1. No category

junij
2016
Kinodvorišče. Letni kino.
Med 8. junijem in 4. julijem se Kinodvorovo platno
vsak večer ob 21:30 preseli na plano.
od
8. junija
Ta nora 80a
Everybody Wants Some!!
ZDA, 2016, barvni, 1:1.85, 117 minut
režija in scenarij Richard Linklater
fotografija Shane F. Kelly
igrajo Blake Jenner, Tyler Hoechlin, Glen
Powell, Ryan Guzman, Wyatt Russell,
J. Quinton Johnson, Zoey Deutch, Temple
Baker, Austin Amelio, Will Brittain, Tanner
Kalina, Juston Street, Forrest Vickery
festivali, nagrade Otvoritveni film
festivala SXSW
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
V univerzitetnem kampusu nekje v
Teksasu v zgodnjih osemdesetih letih
spremljamo člane fakultetnega base­
ball moštva, glavne frajerje na faksu,
medtem ko krmarijo med svobodo in
odgovornostmi, ki jih prinaša porajajo­
ča se odraslost. Toda do začetka no­
vega študijskega leta manjkajo še trije
dnevi in pol. Zdaj je čas za minljive ra­
dosti študentskih let, čas za popivanje,
veseljačenje in razuzdane bakanalije.
Žurerska komedija z malo basebal­
la in veliko piva v režiji ameriškega
kronista čudovite vsakdanjosti se
začne tam, kjer so se sklenila Fantov­
ska leta. Toda hkrati so Ta nora 80a
»duhovno nadaljevanje« Linklaterje­
ve kultne klasike Zadeti in zmedeni
(1993), ki zamenja sedemdeseta za
osemdeseta in srednješolsko nego­
tovost za bežen, a slasten občutek
nepremagljivosti, ki zaznamuje zgo­
dnja študijska leta.
Otvoritveni film
Kinodvorišča.
»Ker se večina mojih filmov odvija v
omejenem časovnem okviru, se je zelo
lahko vračati k likom. To bi lahko počel
tako rekoč z vsem, kar sem kdaj posnel.
In tudi sicer to velja za mnogo filmov.
Vprašanje je le, zakaj to početi. Kakšno
zgodbo lahko poveš o teh ljudeh, da bo
dovolj zanimiva in ne bo zgolj tržni trik?
Ta film je moj najboljši približek nadalje­
vanja [filma Zadeti in zmedeni]. In ker
gre hkrati za nekakšno nadaljevanje
Fantovskih let, se sprašujem, ali lahko
en film predstavlja dve stvari hkrati, ali
je lahko nadaljevanje dveh različnih fil­
mov? /…/ Zanimivo je, da brez Fantov­
skih let tega filma najbrž ne bi bilo.
Med njima obstaja vez, ki je skoraj tako
močna kot povezava s filmom Zadeti in
zmedeni. Porajati sta se začela v istem
času. Ta nora 80a sem imel v mislih od
začetka novega tisočletja; v istem ob­
dobju, ko sem snemal Fantovska leta,
sem tudi pisal in predeloval ta film. Hec­
no je, da si na koncu natanko sledita,
kot bi bil drugi nadaljevanje prvega. El­
lar iz Fantovskih let predstavlja boljšo
plat mojega značaja, Jake pa je tisti bolj
veseljaški, ekstrovertiran, zabaven tip.«
- Richard Linklater
»Filmi Richarda Linklaterja pokajo od
energije v majhnih odmerkih. Zgoščena
filozofska razpredanja obdajajo najbolj
ohlapne zgodbe; sproščena vsakdanjost
se meša z eksistencializmom. Čeprav se
o filmu že dolgo govori kot o 'duhovnem
nadaljevanju' srednješolske klasike Zadeti in zmedeni, umeščene v sedemdeseta leta, vsebuje komedija o univerzitetni
baseball ekipi Ta nora 80a, ki se odvija
le nekaj let kasneje, najboljše sestavine
Linklaterjevega opusa: brezskrben odnos
do življenja, pospremljen z bolj pretkanimi spoznanji o njegovih globljih skrivnostih.«
- Eric Kohn, Indiewire
»Linklater se burkaštvu svojih likov predaja s tako divjo, spontano in svobodno
naklonjenostjo, da vam resni, premišljeni
podtoni tega očarljivega filma lahko še
uidejo: malo filmskih avtorjev se tako
popolnoma preda trpko-sladki radosti
življenja za sedanji trenutek – trenutek,
ki je še toliko bolj veličasten, ker tako
hitro zbledi.«
- Justin Chang, Variety
»Ta nora 80a so kot kristalna krogla, v
kateri se Linklater opazuje od zunaj, v
svojem nekdanjem kontekstu, medtem ko
nam skozi filmsko dogajanje hkrati namigne, kako je prispel od tam do sem.«
- Richard Brody, The New Yorker
»Linklaterjev najnovejši film je, če si
izposodimo izraz Henryja Millerja, 'neozdravljivo zdrav' film, posvečen v prvi
vrsti čistemu užitku spričo posedovanja
telesa in uma, s katerima lahko režiser
manipulira, in samopostrežni bife priložnosti, da to tudi počne.«
- Nick Pinkerton, Film Comment
Odprto morje Fuocoammare
Italija/Francija, 2016, barvni, 1:1.85, 108 minut
režija, scenarij in fotografija
Gianfranco Rosi po idejni zasnovi Carle
Cattani
festivali, nagrade Zlati medved
za najboljši film, nagrada Amnesty
International, nagrada ekumenske
žirije – Berlin.
distribucija Demiurg
Dvanajstletni Samuele živi na otoku sredi
morja. Hodi v šolo in strelja s svojo fračo.
Rad se igra na kopnem, čeprav vse okoli
njega diši po morju ter šepeta o možeh,
ženah in otrocih, ki plujejo po njem, da bi
dosegli obalo njegovega otoka. To ni obi­
čajen otok. Lampedusa je simbolna meja
Evrope, ki jo že dve desetletji prečka na
tisoče migrantov v iskanju svobode. Otok
površine dvajsetih kvadratnih kilometrov
je sedemdeset navtičnih milj oddaljen od
afriške in sto dvajset od sicilske obale. V
zadnjih dvajsetih letih je na obalah Lam­
peduse pristalo prek štiristo tisoč migran­
tov. Ocenjujejo, da jih je petnajst tisoč iz­
gubilo življenje med nevarno plovbo.
Večkrat nagrajeni dokumentarist Gian­
franco Rosi je leto dni preživel na oto­
ku Lampedusa, da bi begunsko krizo
osvetlil iz nove perspektive, skozi oči
majhne otoške skupnosti, in opozoril,
da humanitarna katastrofa ni hipna
medijska senzacija, pač pa za mnoge
vsakdanja realnost in trajno spreme­
njen način življenja. Zlati medved za
najboljši film letošnjega Berlinala.
od
13. junija
Premiera v Kinodvorišču.
»Ko sem prispel na otok, me je tam
pričakala povsem drugačna realnost
od tiste iz medijev in političnih razprav.
/…/ Da bi lahko doumel ta svet, sem se
moral vanj popolnoma in za daljši čas
pogrezniti. Vedel sem, da ne bo lahko.
Da moram najti način, kako prodreti.
Nato pa se je, kot se pri dokumentar­
nem filmu pogosto dogaja, pripetilo
nepričakovano. Zaradi napada bronhi­
tisa sem poiskal nujno pomoč v bolni­
šnici in tam spoznal dr. Pietra Bartola,
edinega otoškega zdravnika, ki je v
zadnjih tridesetih letih sprejel in pre­
gledal sleherno skupino rešenih be­
guncev. On je tisti, ki odloča, kdo mora
v bolnišnico, kdo v center za pridržanje
tujcev in kdo je pokojen. /…/ Moja odlo­
čitev, da se preselim na Lampeduso, je
spremenila vse. V letu bivanja na oto­
ku sem prestal dolgo zimo in obdobje
ribolova ter nazadnje spoznal resnični
ritem poplave migrantov. Preseči sem
moral navado medijev, ki se zgrnejo na
Lampeduso zgolj v kriznih trenutkih.
Življenje tam me je naučilo, da je pojem
krizne situacije povsem brez pomena.
Tam je kriza vsakodnevna realnost.
Vsak dan se nekaj zgodi. Da bi v pol­
nosti doumel to tragedijo, moraš biti
ne le blizu situaciji, pač pa v dolgotraj­
nem stiku z njo. Le tako sem se lahko
naučil razumeti občutenje otočanov,
ki tragedijo opazujejo že dve desetle­
tji. /…/ Zgodbo te tragedije sem hotel
povedati skozi oči otočanov, katerih
pogled in posluh za stvari ter način
življenja so se v zadnjih dvajsetih letih
drastično spremenili. /…/ Upam, da bo
ta film pripomogel k ozaveščenju, da
umiranje ljudi, ki skušajo prečkati mor­
je na begu pred tragedijo, preprosto ni
sprejemljivo.«
- Gianfranco Rosi
»Rosiju so očitali prikaz trpljenja in smrti
ter obsojali njegovo metodo, ki jo najbolje
opišemo kot fikcijo s pristnim dokumentarnim vzgibom, v kateri resnični ljudje
odigrajo same sebe. Ugovarjali so tudi
srce parajoči lepoti tega filma – bržkone
nočemo niti izvedeti, koliko pomorskim
reševanjem je moral biti Rosi priča, da je
lahko eno teh nazadnje posnel v maniri, ki
po veličastnosti nočnih posnetkov in občutku za ritual kot srž človeške eksistence
malodane spominja na Forda. /…/ Odprto
morje je vrhunski primer krepkega humanizma, ki pritrdi sklepu Susan Sontag iz
knjige Pogled na bolečino drugega: trpljenja ni dovolj zgolj motriti in prepoznati,
o njem je treba spregovoriti, ga ubesediti,
ga predelati v zgodbo – le ta lahko ljudi
spodbode k dejanjem.«
- Olaf Möller, Film Comment
Chevalier
Grčija, 2015, barvni, 1:2.35, 105 minut
režija Athina Rachel Tsangari
scenarij Efthimis Filippou, Athina
Rachel Tsangari
fotografija Christos Karamanis
igrajo Yorgos Kendros, Panos Koronis,
Vangelis Mourikis, Makis Papadimitriou,
Yorgos Pirpassopoulos, Sakis Rouvas
festivali, nagrade Posebna omemba
žirije in nagrada srce Sarajeva za
igralsko zasedbo – Sarajevo. Najboljši
film – London. Nagrada občinstva v
sekciji Grški film – Solun. Nagrada za
najboljši film zunaj redne distribucije
po mnenju kritikov Village Voicea in
Indiewire.
distribucija FIVIA – Vojnik
od
22. junija
Premiera v Kinodvorišču.
zmagi v tej ekscentrični tekmi. Kot pribito pa drži, da je Tsangarijeva ustvarila
še eno zanimivo in skrajno izvirno študijo
značaja, tokrat v službi prikladne metafore za resnejše težave, ki pestijo Grčijo.«
Suh, sarkastičen humor in hladna di­
stanca odlikujeta najnovejšo vivisek­
cijo absurdov človeškega vedenja v
režiji prve dame mladega grškega
filma, ki pod drobnogled tokrat vza­
me moško tekmovalnost, skupinsko
dinamiko in »krizo srednjih let«. Igral­
ska šesterica je prejela skupno srce
Sarajeva za najboljšo moško vlogo.
tak način, ne rečem si: 'Okej, zdaj bom
posnela film o moškosti ali o šestih moš­
kih na ladji.' Nikoli ne začnem z zgodbo,
pač pa z nekaj podobami in splošno
predstavo o situaciji. Po Attenbergu
sem posnela srednjemetražec The
Capsule. Gre za pendant k filmu Cheva­
lier, ki prav tako govori o moči in nad­
zoru znotraj istospolne skupine, le da
so tu vsi liki ženski. Fascinantno je bilo
videti, kako se razmerja moči in želje
razvijajo, če iz enačbe odstranite spolno
dinamiko, ki je navadno na delu znotraj
heteroseksualnih skupin. /…/ Zanima me
vzpostavljanje razmerij v nadzorovanih
prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni
od realizma. Nisem še povsem presto­
pila v naturalizem. Mislim, da zaenkrat
preizkušam formo, ki ji pravim screwball
tragedija – ta je deloma komedija zme­
šnjav, deloma grška tragedija.«
- Athina Rachel Tsangari
»Vselej mi je najtežje opisati, od kod
izvirajo moji filmi. Ne pripravljam jih na
»Nikoli nismo povsem prepričani, ali se
šalijo ali res čutijo globoko potrebo po
»Sloviti Bechdel test – ki ga v stripu iz
leta 1985 zasnuje Alison Bechdel – je v
Šest moških na razkošni jahti sredi
Egejskega morja sklene odigrati igro. V
tej igri se bo veliko primerjalo in merilo.
Testiralo se bo kri in pelo se bo pesmi
brez posluha. Prijatelji bodo postali
tekmeci in tekmeci bodo postali lačni.
Toda na koncu popotovanja, ko bo igra
odigrana, bo zmagovalec mož, ki je naj­
boljši v vsem. Na mezinec si bo nadel
pečatni prstan zmagoslavja, tako ime­
novani »chevalier«.
- Eric Kohn, Indiewire
»Poanta Tsangarijeve tiči v absurdnosti
moške tekmovalnosti in v tem, kako nesmiselna in smešna so dejanja teh mož,
če jih opazujemo s hladne distance.«
- Boyd van Hoeij, The Hollywood
Reporter
»Odločitev Tsangarijeve, da se upre
eskalaciji konflikta in stavi raje na subtilne politične namige, ki jih izrisuje ta
zapletena družbena olimpijada, bo prav
toliko gledalcev izčrpala kot zabavala,
toda brez dvoma gre za mojstrsko izpeljano draženje.«
- Guy Lodge, Variety
zadnjih nekaj letih postal sila priljubljen
barometer za preverjanje veljavnosti
obravnave žensk v posameznem filmu.
Chevalier /…/ na tem testu spektakularno pogrne, saj v njem ne nastopi niti en
sam ženski lik, pa vendar ga prav tisti, ki
se zanimajo za enakost spolnih reprezentacij v sodobnem filmu, nikakor ne smejo
zamuditi. Film, ki se ogne bolj čudaškim
elementom predhodnega Attenberga, je
sijajno umerjena in sublimno absurdna
karikatura tekmovalnih moških egov iz
osvežujoče ženske perspektive.«
- Ben Nicholson, CineVue
»Athina Rachel Tsangari je uspela s pomočjo izjemne formalne preciznosti in
nezadržne duhovitosti ustvariti film, ki
je v isti dih skrajno smešna komedija in
globoko pretresljiv razmislek o duhovnem stanju zahodne kulture.«
- izjava žirije, Londonski filmski festival
Janis Joplin: Otožno dekle
Janis: Little Girl Blue
ZDA, 2015, barvni/čb, 107 minut
od
28. junija
režija in scenarij Amy J. Berg
pripoveduje Chan Marshall
festivali, nagrade Benetke. Deauville.
Toronto. London. IDFA, Amsterdam.
IndieLisboa.
distribucija FIVIA – Vojnik
Janis Joplin se je v zgodovino zapisala
kot ena ključnih osebnosti glasbene in
kulturne revolucije šestdesetih. Toda
kdo je bila, ko je za odrom odložila svo­
jo iskrivo, energično, na videz neobre­
menjeno odrsko persono? Amy Berg
s pomočjo Janisinih prijateljev, sode­
lavcev, družinskih članov, ljubimcev in
zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisa­
la svojim najdražjim, izriše kompleksen
portret bistre, občutljive, a tudi ranjene
in globoko osamljene duše, ki je na
odru iskala le eno: ljubezen.
Ganljiv, poglobljen portret »prve dame
rock'n'rolla«, glasbene ikone, ki je na
odru izpela lastno bolečino in s svojo
nekonvencionalno držo tlakovala pot
sodobnim glasbenim upornicam.
»Janis si zasluži spodoben film o
sebi. Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj
v ospredju njena smrt kot njeno živ­
ljenje, jaz pa sem želela, da bi ljudje
dobili občutek, kdo je bila Janis kot
ženska, kot rock zvezda. V bistvu je
bila prva ženska rokerica in prebiti se
je morala čez mnogo ovir, da je lahko
tlakovala pot, po kateri danes stopajo
ženske. Imela je neposreden vpliv na
žensko gibanje na drugačen način, kot
o tem govori zgodovina. Bila je femi­
nistka, ne da bi se ji bilo treba razgla­
siti za feministko. /.../. V bistvu sta bili
dve Janis: ženska, ki je pela in vreščala
na odru, tista, ki jo lahko vidite na ar­
hivskih posnetkih ..., a tu je bilo tudi
plašno, introvertirano mlado dekle, in
zelo težko je bilo loviti ravnotežje med
obema ...«
- Amy J. Berg
»Iz pogovorov z družino, prijatelji, člani glasbenih skupin in ljubimci veje ton
nežnosti in spoštovanja. Vsi so vedeli za
Janisino nenasitno potrebo po ljubezni.
To je bila gonilna sila njenih kariernih ambicij. Pred nami se izriše mehka
ženska. Glas, s katerim je pela, je morda
res zvenel, kot bi po duši drgnil z brusnim
papirjem, toda glas, s katerim je govorila, je bil blag in uglajen. /.../ Amy Berg
je prepoznala ter v ta tragični in navdihujoči dokumentarec pogumno prelila
Premiera v Kinodvorišču.
neotipljive občutke hrepenenja.«
- Sophie Monks Kaufman, Little White
Lies
»Če dokumentarec Janis Joplin: Otožno
dekle kaj čudovito prikaže, potem sta to
prekipevajoča ljubezen do življenja in
občutek radosti, ki je puhtel iz vsake pore
te pevke s privihanim nosom. V skupinah,
v katerih je pela, fantov ni zasenčila le
zato, ker jih je prekašala v glasbeni nadarjenosti – to je bilo /.../ povezano tudi z
njeno čisto živalsko privlačnostjo.«
- Lee Marshall, Screen Daily
»Čeprav Amy Berg umesti Janis Joplin v
njen čas, ga niti ne idealizira niti demonizira niti ga ne poskuša pojasniti. /.../
V veliki meri je naloga, da opiše ta svet
in svoj prodor v njem, prepuščena Janis
sami – v pismih, ki jih z ravno pravo mešanico moledovanja, uvida in ošabnosti
prebira Chan Marshall, poznana kot
kantavtorica Cat Power.«
- Robert Lloyd, Los Angeles Times
»Marshallova svojega branja ne 'odigra',
ampak – z blagim južnjaškim naglasom
in očitno povezanostjo s snovjo spričo
dejstva, da je tudi sama ženska performerka – preprosto pusti besedam in občutkom, da govorijo sami zase. To pomaga ustvariti vtis, da povezovalni glas in
zorni kot filma kljub množici govorečih
glav vendarle pripadata Janis Joplin, in
da sta to v veliki meri glas in perspektiva
izobčenke, ki hlepi po potrditvi.«
- David Rooney, The Hollywood
Reporter
»Tudi če vam je bila Janis Joplin le
približno všeč kot pevka, vam bo po
ogledu sočutnega, inteligentnega dokumentarca Amy Berg zagotovo zlezla
globoko v srce kot oseba.«
- Stephanie Zacharek, The Village Voice
Eisenstein v Mehiki
Eisenstein in Guanajuato
na sporedu
Nizozemska/Mehika/Finska/Belgija, 2015, barvni/čb, 1:2.35, 105 minut
režija in scenarij Peter Greenaway
fotografija Reinier Van Brummelen
montaža Elmer Leupen
igrajo Elmer Bäck, Luis Alberti, Maya
Zapata, Rasmus Slätis, Jakob Öhrman
festivali, nagrade Berlinale. Najboljši
režiser – Indijski mednarodni filmski
festival, Goa. Hongkong. Sydney.
Moskva. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Leta 1931, na vrhuncu svoje kariere,
sovjetski režiser Sergej Eisenstein od­
potuje v Guanajuato, kjer naj bi posnel
film Naj živi Mehika!. Ekscentričnega
umetnika daljna dežela povsem prev­
zame. Medtem ko njegov razum zapo­
slujejo filozofske in politične dileme, s
pomočjo šarmantnega lokalnega vodi­
ča Palomina odkriva razmerje med ero­
som in tanatosom ter – daleč stran od
stalinistične Rusije – doživi revolucijo
neke povsem drugačne vrste.
Ikonoklast Peter Greenaway se vra­
ča s tipično provokativno in vizualno
razkošno zgodbo o mehiški pusto­
lovščini svojega filmskega idola. Ali:
»Deset dni, ki so pretresli Sergeja
Eisensteina«.
»Najprej sem hotel posneti dokumen­
tarec o tem, kaj se je zgodilo s filmom,
ki je bil Eisensteinu tako pri srcu in za
katerega je do konca življenja obžalo­
val, da ga ni končal. /…/ A dokumentarci
običajno gledajo stvari od zunaj, mene
pa je bolj zanimalo videti stvari od znot­
raj. /…/ Eisensteina proučujem že vse
življenje. Ogledal sem si vse njegove
filme, verjetno prebral vse, kar je kdaj
koli napisal, obiskal njegovo knjižnico in
prizorišča snemanj. /…/ Začel sem pisa­
ti dialoge, ki bi se morda lahko takrat
odvijali v Mehiki. Všeč mi je ideja o igra­
nem filmu kot eseju. Ko sem se začel
ukvarjati z zgodovinskimi liki, sem ugo­
tavljal, da zgodovina ne obstaja. Obsta­
jajo le zgodovinarji. /…/ Film je preveč
bogat medij, da bi ga prepustili zgolj
pripovedovalcem zgodb. /…/ Vse pre­
več piscev spreminja filmsko umetnost
v neko obliko ilustrirane literature. /…/
Zato sem hotel narediti film, kakršen
je Eisenstein v Mehiki: film o filmu in o
podobah. /…/ Mislim, da filmska umet­
nost umira ali pa je že mrtva – v vsa­
kem primeru se bliskovito spreminja –
zato je morda čas za film o največjem
filmskem ustvarjalcu vseh časov.«
- Peter Greenaway
»Predrzen, a podrobno raziskan projekt
ljubezni /…/ še vedno energičnega 72-let­
nega Greenawaya bo presenetil celo cinefile. /…/ Greenaway – odločen vdahniti
novo življenje mediju, ki se je po njegovem
le malo razvil, odkar je Eisenstein pred devetdesetimi leti posnel Stavko – je ustvaril
skrajno nekonvencionalno in nespoštljivo
biografijo, ki bo na ustrezno priznanje
morda morala čakati še desetletja.«
»Greenaway ponudi študijo enega največjih in najbolj vplivnih svetovnih re­
žiserjev, hkrati pa ustvari eno svojih najbolj osebnih del.«
- David Ehrenstein, Fandor
- Peter Debruge, Variety
»Zgodba presenetljivo sploh ne govori
o predčasni zaustavitvi projekta Naj živi
Mehika! /…/, pač pa o Eisensteinovi
očaranosti nad deželo, ki je s svojo socialistično revolucijo prehitela Rusijo za
pet let, pa tudi o nizu iniciacij, spolnih
in drugih, ter o ljubezni. /…/ Kdaj ste se
nazadnje zabavali ob gledanju Green­a­
wayevega filma?«
- David Hudson, Fandor
»Film veselo podira klišeje o velikem
umetniku kot tuhtajoči, vsevedni eminenci. Vse od Kena Russlla in njegovih
biografij o slikarjih in skladateljih (Ljubitelji glasbe) ni bilo režiserja, ki bi mit
o herojskem ustvarjalcu razbil s takšnim
neusmiljenim užitkom.«
- Stephen Holden, The New York Times
»Dolgovezenje o seksu, smrti, estetiki in
marksizmu, medtem ko mimo v nadzvočni hitrosti švigajo asociativne podobe, je
stvar arogantne mladosti. Ali pa morda
umetnika, osvobojenega vseh namer po
ugajanju gledalcem, ki niso na njegovi
valovni dolžini. Pri 73 letih Greenaway
ne kaže znakov mehčanja.«
- Jordan Hoffman, The Guardian
Projekcija 6. junija ob 21:00 bo
uvodni dogodek v festival Parada
ponosa 2016. Filmu sledi druženje in
DJ program.
S podporo Veleposlaništva Kraljevine
Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do
30. junija 2016).
Z dvignjeno glavo La tête haute
Francija, 2015, 1:2.35, 120 minut
na sporedu
režija Emmanuelle Bercot
scenarij Emmanuelle Bercot, Marcia
Romano
fotografija Guillaume Schiffman
igrajo Catherine Deneuve, Rod Paradot,
Benoît Magimel, Sara Forestier
festivali, nagrade Cannes.
Cezar za najbolj obetavnega igralca
in najboljšega stranskega igralca.
Lumièrova nagrada za najbolj
obetavnega igralca.
distribucija FIVIA – Vojnik
Malony, ki ga je pri šestih letih zapustila
mama, kot najstnik postane redni obi­
skovalec sodišča za mladoletne. Okoli
njega počasi raste nadomestna druži­
na: sodnica Florence, ki se bliža upoko­
jitvi, ter vzgojitelj Yann, ki je imel tudi
sam težko otroštvo. Oba mu z veliko
mero predanosti, potrpljenja in ljubezni
pomagata najti pravo pot.
Režiserka Emmanuelle Bercot je po
Bettie gre ponovno združila moči s
Catherine Deneuve in posnela gan­
ljivo dramo, ki zagovarja misel, da
družba nima pravice obupati nad
nobenim izmed svojih mladostnikov
– zlasti ne nad tistimi najbolj nasilni­
mi in »brezupnimi«. Otvoritveni film
lanskega Cannesa.
»'Vsi otroci imajo pravico do izobraz­
be. Zagotoviti jo mora družina, sicer je
odgovornost družbe, da pomaga.' Ta
stavek, ki sem ga prebrala v knjigi ne­
kega sodnika, zelo natančno pojasni, o
čem film pravzaprav govori. /.../ Imam
strica, ki je vzgojitelj, in kot otrok sem
ga neko poletje obiskala v Bretanji, kjer
je vodil tabor za mlade prestopnike.
/.../ Na deklico iz premožne in skrbne
družine, kakršna sem bila, je vedenje
najstnikov, ki niso imeli takšne sreče
kot jaz, naredilo močan vtis: očarala
sta me njihova predrznost, upor proti
avtoriteti in družbenim pravilom. Hkrati
pa sem občudovala trud svojega strica
in ostalih vzgojiteljev, da bi jih spravili
'na pravo pot' ter jih naučili ljubezni in
spoštovanja – do drugih, predvsem pa
do samih sebe. Spomin na to poletje je
ostal živ vse do najstniških let, ko sem
začela razmišljati, da bi postala sodnica
za mladoletnike, kasneje pa me je nav­
dahnil, da sem posnela film.«
- Emmanuelle Bercot
»Nemalokrat ganljiv film visokih moralnih načel, ki nihilizem in depresivnost,
pogosta spremljevalca socialnega rea-
lizma, zamenja s pozitivno vizijo o tem,
kaj lahko država naredi, da bi pomagala, in česa ne more. /.../ Z dvignjeno
glavo je film o upanju. Vztraja pri nemoderni misli, da so tudi predstavniki
avtoritete lahko pozitivni liki /.../. To je
film, /.../ ki ga ni sram lastnega optimizma /.../.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Film Emmanuelle Bercot je drama o
odrešitvi, ki se konča z optimistično noto,
čeprav nas pred tem popelje čez precej
težak teren /…/. Filmu ne moremo očitati pomanjkanja energičnosti in resnosti.
Gre za redek primer drame o težavnem
najstniku, v kateri je sodni sistem prikazan kot popolnoma dobrohoten in kot vir
pomoči za ljudi v stiski.«
- Jonathan Romney, Screen Daily
»Resen primerek socialnega realizma,
ki se loteva enako resnega vprašanja:
kako se lahko kot družba na najboljši način spoprimemo s skrajno odtujenimi in
prestopništvu zapisanimi mladostniki.«
- Geoff Andrew, Sight & Sound
»Sporočilo filma se nazadnje izkaže za
bolj spodbudnega, kot bi pričakovali iz
začetnih prizorov. Bercotova preudarno
pokaže, da rešitve ne prinesejo nujno niti
sistem niti osebne vezi, pač pa neprecenljiva kombinacija obojega.«
- Jordan Mintzer, The Hollywood
Reporter
»Emmanuelle Bercot z osredotočenjem
na to družbeno vprašanje tvega, da bo
obtožena pretiranega poenostavljanja
in melodramatiziranja. Kljub temu pa
se z veliko mero spretnosti, preciznosti
in energičnosti uspešno izogne vsem oviram, pri čemer ji pomagajo prvovrstni
igralci /…/ Film uspešno izpolni svoje
poslanstvo prikazati svet mladostniškega
prestopništva brez pretirane črnogledosti
ter skuša namesto tega najti upanje za
prihodnost.«
- Fabien Lemercier, Cineuropa
od
15. do 20.
junija
17. junija
ob 17:30
»Knibbejev prvenec obrne evropsko begunsko krizo v drzno, etično zapleteno
zgodbo o duhovih, ki aktualno družbeno­
politično katastrofo predstavi na edinstveno poetičen način, hkrati pa nas –
kot najboljši primer novinarskega dela
– pripelje na lokacijo ter nam pokaže
globoko travmatizirane obraze ljudi, ki
jih večinski mediji pogosto prezrejo.«
- Robert Greene, Sight & Sound
za člane Kluba Kinodvor
vstop prost
Festival migrantskega filma
Tisti, ki čutijo
peklenski ogenj
Those Who Feel the
Fire Burning
Morgan Knibbe, Nizozemska, 2014,
barvni, 74 minut
Duh utopljenega begunca v iskanju
svojih bližnjih potuje vzdolž južnoev­
ropskih meja in opazuje sotrpine, ki so
tako kot on obtičali nekje med peklom
in rajem. Nenavaden spoj dokumentar­
ca in fikcije, ki se na nekonvenciona­
len in poetičen način loteva perečega
družbenega problema.
»Veliko beguncev, ki sem jih srečal, mi
je povedalo, da se na Lampedusi in v
Grčiji počutijo kot prikazni, kot duše v
vicah. Tako se mi je porodila ideja za
film. /…/ Navdihnila sta me film Nebo
nad Berlinom Wima Wendersa in Gas­
par Noé s svojimi brezkončnimi posnet­
ki v gibanju. /…/ Pri poročanjih večinskih
medijev pogrešam globino. Njihov pris­
top je površinski in propagandističen.
Mislim predvsem na novice. Nič več jim
ne verjamem. Novinarji se pretvarja­
jo, da so objektivni, v resnici pa mani­
pulirajo. Zgodbe in citati, ki jih izbirajo,
postavljajo imigrante v vlogo žrtev.
Ti vlogo sprejmejo in začnejo pred
kamero tarnati. Publika si s to držo ne
more dosti pomagati. To opažam tudi
pri sebi: ker se ne znam opredeliti, se
distanciram. Zato nisem hotel narediti
filma, ki bi iskalce azila objokoval; dati
sem jim hotel obraz. V filmu ne skušam
biti objektiven, pač pa iskren glede svo­
je subjektivnosti.«
- Morgan Knibbe
»S pomočjo neverjetnega zaupanja, ki ga
zgradi s protagonisti, ponudi občinstvu
atmosferično sliko običajno prezrtih krajev, ljudi in situacij. In prav to je tisto,
kar naredi film tako edinstven: na meji
med dokumentarcem in fikcijo se ne giblje zaradi eksperimenta samega, ampak
zato, da bi zgodbo povedal na kar najbolj
primeren način. In da bi se tako iskreno
dotaknil gledalca.«
- Sacha Gertsik, De Filmkrant
»Ta meditativni in pogosto hipnotični
film /…/ se z globalno temo naraščajoče
imigracije vpričo birokratske brezbrižnosti spoprime z razorožujočo eleganco
in nezgrešljivo človečnostjo.«
- Michael Rechtshaffen, Los Angeles
Times
»Film je vizualno tako ambiciozen, da
lahko v polni meri zaživi le na velikem
platnu – ter ob gledalčevi popolni zbranosti. In to si tudi zasluži.«
v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki
Festival migrantskega filma, ki ga ob
svetovnem dnevu beguncev organi­
zira Slovenska filantropija, bo v svoji
sedmi ediciji v Ljubljano znova pripeljal
projekcije in spremljevalne dogodke,
ki osvetljujejo različne teme in plati
migracij, azila, življenja beguncev ter
integracije priseljencev v novo družbe­
no okolje. Filmske zgodbe in prispevki
povabljenih gostov bodo spet opozo­
rili na različne družbene realnosti, pro­
blematičnost migracijske politike EU,
globalno neenakost in nepravičnost ter
pozvali k ukrepanju.
Več na www.fmf-slovenija.si
Program v Kinodvoru
15. junija ob 18:00: odprtje festivala
Destinacija Srbistan Destinacija
Serbistan, Želimir Žilnik, Srbija, 2015,
94', slovenski in angleški podnapisi
Za to projekcijo so na voljo brezplačne
vstopnice.
15. junija ob 21:30 (v Kinodvorišču)
Odprto morje Fuocoammare, Gian­
franco Rosi, Italija/Francija, 2016, 108'
- Peter de Bruijn, NRC Handelsblad
S podporo Veleposlaništva Kraljevine
Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do 30.
junija 2016).
17. junija ob 17:30
Tisti, ki čutijo peklenski ogenj Those
Who Feel the Fire Burning, Morgan
Knibbe, Nizozemska/Grčija/Italija, 2014,
74'
7. junija
ob 19:00
Ljubljana – Zelena prestolnica
Evrope 2016
Otok v Ljubljani
Ribji spev
Rabo de Peixe
Joaquim Pinto, Nuno Leonel,
Portugalska, 2015, barvni, 103 minute
Režiserska dvojica je leto dni od blizu
spremljala težaško delo mladega azor­
skega ribiča, odločenega, da vpričo glo­
balnega industrijskega prelova vztraja
pri tradicionalnih ribiških metodah. Po­
etični in globoko osebni Ribji spev je
oda svobodi ter načinu življenja, ki zdaj
obstaja le še na teh posnetkih. Film je
bil posnet med letoma 1999 in 2001.
»Če bi Rossellinija kdaj zaneslo na Azore, bi morda ustvaril nekaj podobnega,
kot je Ribji spev, pa čeprav očarljivi
dokumentarec Joaquima Pinta in Nuna
Leonela ni toliko nagnjen k fragmentaciji in eksperimentiranju. A izhodišče je
vendarle podobno: ideja, da se pojaviš
na nekem novem kraju in svojo očaranost nad njim kanaliziraš v film. Pinto in
Leonel sta ribiško vasico Rabo de Peixe
prvič obiskala konec leta 1998, da bi tam
praznovala prehod v novo leto. Spoprija-
teljila sta se z ribičem po imenu Pedro, ki
sta se mu zdela filmarja ravno tako zanimiva kot on njima. Film, ki so ga skupaj
ustvarili, korenini prav v tej vzajemni radovednosti in naklonjenosti /…/.«
- James Lattimer, Senses of Cinema
»Nežen portret skupnosti, ki prek Pintove
asociativne pripovedi pogosto prestopi
na bolj osebno in filozofsko raven, hkrati
pa se dotakne tem, kakršni sta vrednost
fizičnega dela in pomen svobode. Ribji
spev je čudovito, nevsiljivo globoko delo,
ki potrjuje in hkrati transcendira dolgo
ljubezensko razmerje filma s pomorsko
etnografijo.«
- David Hudson, Fandor
»Gre za izjemno human in intimen dnevnik, ki seže onkraj observacijske etnografije. Film na poetično asociativen način,
ki predpostavlja medsebojno povezanost
vseh stvari, vplete filozofske razmisleke in mitične reference. Čeprav bi to v
manj izurjenih rokah lahko privedlo do
obtožb o newagerskem sentimentalizmu,
pa tu vsak posnetek prežemajo nevsiljiva
iskrenost, globina misli in redko videna
senzibilnost.«
- Carmen Gray, Screen Daily
1. junija ob 21:00 ob Čolnarni v Parku
Tivoli. Vstop prost!
Sol zemlje
The Salt of the Earth
Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado,
Francija, 2014, barvni/čb, 110 minut
nastopajo Sebastião Salgado, Wim
Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Leila
Wanick Salgado
distribucija FIVIA – Vojnik
Znameniti brazilski fotograf Sebastião
Salgado je zadnjih štirideset let po­
toval po različnih celinah in v objektiv
ujel dogodke, ki so ga globoko zaz­
namovali: vojne, lakoto in izgnanstvo.
Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je
zadnja leta upanje spet našel v naravi.
Zdaj se posveča okoljevarstvu in odkri­
vanju neokrnjenih kotičkov sveta, ki jih
predstavlja v obsežnem fotografskem
projektu, svojem »ljubezenskem pismu
planetu«. Življenje in delo enega naj­
večjih mojstrov reportažne fotografije
nam v dokumentarnem filmu Sol zem­
lje razkrivata njegov sin Juliano in Wim
Wenders, tudi sam fotograf.
»Sol zemlje bo – če ste seznanjeni s Salgadovim imenom in delom ali ne – razodetje. /…/ Film se osredotoča na dve
različni fotografovi popotovanji. Zunanje
ga je morda odpeljalo dobesedno na najbolj oddaljene kotičke Zemlje in prineslo
osupljive podobe, videne v filmu, a tisto,
kar resnično zagrabi našo pozornost,
je notranje potovanje, ki se je dogajalo
vzporedno.«
- Kenneth Turan, Los Angeles Times
»Bolj kot da bi razkrivala, Sol zemlje
elegantno potrjuje, da sta sočutje in človečnost, zaradi katerih je Salgadovo delo
tako izjemno, tudi del umetnikovega po­
gleda na življenje.«
- Boyd van Hoeij, The Hollywood
Reporter
»Wendersov s čustvi nabiti praznik zvoka, glasbe, podob in vizije je poslastica
za čute in pogosto silno ganljiv – kot tiha
katedrala, posvečena Salgadovim slikovitim razodetjem.«
- Rodrigo Perez, The Playlist
V sodelovanju z Muzejem in galerijami
mesta Ljubljane ob odprtju razstave fotografij Geneza Sebastiãa Salgada.
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
12. junija
ob 19:00
5. junija
ob 19:00
Daleč od ljudi
Loin des hommes
David Oelhoffen, Francija, 2014, barvni,
110 minut
igrata Viggo Mortensen, Reda Kateb
distribucija FIVIA – Vojnik
Leta 1954, tik pred alžirsko vojno.
Učitelj v odročni gorski vasici mora
pospremiti lokalnega kmeta pred kolo­
nialno sodišče, kjer naj bi mu sodili za
umor. Medtem ko se v dolini širi upor in
ozračje polni sovraštvo, se podata na
nevarno pot čez Atlaško gorovje. Med
na videz zelo različnima moškima se
začne počasi spletati nenavadno za­
vezništvo. Avtorja izvirne glasbe: Nick
Cave in Warren Ellis.
»Film Daleč od ljudi, ki bi ga lahko vrteli
na double-billu z beduinskim vesternom
Theeb, je tako prešpikan s 'častjo' vesternov (3:10 za Yumo), da lahko spregledate, da je posnet po noveli Gost, v kateri
je dal Albert Camus jasno vedeti, da so
prave moralne odločitve strašne, potemtakem tiste, ki te stanejo življenje. ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ deloma triler, deloma vojni film, še
bolj pa morda severnoafriški eksistencialistični vestern s čudovito pokrajinsko
fotografijo Guillauma Deffontainesa, ki
zgodbo prepoji z mračno lepoto. /…/ Če
ste videli alžirsko vojno dramo Božji možje
Xaviera Beauvoisa, si morate ogledati tudi
Daleč od ljudi, ki ponudi drugačen, a nič
manj zanimiv pogled na isti čas in kraj.«
- Jonathan Romney, Londonski filmski
festival
»Kljub vsej zgodovinski specifičnosti in
po­membnosti ozadja zgodbe se ob gledanju teh dveh mož, ki se prebijata skozi
surovo in čudovito pokrajino, zavemo, da
smo priča nečemu veliko bolj brezčasnemu in elementarnemu.«
- Bilge Ebiri, Vulture
»V tej pronicljivi značajski študiji se zdi
eksistencializem intimen kot še nikoli.«
- Michael Rechtshaffen, Los Angeles
Times
Theeb
Združeni arabski emirati/Katar/
Jordanija/Velika Britanija, 2014, barvni,
100 minut
igrajo Jacir Eid, Hussein Salameh,
Hassan Mutlag, Marji Audeh, Jack Fox
distribucija FIVIA – Vojnik
Med vihro prve svetovne vojne se na
ozadju trčenja vzhodne in zahodne ci­
vilizacije, tradicije in modernosti, odvije
slikovit pustolovski vestern, ki je hkrati
intimna zgodba o dečkovem odraščanju
in trpka zgodovinsko-politična drama o
zatonu tradicionalne nomadske kulture.
»Klasičen pustolovski film najboljše vrste,
kakršnega danes redko vidimo. Režiserjev
impresivni prvenec vsebuje tipične motive
vesterna, osupljivi posnetki južne Jordanije pa so veličastni kot Monument Valley.
Toda to ni nikakršen ponaredek vesterna,
pač pa sijajno povedana zgodba iz časa
prve svetovne vojne, zasidrana v avtentičen beduinski način življenja.«
- Jay Weissberg, Variety
»Kot Timbuktu Abderrahmana Sissakoja, ki je tožil nad porastom radikalnega
islamizma v sodobnem Maliju, Theeb
poudarja pomembnost ohranjanja kulturnih razlik spričo totalizirajoče vizije
rasne in religiozne hegemonije.«
- Oleg Ivanov, Slant Magazine
»Vrhunske fotografije Wolfganga Thalerja (ki je posnel svetovne dokumentarce
Michaela Glawoggerja in Seidlovo trilogijo Paradiž) ne zanima čudovita pokrajina kot taka, pač pa način, na katerega
lahko ta pokrajina sugerira čustvena
stanja in povzdigne napore ter naglo odraščanje malega Theeba na višjo raven.«
- Boyd van Hoeij, The Hollywood
Reporter
»Tako kot to, kar mali Theeb sliši (pogovori med odraslimi, tujci, agenti
ipd.), dobi smisel šele kasneje, je to,
kar vidi (nastanek arabskih nacij), dobilo smisel šele kasneje, no, danes,
kar pa je le razlog več, da si ga ogledate v paketu s Timbuktujem. ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Za zamudnike
19. junija
ob 19:00
26. junija
ob 19:00
Poletje s Sangaile
Sangailes vasara
Alanté Kavaité, Litva/Francija/
Nizozemska, 2014, barvni, 88 minut
¯
igrata Julija Steponaitytė, Aistė Diržiutė
distribucija Demiurg
Čutna in čuteča zgodba o poletni lju­
bezni dveh najstniških deklet, plašne
in sramežljive sedemnajstletne San­
gaile, očarane nad akrobatskimi letali,
in njene drzne, svobodomiselne vrstni­
ce Auste. Film o zaupnosti, intimnosti in
brstečih strasteh, prežet s podobami
litvanske pokrajine, obsijane s soncem,
je avtorici prinesel nagrado za najboljšo
režijo na festivalu Sundance.
»Režiserka stopa po stopinjah neštetih slikarjev, pisateljev, dramatikov in filmarjev,
ki so upodobili drhteče obdobje prve ljubezni, in ga oživi skozi omamno mešanico
zapeljivih videzov, pristne erotičnosti in
očitne, toda nesporno fotogenične metafore za drzno svobodo v podobi letalskih
akrobacij. Preprosta, mestoma klišejska
zgodba, ki ji ne manjka nerazumevajočih
staršev in mladostniških samodestruktivnih tendenc, je tudi odločilno evropska. V
spomin prikliče že davno minule filmske
zmenke, občutenje narave iz Bergmanovih zgodnjih filmov Poletne igre in Poletje z Moniko ter trpko zavedanje minljive
mladosti iz filma Dober dan, žalost Otta
Premingerja.«
- Todd McCarthy, The Hollywood
Reporter
»Akrobatska letala, ki na nebu prevračajo kozolce, niso edino, kar se dviga
v nebo in globoko strmoglavlja v filmu
Poletje s Sangaile, čutni in občutljivi
najstniški romanci, v kateri najbolj divjo
vožnjo predstavljajo turbulentna mladostniška čustva. V Parizu živeča litvanska avtorica se je z drugim celovečercem
vrnila na domača tla, da bi tam posnela
srčno razglednico poletne ljubezni in samospoznanja, ozaljšano s posnetki dih
jemajoče pokrajine in dvema neverjetno
privlačnima glavnima igralkama /…/.
Poletje s Sangaile preveva čisto posebna
intenziteta tistih razmerij, pri katerih se
zdi, da je vse razen drugega zbledelo v
ozadje.«
- Scott Foundas, Variety
Šiška Deluxe
Jan Cvitkovič, Slovenija, 2015, barvni,
108 minut
igrajo Žiga Födransperg, David Furlan,
Marko Miladinović
distribucija FIVIA – Vojnik
poganja spoj rahlo dramatičnega in rahlo komičnega, tudi česa malce za lase
privlečenega, pripelje samo do srečnega,
naravnost idiličnega konca, kjer se vse
stvari in vsa razmerja postavijo na svoje
mesto. In ker gre za slovenski film, pridemo še do morja.«
- Ženja Leiler, Delo
Grenko-sladka komedija o treh »luzer­
jih« na pragu srednjih let, ki sklenejo,
da ne bodo več »brskali po žepih za
tamalimi kovanci« in se odločijo skupaj
odpreti picerijo. Film Jana Cvitkoviča
(Kruh in mleko, Odgrobadogroba) je
odprl lanskoletni Festival slovenskega
filma v Portorožu in prejel nagrado ob­
činstva v Cottbusu.
»Film /…/ stavi na gledalca, željnega
krohotanja. /…/ Če bi Šiški Deluxe iskali
domačo primerjavo, bi jo pogojno lahko
našli v filmu Jebiga (2000) Mihe Hočevarja /…/ predvsem zaradi tipa humorja,
ki ga poleg situacijskih gegov poganjajo
predvsem resda mestoma malce intelektualistični, a simpatični, včasih že kar
irealni absurdi. /…/ od začetnih akordov
filma je jasno, da lahko zgodba, ki jo
»Ker Miha Hočevar ni posnel nadaljevanja hita Jebiga, ga je posnel Jan Cvitković, le da bi Šiška Deluxe lahko pila
bratovščino tudi z Leighovo sijajno dramedijo Življenje je sladko, v katerem je
družbica luzerjev v času thatcherističnih,
neoliberalnih pozivov k just-do-it podjetništvu in privatništvu sklenila, da odpre
deluxe francosko restavracijo – s predvidljivo ničelno možnostjo uspeha.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ film /…/ dostavi vse, kar si od
takšnega izdelka želite – prepričljive
igralske nastope, veliko humorja, malo
drame, posrečene glasbene vložke,
pristna čustva … Zraven dobite še kaj
takega, za kar sploh ne veste, da si želite,
na primer šiškowoodski muzikal.«
- Klemen Černe, Siol.net
samo 5. junija
ob 15:00
in 11. junija
ob 17:00
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
in mlade
8+
na sporedu
7+
Mali gangster De Boskampi's
Arne Toonen, Nizozemska, 2015, 102 minuti, v nizozemščini s slovenskimi podnapisi
Ptice selivke Les oiseaux de passage
Olivier Ringer, Belgija, 2015, 83 minut, v francoščini s slovenskimi podnapisi,
distribucija FIVIA – Vojnik
Napeta dogodivščina pogumnih pri­
jateljic in njune račke, ki jo morata za
vsako ceno rešiti pred kruto usodo in
ji pomagati pri prilagajanju na življe­
nje z novo račjo družino.
zgodba
Cathy ima malce nenavadnega očeta,
ki ji za rojstne dni podarja še bolj nena­
vadna darila. Za deseti rojstni dan se še
posebno izkaže in ji podari jajce. Ko se
račka izleže, se močno naveže na prvo
osebo, ki jo zagleda. Cathy ima najboljšo
prijateljico Margaux, ki je v sobi ravno ob
rojstvu račke, zato si jo račka izbere za
mamo. Ker pa je deklica na invalidskem
vozičku, za račko težko skrbi. Tudi starša
nista preveč navdušena nad novo hišno
ljubljenko, zato se je skušata znebiti.
Deklici se odločno zoperstavita načrtu
odraslih ter se kot ptici selivki odpravita
na dolgo in napeto potovanje, da bi rešili
račko s farme in jo privadili na življenje z
novo račjo družino v jezeru.
Z vstopnico Živalskega vrta Ljubljana si lahko film ogledate po klubski ceni 3 EUR!
Družinska komedija o želji po drugač­
nem življenju, kjer otrokom nihče ne
teži. Ljubljenec otroških žirij in ob­
činstva, ki pobira nagrade po vsem
svetu.
zgodba
Rik Boskamp je sin čudaškega raču­
novodje in si želi samo eno: da ne bi
bil več žrtev nasilja v šoli. Potem ko si
ogleda mafijski film na televiziji, izdela
načrt. Ko se z očetom preselita v novo
mesto, bo poskrbel, da bo oče zaslovel
kot veliki mafijski šef Paulo Boskampi.
Načrt uspe! Kot Rikki Boskampi posta­
ne cenjen v novi šoli, saj se vsi bojijo
njegovega očeta. Toda nasilnež iz sta­
re šole se preseli v njun kraj. Kako bo
Za člane Kluba Kinobalon vstop prost!
lahko Rikki nadaljeval z lažmi in novo
podobo?
kritike
»Pametna družinska komedija./…/ Hudo­
mušno razvita zgodba po istoimenskem
romanu Marjon Hoffman je živahna in
dovolj igriva, da zabava tako odrasle kot
otroke. Igra je živa in ne prekorači meje
karikaturnega pretiravanja. Produkcija
je dodelana na vseh tehničnih in oblikovnih ravneh.«
- Dennis Harvey, Variety
S podporo Veleposlaništva Kraljevine
Nizozemske v času nizozemskega predsedovanja Svetu EU (od 1. januarja do 30.
junija 2016)
Nedelja od 11:00 do 13:00,
Kinodvor. Mala dvorana.
od
18. junija
Sezamov kotiček
Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in
jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru,
otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen
predšolskim in osnovnošolskim otrokom.
Julija in avgusta je Sezamov kotiček na
počitnicah.
5. 6. Raste, raste, balon. Kaj se bo zgo­
dilo, ko bomo kisu dodali sodo bikarbo­
no? … Zrasel bo rdeči balon (s Katarino
Kozamernik). 12. 6. Milno mehurčka­
nje. Milnico bomo obarvali v različnih
barvah, pihali mehurčke, hkrati pa slikali
milno sliko. 19. 6. Zeleni Jurij. Iz Črno­
mlja bomo Zelenega Jurija pripeljali v
zeleno prestolnico Ljubljano. Naredili
bomo lutke, ki bodo sijale v zeleni neo­n­ski
barvi (z Ino Fakin). 26. 6. Otroški stop­
-motion. Naredili bomo animacijo, ki
prikazuje predmete v gibanju. Animacija
bo otroška in igriva, obarvana z različni­
mi tehnikami, ki jih bodo izbrali otroci (z
Matejo Lukežič).
Iskanje pozabljive Dory Finding Dory
Andrew Stanton, Angus MacLane, ZDA, 2016, sinhroniziran v slovenščino
Nadaljevanje očarljive Pixarjeve film­
ske klasike Iskanje malega Nema.
zgodba
Ljubezniva in pozabljiva Dory, akvarij­
ska ribica vrste modri kirurg, živi skupaj
s klovnovskima ribama Marlinom in si­
nom Nemom srečno življenje na koral­
nem grebenu. Nekega dne se iznenada
spomni, da ima vendarle družino, ki jo
tam zunaj nekje išče. S prijateljema
se odpravi na dolgo potovanje do ka­
lifornijskega morskega inštituta. Tam
se misiji pridružijo še Hank, hobotnica
brez ene lovke, beli kit Bailey in kratko­
vidni nerodni kitovec Destiny. Skupaj
morajo spretno krmariti po zapletenem
inštitutu, medtem pa se naučijo ceniti
svoje napake, prijateljstvo in družino.
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom.
1. 6. bo na sporedu film Z dvignjeno
glavo (La tête haute, Emmanuelle Ber­
cot, Francija, 2015, 120 minut).
27. junija
ob 21:30
Naši kratki 9
+ Hiške
Vdih
Slovenija, 2015, barvni, 14’30’’
režija Blaž Završnik
scenarij Blaž Završnik, Danijel Modrej
fotografija Darko Herič
montaža Katja Završnik
produkcija Sever&Sever
koprodukcija RTV Slovenija
producent Janko Sever
igrata Aljaž Jovanović, Janez Starina
August Adrian Braatz, Dragan Remšak,
Monika Polda
Oče po neuspešnem razgovoru za služ­
bo preživlja popoldne s sedemletnim
sinom. Na poti domov na tleh po naklju­
čju najdeta denarnico, polno denarja.
Oče je odločen, da jo je treba vrniti last­
niku in sina naučiti, kaj je prav.
Hiške
Slovenija, 2014, barvni, 51’
Samotar Krištof sredi nenaseljene narave
iz avtomobila reši mladega Andreja, ki
je skušal narediti samomor. Odpelje
ga v svojo hišo, kjer skupaj preživi­
ta božični večer. V odsotnosti besed
se med njima stke pristna vez. Bo to
dovolj, da mu povrne vero v življenje?
Dobro unovčeno
popoldne
Slovenija, 2016, barvni, 7’30’’
režija in scenarij Martin Turk
fotografija Radislav Jovanov Gonzo
montaža Tomislav Pavlic
glasba Chris Eckman, Al DeLoner
produkcija Bela Film
koprodukcija Studio dim
producentka Ida Weiss
igrajo Primož Pirnat, Julijan Weiss Turk,
režija in scenarij Darko Sinko, Matjaž
Ivanišin
fotografija Matjaž Ivanišin
montaža Gorazd Kernel
glasba Doroteja Dolšak – improvizacija
na temo Johanna Pachelbela
produkcija Nosorogi za RTV Slovenija
producenta Marina Gumzi, Darko
Sinko
V dokumentarnem filmu skušata re­
žiserja prek pripovedi domačinov prika­
zati življenje v neki majhni vasici na Šta­
jerskem, kot sta ga videla poleti 2014.
Premiera v Kinodvorišču.
Projekciji bodo prisostvovali
avtorji in filmske ekipe.
julija v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 30 464 241
F: +386 1 239 22 16
E: [email protected]
http://www.kinodvor.org
Maggie ima načrt
- Rebecca Miller
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: [email protected]
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17, [email protected]
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: [email protected]
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada
občinstva (vodja programa, Kinobalon)
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: [email protected]
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: [email protected]
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: [email protected]
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: [email protected]
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: [email protected]