Galerija Meduza Koper Nataša Segulin Galerija Loža Koper Petra Varl Galerija AplusA Benetke Cimri ne Čimri Galerija Herman Pečarič Nagrajenca Ex-tempora Piran 2013 ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ ❚ Letnik XII ❚ Številka 1 ❚ Februar 2014 ❚ ❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚ Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA Nataša Segulin Tihote fotografije Galerija Meduza Koper 14. marec–22. maj 2014 Odprtje: petek, 14. marec 2014, ob 19. uri V Natašinih fotografiranih podobah so »realni«, a v resnici simbolični prostori, metafore mentalnega sveta, harmonične, univerzalne, kjer je mogoče le duhovno, psihično popotovanje, ožarjeno z nadzemeljsko lepoto, ki ni le metaforična, ampak je tudi sama Znak: »znakovna mreža«, ki je povezana s fotografičinim videnjem-pri vidom. Podobe, ki jih gledamo, tako nikakor niso prispodobe, ampak »realni« liki, vendar obrnjeni in »premeščeni«, saj služijo le čisti Želji. Ta likovnost, ta mreža znakov so znamenje odsotnega objekta in v želji po »odsotnosti« v tem manku nastaja notranja vizija. Kjer v resnici ni izgube ne odsotnega subjekta, temveč samo naslada, fascinantnost v uživanju podob. In torej slika kot omama, kot pozaba, in skrajna »sla pogleda«: triumf luči, vrtovi paradiža. Na meji spanja, v živi meji »drugega« sveta, realnega privida. Se pravi bliskanje-v-nič, v brezno fotografske slike in našega vsakdana, v praznino, ki je v resnici polnost /še vedno/ neodkritega sveta. Kjer vlada čudežna lepota, polna presenečenj, povezana z nezavedno željo, lahko bi rekli »predontološko« željo, ki ni ne bit in ne nebit; kot tisto, kar ni bilo nikoli ures ničeno, čeprav je vselej tu, prisotno. Prag nezavedne Želje je prag ugodja, ki zdaj utripa skozi roke in v oči, v neštete labirinte hipnih podobi tev. Ta svet torej ni svet realnosti, ampak svet lobe, čistosti, svobode in oaza sreče. In svet Spominjanja, a ne v Platonovem smislu kot vračanje izvirnih likov, kot eidos lepote in dobrote, temveč spominjanja kot stordimenta: omame in oglušitve /hkrati/; kjer je umetnik – fotograf »pri sebi«, v neslutenem Ugodju, brez trpljenja. Tisto, kar ne moremo povzeti v »preprostosti prisotnega« (pravi Jacques Derrida v delu O gramatologiji), lahko poimenujemo z izrazom Sled. V sledi čas ni modificiran, čeprav je že sam pojem »sled« navezan na preteklost, vendar pa nikakor ne zasluži takšnega poimenovanja. Njena pasivnost je vendar tudi neki odnos do tega, kar prihaja. V njej je prisotna /tudi/ že prihodnost. Naloga /fotografske/ slike pri Segu linovi je z Derridajem »skrbno postavljanje v oklepaj«: realnosti, zavesti in odvečne ekspre sivne površine, da se pokaže čista in primarna sled, odtis na skorajda prosojni emulziji platna. Sled – Spur – odpira zagonetno vez med živim in njegovim Drugim, se pravi tudi do prostora nezavedne Želje ter njene espacement, uprostoritve, pravi Derrida: »Sled kot odnos notranjosti v zunanjost in pa odsotnosti v prisotnost; to ni dvoumnost, temveč igra.« ❚ Andrej Medved Izjemno, skoraj »fantastično« odkritje naše sovaščanke, bivše urednice kulturnega programa na TV Koper, umetnostne zgodovinarke Nataše Segulin… kot fotografinje, ki je v tihoti <to je tudi naslov njenih umetniških izdelkov> ustvarjala, na različnih koncih sveta, Istra, Španija, Sirija, Turčija, Benetke … izjemna dela. Visoka estetika, estetiziranost podob, s posebno perspektivo, ki jo dosega z izborom kompozicije, podaljšane v neskončnost vzdolžno ali v globino, s poudarki, Bartesovimi punctumi, ki presenetijo gledalca s svojo osamelostjo, vklopljeno v podobo in celostno vzdušje, ki je na teh podobah nekaj enkratnega in neponovljivega, avtentično izvirnega … na nekaj slovenskih in mednarodnih izborih so njena dela uvrstili v ožji izbor, pohvale tujih strokovnjakov, z eno besedo odkritje … barvne fotografije delujejo slikarsko, z zasukom fotoaparata, detajli so vezani na prav določen kraj, a vendar bi jih Nataša lahko posnela kjerkoli … prav to jim daje aureo, posebnost v večni splošnosti … so detonator za oko, mazzocchio, udarec za oči, posebnost in izvirnost v pogledu, ki zasvoji s svojo pristnostjo in pa neskočnim, poglobljenim vidom … Portorož, Slovenija, 2013 Segovia, Španija, 2011 Vodstva po razstavah in razstaviščih Obalnih galerij v Kopru in Piranu so namenjena široki publiki – obiskovalcem, ki se želijo podrobneje seznaniti z vsebino predstavljenih umetniških del, njihovim »notranjim« in »zunanjim« okvirjem in zasnovo ter tako spoznati tudi namen in želje avtorja pri vsakokratni postavitvi razstave, pa tudi razkriti njegov celoten umetniški opus in njegovo biografijo, ki je vpeta v njegovo ustvarjalnost. Tako ob pomoči domačih in zunanjih strokovnjakov iz različnih področij, ki se dotikajo razstavljenih predmetov in vsakokratne postavitve v galerijskih prostorih, želimo »odstreti tančico« razstavnega programa Obalnih galerij, z vodstvi in kratkimi predavanji, a tudi v medsebojnem dialogu z obiskovalci. Prav ta dialog – razgovor, ki se razvije ob tem, kar nam pove voditelj po razstavi – se nam zdi ključen pri vključevanju naše zveste publike v proces vsakokratnega programa naše ustanove, saj samo z njim lahko dosegamo interakcijo in povratne informacije pri sestavljanju vsebine, ki jo želimo predstaviti, naj bo to »klasična« umetnost: slikarstvo, kiparstvo, risba … arhitektura v okviru arhitekturnih dnevov, javna plastika na Forma vivi na Seči, popularni umetniški pristop na slikarskem in keramičnem Ex-temporu v Piranu … ali študijske razstave in pregledne postavitve srednje in najmlajše generacije ustvarjalcev na najrazličnejših področjih od tradicionalnih do novomedijskih, s poudarkom na primorskih avtorjih. Idej je vedno lahko veliko, mislim na tiste ideje, ki povezujejo umetnike in vsebine razstavišč v našem programu, in pri tem nam lahko pomagate prav vi, dragi redni obiskovalci, ki sledite našim projektom in akcijam. Prav z pogostejšimi vodenji po razstavah in v dialogu z nami in povabljenimi gosti boste tako lahko sooblikovali naše delo, vsebino in koncept vsakoletnega programa Obalnih galerij. ❚ Andrej Medved 2 Petra Varl Teta Raša risbe in grafike Galerija Loža Koper 6. februar–6. april 2014 D ela Petre Varl so povezana z vsakdanjim življenjem: medsebojni odnosi, družina, sorodniki, dom, otroštvo, spomini itd. Govorimo o preprostih in osebnih zgodbah, ki nas nevsiljivo in neposredno nagovarjajo. Izhajajo iz preteklosti in nas s pozitivno energijo usmerjajo v prihodnost. Z njimi se lahko hitro poisto vetimo in v njih odkrivamo tudi lastne zgodbe ali lastno hrepenenje, da bi jih doživeli. O svojem delu avtorica razmišlja takole: »Stalno se spreminjam in z mano tudi moja poteza. Kar sem pred časom zavrgla v naslednji ustvarjalni fazi spet privlečem na plano in uporabim. Še vedno pa ostajam zvesta liniji, svojemu osnovnemu izraznemu sredstvu, ki ga poskušam izčistiti in izpopolniti do skrajne točke. Moja dela so vesela in imajo pozitivno konotacijo. Stalno se spreminjam in hkrati ostajam ista.« duhovitostjo. Ljubezen, harmonija in veselje do življenja so v delih Petre Varl stalnica. Njene razstave se pravzaprav nikoli ne začnejo niti ne kon čajo, ko zapustijo galerijski prostor. Na naslednji razstavi se velikokrat pojavi že znani motiv, ki med novimi liki in v novem kontekstu dobi tudi novo vlogo. Prepričljivost je zato odraz predvsem skrbno premišljenih prostorskih postavitev, na katerih z različnimi likovnimi tehnikami in formati vedno znova doseže novost in svežino. Preprostim vsebinam sledi preprosta risba, v kateri z eno samo linijsko potezo doseže prepoznavnost likov na sivi podlagi, ki ni naključna. Figure so nanizane druga ob drugi, v vrsti in enolično, kot je sama občutila čas svojega otroštva v sivini šestdesetih let prejšnjega stoletja, čas, ki je bil lahko bolj barvit le s pozitivnimi vrednotami in čustvi. ❚ Tatjana Sirk Z razstavo Teta Raša se avtorica vrača k temi družine. Med listanjem družinskega albuma so v spominu spet zaživeli trenutki iz otroštva, ki ga je srečno preživljala v krogu svojih najbližjih v času, ko so morale mlade družine zaradi družbenih razmer živeti s starši in drugimi sorod niki. Čeprav je takšno sobivanje različnih generacij lahko precej zapleteno in konfliktno, nam njena dela odsevajo drugačno vzdušje. Linearno narisane ali natisnjene podobe, tokrat znova portreti najbližjih, v prostoru zaživijo in ga v želji po dialogu napolnijo s pozitivnimi sporočili in Po vodstvih v januarju in februarju, ki smo jih imeli po razstavah Iva Prančiča in Klaudije Poropat Osebna asistenca je naša eksistenca (avtoričino vodstvo z Meto Krese, veččutni vodeni ogled razstave, pri lagojen slepim in slabovidnim s Katrin Modic ter pogovor o neodvisnem življenju hendikepiranih in osebni asistenci), napovedujemo: Sobota 8. marec 2014, ob 11. uri: Galerija Loža Koper Pogovor ob razstavi Petre Varl: Teta Raša Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, priznana psihologinja, raziskovalka, izjemna poznavalka družinske problematike in družinska terapevtka. Psihologija družine in psihološko ter socialno delovno »znanje za ravnanje« so temeljne vsebine njenega znanstvenega, pedagoškega in strokovnega dela. Znanst vena monografija Psihologija družine (1998) je slovenski prispevek k ute meljitvi psihologije družine kot nove psihološke discipline. O družini, njeni vlogi in o odnosih med posameznimi družinskimi člani bo spregovorila na razstavi Petre Varl. Z razstavo Teta Raša se avtorica vrača k temi družine. Med listanjem družinskega albuma so v spominu spet zaživeli trenutki iz otroštva, ki ga je srečno preživljala v krogu svojih najbližjih v času, ko so morale mlade družine zaradi družbenih razmer živeti s starši in drugimi sorodniki. Čeprav je takšno sobivanje različnih generacij lahko precej zapleteno in konfliktno, nam njena dela odsevajo drugačno vzdušje. Nedelja 23. marec 2014, ob 11. uri: Mestna galerija Piran Vodstvo po pregledni razstavi slik Iva Prančiča Andrej Medved, kustos razstave in dober poznavalec Prančičevega opusa bo z vodstvom od slike do slike razkril skrivnosti Prančičevega umetniš kega ter osebnega naboja in uspeha. Ivo Prančič pripada generaciji umet nikov z začetka osemdesetih let, ki so vsak po svoje oblikovali slovensko likovno sceno. Prednost slikarja je v izjemni občutljivosti za barvo, zanima ga geome trija, ki je očitna že v njegovih zgodnjih delih, še posebej pa v zadnjih slikah, v katerih »matematična« lepota in harmonija izstopata kot nikoli prej. Nedelja 30. marec 2014, ob 11. uri: Mestna galerija Piran Vodstvo ob koncu razstave slik Iva Prančiča Tudi priložnost za pogovor z umetnikom, ki bo prisoten; vodil bo kustos razstave Andrej Medved. ❚ 3 Pop-up dom Benetke Galerija AplusA Benetke 16. januar–8. marec 2014 R azstava Pop-up dom Benetke predstavlja duhovite ter kakovostne izdelke oblikovanja uporabnih predmetov in tiskovin, ki so jih izdelali mlajši slovenski oblikovalci in oblikovalske skupine, združeni v Zavod Rompom, zavod za kreativno produkcijo. Razstava je bila izbrana med predlogi, ki so prispeli na poziv Obalnih galerij Piran, objavljen v novembru 2014. Izbrani predlog je bil strokovno pripravljen in je predstavljal vzorčen vpogled v stanje kreativnih industrij mlajših ustvarjalcev v Sloveniji. Skupna slika prijav je pokazala, da so sodobna likovna umetnost in kreativne industrije v Sloveniji pomembne in navdihujoče dejavnosti in da je potreba po predstavljanju tovrstnega ustvarjanja zunaj Slovenije aktualna. Pop-up dom je prodajna oblikovalsko-umet niška razstava, namenjena predstavitvi in promociji mladih slovenskih oblikovalcev. Do sedaj se je Pop-up dom predstavil na raznih lokacijah, na primer konec novembra 2013 v prostorih nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani. Prostor predstavitve priredi prav za ta namen in ga »spremeni« v nekakšen povezovalni in izobraževalni prostor, ki prepleta razna področja od umetnosti, oblikovanja, arhitekture, izobraževanja do bivanjske kulture, kulinarike in glasbe. Pop-up dom Benetke je v galeriji AplusA na novo, sveže približal mlado slovensko oblikovanje drugačnemu, mednarodnemu občinstvu. Od podobnih razstav se razlikuje po tem, da so vsi oblikovalski predmeti med razstavo v uporabi. Galerijski prostor se je v času razstave spremenil v delovni prostor, ki ni namenjen le izkušnji opazovanja umetnosti. Organizator in gonilna sila projekta je ekipa Pop-up doma (Nina Mršnik, Nuša Jelenec, Mina Arko, Miha Artnak, Jurij Lozić, Maša Ogrin, Marko Orel, Metka Pinezić, Gašper Premože, Srđan Prodanović, Tilen Sepič, Andraž Tarman), s katero sodelujejo številni drugi slovenski in tuji ustvarjalci z različnih področij. Vrata so jim odprta, da lahko pisarniško opremljeni del galerije uporabljajo za ustvarjanje, izmenjavo izkušenj, informacij in komunikacijo z ustvarjalnimi središči v mestu. Mednarodno pove zovanje pomeni tudi krepitev identitete oblikovanja, nastajajočega v Sloveniji. Ob razstavi velja še posebej opozoriti na številne spremljevalne dogodke (pogovori, performansi, delavnice, koncerti, filmi, kulinarična srečanja), namenjene kulturno-zabavnemu in dejavnemu druženju ustvarjalcev ter zainteresiranega občinstva. Na razstavo in dogodke ob njej je bil velik odziv tudi zaradi dobre promocije dolgoletne galerijske dejavnosti, osebnih stikov vodje galerije in vpetosti galerije v prostor, kjer deluje. Odmevnosti projekta je sledilo tudi povabilo k sodelovanju Pop-up doma Benetke na letošnji razstavi Premio arte laguna, eni najpomembnejših mednarodnih nagrad za mlade umetnike. Po ogledu razstave v beneški galeriji so organizatorji ekipi Pop-up doma ponudili, da na letošnji razstavi v Arsenalih, ki bo od 22. marca do 6. aprila, ustvari privlačen in prijeten ambient za obiskovalce. ❚ Tokrat je na sceni … spomin T ak je bil naslov likovnega natečaja za dijake srednjih šol. Leta 2005 ga je zasnovala in ga od takrat tudi uspešno organizira italijanska umetnica Lorena Matic (Kulturno društvo Opera viva). Na raz pisu, ki iz leta v leto spreminja tematiko, s svojimi izdelki sodeluje več kot 250 dijakov iz slovenskih in italijanskih srednjih šol. O kakovosti njihovih del razsoja mednarodna žirija predstavnikov sodelujočih ustanov v prostorih srednje šole Max Fabiani v Trstu, kjer poteka sklepna slovesnost. Tudi 9. natečaja vizualnih umetnosti z naslovom Tokrat je na sceni … spomin se je udeležila množica dijakov in sodelujočih organizacij, kot so Oddelek za kulturo pokrajine Furlanije – Julijske krajine, tržaška in devinsko-nabrežinska občina, ZKB, Center UNESCO iz Trsta, CCIAA, Tržaška pokrajina, SISSA in Obalne galerije Piran. V petek, 31. januarja 2014, so na srednji šoli Max Fabiani v Trstu pripravili slovesnost s podelitvijo nagrad. Poleg številnih dijakov (srednje šole iz Trsta, Licej Sello iz Vidma, Ginnasio Gian Rinaldo Carli in Umetniška gimnazija iz Kopra) so se dogodka udeležili predstavniki nekaterih sodelujočih or- ganizacij in društev, kot so: občinska odbornica za kulturo, univerzo in raziskovanje, gospa Antonella Grim, generalna sekretarka Centra UNESCO v Trstu, gospa Rosalba Trevisani, avtorica projekta Lorena Matic ter nekateri člani žirije. Na temo spomina sta zbranemu avdito riju predavala tudi Alessandro Treves, znanst venik Sisse, in Chiara Simon, kustosinja Pošt nega in telegrafskega muzeja v Trstu. Nagrade so prispevali: Art Group d. o. o., Občini Trst in Nabrežina–Devin, Center Unesco iz Trsta, Fondacija CRTrieste, Illycaffè, Musicali Rossoni, Muzej Revoltella, Nuova Edilcolor, Obalne Galerije Piran, Teatro Miela, Slovensko stalno gledališče v Trstu. Prispela dela so razkrila pestro podobo likov nih pripovedi v različnih medijih (risba, slika, video, fotografija, strip, kip, mixed media), pri čemer je v vsebinah prevladovalo zaznamovanje oblet nice prve svetovne vojne, izstopale pa so tudi nekatere zanimive interpretacije spomina kot predvidljive oziroma nepredvidljive posledice miselnih aktivnosti možganov. Razstava z nagrajenimi deli bo do konca februarja na ogled v tržaškem Teatru Miela. Nagrajenci natečaja so vabljeni, da se v nasled njih mesecih udeležijo treh laboratorijev. DIJAKI V ATELJEJU / Mettiamoci all’Opera je vsebinska nadgradnja natečaja, ki nagrajencem zagotav lja edinstveno delovno izkušnjo z dvema umet nikoma, slovenskim in italijanskim (kostumografinja Mateja Benedetti in fotograf Mario Sillani Djerrahian). Delovna srečanja – laboratoriji – bodo potekali od 4. februarja do konca aprila v prostorih srednjih šol v Trstu, Vidmu in Kopru. Dogajanje ustvarjalnega učnega procesa bo ves čas spremljala in fotografsko do kumentirala umetnica Lorena Matic. 29. maja 2014 je predvidena raz stava v koprski Galeriji Meduza, na kateri bodo predstavljeni dokumentarne fotografije in umetniška dela, nastala v sklopu laboratorijskih srečanj. ❚ MBJ Melissa Bartol Misson, Mateja Jakac in Arianna Posega 4 Cimri ne Čimri Tomaž Burlin, Pila Rusjan, Noemi Veberič Levovnik, Valérie Wolf Gang Galerija AplusA Benetke 20. marec–10. maj 2014 Odprtje: 20. marec 2014, ob 18. uri Pila Rusjan Večmedijska galerijska postavitev štirih sodobnih avtorjev s podporo FamulVideo Lab – KD Galerija GT je bila izbrana in najvišje ocenjena med predlogi, ki so p rispeli na vabilo Obalnih galerij Piran, objavljeno v novembru 2013. G alerija je obravnavana kot skupinsko stanovanje, umetniki pa so v njej sostanovalci, katerih osebne poetike se tu srečajo ter s harmonijami in raz hajanjem, usklajenostjo in konflikti prepletejo v kompleksno in zabavno celoto. Prostori galerije so razdeljeni po funkcijah v sedem sob: Kopal nica, Kuhinja, Dnevna soba, WC, Dekliška spalnica, Tomaževa soba, Fuk soba. Vsaka od njih nosi svoj koncept, ki pa se vedno navezuje na širšega: individualisti v sobivanju. Tomaž Burlin Valérie Wolf Gang Noemi Veberič Levovnik Glavne teme avtorjev – sostanovalcev so javni in zasebni prostor, intimnost, identiteta, sobivanje, individuum in skupnost, pa tudi spomini, sanje in fantazije. Izražajo jih v obliki avdiovizualnih del, videa, fotografij, besedilnih sporočil, svetlobnih in zvočnih postavitev, risb in slik. Dogajanje med drugim ustvarja interakcija med avtorji, štirimi individualci na skupinski razstavi. Izboriti si morajo svoj prostor, razdeliti delo. Tej komunikaciji lahko obiskovalec sledi s pomočjo Priprta Likovne vrata zbirke depoja Obalnih galerij Ivo Prančič Brez naslova, 1999 olje, tekstil / platno, 60 x 60 cm Brez naslova, 1999 olje, tekstil / platno, 61 x 61 cm Zbirka Sodobna slovenska likovna umetnost po letu 1976 P komentarjev, ki jih v različnih oblikah puščajo drug drugemu po prostorih. Razstava bo zajemala tudi živi per formans na večer odprtja ter uvodno in zaključno javno vodstvo avtorjev po razstavi. Ideja za razstavo je izšla iz potrebe po raziskovanju video medija v okviru FamulVideoLab, podenote kulturnega društva Galerija GT. Pod enim konceptom naj bi združila več samostojnih avtorjev, ki vsak po svoje uporabljajo gibljive slike in s tem povezane medije. Tomaž Burlin, Pila Rusjan, Noemi Veberič Levovnik in Valérie Wolf Gang so tako ugotovili, da se je pri skupnem razstavljanju treba boriti za svoj prostor na podobno kot pri delitvi bivalnega prostora. Projekta Cimri ne Čimri pa se niso lotili nečimrno, ampak s pozitivnimi pričakovanji, kaj vse sodelovanje med štirimi posamezniki lahko prinese. ❚ rančičevi sliki na papirju so le izsek izjemno obsežnega risar skega dela, kjer je v ospredju samo enotnost tega, kar je mogoče videti, zaznati, in ideje, tj. »koncepta forme« in pa sporočila dela; kjer je pomembno razlikovanje med predmetom in spoznavanjem in vse posameznosti nadomesti abstraktna splošnost. Gre za nekakšno Labur Inda, »igro votlin«, kjer vsaka slika predstavlja likovno kaverno, ki jo opredeljuje teoretična struktura; danes pa zahteva do slikarja, da ustvari predmet in predmetnost – figuralnost, ki se je v modernističnem slikarstvu izgubila. Njegove slike kažejo proces, ki v obliki labirinta, skozi labirint sledi in formalnih »tvorb« in od svetlobe na površju prodre kot neka nova figuralnost do notranje svet lobe. Pri tem je bistvena nekakšna miselna, »mišljenjska ročnost«, ki poveže teorijo z roko, ki ustvarja. Pri Prančiču lahko spregovorimo o »obliki na pohodu«, ki ne prizna, ki nima težnostnih zakonov; in prav zato lahko razločimo v vsakem delu kompozicijsko osnovo, ki mu omogoča / čisto/ ustvarjalnost. Pred nami se odpira slika kot telo, ki nima neke figuralne teme, temveč se širi navznoter in navzven kot labirint svetlobe, ki se razkraja in razpusti, da bi začela končno delovati likovna magija, se pravi prančičevski pitoreskni slog, v prehodu temnih in obskurnih delov platna v »nebesni blišč«. Prančičeva podoba ni posnetek, mimesis prostora in predmetov, ampak je idealni vzorec za uresničen svet v enkratni lepoti, za svet, ki ni z ničemer primerljiv ... Lahko bi rekli, da se to slikarstvo vpisuje v obdobje, ki še dopušča postmodernistično izkušnjo, prepletanje literature in mitoloških tem, vendar pa je opredelitev za postmodernost manj pomembna, saj je primarno vedno le sublimno doživetje, ki je tradicionalno vezano na krajinarstvo, a vendar ne izključi figuralnega pristopa. Slikar podobo izpolnjuje s figurativnim stanjem, ki ga nadgradi s psihičnim vživetjem in v celoti zanemarja vsako aktualnost in pa historično, tj. časovno, empirično opredeljenost, kot tudi vsakršno abstraktnost, ki ji sodobni teoretiki radi pogosto pripišejo sublimnost. Takšna slika je diametralno nasprotna tragičnemu občutenju stvari, in vendar to slikarstvo nikakor ni idilično v pejorativnem smislu, pa tudi vzhičenost nad veličastjem doži vetja, se pravi čustvenost, tu nima mesta. ❚ Andrej Medved 5 Galerija Herman Pečarič, Piran 30. januar–23. marec 2014 Miriam Monica originalne ilustracije, Marco Pugliese stripi O čaja, na novo slikarsko vizualiziranega v izbranem slikarskem mediju. Le-ti gledalcu nikakor ne dopuščajo indiferentnosti, s čimer so pripovednost, estetskost in dekorativnost presežena v univerzalno likovno upodobitev. Pirančanka Miriam Monica je multimedijska ustvarjalka: ob poklicu igralke, režiserke, scenaristke je uveljavljena še kot glasbenica, tokrat pa prvič javnosti predstavljamo originalne ilustracije, ki so objavljene v knjigi Quelli della piazzetta/Tisti z malega trga tekstopisca Maria Schiavata (založba Edit, Reka, 2013). Dogajanje na površinah papirjev razstavljenih ilustracij je razgibano in prežeto z občutenim mediteransko žarečim vzdušjem. Linijske mreže in izbrane barve zapolnjujejo površino papirjev tako, da je ohranjena in vidna njena Marco Pugliese, ki razstavlja v nadstropju galerije, prihaja iz zamejstva. Čeprav je šele na začetku ustvarjalne poti, pa dosedanji dokaj pester obseg kreativnih področij – od slikarstva, ilustracije in stripa dokazuje perspektivne ga ustvarjalca. Prvič v Sloveniji predstavljamo izbor originalnih stripov, objavljenih v publikaciji Tutta la vita in un abbraccio/Vse življenje v objemu (založbe Tunué iz Milana, 2012). Knjiga je nastala na pobudo koreografa Luce Amitrana in filmskega scenarista Christiana Silvija ter seveda mladega striparja Marca Puglieseja: spodbudila jih je življenjska zgodba napisov, notnih zapisov in njihovih besedil, sledenju mozaično sestavljeni zgodbi. Posamič ne upodobitve so kot kadri na televizijskem ekranu ali filmskem platnu, kot celote pa od slikavajo dogajanja iz določene, konkretne zgodbe. Z diskretno infantilno spogledljivimi, v detajlih psihološko karikiranimi, zlasti s po udarkom na emocionalnih stanjih, nam iskrivo prešerne portretne upodobitve nudijo najširši razpon emocionalnih stanj, diametralnih vsakodnevnemu življenju posameznika. Slikarju je strip – ne oziraje se na izbrano tehniko – sredstvo za izpovedovanje in sporočanje. Klasična črno bela risba s senčenji na belini papirja mu zadostuje v doseganju želenih učinkov pripovedi, za njegovo poudarjeno hotenje v okarakteriziranje figur in likov, vzdušja dinamike in nagajive hudomušnosti ter tudi za hitro in svobodno izpoved trenutnega izziva. znane italijanske baletne plesalke, koreografinje in slikarke Simone Atzori, ki je kljub težki usodi (rodila se je brez rok) s trdo voljo, delom in študijem dosegla svoj cilj in postala mednarodno uspešna. Tako tudi knjiga pripoveduje močno in ganljivo zgodbo – glavna protagonist ka dogajanja je turška deklica Amira, ki sanja o karieri baletne plesalke, ter tako postane simbol in metafora močne ljubezni in hotenja po ustvarjalnosti in metafora neuklonljivosti v težkih življenjskih okoliščinah. Prav najbolj vsakdanje in mnogokrat tudi tako ali drugače angažirane situacije, čeprav so vsebinsko seveda vezane na konkretno zgodbo, so avtorjev neusahljivi vir v mnogostransko kreativnost: lahko je to krokijski zapis s svinčnikom ali tušem na kos papirja, ali v klasično stripovsko sosledje urejen niz podob. Pripoved Vse življenje v objemu seveda mladi senzibilni likovnik intimno zaznava in v izbranem mediju po svoje dokumentira tako, da ponekod doda še osebno doživljajsko noto, kjer ostaja prostor balne galerije Piran in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran smo pripravili v Galeriji Herman Pečarič predstavitev likovnih opusov dveh avtorjev, ki pripadata mlajši generaciji in delujeta v obmejnih prostorih. struktura, njena elementarna belina, ki marsikje elegantno preseva skozi akvarelno učinkujoče nanose barve. Te oblikovne črtne struk ture v sinergiji s kromatskim elementom nam – kot celostna podoba ali kot mikro detajl – omogočajo asociativne povezave na konkretno motivno izhodišče, na konkretni dogodek. Vsekakor pa izstopa posebno občuteno vzdušje razposajenosti, hudomušnosti, tudi infantilnosti, prav tako primorsko svetlobno vzdušje, seveda vedno skladno z dogajanjem v zapisani pripovedi. In to so prvine avtoričine subtilne poetike in lirike, ki zavedno ali podzavestno, hote ali nehote zbudijo vse gledalčeve čute. Preseženo je zgolj estetsko lagodje: linijski zapisi so spontani, otroško igrivi, tako, da nas kar vsrkajo vase ter popeljejo v nove neobremenjene vesele in prijazne svetove, kjer se zabrisujejo meje med realnim in fantazijsko pravljičnim, med tuzemskim in sanjskim, med preteklostjo in sedanjostjo; vsekakor so zelo daleč od vsakdanjih agresivnih informacij, od vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Popeljejo nas v že skoraj pozabljen svet veselja, igre, plesa, glasbe in zadovoljstva. Ilustracije Miriam Monica, ustvarjene v preteklem letu in javnosti prvič predstavljene v piranski galeriji, opredeljujejo njeno slikarsko raziskovanje v tisto kategorijo, ki je v svojem bistvu zelo tradicionalna. Z najelementarnej šima sredstvoma likovnega izraza – s črto in barvo na dvodimenzionalni površini opredmeti – kljub zavezanosti vsebini zapisane besede – še svojo intimo. Torej pred nami so najbolj avtentični in veristični odsevi avtoričinega zna- Miriam Monica in Marco Pugliese z mladimi obiskovalci R azstava ilustracij in stripov je vzbudila veliko zanimanje in obiska mladih. Miriam Monica je vodila večmedijsko ustvarjalnico za učence OŠ Vincenzo e Diego de Castro Piran, na kateri so z mentoricama Fulvio Zudič in Nives Marvin ustvarjali v različnih tehnikah. Razstavo so si ogledali in ob njej risali vsi otroci Vrtca Morje Lucija, 25. in 26. februarja pa so otroci Vrtca Mornarček Piran ob razstavi uresničili del tradicionalnega Unescovega programa na temo morje. Obiskali nas bodo še učenci druge triade OŠ Sečovlje ter po svoje reinterpretirali razstavljene ilustracije in stripe. Marco Pugliese bo 18. marca vodil delavnice stripa za učence tretje triade osnovnošolcev in za gimnazijce. Otroška dela, ustvarjena na teh delavnicah, bomo javnosti predstavili v Galeriji Herman Pečarič v tednu od 18. do 23. marca 2014. ❚ Suverena črna črta kot glavno avtorjevo izrazilo zarisuje idejo, preblisk, dogodek, dejanje, misel … in ostaja na površini papirja kot kroki in hkrati kot novi izziv za nadaljevanje ustvarjanja novih zgodb. Miniaturne risbe delujejo kot skicirke, kjer si prizori sledijo, se povezujejo in se opredmetijo v celostno pripoved: gledalca spodbujajo v gledanju, prebiranju 6 seveda tudi za najbolj osebni doživljajski svet. Ta pogojenost ustvarjalnega procesa z lastnim razmišljanjem, izkušnjami in sprejemanjem sveta pa določuje njegovo angažirano in rado živo ustvarjalnost, torej avtorsko vse bolj opredeljeno in prepoznavno govorico. ❚ Nives Marvin 2013 Ines Kovačič, Rok Kleva Ivančić 1 + 1 = keramika + slike Galerija Herman Pečarič 26. marec–21. maj 2014 Odprtje: sreda, 26. marec 2014, ob 19. uri O balne galerije Piran so na Ex-temporu Piran 2013 ponovno podelile nagradi v obliki samostojne razstave v Gale riji Herman Pečarič. S širšim opusom se tokrat predstavljata Rok Kleva Ivančić, prejem nik nagrade za mladega slikarja in Ines Kovačič, nagrajena za najbolj izvirno delo v keramiki. Rok Kleva Ivančić je na prireditvi sodeloval prvič in pripada generaciji mladih slikarjev, med katerimi je tudi Anamari Hrup, ki je to nagrado prejela leta 2012. Ines Kovačič je na Mednarodnem ex-temporu sodelovala že večkrat, bila je v ožjem izboru za razstavo in lani prvič nagrajena. V keramiki Ines Kovačič je čutiti spoštljiv odnos do likovnega medija, v katerem je avtorica našla svojo ustvarjalno moč. Glina jo s svojo primarnostjo in mehkobo navdihuje k dotiku in oblikovanju enostavnih oblik, ki združujejo tradicionalni tehnološki postopek oblikovanja vrtenin z aktualnimi estetskimi pristopi. Preproste oblike plemeniti z natančno obdelavo površine, ki je plod dolgoletnih izkušenj in osebnih estetskih vrednot. Navdih za razstavo v piranski galeriji je našla v lesenih pručkah za molžo, ki so do danes skoraj izgubile svojo funkcijo. Na novo jih ovrednoti in aktualizira z novim materialom ter spremeni njihovo primarno funkcijo v sodobno oblikovano skulpturo. Različnih oblik in velikosti so izdelane na lončarskem vretenu in pozneje ročno preoblikovane. Z razstavo avtorica končuje cikel keramičnih pručk. ❚ TS Ines Kovačič Pručke Mladi avtor nagrada za najbolj izvirno delo v keramiki 2013 skupin, tudi Vruje, obiskovalca popelje v njegov osebni duhovni svet, ki ga realizira z intim no likovno interpretacijo doživetega in vide nega. Že kot srednješolec je vzbudil pozornost z ilustracijami v več knjižnih izdajah, predstav ljenih tudi na razstavah v Izoli in Kopru. Občas no se v ustvarjanju spogleduje z multimedijo, na razstavljenih najnovejših slikah, ustvarjenih konec preteklega in v letošnjem letu, torej v času študijskega izpopolnjevanja v Italiji, pa ohranja klasično tehniko akrilnih barv na plat nu. Slikarja navdihuje najbolj preprosta in znana, toda aktualno angažirana tematika, na primer življenja človeka v lokalnem urbanem prostoru in širšem globalnem svetu s svojimi ekonomskimi, socialnimi, sociološkimi, antropološkimi, psihološkimi in filozofskimi razsež nostmi. Senzibilni opazovalec in slikar z ohranjanjem figuralike ter na diskreten, v detajlih tudi rahlo humorno igrivim načinom v upo dabljanju vsakodnevnih situacij, pa tudi s pomenljivim imenovanjem razstave, vzpostavlja dialog navzven: gledalca nagovori in spodbudi, da se ustavi, sooči svoja mnenja, razmišljanja in doživljanja. ❚ Nives Marvin Roka ni le del telesa, temveč izraz in nadaljevanje misli, ki jo je treba ujeti in izraziti. Honoré de Balzac Roke so del posameznikove osebnosti in zna čaja, opravljajo pa tudi neodvisne funkcije in s svojim lastnim jezikom igrajo bistveno vlo go v človeški komunikaciji. Roka nagovarja možgane in možgani nagovarjajo roko. Imamo jih za nezanimiv in samoumeven del človeš kega telesa, toda v resnici gre za zelo natan čen inštrument. So naše zanesljive in marljive služabnice. Ustvarjanje z rokami mi pomeni veliko, delo z glino ima name skoraj zdravilen učinek. Ponese me v drug svet, svet, v katerem konice mojih prstov vidijo gibanje in nasta janje novih oblik. Ima pa tudi prednost, saj material, ki ga obdelujem, tako bolje občutim in obvladam. Seveda pa pri vsem tem brez domišljije, poznavanja materiala in sanjarje nja tudi rok ne bi znala uporabljati smiselno. Izurjenost roke je dokončno zapečatila usodo mojega življenja. Ines Kovačič Rok Kleva Ivančič Skrivalnice nagrada za mladega slikarja 2013 S oočenje z likovno ustvarjalnostjo pred dvema letoma diplomiranega slikarja Roka Kleve Ivančića, sicer javnosti zna nega violinista in člana različnih glasbenih Projekt ArtDownUp za otroke in odrasle z Downovim sindromom ter z drugačnimi potrebami v Piranu in Kopru C enter za korekcijo sluha in govora Portorož, Obalne galerije Piran, Pomorski muzej S. Mašera Piran, prvi slovenski razvojno-raziskovalni center za mladino z Downovim sindromom v Koštaboni – Planet 47 in Sklad Mitje Čuka z Opčin pri Trstu (ter s sodelovanjem Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan, Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga in Varstvenega delovnega centra Koper) organiziramo v marcu 2014 humanitarni projekt ArtDownUp s sklepnim koncertom v koprski Bonifiki 21. marca 2014 (na dan Downovega sindroma). V Mestni galeriji Piran in v Galeriji Herman Pečarič Piran bodo 6. in 7. marca potekale celodnevne likovne ustvarjalnice: mentor slikarske bo akademski slikar Gani Llalloshi, keramične pa Uroš Hribar in Boštjan Korošec. Udeleženci bodo osebe z drugačnimi potrebami različnih starostnih skupin iz vse Slovenije in zamejstva. Namen je spodbujanje ustvarjalnosti in zlasti občutljivosti najširše javnosti v preseganju predsodkov do drugačnosti. Projekt in ustvarjena dela bomo 13. marca ob 10. uri predstavili na tiskovni konferenci v Gledališču Koper, ki ji bo ob 17. uri sledilo odprtje razstave, le-to bomo aprila gostili še v Galeriji Sklada M. Čuka na Opčinah pri Trstu.. Sponzorji slikarske ustvarjalnice so LC Dobrovo, Hartis Portorož in Občina Piran, udeležence projekta ArtDownUp bo sprejel tudi Peter Bossman, župan Občine Piran. ❚ Nives Marvin 7 Zgodilo se je ... Boris Pahor v Galeriji Loža Foto: Arhiv OGP Ob izteku fotografsko- dokumentarne razstave Zadnji pričevalci, spomini na internacijo v fašističnih taboriščih, je bil gost zaključnega dogodka Boris Pahor, pisatelj, intelektualec in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji. Ivo Prančič v Monfortu Anima mundi v Galeriji Loža Klaudija Poropat v Galeriji Meduza Napovedujemo Klementina Golija Vmesni prostor slike Mestna galerija, Piran 3. april–15. junij 2014 Odprtje: četrtek, 3. april 2014, ob 19. uri Fotograf Elio Ciol, umetnik Elio Caredda in kustosinja razstave Sabrina Zannier. Gledga ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ Letnik XII, številka 1 ❚ Izdajajo Obalne galerije Piran in Gledališče Koper ❚ Za izdajatelje Lilijana Stepančič in Katja Pegan ❚ Uredn ištvo Tatjana Sirk, Miha L. Trefalt (odgovorni urednik) ❚ Lektorica Alenka Juvan ❚ Obdelava slik Vek Koper, Marica Peterlin ❚ Tisk Tiskarna Vek Koper ❚ Naklada 2.500 izvodov ❚ Koper, februar 2014 ❚ Izid občasn ika Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper in so omogočili M inistrstvo za kulturo RS, MO Koper in Občina Piran ❚ Na naslovnici Obalnih galerij Piran: Petra Varl, Boštjan v mornarski obleki, 2011, serigrafija, 50 x 35 cm (foto: Matija Pavlovec) ❚ Na naslovnici Gledališča Koper: motiv s plakata za predstavo Vse o Ivanu (g rafično oblikovanje naslovnice: Dav ) 8