Galerija Loža Koper Andraž Šalamun Galerija Meduza Koper Sergej Kapus Galerija Herman Pečarič Piran G 12 Ex-tempore Piran 2012 ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ ❚ Letnik X ❚ Številka 4 ❚ September 2012 ❚ ❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚ Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA Andraž Šalamun S Sergej Kapus ergej Kapus je slikar in pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik. V svojem delu izhaja iz abstraktne tradicije, ki jo raz kriva kot izhodišče premišljene analize vidnosti. Urejenost in samoumevnost vidnega sveta temeljita na sistemu konvencij in ureditev, ki organizirajo brezmejno diferenciran protislovni vidni tok. Posameznikova identiteta se vzpostavlja v razmerju do vidnega, zato je urejanje vidnosti ena temeljnih strategij moči. Kompleksna struktura Kapusove produkcije odseva to problematiko: urejenost slikarskega po lja razpada in se razpušča v diferenciranost detajlov in njihovih razmerij, Šivi Benetke slike slike Galerija Loža, Koper, 30. avgust–oktober 2012 Galerija Meduza, Koper 30. avgust–oktober 2012 O mestu na vodi V eč kot štiri desetletja dolgo umetniško pot Andraža Šalamuna (Ljubljana, 1947) zaznamuje obsežna likovna produkcija. Avtor jo v rednih presledkih predstavlja na osebnih razstavah, po samezna dela aktualne serije pa se pogosto znajdejo v sklopu skupinskih ali tematskih razstav po Sloveniji ali v tujini. Šalamun velja za izjemno plodnega ustvarjalca. Njegove začetke v drugi polovici šestdesetih let povezujemo z delova njem skupine OHO, ki se ji je pridružil že v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Po diplomi iz filozofije in primerjalne književnosti (1975) je svojo likovno izkušnjo nadaljeval samostojno. V osemdesetih letih je postal eden ključnih predstavnikov nove podobe, ki je imela v Kopru, tudi kraju umetnikovega stalnega bivališča, eno svojih težišč. Izmed del iz tega obdobja izstopajo ogromna platna, na katerih je avtor oživljal podobotvorje iz prazgodovine. Tudi vse njegovo kasnejše slikarsko delovanje praviloma določajo monumentalni formati, ki jih v izbiri motivov obvladuje zlasti narava, v širokem razponu pomenskih in elementarnih vidikov, občasno preki njena s podobami izbranih živalskih likov. Ko je energetsko zgoščena podoba živali zbledela, je prostor prepustila vzdušju poetične krajine na meji z abstrakcijo. V tematsko zaokroženih serijah sonc, cipres, mahovja ali »kozmičnih« pejsažih je avtor znal vsakokrat z drugačnim, prenov ljenim zanosom ohranjati energično gestualnost in močan izrazni naboj v podajanju snovne barvitosti, ki prepoznavno določata njegovo umet nost. V njej je vedno znova čutiti užitek ustvarjanja. Slikanje je njegov element, zatočišče, sreča, a obenem tudi napor, obveza, kateri se ne more in noče odreči. Zadnji vsebinsko zaokrožen sklop je Šalamun posvetil Benetkam, njemu tako ljubemu mestu na vodi. Na pravokotnih površinah platna je z uporabo dveh barv, rdeče in modre, dosegel dramatično lahkotnost v opisu posebne atmosfere tega kraja. Prevladujoča modrina hipnotično vodi pogled po prostoru, od slike do slike, podprta z enakomernim ver tikalnim ritmom same (avtorske) postavitve. Občutljivega gledalca zna prevzeti do te mere, da ga prestavi iz fizičnega okolja, v katerem so slike obešene, v parafizični svet, kjer zakone težnosti zamenjajo občutki leb denja med nebom, morjem in zemljo. Prepleta umetnikovih vizualno-čutnih vzgibov na slikah se zgolj na trenutke in mimogrede dotakne resničnost; takrat na spodnjem robu slik lahko uzremo značilne kraške hrastove kole (beneško bricole), s katerimi so v skupinah po dva ali tri posejane plovne poti Beneške lagune in tamkajšnji kanali. ❚ Majda Božeglav - Japelj Sergej Kapus Aquarium (Sanje južnega morja), 1987 akril / platno, 140 x 300 cm Zbirka Sodoba slovenska likovna umetnost po letu 1976 O sebnost Sergeja Kapusa je v pravem pomenu besede to, kar označuje po jem »minornost«, ki sta ga sredi se demdesetih let v filozofsko-literarno interpretacijo uvedla G. Deleuze in F. Guattari (v delu Kafka, Pour une littérature mineure). Ne gre seveda za minornost kot »manjšinskost«, temveč za mejnost nekega početja in pozicije umetnika v določenem okolju. Minoritna ustvarjalna praksa torej ni tista, ki ustvarja v manjvredni in slogovno nepomembni govorici, daleč od rezov modernizma in avant garde. Obratno: takšna ustvarjalnost oblikuje svoje podobitve, če govorimo o slikarstvu, v naj bolj izčiščenem jeziku. Vendar pa vedno »v meji«, skrita, odmaknjena od institucij in največkrat tudi od javnega priznanja. – V mejni ustvarjalni praksi »snov« in »vsebina« nista več odvisni od Slika za mamo, 2011, akril in digitalni print na platnu, 140 x 240 cm Foto: Marko Kapus Iz cikla Benetke, 2012, akril na juti, 300 x 150 cm kjer gledalčeva izkušnja nenehno niha med celoto in podrobnostmi. Kapus svoje raziskave vidnosti, telesnosti in dojemanja lastne iden titete povezuje z vizualnimi transformacijami vsakdanjega sveta, ki so ga v času novih medijskih tehnologij in znanstvenih raziskav preplavile fragmentarne posredovane podobe razvite porabniške družbe v njenih posegih po vesoljskih prostorih. Vendar te prevzete podobe znotraj polja slike ne nastopajo samo kot gola čutna danost: njihova druga plat so sistemi urejanja, razporejanja in usmerjanja oziroma sistemi nadzora, kapitala in moči. Tako slikar, ki razmišlja o formalnih vprašanjih in vzajemnosti znotraj slikovnega polja, o problematični poplavi vidnosti in mehanizmih zaslepljevanja in usmerjanja pogleda, na podobno ab strakten način govori tudi o izkušnjah, ki so bistvene za transformacije vsakdanjega življenja in neposrednega sveta. Izkušnja umetnine je znova postala soočenje z nepopolnostjo in heterogenostjo gledalčevega telesa in jaza. ❚ Igor Španjol (kustos Moderne galerije Ljubljana) PriprtaLikovne vratazbirke depojaObalnih galerij aktualnega trenutka, temveč postane bistvena prav čista, imanentna forma. In imanentnost likovnih oblik je najbolj očitna prednost in afi niteta Kapusovega slikarstva. Njegov slikarski in poetski opus se je od nekdaj zdel »obroben«: kot avtor je veljal le za sopotnika modernistič nih pojavov v umetnosti zadnjih dveh desetletij. Kajti Kapus je modernist, ki do potankosti pozna historične premike avantgarde. Osnovni likovni princip, če se tokrat odreče mo podrobnejši slikovni raziskavi, zato zahteva novo branje njegovih – znanih in neznanih ter zdaj ponovno »obujenih« – umetnostnih obraz cev; ki ne prisegajo le na puristično, mentalno ustvarjalnost, niti se vdajajo brezdajnemu užitku pridobitve. V imaginiranju podob je kajpak bolj očiten filozof in intelektualec; slikar ni čutni hedonist. 2 Foto: Ljubo Radovac Sergej Kapus (Ljubljana, 1950) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. Že med študijem se je začel ukvarjati z likovno teorijo, naravo vizualnosti in likovno prakso. Je avtor teoretič nih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu, objavljenih v strokovnih revijah in razstavnih katalogih. Leta 1991 je v Moderni galeriji v Ljubljani organiziral razsta vo Podoba in snov, ki je predstavila pregled slovenskega visokomodernističnega slikarstva sedemdesetih let. Leta 1998 je v založbi Moderne galerije v Ljubljani izdal monografijo o slikarju Jožefu Petkovšku, za katerega je leta 1999 v okviru programa Narodne galerije v Ljubljani pripravil razstavo Jožef Petkovšek – Podvo jene slike. Likovna dela razstavlja od leta 1975 dalje na samostojnih in skupin skih razstavah, med najpomembnejše sodi velika retrospektivna razstava v Mo derni galeriji v Ljubljani leta 2002. Leta 2000 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje umetniških del in ga leta 2001 habilitirala za docenta za slikarstvo, leta 2010 je postal izredni profesor. Od leta 1992 do 2005 je sodeloval na Peda goški fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval o moderni umetnosti, od leta 2005 pa predava na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikova nje v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani. Govorimo lahko torej o sprotni »deteritori alizaciji« kot temeljnem načelu Kapusove slike tudi v Aquariumu iz leta 1987: o premeščanju, spodbijanju in osvajanju aktualističnih prosto rov, da skoznje pridobiš nazaj avtentično telo in prostor pridobitve. – »Prevratništvo«: revolucio narnost v minornosti, v l’art mineur, je temeljna: da izza vsiljene, ideološke meje, iz province in »odrinjenosti« postane v najčistejši formi evi denten »rez«, ki ga zahteva – terja – vsaki pravi modernizem. In prav zato smo omenili labirint kot prispo dobo te konkretne slike,, ki je po Ecu (v zbor niku In labirinto, Luoghi del silenzio inparziale) metafora za novo razumevanje umetnostne, socialne in politične celote: metafora civilizacije in zgodovine. U. Eco razmišlja o simbolnih for mah, ki naddoločajo človeško eksistenco ter njegovo misel »come simbolo di una realtà su periore« in imenuje štiri temeljne oblike: kôpo, cumulo, drevo, albero, drevo-načrt, albero-mappa in pa načrt-micelj, mappa-rizoma. Pri zadnjem pojmu, ki ga enači z labirintom, gre za anti-gene aloško prispodobo, Deleuzovski rhizome: simbol prepletanja brez reda, brez višjega zakona in instance, ki bi določala razvoj in rast in enoznač no pot razvoja. Micelična podoba nam govori, da ni potrebno več odkrivati resničnosti v eni sami točki: da torej zgodovina in eksistenca nista berljivi skozi okrnjeni konstrukt izbranega obrazca. Kapusov Aquarium je večsmeren in raz središčen, v več nivojih: hkrati v več časih in epohah. Da vidimo razvoj naprej in pot – »pri ključke« – v umetnostno preteklost (naj bo to lastna-ali kunsthistorična preteklost). V tej sliki 3 so vse Kapusove slike, vsi slogi, vsa obdobja; zdaj bolj v ospredju, v optični ravnini platna, zdaj bliže nótranjemu vidu in pogledu, potis njeni na »črte bega«, lignes de fuite: enkrat bolj goste, v več ravninah, mille plateaux, drugič »očiščene«, z reduciranim pomenom. Tako da zmoremo v istem hipu primerjati različne Kapusove slike, onkraj razmišljanja o progre sivnosti – napredovanju – od nižjega k višjemu, v smislu piramide in drevesa. Samotni in odrinjeni minorni individum, njegov umetnostni, erotični, socialni point de départ, in vsi izbrani likovni principi, ki se očitajo v upodobitvah, pa so seveda le en del minornega slikarstva. Drugi in temeljni dejav nik – agens – so likovni segmenti, ki delujejo »po sebi«, samodejno, t.im. »teritorializacijske« sile /u/prostoritve, povezane z deteritorialnimi posegi-rezi ter vnovično vrnitvijo: reteritoriali zacijo, ponovno prisvojitvijo slikovnega ekrana. Odtod občutek, da so te slike prostor neomaj nega žarenja: le champs d’immanence illimité, kjer segmentarni blok izbranih likovnih prvin nikoli ni dokončen, trd, rigiden. In da o vsem odločajo »abstraktni stroji« – machine abstraite, ki se obrača le po svojem imanentnem redu. ❚ Andrej Medved 2012 100 YC XLVII. mednarodni slikarski ex-tempore XIII. mednarodni ex-tempore keramike [100 Year City / 100-letno mesto] Galerija A+A, Benetke, Paviljon Republike Slovenije na 13. Mednarodni razstavi arhitekture – La Biennale di Venezia 29. avgust–25. november 2012 Urnik: 10.00–18.00; zaprto ob ponedeljkih (razen 3. septembra in 19. novembra 2012) 24. avgust–7. oktober 2012 Program prireditev v času Ex-tempora Piran 2012 Od torka, 28. avgusta 2012 Tartinijeva hiša  Razstava likovnih del za zbirko sodobne sakralne umetnosti v Strunjanu Razstava na ogled do 28. septembra 2012 Od petka, 24. avgusta, do sobote, 1. septembra 2012 Valobran na Punti v Piranu  Kiparska delavnica v kamnu Mentorica: Gail Clair Morris, akad. kiparka (Velika Britanija). Vsi zainteresirani prijave do zapolnitve mest na: www.kud-korenina.si /v soorganizaciji s KUD Korenina/ Od sobote, 25. avgusta 2012 Galerija Herman Pečarič  Skupinska razstava keramičnih skulptur G 12 – Marta Pavlinc, Karel Pavlinc, Lučka Šićarov, Danica Žbontar /organizator: Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran/ Torek, 4. september 2012 Apollonijeva palača ob 20. uri  Otvoritev razstave Igor Banfi, slike /v soorganizaciji s podjetjem Etigraf d. o. o., Piran/ Sreda, 5. september 2012 Tartinijev trg med 10. in 12. uro  Otroški slikarski ex-tempore Vrtca Mornarček Piran G 12 Marta Pavlinc, Karel Pavlinc, Lučka Šićarov, Danica Žbontar Galerija Herman Pečarič, Piran 28. avgust–7. oktober 2012 O Četrtek, 6. september 2012 Obala ob razstavišču Monfort med 9. in 12. uro  Ustvarjala delavnica za otroke in mladino Pogled z okna Vodi Ksenija Pfeifer b osrednji razstavi XIII. mednarodne ga ex-tempora keramike Piran 2012 se skupinska predstavitev štirih avtorjev kaže kot dopolnilen in osvežujoč vpo gled v dejavnost že uveljavljenih ustvarjalcev te zvrsti. Kljub temu, da so avtorji po svojem likovnem izrazu individualno že dalj časa pre poznavni, so se odločili za nov izziv, ki pomeni začetek skupnega nastopanja pod imenom G 12. Tartinijeva hiša ob 19. uri  Otvoritev razstave Piran, likovna dela skupine keramikov pod vodstvom mentorice Apolonije Krejačič Razstava je na ogled do 20. septembra 2012 /organizator: Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran/ Razstava je predvsem priložnost, da dobijo različne likovne poetike v medsebojnem dialo gu drugačne razsežnosti. Prav v dialogu na sprotij se vzpostavita večplastna komunikacija in soočanje med posameznimi likovnimi deli, ko se v vizualnem in vsebinskem kontekstu prepletajo različne oblike, strukture obdelanih površin in barve. Keramične skulpture Danice Žbontar izsto pajo predvsem po obliki, ki je vselej čista in voluminozna. Skoraj neverjetno je, kako se v procesu ustvarjanja z izjemnim občutkom za volumen in prostor krhka glina spremeni v na videz trdno, odporno in nelomljivo snov. Še posebej izrazito je to pri velikih formatih, kjer z nizanjem preprostih oblik gradi impozantne kompozicije. Navdihuje jo narava, njeni elemen ti in pojavi, ki jih s spretno interpretacijo pre nese v skulpturo. Mehke, sproščene in naravne linije izražajo posebno poetiko in vzbujajo lagodnost, ki se čez robove skulptur preseli v prostor, kjer nas občutek zatišja pomirja. 4 Petek, 7. september 2012 Obala ob razstavišču Monfort med 16. in 20. uro  Sardeljada Mestna galerija Galerija Herman Pečarič  Ogled razstav Ex-tempora 2012 ob 18. uri  Druženje ob glasbi z Anjo in Andrejem Razstavišče Monfort Portorož  Sprejem župana Občine Piran Petra Bossmana Sobota, 8. september 2012 Tartinijev trg med 10. in 17. uro  Razstava slik iz konkurence za nagrade Sobota, 15., 22., 29. september in 6. oktober 2012 Obala ob razstavišču Monfort med 10. in 12. uro  Ustvarjalne delavnice za otroke in mladino Odsevi morja Vodi Andreja Panič ob 20. uri  Slavnostna podelitev nagrad in otvoritev razstav Ex-tempora Piran 2012 Voditelj: Danijel Malalan, dramski igralec; kulturni program: Rudi Bučar in Siniša Bukinac, režija Igor Jelen V sozvočju s formo je izbran monokromni kolo rit enovito strukturiranih ali gladkih glinenih površin. Prefinjeni barvni odtenki poudarjajo oblike, njihovo plastičnost in mehkobo posamez nih linij ter lirično mehčajo monumentalnost. Tudi v skulpturah Karla Pavlinca je pouda rek na oblikah. Te so abstraktne in elementar ne, pogosto so to geometrične oblike stožca in kvadratne ali okrogle reliefno obdelane ploskve. Prevladuje estetika minimalizma, ki se odraža tudi v izbiri barve. Še posebej so stroge linije poudarjene z izbiro črne barve, ki prevladuje ob beli in zemeljskih tonih. Glinena površina je nadgrajena z minimalističnimi posegi, relief nimi vzorci ali z barvnimi akcenti in glazurami. Ničesar ni odveč, vse je elementarno in prečiš čeno, posamezne skulpture in kompozicije nas postavijo v nekakšno brezčasje. Ujeti smo v formo zunaj prostora in časa, ki nas nagovarja k razmišljanju. V skulpturah Lučke Šićarov se srečamo z znanimi oblikami vsakdanjih uporabnih pred Razstavišča  Mestna galerija Piran 9. september–7. oktober 2012  Razstavišče Monfort Portorož 9. september–7. oktober 2012  Galerija Herman Pečarič 9. september–7. oktober 2012  Apollonijeva palača 4.–16. september 2012  Tartinijeva hiša 28. avgust–28. september 2012 Urnik Torek–sobota 11.00–17.00, nedelja 11.00–13.00; ponedeljek zaprto Tartinijeva hiša: vsak dan 11.00–12.00 in 17.00–18.00 ❚ Hernan Diaz Alonso, SCI Arc S Foto: Arhiv OGP metov. Te so na pogled igrive, duhovite, in predvsem ženske. Avtorica se poigrava z žen sko garderobo in modnimi dodatki, skulpture so konkretni ženski fetišni predmeti, kot na primer torbice in klobuki, ki jih pooseblja z izjemno domišljijo in humorno interpretacijo. Vsak predmet pripoveduje svojo zgodbo, vsak je svet zase. Površina je nasičena z bar vami in najrazličnejšimi ročno izdelanimi detajli, ki oblikujejo teksturo in nas spretno vodijo v interpretaciji. Mični predmeti so skrajno vabljivi in všečni, spogledujejo se s preteklostjo, izvedba v glini pa jim obenem daje nedotakljivost in nedostopnost. Skulp ture so, kot razmišlja avtorica, ne le spomin na stare čase ampak predvsem opomin na modno koketiranje z novimi trendi. Sporočilo je tudi globlje: kako se atributi ženskosti kažejo v mnogo terosti njenih simbolnih funkcij, ki jo ujamejo kot Foto: Arhiv avtorjev Razstava je na ogled do 7. oktobra 2012 ženo, ljubico, mamo … Funkcij, ki se po navadi zdijo trdnejše od trdote žgane gline, včasih pa mehkejše od prelivov barv, ki naj bi jo polepšale. Bolj poetičen in pritajeno duhovit je pri stop Marte Pavlinc. Čiste in elementarne oblike skulptur govorijo same po sebi, pred vsem pa predstavljajo podlago, na kateri se slikarski in kiparski elementi spremenijo v pisavo in berljiva znamenja. Oblika jo vodi v zapisovanje z barvo, risbo in s figurativnimi ali abstraktnimi plastičnimi intervencijami, ki na površini ustvarjajo pripoved. Intimnejše vsebine pronicajo iz notranjosti stiliziranih hiš na površje skozi drobne odprtine. Slutimo prikrito dogajanje, srečujejo se notranji in zunanji prostor, misli, čustva in spomini, ki se skrivnostno prepletajo in šepetajo različne zgodbe. Zapisi so tudi likovni element, ki pre mišljeno, skladno in nekoliko igrivo zapolnju je monokromno gladko površino preprostih volumnov do želenih estetskih učinkov. ❚ Tatjana Sirk 5 Foto: Arhiv EPK lovenija tudi letos sodeluje na naj večjem svetovnem arhitekturnem dogodku, arhitekturnem bienalu v Benetkah. Predstavlja se s projektom 100-letno mesto/100 Year City, kustosa Toma Kovaca, ki deluje tudi v okviru Evrop ske prestolnice kulture. Razstava 100YC v Benetkah, pod vodstvom komisarja Petra Tomaža Dobrile, je bila izbrana prek ciljnega državnega razpisa in je nastala v koproduk ciji Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnost, kulturno izobraževalne programe in tehnologijo EpeKa ter Univerze RMIT iz Mebourna, Australija. Pri razvoju projekta 100YC je sodelovalo več kot 1000 strokovnjakov z različnih po dročij od arhitektov, urbanistov, znanstveni kov, umetnikov, ekonomistov, filozofov do študentov in njihovih mentorjev. Njihovo sodelovanje botruje neverjetnemu uspehu, ki dosega astronomskih 2.5 mio zadetkov, več kot 2.1 mio podatkovnih izmenjav dnev no in 60 odstotno aktivno sodelovanje med vsemi udeleženci. Pod okriljem 23. institucij iz 11. držav so akterji v več kot 100 projektih snovali vizije mesta prihodnosti, ki jih, kot svoje zamisli Maribora čez 100 let, predstav ljajo na letošnjem beneškem bienalu ter o njih razpravljajo na številnih predavanjih, srečanjih, okroglih mizah, simpozijih, kon ferencah in izobraževalnih debatah. Raz stava 100YC je podprlo Ministrstvo za izo braževanje, znanost, kulturo in šport. 100-letno mesto poudarja naravo zuna njih pritiskov na arhitekturo in nastajajoče paradokse, ki vplivajo na ureditev mest. In kakšna bodo mesta čez sto let? Ali je sploh mogoče predvideti njihovo funkcijo, zah teve ali njihovo ureditev stoletje vnaprej in oblikovati prihodnost z ujemanjem urbane infrastrukture? Eden od namenov projekta je ustanoviti stalno laboratorijsko mesto za prihodnje razprave in razvoj arhitekturne inteligence. Ta se bo zavzemala za sposobnost vpogleda v prihodnost, za raziskovanje predvidenih sprememb in spodbujanje k izjemnemu op timizmu kot enemu temeljnih pogojev za preoblikovanje mesta in transformacijo obli kovanja globalne ekonomije v 21. stoletju. ❚ www.aplusa.it, www.epeka.si in www.2112ai.org Foto: Arhiv OGP Zgodilo se je … Poletna muzejska noč v galerijah Loža in Meduza v Kopru Poletna muzejska noč v Monfortu v Portorožu Foto: Arhiv OGP Obalne galerije so Poletno muzejsko noč zaključile z odprtjem razstave Yoko, Lennon, Tito. Družabni večer je popestrila glasbena skupina The Bestbeat iz Srbije, ki nas je z melodijami Beatlesov popeljala v dobre stare čase. Yoko-Lennon-Tito Odprtje razstave v petek, 14. septembra 2012, v razstavišču Negrisin v Miljah, Italija 6 Foto: Arhiv OGP Napovedujemo