiste iz porcelana, nastale v zadnjih letih. Krhek kiparski material s svojo prosojnostjo omogoča prehajanje svet lobe, ki, tudi simbolno, poglablja notranjo vsebino in jo spaja z zunanjim dogajanjem. Zračnost povečuje obdelava porcelanastih površin z ritmičnim nizanjem likovnih zna kov, odprtin in delcev iz različnih snovi, ki harmonično dopolnjujejo enostavne oblike kroga, obroča ali stožca v subtilne, izpove dno večplastne skulpture. Ob tem izstopajo najnovejša keramična dela, med katerimi je tudi lansko leto nagrajena skulptura z na slovom Ujeta narava. Pri raziskovanju svet lobnih učinkov in prehodov je v nova dela vključila svetlobna telesa, ki dajejo porcela nastim objektom novo razsežnost. Bianca Piva je od leta 2005 sodelovala na številnih skupinskih razstavah in natečajih keramike ter bila večkrat nagrajena. Nekaj krat se je udeležila tudi piranskega medna rodnega ex-tempora keramike in leta 2010 prejela grand prix, ki ga podeljujejo Obalne galerije Piran. ❚ TS Jure Zrimšek (Ljubljana, 1984) je medna rodno žirijo likovnih kritikov prepričal z za nimivim motivom. V sliki manjšega formata, ki jo je naslovil Like a Captain, je namreč znal povezati neobičajne situacije, saj se raketa in neznani leteči krožnik na slikar skem zaslonu pojavljata v nedefiniranem odnosu do lagodno ležeče figure v ospredju. »Umetnik je«, po mnenju poznavalcev, »znal izrabiti tudi odsotnost barve, da je opazo valcu olajšal svobodo povezovanja namiš ljenih realnosti«. Podobne vsebinske zago netke opredeljujejo tudi dela, ki jih je avtor izbral za svojo osebno razstavo z naslovom Cut v piranski galeriji Hermana Pečariča. Zrimšek, ki je na ALUO diplomiral leta 2013 pri prof Marjanu Gumilarju, je že med študijem v svoj razstavni itinerarij vpisal sodelovanja na nekaterih skupinskih razstavah. Taka je bila razstava študentov ljubljanske akademije v Galeriji Alkatraz, Vstop – slikarska razstava ALUO, in udeležba na Transform festivalu v Solunu leta 2012. Nedvomno pa med vsemi izstopa uvrstitev njegovih del na razstavo nominirancev za Za otroke in odrasle z Downovim sindromom ter z drugačnimi potrebami že tretjič v Piranu Likovne ustvarjalnice: Galerija Herman Pečarič Piran in Gledališče Tartini Piran (3. in 4. marec 2016) Razstave: Pomorski muzej Sergej Mašera Piran (21. marec—8. april 2016) Pretorska Palača Koper (11.—30. april 2016) Sklad Mitje Čuka Opčine pri Trstu (maj 2016) Organizatorji: Center za korekcijo sluha in govora Portorož, Obalne galerije Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera Piran V Galeriji Herman Pečarič in v Gleda lišču Tartini so 3. in 4. marca poteka le celodnevne likovne ustvarjalnice: mentor slikarske je bil akademski slikar Gani Llalloshi, keramične pa Apolonija Krejačič. Udeleženci – okrog 50 jih je bilo – so bile osebe z drugačnimi potrebami različnih starostnih skupin iz vse Slovenije in zamejstva, letos so se jim prvič pridružili učenci in učitelji Riverside School iz Londona in učenci OŠ Luci ja. Namen projekta je spodbujanje kreativnosti, integracije in zlasti senzibiliziranje najširše jav nosti v preseganju predsodkov do drugačnosti. Projekt in ustvarjena dela bodo predstavljeni na treh razstavah: 21. marca – na Svetovni dan Downovega sindroma bodo odprte razstave v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, aprila bodo na ogled v Pretorski palači v Kopru in v maju še v Galeriji Sklada Mitje Čuka na Opči nah pri Trstu. Projekt ArtDownUp podpira Občina Piran, udeležence je pozdravil gospod Peter Bossman, župan Občine Piran. ❚ NM Like a Captain, 2015, olje na platno, 50 x 50 cm prestižno nagrado Essl Art Award CEE 2013 v prostorih Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani, saj gre za predstavi tev, ki mladim ustvarjalcem zagotavlja med narodno prepoznavnost in jih spodbuja k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtor je za svoje delo prejel že nekaj pomembnih priznanj in nagrad, med drugim tudi priznanje za posebne dosežke v študijskem letu 2013/2014, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani. Raz pon njegovih raziskovanj na področju likov ne ustvarjalnosti zajema tudi ilustracijo, saj je v sedemletni praksi podpisal že več kot 9.000 manjših ugankarskih ilustracij. ❚ MBJ 6 Foto: Arhiv CKSG Portorož Bianca Piva (Anguillara Veneta, Padova, I talija) je po srednješolskem likovnem izo braževanju končala študij psihologije in raz iskovala predvsem vlogo likovnega ustvar janja otrok v terapevtske namene. Izkušnja pedagoško-terapevtskega dela v ustvarjalnih delavnicah z najmlajšimi jo je zaznamovala tudi pri lastnem ustvarjanju, ki se mu inten zivno posveča od leta 2000. Izbira naravne ga, prvobitnega materiala, kot je keramika, Projekt ArtDownUp Foto: Arhiv CKSG Portorož Bianca Piva Au bord de la vie Fotomorgana 6 Fotografije Galerija Meduza Koper 21. januar—11. marec 2016 Cikel razstav Fotomorgana je predstavitev del fotografinj in fotografov mlajše gene racije iz Slovenije. Zasnovan je dinamično, tako da se v izboru vsakokratne razstave menjujejo umetniki, pa tudi posamezna dela, zlasti iz serij v nastajanju. Maraveetherapy 2015. Vsakdanji kruh Špela Volčič in Marko Lipuš Fotografije Galerija Loža, Koper 29. januar—28. februar 2016 V tokratni Fotomorgani 6 se je z manjši mi serijami fotografij predstavilo šest umetnic in umetnikov. Fotografije so nastale v zadnjih letih, nekatere pa smo prvikrat videli na tej razstavi. Te konceptu alne fotografije pokažejo resničnost na druga čen način. Marko Lipuš, fotografije iz serije Scratsches Food Hold and Break Out K Maša Lancer Jernej Skrt pozabljene in nenaseljene morske obale v seriji Hoja po robu (Obale Jadranskega mor ja) hkrati izostruje in zamegli, poudarja in pri kriva, poskuša ujeti intuitivno podobo idilične ga sveta, ki ni idiličen, stik znanega z neznanim. Boštjan Pucelj v seriji Zbogom s posnetki po vsem običajnih in nezaznamovanih delov sko raj idilične krajine predstavi mesta, kjer so ljudje s samomorom dovršili svoje življenje. Tanja Verlak v seriji Polnoč v Mumbaju lovi ne ulovljivo – skrivnostno in ezoterično; v posnet ku zabeleži fenomen, ki bi sicer ostal neopažen, fotografija pa ga naredi vidnega. Mirta Kokalj se v seriji Saints zgleduje po krš čanskih verskih podobicah, na njih pa sama nastopi s prepoznavno – včasih že vsiljeno – identiteto ženske v sodobni družbi ter z zna čilnimi in izpostavljenimi atributi, humorno, a skoraj alegorično. Špela Volčič v seriji Fuscum subnigrum z umet nimi cvetovi množične kitajske proizvodnje rekonstruira po naročilu naslikane, razkošne in dragocene baročne šopke nizozemskih boga tašev; opozarja na minljivost, vidik bogastva in na vlogo umetnosti. Maša Lancner v seriji Med svetovoma zabeleži povsem običajne prizore iz življenja talentirane plesalke, ki pa se razlikuje od večine, saj ima ge netsko okvaro – Downov sindrom. ❚ Denis Volk onec januarja smo v koprski galeriji Loža odprl četrti in zadnji dogodek projekta Maravee Therapy, kuratorke Sabrine Zannier. Festival likovnih in drugih dogodkov se je pričel julija 2015 v Pordenonu, v Italiji. Po uvodnem gledališkem dogodku, na katerem so sodelovali italijanski igralci (Claudia Contin Arlecchino in Ferruccio Merisi), so sledile razstave na Gradu Susans v Majanu, kjer je izstopal opus znane francos ke body umetnice Orlan. Dela Carole Feuerman pa je s svojo osebno razstavo napolnila pro store palače Elti v kraju Gemona del Friuli (na ogled je do 21. februarja). Razstava Vsakdanji kruh, ki je predstavila fotografije dveh umetni kov, Špele Volčič in Marka Lipuša (kustosinja Majda Božeglav Japelj), je bila zadnja predsta vitev, 14. edicijo Maravee pa letos zaključuje gledališka predstava Shakespearovega Viharja v režiji Jake Ivanca v Gledališču Koper. Zadnja beseda festivala Maravee bo spomladi prepuščena Viharju, predstavi Gledališča Koper v režiji Jake Ivanca. Z uprizoritvijo Viharja (1611), zadnjega in najkrajšega Shakespearo vega dramskega besedila, in zagotovo enega njegovih najbolj poetičnih, saj združuje prvine tragedije, romantične komedije in pravljičnosti, v Gledališču Koper združujemo dve zgodbi, dva svetova, dve časovni dimenziji: Shakespe arjevo pravljično igro o milanskem vojvodi Pro speru in njegovi zdaj odraščajoči hčeri Mirandi, ki sta se, pregnana iz Milana, po brodolomu rešila na osamljen in neobljuden otok, ter več krat izpričano in opisano zgodbo o koprskem gledališkem duhu, ki se ujet v zidove gledališ kega poslopja, podobno kot Shakespearov Ariel (ki je »uprizoril« vihar in ponagajal Prospero vim nasprotnikom) rad pozabava nič hudega slutečimi ustvarjalci predstav. Zgodba o kopr skem duhu bo v Shakespearovo pravljično Špela Volčič, fotografije iz serije Panis Nostrum Naslov razstave Vsakdanji kruh – aluzija na tematiko hrane in njenih večplastnih interpre tacij –, skuša obenem usmeriti pozornost tudi na vedno bolj izraženo nujnost po vsakodnevni potrebi po oblikovanju naše zunanje, fizične, podobe z nadzorovanimi ritmi vključevanja telesa v različne oblike gibanja in športnih ak tivnosti. V prostorih koprske Galerije Loža sta se na omenjeno tematiko soočila fotografska opusa dveh umetnikov, Špele Volčič in Marka Lipuša. Statična vsebina fotografij Špele Volčič, ki vzpostavlja dialog med portretiranci in rein terpretacijo njihovega videza v podobi izbranih oblik kruha, se sooča z gledališko dinamiko fotografskih »praskank« Marka Lipuša. Ob večletnem sodelovanju Obalnih galerij Piran se je s svojo predstavo v tokratni ediciji Maravee pridružilo tudi Gledališče Koper. 7 omedijo v prevodu Otona Župančiča igrivo k vstopala z dokumentarno-igranim video zapi som in osnovnega dogajanja ne bo le podprla, komentirala in nadgradila, temveč bo poskuša la odgovoriti tudi na vprašanje o bistvu gleda lišča: Ali sploh še verjamemo gledališču? Še verjamemo čarovniji predstave? Pritrdilen odgovor je prepuščen invenciji ustvarjalcev najrazličnejših oblik sodobnega umetniškega izraza tega multimedijskega festi vala, ki spodbuja spreminjanje vsakdanjosti v nepozabne trenutke odmaknjene pozabe, sanjarjenja in čudenja, povzetega že v samem naslovu, imenu, prireditve. Beseda MARAVEE namreč v različnih jezikih in narečjih pomeni čudež / meraviglia / wundern / kaka na lipa čüdna rič / marvel / maravea. ❚ dr. Majda Božeglav Japelj Videli smo Štiri desetletja najstarejšega umetniškega sejma v Italiji Arte Fiera Bologna Organizatorji so ocenili, da je bila letošnja bolonjska Arte Fiera v znamenju presežkov. Na sejmu je sodelovalo 222 razstavljavcev (od tega 190 galerij), 58.000 obiskovalcev si je ogledalo 2.000 razstavljenih umetniških del. B olonjska manifestacija je prva v vrsti sejemskih dogodkov na trgu moderne in sodobne umetnosti v Italiji. Ob pri ložnosti pomembne obletnice, štiride setih let aktivnega delovanja, so organizatorji pripravili obsežno razstavo z naslovom Arte Fiera 40. Kustosa razstavnega projekta, tudi direktorja bolonjskega sejma, Giorgio Verzotti in Claudio Spadoni sta jo razdelila na dva vse binska sklopa. Prvi, z naslovom Galerijski pogled na italijansko umetnost, v razstavnih pro storih Nacionalne pinakoteke ponuja (na ogled je še do 27. marca 2016) umetniško selekcijo galerij, ki so sooblikovale podobo tega sejma v preteklih desetletjih, drugi, poimenovan Zgodovina neke zbirke, pa v Muzeja moderne umet nosti (MAMBO) zaokroženo predstavlja dela umetnikov, ki jih je muzej odkupoval na bo lonjskem sejmu v preteklih letih. Na njem ne manjkajo nesporni protagonisti obdobja šest desetih let, prisotna pa je še vrsta uglednih avtorjev, do tistih, ki so zaznamovali pozna devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Ob njih se pojavljajo predstavniki novih generacij, katerim je ta umetniški sejem v zadnjih letih še posebej izjemno naklonjen. Praznična izvedba sejma je bila tudi izziv za povabljene galerije, da na svojih razstaviščih predstavijo dela umetnikov Under 40. Posebna komisija v sestavi svetovno znanih kritikov kuratorjev in direktorjev pomembnih medna rodnih galerij in muzejev (Francesco Bonami, kurator; Luca Lo Pinto, kustos Kunsthalle, Dunaj; Laura Carlini Fanfogna; direktorica Istituzione Bologna Musei; Giacinto Di Pietran tonio, direktor GAMEC, Bergamo; Hou Hanru, direktor MAXXI, Rim; Andrea Bellini, direktor, Centro d’Arte Contemporanea, Ženeva; Alberto Salvadori, direktor Museo Marino Marini) je med njimi izbrala dela štirih umetnikov, ki so bila kasneje prenesena v prostore Nacionalne Pinakoteke. Bogato ponudbo umetniških trendov na sej mu Main Section so zastopala dela klasičnih italijanskih mojstrov (Giacomo Balla, Giorgio Foto: Marjan Vrabec Nočni obiskovalci dogodkov na Art White Night so imeli priložnost videti tudi delo umetnika Nicola Samorìja, ki je svojo skulpturo v carrarskem marmorju ustvaril za secirno mizo v Teatro Anatomico dell’Archiginnasio, nekdaj sedež bolonjske univerze, v historičnem jedru Bologne. Aleksij Kobal Dobitnik nagrade Prešernovega sklada 2016 Za razstavi Nocturno v Obalnih galerijah Piran (razstavišče Monfort Portorož, 2012) in Območje zajetja v ljubljanski Bežigrajski galeriji Foto: Marjan Vrabec de Chirico, Giorgio Morandi …) in protago nistov svetovnega umetniškega trga (Lucio Fontana, Albetro Burri, Emilio Vedova, Piero Manzoni, Michelangelo Pistoletto, Mario Schi fano …). Seveda niso umanjkale mednarodne ikone, kot na primer Pablo Picasso, Yves Klein, Joseph Kosuth, Joan Miro‘ ali Hans Hartung, in seveda akterji sodobne umetniške scene (Daniel Buren, Rebecca Horn, Ai Weiwei, Jaume Plensa …). Znotraj ostalih treh sekcij, Solo Show, Novi predlogi, Sekcija fotografija, se je zvrstila serija predstavitev pomembnih galerij in umetniških osebnosti. Sejemski prostori so ponujali tudi razvejan spremljevalni program Conversation, posvečen razvoju umetniškega trga oziroma srečevanju z zbiralci in strokovnjaki s področja moderne in sodobne likovne umetnosti. Živahen umetniški utrip so lahko merili tudi obiskovalci samega mesta, ki so v sobotni noči, Art White Night, imeli na voljo kar 140 različnih razstav in dogod kov. S tem je Bologna utrdila primat glavnega italijanskega mesta moderne in sodobne umet nosti v času sejma. ❚ dr. Majda Božeglav Japelj O ba ciklusa prepričata s specifičnim in angažiranim Kobalovim avtor skim izrazom, pogojenim s senzibil nim in skrajno intimnim izkušanjem, doživljanjem ter videnjem vsakdana. V meta forični slikarski govorici analizira posamezni kovo in globalno družbeno situacijo, zlasti pa aktualno stanje duha. Njegovi urbani pejsaži so torej svojevrstni psihogrami, večplastno izpovedni s skrivnostno občuteno simboliko, ki angažira slehernega izmed nas. Umetniku iskreno čestitamo. ❚ Foto: arhiv OGP 8
© Copyright 2024