1. No category

Gledališče Tartini Piran
Monfort Portorož
Piranski dnevi
arhitekture
Galerija Loža Koper
Maravee Anima
Galerija Meduza
List of Yellow Pages
and Nothing but Sunflowers
❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚
❚ Letnik XI ❚ Številka 5 ❚ November 2013 ❚
❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚
Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA
31. mednarodna arhitekturna
konferenca
Gledališče Tartini, Piran, 23. november 2013
Odprtje razstav ob 19. uri v razstavišču
Monfort
P
redzadnjo soboto v novembru bo
v gledališču Tartini v Piranu pod
­častnim pokroviteljstvom predsednika
RS Boruta Pahorja potekala že 31.
mednarodna arhitekturna konferenca Piranski
dnevi arhitekture. Spremljala jo bodo odprtja
štirih spremljevalnih arhitekturnih razstav,
med njimi najpomembnejša razstava za
­nagrado Piranesi 2013. Odprtja razstav bodo
ob 19. uri v razstavišču Monfort. Konferenca
se bo ob 20. uri zaključila s tradicionalno po­
delitvijo priznane mednarodne arhitekturne
nagrade Piranesi.
Tema Etika arhitekture
Lanskoletni 30. Piranski dnevi arhitekture
so se spraševali o brezčasnosti Vitruvijanskih
paradigm – utilitas, firmitas, venustas. Etika
arhitekture, ki sloni na teh temeljih in obrav­
nava arhitekturo kot umetnostni in trajnostni
princip, je samoumevno nadaljevanje. Zadnji
dve desetletji se je arhitektura, podobno kot
ostali segmenti umetnosti, ukvarjala pred­
vsem z estetiko in sama s seboj. Polarizirala
je svoj umetniški in inženirski princip ter
zato po­stajala vse bolj bahava, samozadostna,
neuporabna. Šele globalna kriza je ponovno
prebu­dila njeno socialno občutljivost, anga­
žiranost in ekološko odgovornost. Kakšno
družbeno vlogo in pomen ima arhitektura?
Kateri so ­njeni potenciali, da postane
vitalno družbeno in komunikacijsko orodje?
Kakšno odgovornost nosi pri tem arhitekt?
O tem bodo raz­pravljali 31. Piranski dnevi
arhitekture.
Taisto H. Mäkelä
Program
6 predavanj _ 10 predavateljev
❚
❚
❚
❚
❚
❚
T aisto H. Mäkelä_Denver
Francisco Cifuentes_Palma de Mallorca
Špela Videčnik, Rok Oman_ofis_Ljubljana
Stefano Gri, Piero Zucchi_GEZA_Videm
Kevin Carmody, Andrew Groarke_CARMODY GROARKE_London
Josep Camps, Olga Felip_ARQUITECTURIA_Girona
2 študentski predstavitvi
❚Ž
iga Rošer_Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
❚ Sara Hočevar_Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo &
❚ Daniel Mikolashek_University of Florida, School of Architecture_
Vicenza Institute of Architecture
4 arhitekturne razstave
❚
❚
❚
❚
iranesi 2013
P
Brainpark Litostroj 2012–2013
Potniški terminal Koper in navezava na staro mesto
Opeka je lepa
1 podelitev mednarodne nagrade Piranesi
❚N
agrado bo izročil akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika
­Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
❚ Skulptura za nagrado Piranesi je delo mednarodno priznanega kiparja
Jakova Brdarja.
OFIS
Francisco Cifuentes
Olga Felip
2
Prireditve
Petek, 22. november 2013
Pretorska palača, Koper
12.00
❚ Potniški terminal Koper in navezava
na staro mestno jedro
Razstava mednarodne študentske delav­
nice FA, Univerza v Ljubljani, GSoA,
­University of Florida
Sobota, 23. november 2013
Monfort, Portorož
19.00
❚ Piranesi 2013
Mednarodna arhitekturna razstava.
Slovesni nagovor: Peter Bossman, župan
Občine Piran
Otvoritveni govor: prof. Miloš Florijančič
❚B
rainpark Litostroj 2012–2013
Študentska razstava
Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani,
seminar Perović
❚O
peka je lepa
Wienerberger: Opekarna Ormož
Mednarodna arhitekturna razstava
Otvoritveni govor: direktor Božo Černila
Maravee anima.
Anima Mundi
fotografije, instalacija, video
Galerija Loža, Koper
6. december 2013–12. januar 2014
Otvoritev: petek, 6. december 2013, ob 18. uri
Z
razstavo – Anima Mundi, duhovnost
od vrhuncev do vsakdanjosti, kot spomin na prvo svetovno vojno – se Obal­
ne galerije Piran ponovno vključujejo
v projekt Maravee, ki si ga je pred dvanajstimi
leti zamislila italijanska umetnostna kritičarka
Sabrina Zannier. Pod okriljem društva Maravee
(Associazione Maravee) in ob podpori urada za
kulturo Furlanije-Julijske krajine (Assessorato
alla Cultura della Regione Fruli Venezia Giulia) ter podjetja Gervasoni, se projekt odvija na
različnih lokacijah te pokrajine z namenom
spodbujanja tam delujočih italijanskih in tujih
likovnih umetnikov.
Tokrat se je projekt Maravee Anima soočil s
kompleksno tematiko duhovnosti, ki jo med
svetim in profanim simbolično ponazarja gor­
ska pokrajina. V vseh kulturah sveta se ta
predstavlja kot svojevrstna vez med telesnostjo
in duhovnostjo, ki pa v času prve svetovne voj­
ne postane polje krvavega spopada med naro­
ki duhovnost zaznava skozi globoko občutenje
kraja, kjer se njegovo dojemanje sublimne na­
rave prepleta z vsakdanjim. Izčiščen slog nje­
govih fotografij, mojstrsko uravnotežen v kom­
pozicijskem rezu, ponuja resničnost brez
hladnih tehnoloških mahinacij. Fotografije so
potopljene v kontemplativno avro, a razkrivajo
tudi krajinske posebnosti. V doživljanju celote
dojemamo simbolično duhovnost, razpeto med
svetim in posvetnim, med odnosom do svetni­
škega in notranjim iskanjem, razvidnim v od­
nosu do sveta.
Tudi v avdiovizualni instalaciji After the silence Mirjane Batinić in Sanje Kuveljić razbira­
Elio Ciol, Sneg in megla v Chimolaisu
19.30
❚ Podelitev nagrade Piranesi 2013
Nagrado bo izročil akad. dr. Boštjan Žekš,
svetovalec predsednika Republike Slovenije
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
20.00
❚ Večerno druženje s hladno toplim bifejem
in glasbo. Arhitekturne okuse bo razvajal
chef Borut Jovan
V času konference bo razstavišče odprto
od 9.00 do 21.00, v nedeljo, 24. novembra
od 9.00 do 17.00. Razstave bodo na ogled
od 23. novembra do 15. decembra 2013.
Organizacijski odbor
❚
❚
❚
❚
❚
❚
Maja Ivanič, predsednica
Lilijana Stepančič
Majda Božeglav - Japelj
Špela Kuhar
Ana Struna Bregar
Anže Koren
Informacije in prijava www.pida.si
❚ Pripravila: Maja Ivanič, predsednica
­organi­za­cijskega odbora Piranskih dnevov
­arhitekture (PDA)
Brigitte Niedermair, The Last Supper
di. Projekt je imel namen ustvariti »prizorišča
duše« (»teatro dell’anima«) z različnimi akterji,
v katerem italijanski, slovenski, avstrijski, ame­
riški, angleški in nizozemski umetniki na iz­
branih lokacijah s pomočjo fotografij, slik, in­
stalacij, video postavitev in performansov
razkrivajo emotivne scenarije.
Organizatorji so zasnovali bogat program
razstav in dogodkov. Po poletni uverturi v me­
stu Pordenone, so sledile ekskurzije z gledališ­
kimi predstavami po poteh Muzeja prve svetov­
ne vojne v Rogornu (Videm), do uradnega za­
ključka na gradu Susans (Majano pri Vidmu),
kjer si je bilo mogoče ogledati pet razstav s
spremljajočimi prireditvami. Maravee Anima si
je postavil zahteven izziv: v sodobni interpreta­
ciji je želel zoperstaviti dva, v preteklosti zako­
reninjena vidika, obremenjena z zgodovinsko
težo sakralne ikonografije in vojaškega arhiva
iz prve svetovne vojne, z namenom, da spod­
budi vznemirljiv dialog med Dušo in Vojno.
Anima Mundi je skupinska razstava videa,
fotografij in instalacije, ki raziskuje dimenzijo
duhovnosti, duše, kot poetično in mestoma
dramatično črno-belo potovanje.
Osrednje mesto na razstavi zasedajo foto­
grafije Elia Ciola, mojstra črno-bele fotografije,
3
mo dvojnost pomena. Umetnici se ukvarjata z
jezikovnimi sistemi družinske komunikacije,
raziskujeta glasove iz preteklosti, se poglabljata
v dimenzijo arhaičnega. Delo razkriva nezna­
ne, skrite, kotičke lastnega jaza, ki se spopada
s samim seboj in v odnosu do drugega. Zato,
da razgalita drugo resničnost človeške duše, ki
temelji na ponotranjenih potovanjih, v iskanju
duhovne dimenzije. Zvočne kompozicije, ki se
multiplicirajo in povezujejo kot neskončne
kombinacije, se prepletajo s podobami, fan­
tomskimi pojavami in konkretnimi telesi, v bi­
stvu postavljajo na prizorišče ritualnost preho­
dov v onostranstvo in nazaj.
Prehajanje, pojavljanje, razkrivanje in pri­
krivanje v delu Res Alba, Res Nigra Elia Caredde zarisujejo konceptualno in emotivno iskanje
duhovnosti, razpeto med vzhodom in zaho­
dom. Po eni strani avtorjevo delo kaže naspro­
tje med »belo in črno materijo«, bipolarnost, ki
zaznamuje vzhodnjaško kulturo, po drugi pa
se ne more izogniti namigom, da črpa iz antič­
ne kitajske filozofije Yin in Yang koncepta, in
fluidnega vzhodnjaškega sobivanja nasprotij
med opazovanjem dneva, ki se spreminja v
noč in noči, ki se raztaplja v dan. ❚
Sabrina Zannier in Majda Božeglav Japelj
Zadnji pričevalci
Spomini internirancev ­
italijanskih fašističnih taborišč
fotografsko-dokumentarna razstava
Galerija Loža, Koper
8. november–1. december 2013
Razstava Zadnji pričevalci, ki je bila premierno predstavljena v
Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, je poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v
fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in 1943.
Manca Juvan, Zadnji pričevalci 3: Anton Govže je očeta zadnjič videl
v italijanski vojašnici v Ribnici, od koder je bil interniran v Padovo
A
vtorice, novinarka Saša Petejan, sicer Koprčanka, fotografinja
Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle poudarjajo, da
razstava ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik,
pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil potisnjen v pozabo in
dolgo tabuiziran. Z gostovanjem intimne fotografsko-dokumentarne raz­
stave v Kopru bo Galerija Loža postala mesto spomina in poklona žr­
tvam fašističnih taborišč. Zapisi obiskovalcev razstave razkrivajo, da je
internacija zaznamovala življenja mnogih slovenskih družin in da so
spomini nanjo živi.
Razstava o internirancih v fašističnih koncentracijskih taboriščih te­
melji na avtorskih fotografijah Mance Juvan. Na fotografijah so še redki
živeči interniranci, ki so jih v internacijo poslali iz tedanje Ljubljanske
pokrajine. Spomin na internirance in posredno izkušnjo internacije po­
dajajo tudi njihovi sorodniki ali prijatelji. Razstavljen je tudi izbor ohra­
njenih predmetov iz taborišč.
Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno kakovost.
Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v
svetu, kjer smo priča novemu valu zgodovinskih študij o dogodkih med
drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v
nacističnih taboriščih. V evropskem in mednarodnem merilu je potreb­
no zapolniti vrzel o poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih ta­
borišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljan­
ske pokrajine in Primorske.
Zato je čas gostovanja razstave v koprski Galeriji Loža tudi prilo­
žnost, da preživeli fašistična taborišča ali njihovi sorodniki stopijo v
Zmago Posega
Brez naslova, 1987
istrski kamen, 100 x 824 x 360 cm
Skulptura v sklopu skupinskega projekta Štirje
elementi na simpoziju Forma viva Portorož 1987
K
o je v ustvarjanje primorskega umetnika Zmaga Posege
(1959–2009) konec osemdesetih let prejšnjega stoletja vstopil
kamen, je avtor že imel za seboj izkušnjo obdelave tega klasič­
nega kiparskega materiala. V mislih imamo njegovo zmago na
natečaju za izdelavo kamnite plastike za enega od puljskih parkov leta
1979. Skulptura je bila leta 1983 realizirana v tamkajšnjem Mornarskem
parku, kjer stoji še danes. Naslednja pomembna priložnost snovanja veli­
kih razsežnosti se je kiparju pokazala na portoroški Forma vivi leta 1987.
4
Manca Juvan, Zadnji pričevalci 5: To je del moje identi­teta,
pove nekdanja prva dama Slovenije Barbara Miklič Türk
kontakt z raziskovalkami. Želja avtoric je, da zberejo pričevanja o inter­
naciji prebivalcev slovenske Istre, Brkinov, Čičarije in Krasa in s tem pri­
spevajo k ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke, ki doslej še
niso bili zadostno obravnavani.
Materialni del razstave sta podprla Muzej novejše zgodovine Slovenije
in ZRC SAZU. Vsebinski del je prostovoljno delo avtoric Saše Petejan,
Mance Juvan in dr. Urške Strle. V Kopru so razstavo omogočile Obalne ga­
lerije Piran v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper. ❚ Saša Petejan
Priprta Likovne
vrata zbirke
depoja Obalnih galerij
Simpozij Forma viva (v nadaljevanju FV) leta 1987 je pomenil premik
v iskanju novih vsebinskih možnosti delovanja te prireditve. Po zgledu
uspešnih laboratorijsko zasnovanih simpozijev v sosednjih državah so si
skupinsko delo zamislili tudi takratni člani Umetniškega sveta FV. Prvo­
tni koncept je med drugimi predvideval ureditev vhodnega portala v ga­
leriji na Polotoku Seča, vendar je bil pozneje spremenjen. Na pobudo
igralnice Casino so simpozij prestavili v urbanizirano okolje športno-re­
kreacijskega središča portoroške Marine. Z razpisom je bil med prispeli­
mi prijavami izbran predlog kiparja Mathiasa Hietza, ki je dotlej že imel
podobne bogate izkušnje v Evropi in na Japonskem. Skupina devetih
kiparjev (Harunori Fujimoto, Masayuki Nagase in Jun Ohara, Japonska;
Mathias Hietz iz Avstrije, Bata Mariano iz Romunije, Zoltan Pal iz Ma­
džarske, Dimčo Pavlov iz Bolgarije, Zmago Posega iz Jugoslavije ter Pe­
ter Roller iz Češkoslovaške) se je pred začetkom dela seznanila z doku­
mentacijskim gradivom, na podlagi katerega je zatem izdelala maketo.
Zamislili so si kamnito interpretacijo štirih elementov: ognja, vode, ze­
mlje, zraka, ki bi na trikotni lokaciji povezovala Portorož s parkom
skulptur na Seči. V abstraktnih ponazoritvah so ustvarjalci v skulpturah
poudarili temeljne pomenske vrednosti posameznih elementov (voda,
zemlja, zrak), ki v glavnem sledijo razgibani strukturi tal, le ognju so
namenili vertikalni poudarek. Zanimivo je, da je Zmago Posega ustvaril
plastiko, ki ni bila del vsebinsko-formalnega koncepta avstrijskega ki­
parja Mathiasa Hietza, temveč plod njegovega povsem individualnega
pristopa h kiparskemu reševanju ureditve parkovnega prostora. ❚
Majda Božeglav Japelj
Fotomorgana 2
Galerija Meduza, Koper
11. oktober–29. november 2013
R
azstava Fotomorgana 2 predstavlja
pet umetnic in umetnikov mlajše
generacije, ki kot izrazno sredstvo
uporabljajo fotografijo. Nastala je
v sodelovanju z Denisom Volkom, ki je tudi
njen kustos. Razstavljajo Uroš Acman, Maja
Alibegović, Matija Brumen, Jasna Jernejšek
in Špela Škulj.
Vsak od izbranih razstavljavcev se pred­
stavlja z manjšo serijo fotografij, ki je neka­
kšen individualni konceptualni umetniški
projekt, nastal v zadnjih letih ali prav za to
priložnost.
Razstava prinaša selektiven vpogled v
fotografsko produkcijo mlajših ustvarjalk in
ustvarjalcev v Sloveniji, ki jo povezujejo ne­
katere generacijske značilnosti. Ne glede na
to, ali avtorice in avtorji fotografirajo spon­
tano (kar se jim ponudi pred objektiv) ali
nameščeno (ustvarjanje režiranih prizorov),
do objekta fotografiranja pristopajo racio­
nalno, premišljeno in načrtovano. Prav tako
s fotografiranjem stvarnosti zgolj ne beleži­
jo, ampak jo pomensko komentirajo in do
nje zavzemajo osebno stališče.
Matija Brumen s serijo Nachtobjekte opo­
zarja na obstoj neopaznih, a vitalnih (arhi­
tekturnih in oskrbovalnih) elementov v na­
šem okolju. Špela Škulj v seriji Vanishing
landscapes beleži realno, vendar zamegljeno
industrijsko krajino in pristanišče, ki daje
vtis opustošenja oziroma puščave v nedo­
ločljivi prihodnosti. Jasna Jernejšek v paro­
dični seriji Barbie svet je lep prenese občutje
osi­romašenja v medčloveške odnose, saj
ima lutka (Barbie) večen nasmeh, zaradi
­katerega je videti vse v redu; objektivno
­pomembna osebna doživetja so minimali­
zirana, celo izničena, žalostne in tragične
situ­acije pa absurdne. Maja Alibegović v
seriji Mleko z obenem šokantno, tragično in
smešno situacijo s seksualno konotacijo gle­
dalca provocira in vzbudi v njem čustven
odziv, morda celo vprašanje o njegovem od­
nosu do te, take ali podobne situacije. Uroš
Acman se v seriji Fei loti človekovih neures­
ničljivih želja in jih ponazori z mitološkim
motivom – Ikarjevo željo po letenju –, ki pa
ga obdela na sodoben način.
Razstava je bila prvič v manjšem obsegu
predstavljena poleti v Narodnem domu v
Trstu z naslovom Fotomorgana. ❚ Denis Volk
List of Yellow
Pages
and Nothing
but Sunflowers!
prodajna razstava
­likovnih del
Galerija Meduza, Koper
6. december 2013–3. januar 2014
Napovedujemo
Napovedujemo
Parniki Jadrana
na razglednicah
Ta veseli dan kulture
Kako je Zmago
zmagal v Pulju in
druge zgodbe
predstavitev knjige
■ Galerija Herman Pečarič, Piran
sreda, 27. november 2013, ob 17. uri
■ Mestna galerija, Piran
torek, 3. december 2013, ob 17. uri
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bo
v ­sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran
v ­sredo, 27. novembra 2013, v piranski Galeriji
Hermana Pečariča organiziral predstavitev
nove, druge knjige ­Mitje Lamuta Parniki Jadrana
na razglednicah.
O knjigi bosta govorila avtor in recenzentka
knjige mag. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja
Sergej Mašera Piran. Obiskovalce bosta po­
zdra­vila dr. Peter Bossman, župan Občine Piran,
in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja
­Sergej Mašera Piran. ❚
Ob razstavi Zmago Posega (1959–2009),
Z risbo razmišljam o kiparstvu bomo
med skulpturami v kamnu in risbami pri­
sluhnili posebnim zgodbam iz umetniko­
vega življenja. Pripoved bodo skupaj tkali:
Dragan Abram, Vlado Stjepić, Otmar Širec,
Nataša Benčič, Nives Marvin, ­Aleksander
Bassin in Majda Božeglav Japelj. Vabimo
vas, da se nam pridružite. To bo tudi prilož­
nost, da na koncu skupaj nazdravimo. ❚
5
Napovedujemo v letu 2014
Klaudija Poropat
Osebna asistenca
je naša eksistenca
Dokumentarne fotografije Klaudije Poropat, video filmi in osebni predmeti z
zgodbami hendikepiranih uporabnikov
osebne asistence.
Neodvisno življenje hendikepiranih NŽH dru­
štva YHD, ki edini v Sloveniji izvaja program
po principih filozofije neodvisnega življenja.
YHD je tudi član Evropske mreže za neodvisno
življenje ENIL. Uporabniki programa NŽH
predstavljajo »privilegirano« manjšino v Slove­
niji, ki sploh ima dostop do osebne asistence
oziroma programov z večjim obsegom njim po­
trebne pomoči. Portretiranci lahko s pomočjo
osebne asistence živijo na svojem domu, odlo­
čajo o lastnem življenju, delajo, ustvarjajo, so
aktivni, imajo družine in otroke, skratka poč­
nejo vse to, kar je večini popolnoma samou­
mevno. Drugi bodo morali še nekaj let (po)ča­
kati v domovih za ostarele ali ostati na skrbi
družinam, dokler se ne uzakoni že dolgo oblju­
otografski projekt je nastal pod men­
torstvom Mete Krese in Arneja Hodaliča s štipendijo, ki jo je podelil Ekvilib
Inštitut v okviru pobude umetnosti
za družbene spremembe Globalna SOFA.
Avtorica Klaudija Poropat je zastavila fotografski projekt kot serijo diptihov, sesta­
vljenih iz portreta hendikepirane osebe, ki
potrebuje osebno asistenco, in fotografijami,
na katerih so ujeti trenutki iz njenega vsak­
danjega življenja skupaj z osebnim asisten­
tom, asistentko. Slike kažejo raznolikost
hendikepiranih oseb in pestrost aktivnosti,
pri kateri potrebujejo pomoč osebnih asi­
stentov. Prav osebna asistenca odpira posa­
meznikom paleto možnosti in jim omogoča
polnopravno in aktivno življenje. Gre za
osnovno človekovo pravico izbire načina živ­
ljenja. Portretiranci so uporabniki programa
bljena sistemska rešitev. Osebna asistenca je
osnovna človekova pravica, ki pa žal v naši dr­
žavi kljub ratifikaciji Konvencije o pravicah in­
validov še vedno ni priznana. Raznoliki obrazi
posameznikov pričajo o dragocenosti drugač­
nosti, ki bogati celotno družbo. Izkušnja hen­
■ Galerija Meduza, Koper
10. januar–marec 2014
Otvoritev: petek, 10. januar 2014, ob 19. uri
F
dikepa je lahko navdih vsem, ki živijo v
utvari normalnosti.
Osebne predmete in zgodbe o osebnih
predmetih so izbrali in napisali portretiranci
sami. Skoznje predstavljajo del svoje zgod­
be, interese, zanimanja, del vpetosti v svoje
družbeno okolje. Brez faktografskih predsta­
vitev odkrivajo del svoje intime skozi lastni
pogled in zgodbo o predmetu, ki so si ga iz­
brali. Predmet in zgodba o predmetu bosta
viseli ob fotografijah.
Videofilmi so nastali v okviru kampanje
za sprejem predloga Zakona o osebni asi­
stenci v upanju, da bo društvo YHD razširilo
obzorja zakonodajalcem. Društvo YHD je
junija 2012 zbralo več kot 7000 podpisov dr­
žavljank in državljanov RS ter preko pobude
ljudske iniciative v parlamentarno proceduro
vložilo predlog Zakona o osebni asistenci, ki
so ga spisali uporabniki osebne asistence z
različnimi vrstami hendikepa. Septembra
2012 je društvo širši javnosti in politikom
pošiljalo videofilme uporabnikov programa
Neodvisno življenje hendikepiranih, da bi
pokazalo pestrost življenj, ki jih omogoča
osebna asistenca. S svojimi pričevanji je sku­
šalo prepričati zakonodajalce, da osebna asi­
stenca dobesedno pomeni življenje in da naj
jih ne pustijo na cedilu. Na žalost so ravno
tradicionalne invalidske organizacije združe­
ne v NSIOS nasprotovale predlogu zakona,
kar je bilo odločilno za to, da so koalicijski
poslanci glasovali proti in s tem ubili vsako
nadaljnjo razpravo o vloženem predlogu za­
kona. Znova smo obstali pri novih obljubah.
❚ YHD (iz vabila za razstavo v SEM)
Napovedujemo v letu 2014
Ivo Prančič
psihični proces »vživetja«, ki je tako različen
od fundamentalnih umetniških idej prav vsa­
ke objektivne – objektivistične – estetske nor­
me. Doktrina »vživetja« temelji v romanticiz­
mu, kjer je postopek, ki privede do
umetniškega dela, v osnovi zvezan z osebno­
pregledna razstava slik
■ Mestna galerija Piran in Monfort Portorož
21. januar–marec 2014
Foto: A-media
Brez naslova, 2012, olje in spray na platnu,
240 x 470 cm (avtorjeva last)
Prančičev visoki modernizem
P
ri Prančiču gre za vprašanje umetniš­
kega reda, umetniškega stanja, ki je
»psihotično« in ni povezano z objek­
tivnim položajem umetnine, s po­
snetkom, z imitacijskim postopkom. Ta raz­
mejitev je v principu nujna, kajti bistven je
stnim estetskim kodom. Osnova takšnega pristo­
pa je v »oblikov(al)nem užitku« in v želji za »or­
ganično lepoto«, v nasprotju z abstrakcijo, ki išče
lepo in lepoto v neorganskem, v zanikanju žive
oblike, v nujnosti – popolnosti – zunanje forme.
Estetski užitek je torej v ospredju: utelešeni,
6
upredmeteni užitek, ki ga umetnik vedno zno­
va kaže v svojem delu kot čutnem likovnem
objektu, ki izraža avtorsko »vživetje«. Življenj­
ska sla deluje znotraj nastajajočega umetni­
škega dela kot stremljenje, čista želja; kot nje­
no uresničenje in izpolnitev. Prančičeva slika
je »dejavnost volje« kot volje do umetnosti,
Kunstwollen.
V njegovih platnih je na delu forma, ki
funkcionira v zvezi z užitkom kot notranja
in avtohtona likovna dejavnost, avtoafektira­
nost, ki je v istem hipu čutna in taktilna, če
jo (po)gledamo od blizu, in optična, se pravi
»vizualna«, če jo (po)gledamo od daleč. »Vži­
vetje« rezultira tako v čutni danosti objekta
kot v zaznavni dejavnosti umetnika – opazo­
valca. Naš vid – pogled – zajame celostno
podobo platna: njegovo širjenje navzven,
(ob)čutno kazanje, in psihično in vizuelno
razmejitev.
Prančičeva dela niso prav nič moderna v
smislu <post>postmodernizma, še manj so
klasična, »tradicionalna«; šele na postavitvah
v galerijah se zavemo, da so sodobna, aktu­
alna, prav zato, ker se umetnik ne sprašuje
več o idejnem – in ideološkem – rezu med
klasičnim in avantgardnim in realističnim­
-abstraktnim. Umetnik je zavrgel odtujeno,
pozunanjeno razlago umetnine in jo zame­
njal s sliko, ki je že moderna, čeprav je še
tradicionalna; oziroma ki združi čutnost in
simbolnost, taktilnost, optičnost, vživetje in
abstraktnost; vitalnost, slo, telesnost, fra­
gmentarnost in čisto, celovito formo. ❚
­Andrej Medved
Sodelovanja:
Rok Kleva Ivančić in Rihard Lobenwein
Rok Kleva Ivančić, Brez naslova, 2011,
akril na platnu, 50 x 70 cm
V
organizaciji Samoupravne skupnosti
italijanske narodnosti Piran in Sku­
pnosti Italijanov Giuseppe Tartini
Piran ter s sodelovanjem Obalnih ga­
lerij Piran smo organizirali samostojni razstavi
dveh mladih istrskih slikarjev: Roka Kleve
Ivančića (Koper, 1990) in Riharda Lobenweina
(Koper, 1989).
V Beli dvorani Avditorija Portorož je bila od
25. septembra do 10. oktobra 2013 na ogled
razstava slik Roka Kleve Ivančića, ki je lani
diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno
umetnost. Rok Kleva Ivančić je z umetnostjo
odraščal: od očeta fotografa, slikarja in glasbe­
nika Luciana Kleve je že od ranega otroštva
pridobival osnovna znanja o glasbeni in likov­
ni ustvarjalnosti, slednjo je nadgradil s študi­
jem. Motivi upodabljanja mladega slikarja so
Sodelovanja:
Rajmund Kocbek
Preludiji, slike
Razstavišče Nikolaja Pirnata, Idrija
M
estni muzej Idrija je v sode­
lovanju z Obalnimi galerija­
mi Piran organiziral razsta­
vo slik Rajmunda Kocbeka
Rihard Lobenwein, Alegorija lepe laži – drugi del,
2013, olje na platnu, 90 x 60 cm
preprosti žanrski prizori, največkrat prepo­
znavni dogajanju v naši metropoli, pa dogodki
z znanimi medijskimi osebnostmi iz politike,
nadalje tudi prizori iz priljubljenih zabaviščnih
parkov in sejmov, ki jim doda še spominski
posnetek konvencionalne fotografije razreda iz
osnovne šole. V izziv mu je figuralika, ki je no­
silka izpovedovanja lastnih izkušenj ter doži­
vljanja vsakodnevnega hitrega in kaotičnega
načina življenja, alienacij, odvisnosti posame­
znikov od modernih tehnologij in podobno.
Slikarja vsebinsko navdihuje zelo aktualna
problematika vloge človeka v sodobnem glo­
balnem svetu.
V Dvorani z vedutami Tartinijeve hiše Piran
je bila od 11. oktobra do 11. novembra 2013 na
ogled razstava slik Riharda Lobenweina, ki je
letos poleti diplomiral na Fakulteti za humani­
stične študije v Kopru. Že od svojega štirinaj­
stega leta intenzivno proučuje in raziskuje ne­
katere stare in zamudne slikarske tehnike,
danes skorajda že pozabljene, ter prav tako
značilne kanone evropskih novoveških metno­
stnozgodovinskih slogov. S pomočjo strokovne
literature in z natančnim, neutrudnim kopira­
njem umetnin velikih mojstrov renesanse in
baroka je osvojil neprecenljiva slikarska obrtna
znanja. Ob tem je razvil slikarsko poetiko, zelo
drugačno in neprimerljivo s sodobno likovno
produkcijo. Njegove slike so – v primerjavi s
sočasno galerijsko ponudbo nekonvencionalne,
posebne z arhaično konotacijo, pa hkrati dis­
kretno sodobne z avtorsko prepoznavnim izra­
zom. Tudi njegov motivni svet upodabljanja je
raznolik in izbira žanrov ponovno dokazuje
njegov iskreno spoštljiv odnos do določenih
zgodovinskih slikarskih slogov. Klasične in
preverjene zvrsti, na primer tihožitje, obmorski
pejsaž, veduto in avtoportret v bistvu v svoji
maniri na novo revitalizira. ❚ Nives Marvin
Napovedujemo v letu 2014
Film Kratke ­himne
domovine v Mestni
galeriji Piran
Petra Varl
stenske poslikave, risbe, grafike
G
imnazija, elektro in pomorska
šola Piran je v sodelovanju z
Obalnimi galerijami Piran v če­
trtek, 7. novembra 2013, v Mest­
■ Galerija Loža Koper
6. februar–april 2014
Foto: Izidor Čok
Foto: Arhiv Mestnega muzeja Idrija
iz Kopra, ki je bila od 10. oktobra do 17.
novembra 2013 na ogled v njihovem raz­
stavišču Nikolaja Pirnata. Razstavo Preludiji smo v lanskem oktobru pripravili v
Mestni galeriji Piran, v idrijski galeriji na
gradu Gewerkenegg je bil predstavljen
izbor iz omenjenega ciklusa. ❚ NM
ni galeriji Piran za dijake in najširše občin­
stvo organizirala projekcijo filma Kratke
himne domovini. Po ogledu filma je sledil
pogovor z režiserjem in scenaristom Bori­
som Palčičem ter kamermanom Radova­
nom Čokom. Dogodek je bil organiziran
v okviru projekta Dvig socialnega in kul­
turnega kapitala, ki ga izvaja mreža šol v
Občini Piran: Scuola elementare/OŠ Vin­
cenzo e Diego de Castro, Ginnasio/Gim­
nazija Antonio Sema, Scuola dell’infanzia/
Vrtec La Coccinella Piran in GEPŠ. ❚ NM
Foto: Matija Pavlovec / z dovoljenjem Moderne galerije
Deklica z nitko, 2011,
risba na leseni plošči
7
Foto: Arhiv OGP
Zgodilo se je … Ex-tempore Piran 2013
Skupinski portret nagrajencev s piranskim županom dr. Petrom Bossmanom
in ravnateljico Obalnih galerij Lilijano Stepančič
Zmago Posega v Mestni galeriji Piran
Fotomorgana 2 v Galeriji Meduza v Kopru
Zadnji pričevalci v Galeriji Loža v Kopru
8