1. No category

julij in
avgust
2016
od
14. julija
Maggie ima načrt
Maggie’s Plan
ZDA, 2016, barvni, 1:1.85, 98 minut
režija in scenarij Rebecca Miller po
neobjavljenem romanu Karen Rinaldi
fotografija Sam Levy
glasba Michael Rohatyn
igrajo Greta Gerwig, Ethan Hawke,
Julianne Moore, Bill Hader, Maya
Rudolph
festivali, nagrade Toronto. Sundance.
Berlin. New York. San Francisco. Sydney.
distribucija FIVIA – Vojnik
Maggie je živahna in pragmatična tridesetletna Newyorčanka, ki preprosto
nima sreče v ljubezni. Odloči se, da bo
postala samska mati. Toda njen načrt
se kaj hitro spremeni, ko nenadoma
spozna Johna, profesorja antropologije, ki se trudi napisati svoj prvi roman.
Mag­gie se v Johna na vrat na nos zaljubi. Toda John je nesrečno poročen z
ambiciozno Georgette ...
Duhovita romantična komedija Re­
becce Miller ponudi prisrčen in so­
fisticiran pogled na zamotano dro­
bovje sodobnih ljubezenskih zvez.
»Vedno so me preplavili lepi občutki, če
se je občinstvo ob mojih filmih smejalo.
Povečini je šlo za drame, zdaj pa sem
si mislila, da bi lahko prevesila tehtnico.
Tudi v tem filmu je nekaj drame, a mnogo več je komedije. Starejša ko sem,
več ko izkusim življenja, večjo potrebo
čutim po humorju. Mislim, da komedi-
jo močno potrebujemo. Biti sposoben
smejati se samemu sebi in opazovati
svet s humorjem je zelo hvaležen način
življenja. Ko zorim kot oseba in umetnica, spoznavam, kako globoka je lahko
komedija. Prepustila sem se svoji želji,
da ljudi s filmom osrečim.«
- Rebecca Miller
Rebecca Miller (rojena leta 1962), hčerka slovitega dramatika Arthurja Millerja, je neodvisna ameriška filmarka
in igralka. Njena prva filma Angela in
Personal Velocity sta bila nagrajena
na festivalu Sundance. Sledila sta drama The Ballad of Jack and Rose in po
lastnem romanu posneto Burno življe­
nje Pippe Lee. S slednjim je Millerjeva
že nakazala premik od resnejših dram
literarnega pridiha k samosvoji romantični komediji, ki se ogne konvencijam
in klišejem studijskih izdelkov.
»Gerwigova z naravnost avtorskim pri­
stopom podeli vsaki svoji vlogi prepozna­
ven pečat. Ona je tista, ki vodi predsta­
vo, in filmi le podkrepijo njen talent.
Maggie ima načrt je videti in slišati
kot kopica igralkinih filmov, združenih v
eno, kar je njegova velika odlika in še
zadnji dokaz, da Gerwigova resnično
poseduje svoj žanr – newyorško screw­
ball komedijo o muhastih avanturah
živahne mlade ženske. Tokrat se njene
prigode začnejo pri prebrisano zava­
jajočem naslovu. /…/ Glavni dovtip fil­
ma Maggie ima načrt je v tem, da ga
Maggie večino filma pravzaprav nima.
Millerjeva vodi svoj material lahkotno,
toda očitno ima žilico za živahen dia­
log pretirano izobraženih newyorških
intelektualcev, ki mu danes ni kos niti
Woody Allen.«
- Eric Kohn, Indiewire
predpremiera 12. julija na
Filmu pod zvezdami
in nadvse zadovoljivo.«
- Kevin Jagernauth, The Playlist
»Resno prismuknjena komedija Rebecce
Miller je ameriški film, ki mestoma diši
po francoski farsi. V svojih najboljših
trenutkih se to razburkano delo, polno
začinjenih duhovitosti, povzdigne v viša­
ve klasičnega Woodyja Allena.«
- Stephen Holden, The New York Times
»Vsi trije igralci v teku filma pridobiva­
jo moč, deloma zato, ker se režiserkine
prave namere razkrijejo šele nekje na
polovici. Ker so ti liki nespametni, ne
pa neumni, ustvarijo sofisticirano vrsto
komedije.«
- Tim Grierson, Screen Daily
»Duhovit, neposreden in skrajno smešen
Maggie ima načrt je tiste vrste bogata in
večplastna mešanica drame in komedije,
ki se izkaže za redko izjemo: obema žan­
roma zadosti v popolnosti, z enako mero
»Nepredvidljiv in malce raztresen film.
Toda prav zato je Maggie ima načrt
takšna naslada.«
- Nigel M. Smith, The Guardian
Komuna Kollektivet
Danska/Švedska/Nizozemska, 2016, barvni, 1:2.35, 111 minut
režija Thomas Vinterberg
scenarij Thomas Vinterberg in Tobias
Lindholm po istoimenski drami
Thomasa Vinterberga in Mogensa
Rukova
fotografija Jesper Tøffner
igrajo Trine Dyrholm, Ulrich Thomsen,
Helene Reingaard Neumann, Martha
Sofie Wallstrøm Hansen
festivali, nagrade Srebrni medved
za najboljšo igralko – Berlin. Beograd.
Sydney.
distribucija FIVIA – Vojnik
Sedemdeseta leta na Danskem. Erik in
Anna sta par, ki sanja o drugačnem življenju. S hčerko Frejo v Erikovi razkošni
vili sredi prestižne soseske Københavna osnujeta komuno. Nova skupnost,
v jedru katere je mala družina, prireja
večerje, zabave in hišne sestanke. Prijateljstvo, ljubezen in občutek skupnosti polnijo prostorno vilo, vse dokler jih
šokantna ljubezenska afera ne postavi
pred težko preizkušnjo.
Danski režiser Thomas Vinterberg in
scenarist Tobias Lindholm (Lov) zno­
va združita moči v zgodbi o trčenju
osebnih poželenj in idealov solidar­
nosti, ki jih opeva življenje v komuni
sredi sedemdesetih let. Humoren,
nežen, a tudi boleč portret idealistič­
ne generacije je Trine Dyrholm prine­
sel srebrnega medveda za najboljšo
igralko na zadnjem Berlinalu.
»Od sedmega do devetnajstega leta
sem živel v komuni. To so bili nori, ljubeči, fantastični časi, polni genitalij, piva,
od
28. julija
težkih intelektualnih razprav, ljubezni
in osebnih tragedij. Vsak dan je bil kot
iz pravljice. Takoj ko si se iz zasebnosti svoje sobe podal v skupne prostore
hiše, že se je pred tabo razodela pisana
paleta presenetljivih scenarijev, zlasti
po zaslugi drugih stanovalcev, njihove
ekscentričnosti in kapric. Zame je to
čas čudovitih spominov in absurdnih
trenutkov.«
- Thomas Vinterberg
»Najbrž bo redkokdo nasprotoval tr­
ditvi, da je bilo Praznovanje (1998)
Thomasa Vinterberga eden najbolj im­
presivnih filmov, ki jih je obrodil krat­
koživi fenomen manifesta Dogma. Toda
po mojem mnenju ni Danec nikoli zares
izpolnil neznanskih obetov, ki jih je
nakazal s svojo neverjetno poživljajo­
čo ansambelsko dramo. Zato je njegov
najnovejši – in zame vse od Praznova­
nja najboljši – film nadvse dobrodošlo
presenečenje. In morda se prav zato, ker
ga je zasnoval na izkušnjah iz lastnega
otroštva, zdi ta film manj preračunan,
bolj avtentičen od večine prejšnjih. /…/
Če ima Dyrholmova v dramatičnem
smislu bolj kompleksno vlogo, ponudi
Thomsen dovršeno subtilno (in pogosto
skrajno humorno) študijo moškega, ki
je, kot kaže, ujet v stanje nenehne, tihe
in komajda prikrite zmede. Vinterberg
je, prav nasprotno, v tej snovi ponovno
odkril jasen smoter in vizijo.«
- Geoff Andrew, Sight & Sound
»Komuna po svojem dramatskem kon­
tekstu in streznjenem pogledu na spolno
osvobojena sedemdeseta prikliče v spo­
min nekaj očitnih filmskih predhodnikov,
zlasti filma Skupnost Lukasa Moodys­
sona in Ledena nevihta Anga Leeja. Vin­
terbergov film je bolj prisrčen, nežnejši
ter za režiserja in sam danski film, ki se
navadno nahaja nekje na spektru med
predpremiera 26. julija na
Filmu pod zvezdami
samomorilskim in apokaliptičnim, ne­
običajno veder.«
- Stephen Dalton, The Hollywood
Reporter
»Bistveno dogajanje Vinterbergove Ko­
mune lahko brez večjih težav predvidimo
že na samem začetku. Zato še toliko bolj
preseneča, da nas film drži od prvega do
zadnjega trenutka. /…/ Čeprav ga je nav­
dihnilo Vinterbergovo lastno otroštvo v
komuni, režiser spretno sprevrže nedolžni
pogled, s katerim bi takšnega svobodne­
ga duha in optimizem bržkone opazoval
otrok. Tu ni nikakršnih cenenih atrakcij
ali presenetljivih obratov. V takšnem fil­
mu bi delovali lažno, neiskreno. Komuna
ponudi očarljivo študijo tega, kako hitro
in enostavno se lahko razblini paradiž.«
- Oliver Johnston, The Upcoming
Ogorčenje Indignation
ZDA, 2016, barvni, 110 minut
od
11. avgusta
režija in scenarij James Schamus po
istoimenskem romanu Philipa Rotha
fotografija Christopher Blauvelt
igrajo Logan Lerman, Sarah Gadon,
Tracy Letts, Linda Edmond, Danny
Burstein
festivali, nagrade Svetovna premiera
na festivalu Sundance. Berlin.
San Francisco.
distribucija Cinemania group
Konservativna, antisemitska in spolno
zavrta Amerika petdesetih let. Marcus je zadržan, a blesteč študent iz
židovske delavske družine. Da bi lahko
odšel na študij prava, se med korejsko
vojno izogne vpoklicu. Toda ko se usodno zaljubi v prelepo sošolko, resno
ogrozi svojo svetlo prihodnost in velike
načrte, ki jih za mladeniča kuje njegova
družina.
Ganljiva in napeta drama Ogorčenje je režijski prvenec enega najpo­
membnejših neodvisnih producentov
sodobne ameriške kinematografije
Jamesa Schamusa (Gora Brokeback,
Sreča), posnet po istoimenskem ro­
manu slovitega ameriškega pisatelja
Philipa Rotha.
»Philipa Rotha navadno ne povezujemo
z ljubezenskimi zgodbami, toda v njegovi knjigi se skriva iskrena tragična
romanca, ki jo je v sodobnem ameriškem filmu zelo težko poustvariti. Prave
ljubezenske zgodbe, tistega pristnega
občutka mladostne ranljivosti in kam
lahko ta pripelje, tega dandanes, ko
smo vsi tako cinični, ne vidimo pogos-
to. /…/ Učil sem se pri Angu Leeju, toda
marsikaj sem pobral tudi pri Edgarju
Wrightu, Gusu Van Santu in bratih Coen.
Vedno sem imel privilegij, da sem lahko
opazoval njihovo delo iz prve vrste /…/.«
- James Schamus
James Schamus (letnik 1959) je kot
producent postavil na noge kariere
nekaterih najvplivnejših avtorskih reži­
serjev devetdesetih let in novega tisočletja, kot so Ang Lee (Gora Broke­
back), Todd Solondz (Sreča) in Todd
Haynes (Poison, Safe). Kot scenarist
je sodeloval pri Leejevih filmih Ledena
nevihta, Prežeči tiger, skriti zmaj in
Poželenje, nevarnost. Je tudi profesor
filmske zgodovine in teorije na Univerzi Columbia. Leta 2014 je predsedoval
veliki žiriji na festivalu v Berlinu. Ogor­
čenje je Schamusov režijski prvenec.
»Glede na sijajen pedigre v filmski in­
dustriji /…/ smo si od profesorja Scha­
musa v dolgo pričakovani vlogi režiserja
obetali natanko tak eleganten in odrasel
film. Toda menjava kariere je lahko sila
nevarna reč, zato so elegantna izvedba,
pronicljivo poznavanje lika in miljeja ter
tih, a nezadržen nastop patosa še toliko
bolj navdušujoči. Kot režiser in scenarist
je uspel ostati zvest pisateljevemu delu,
ki se po mnenju mnogih upira filmski pri­
redbi.«
- David Rooney, The Hollywood Reporter
»Odkar je začel Schamus pred četrt sto­
letja producirati filme, se je art filmska
scena drastično spremenila, kljub temu
pa bo vedno tu inteligentna odrasla pu­
blika, željna pametnih, melanholičnih
dram, kakršna je Ogorčenje. /…/ Resda
gre za režijski prvenec, toda Schamusove
bogate – filmske in življenjske – izkušnje
zasijejo na platnu.«
- Peter Debruge, Variety
»Film dodobra in dobrodošlo pretrese
dolga in strastna sekvenca, v kateri Mar­
cus gorečno zagovarja svoje vrednote
predpremiera 22. julija na
Filmu pod zvezdami
pred dekanom Caudwellom, ki ne deli
študentovega pogleda na svet, čeravno
občuduje njegovo neomajnost. Ko ga
dekan vpraša, kako preživi brez boga, ki
bi ga častil, mu Marcus ponosno odvr­
ne: 'Z odličnimi ocenami.' Ogorčenje s
tem navdušujočim prizorom, dvobojem
nasprotujočih si in skrajno inteligentnih
umov, potrdi svoj pomen.«
- Nigel M Smith, The Guardian
»Pretanjena študija romantičnega dvor­
jenja in študijske rutine, ki je najbolj
silovita v trenutkih, ko režiser-scenarist
podeli prednost likom pred zgodbo.«
- Jordan Raup, The Film Stage
»Film prežema taktna zadržanost, med­
tem ko igralec Logan Lerman preseka
navidezno omiko z igro, ki kar prekipeva
od stopnjujoče se arogance in cinizma
njegovega lika.«
- Tim Grierson, Screen Daily
V senci žensk
L’Ombre des femmes
Francija/Švica, 2015, čb, 1:2.35, 73 minut
režija Philippe Garrel
scenarij Jean-Claude Carrière, Caroline
Deruas, Arlette Langmann, Philippe
Garrel
fotografija Renato Berta
igrajo Clotilde Courau, Stanislas Merhar,
Lena Paugam, Louis Garrel (glas)
festivali, nagrade Otvoritveni film
sekcije Štirinajst dni režiserjev, Cannes.
Najboljša igralka – Festival evropskega
filma, Sevilla. Najboljši film – Panorama
evropskega filma, Atene. LIFFe.
distribucija FIVIA – Vojnik
Pierre in Manon živita v skromnem pariškem stanovanju. On je režiser nizko­
proračunskih dokumentarcev, ona pa
njegova ljubeča žena in zvesta pomočnica. »To ni žrtvovanje, ampak izbira,«
pove Manon svoji skeptični materi. A
ko se Pierre zaplete v afero z mlado
pripravnico Elisabeth, se par znajde v
vrtincu ljubosumja, prepirov in zamer,
ki ogrozijo tako njuno ljubezensko kot
delovno razmerje.
Philippe Garrel se v svojem značil­
nem slogu vrača s še eno intimno
zgodbo iz vsakdanjega življenja, v
kateri sooči ženski in moški pogled
na ljubezen in prevaro.
»Tema filma je: ženski libido je ravno
tako močan kot moški. Film V sen­
ci žensk po mojem mnenju govori o
enakosti med moškimi in ženskami
– kolikor lahko to filmski umetnosti
uspe. To je pomenilo, da smo morali
od
4. avgusta
karseda podpreti ženski lik in se zoperstaviti moškemu: filmsko umetnost
so zasnovali moški in oni so še vedno
tisti, ki določajo naše predstave, naše
načine gledanja in pripovedovanja /…/.
V filmih ženske večinoma govorijo besede moških. /…/ Ko pri pisanju scenarija združim moške in ženske, dobim
bolj dialektičen film. Bolj dialektičen v
pogledu na človeško vrsto. Kot bi šlo
za nekakšen notranji dokumentarec o
moških in ženskah. /…/ Kljub temu pa
je V senci žensk brez dvoma narejen
s perspektive moškega – a moškega, ki
si poskuša predstavljati, kako so stvari
videti z ženskega stališča.«
- Philippe Garrel
»Ob Garrelovem zadnjem celovečercu
lahko le zadovoljno dahnemo: nič no­
vega, k sreči. Skozi zgodbo o pretežno
konvencionalnem ljubezenskem trikotni­
ku, s katero se Garrel brezkompromisno
in neizprosno kritično loti moške samo­
všečnosti, čustvene plehkosti in manka
samokritičnosti v ljubezenskem razmerju
(ob tem pa nam že skoraj tradicionalno
ponudi tudi tehtno razmišljanje o lju­
bezni, umetnosti, politiki in vojni med
spoloma), nas avtor znova popelje v zase
značilni svet poudarjene kontrastnosti,
izrazite urbanosti, boemskih in radoživih
likov ter časovne distance.«
- Pogledi
»Garrel nas z romaneskno spretnostjo in
osupljivo varčnostjo vodi skozi vse posta­
je dvoma, nezvestobe in obtoževanja – in
nas odpelje tja, kamor je uspelo priti le
redkim filmom.«
- Adrian Martin, Fandor
»Redki filmski ustvarjalci se potopijo v
skrivnosti ljubezenskih razmerij na tako
ganljiv način. /…/ Velik del Garrelovih
filmov /…/ se dogaja onkraj časovnih
okvirov. A teme, h katerim se vrača –
ljubezen ter njeni vzponi in padci – so
večne.«
- Melissa Anderson, The Village Voice
»Ostro osredotočena romantična drama,
ki izžareva pripovedno jedrnatost dobre
kratke zgodbe ter razkriva lucidno spret­
nost režiserja, ki do popolnosti obvladuje
medij. /…/ Skrajno osebno razglabljanje
o življenju, politiki in vojni spolov.«
- Scott Foundas, Variety
»V senci žensk je tako kot drugi Gar­
relovi filmi /…/ razmišljujoča zgodba o
ponesrečenem ljubezenskem trikotniku.
A tisto, kar dela to najnovejšo epizodo
v Garrelovi psevdo-avtobiografski sagi
malce drugačno, je prispevek veteran­
skega scenarista Jean-Clauda Carrièra.
Carrière, najbolj znan po sodelovanju
pri nekaterih najpomembnejših poznih
Buñuelovih scenarijih in Godardovem
filmu Reši se, kdor se more /…/, vdah­
ne Garrelovi značilni mešanici erotičnih
zapletov in političnih obsesij lahkotnejši
ton, ki mestoma celo meji na screwball
komedijo.«
- Richard Porton, Cinema Scope
Ryuzo in sedem veličastnih
Ryûzô to 7 nin no kobun tachi
samo od
4. do 13. julija!
Japonska, 2015, barvni, 1:2.35, 125 minut
režija in scenarij Takeshi Kitano
fotografija Katsumi Yanagijima
glasba Keiichi Suzuki
igrajo Tatsuya Fuji, Masaomi Kondô,
Akira Nakao, Tôru Shinagawa, Ben
Hiura, Kôjun Itô, Akira Onodera, Ken
Yoshizawa, Takeshi Kitano
festivali, nagrade Svetovna premiera
na festivalu Fantasia, Montreal.
London. Melbourne. Sitges. LIFFe.
distribucija 2i Film
Upokojeni šef jakuz Ryuzo živi umirjeno
in dolgočasno življenje starostnika. Ko
nekega večera pogleda globoko v kozarec sakeja, se domisli norega načrta.
Zbral bo sedmerico starih pajdašev in
obudil nekoč donosen posel. Čeprav so
veterani sprva tarča posmeha, se kmalu zapletejo v pravi spopad z mladimi,
novodobnimi pripadniki jakuze, ki je
klanske ideale zamenjala za korporacijske. Končni obračun stare in nove šole
je neizogiben.
Japonski auteur gangsterskega fil­
ma čudovito stiliziranega in čuda­
škega nasilja se vrača k mešanici
komike in borbe, ki jo je izpilil v filmu
Zatoiči. Toda v gangsterski komediji,
ki tehtnico odločno prevesi na stran
humorja, so režijske in scenaristične
vajeti trdno v rokah režiserjevega ko­
mičnega alter ega Beata Kitana.
»V soseski, kjer sem odraščal, smo otroci občudovali dve vrsti ljudi: poklicne
igralce baseballa in člane jakuze. Slednji so bili vedno zelo prijazni do nas.
Premiera v Kinodvorišču.
Dajali so nam žepnino, nam kupovali
sladkarije in podobne reči. Hkrati pa so
nas vzgajali. Če so nas zalotili pri kajenju cigaret ali pitju alkohola, so nas
okregali. Vedno so nam govorili: 'Bodite
dobri do svojih staršev in hodite v šolo,
sicer boste končali kot mi.' Slišati je
precej čudno, kajne? Toda meni je prišlo do živega.«
- Takeshi Kitano
»Ryuzo /…/ je zamišljen kot orgija sme­
ha od začetka do konca, brez kakršnih­
koli turobnih razprav o tegobah staranja.
/…/ Kitano, ki je pri oseminšestdesetih
letih zdaj tudi sam goden za upokojenske
popuste, se bržkone pošali na račun
svoje osivele /…/ generacije japonskih
baby boomerjev – nekoč glavni frajerji
so danes postarani in izžeti. Vsekakor
pa se norčuje iz žanrskih formul filmov
o jakuzah, na čelu z mitom plemenitega
gangsterja.«
- Mark Schilling, The Japan Times
»Sloviti japonski auteur Takeshi Kitano
se v tej popolnoma norčavi in za počit
smešni akcijski komediji, polni očarljive­
ga campa, s polno paro vrača k svojim
komičnim koreninam. Film režiserja, ki
si je svetovni sloves prislužil s kriminal­
nimi dramami iz sveta jakuz, upodobi
ostarelo druščino nekdanjih gangsterjev
v samorefleksivni subverziji žanra in v
pomežik režiserjevim lastnim zrelim le­
tom. /…/ Kitano se očitno ne boji rogati
žanru, ki ga je pomagal ustoličiti v teku
desetletij. In zavest, da se skupaj z nami
glasno smeji absurdnosti pretiranih kli­
šejev in žanrskih konvencij, podeli filmu
čudovito oseben pridih skromnega samo­
posmeha.«
- Harriet Clugston, The Upcoming
»Številnim vidikom, ki so skupni karie­
ram Clinta Eastwooda ter japonskega
auteurja in akcijskega zvezdnika Take­
shija Kitana, lahko dodamo še enega:
oba sta posnela vse bolj obvezno filmsko
vrnitev starih dedcev. V Eastwoodovih
Vesoljskih kavbojih je šlo za upokojene
astronavte, v Kitanovem Ryuzo in se­
dem veličastnih pa ostareli gangsterji
odkrevsajo na ne več tako nevarne ulice,
da bi si povrnili nekdanje strahospošto­
vanje.«
- John DeFore, The Hollywood Reporter
»Japonski mojster filma se po silovitem
diptihu Outrage vrača h komediji z bučno
geriatrično farso Ryuzo in sedem veli­
častnih. Legendarni igralec Tetsuya Fuji
(Cesarstvo čutil) slastno zagrize v glavno
vlogo, ki mu je kot ulita. Ryuzo je resda
zbran in hladen kot špricer, a se prepros­
to ne more izogniti kupu nesmiselnih in
komičnih situacij. Kitano, ki strelja sar­
kastične šale in gege v rafalih, v filmu tudi
nastopi kot postarani policist.«
- Simon Laperrière, Mednarodni filmski
festival Fantasia
od od
od
18.11.
avgusta
avgusta
11. avgusta
Julieta
Pedro Almodóvar, Španija, 2016,
barvni, 99 minut
igrata Emma Suárez, Adriana Ugarte
distribucija Cinemania group
Julieta zapušča Madrid, da bi začela
novo življenje z Lorenzom. Ko po na­
ključju naleti na prijateljico hčerke
Antíe, ki je pri osemnajstih brez besed
odšla od doma, se njeni načrti nenadoma spremenijo … Presunljiva melodrama mojstra upodabljanja ženskih likov
je zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje najbližje. Dvajseti film Pedra
Almo­dóvarja je bil premierno prikazan
na letošnjem festivalu v Cannesu.
»Španski auteur je v poklon kanadski
pisateljici kratkih zgodb Alice Munro po­
snel svojo najbolj iskreno dramo doslej.«
- Peter Debruge, Variety
»Film, ki se razteza prek tridesetih let, z
dvema igralkama /…/ v vlogi ene ženske,
pripoveduje o Julieti, ki se sooča s tra­
predpremiera 8. julija na
Filmu pod zvezdami
gedijo, ne toliko drugačno od tistih v
Almodóvarjevih melodramah, kot sta
Govori z njo in Vrni se. Julieta /…/ ni
tako prežeta s strastjo kot omenjena
zgodnejša filma /…/, a način, na katerega
se zgodba postopoma sestavlja s pomoč­
jo dolgih flash-backov, ima kumulativen
učinek, ki se nazadnje izkaže za izjemno
ganljivega, film pa se igrivo izogne pre­
prostim zaključkom.«
- David Calhoum, Time Out London
»Ovinkasta Julieta, polna namigov in
znamenj, nosi mračnejše sledi Almodó­
varjevih nedavnih hitchcockovskih dram
Zlomljeni objemi in Koža, v kateri živim
/…/. Režiser vzdržuje avro skrivnosti vse
do zadnjega kadra in je ves čas korak
pred gledalcem.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
»Režiserjevo manipuliranje s časovnimi
okviri, zvito vpletanje komedije in brez­
hibna režija igralcev – vse to se zlije s
spretnostjo umetnika, ki mu ni treba več
osupljati, da bi si zaslužil našo ljubezen.«
- Justin Chang, Los Angeles Times
Café Society
Woody Allen, ZDA, 2016, barvni, 96 minut
igrajo Jesse Eisenberg, Kristen
Stewart, Steve Carell, Blake Lively,
Parker Posey
distribucija Cinemania group
kot da je vsak dan naš zadnji – in neke­
ga dne bomo imeli prav. Za Allena ne bi
mogli ravno reči, da dela vsak film, kot bi
bil njegov zadnji – v resnici se v zadnjem
času skorajda zdi, kot bi bil vsak film nje­
gov prvi: bister, živahen, očarljiv, malce
neosredotočen, brez ambicij in poln go­
sto posejanih šal – kot bi šlo za mladega
genija, katerega čas šele prihaja.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
Film, umeščen v trideseta leta 20. stoletja, sledi v Bronxu rojenemu mladeniču v Hollywood, kjer se zaljubi v čedno
tajnico svojega vplivnega strica, ter nazaj v New York, kjer ga prevzame nočno
življenje tamkajšnje visoke družbe ...
Najnovejša komedija Woodyja Allena
je posvetilo zlati dobi Hollywooda ter
romantična pripoved o sanjah, ki nikoli
ne umrejo. Film, v katerem režiser prvič
sodeluje s slovitim direktorjem fotografije Vittoriom Storarom (Apokalipsa
zdaj, Zadnji kitajski cesar), je odprl
letošnji festival v Cannesu.
»Allenov najbolj sproščen film zadnjih
nekaj let, najbolj očarljiv po dolgem času
in najbolj vizualno čudovit – morda bolj
kot kadarkoli. /…/ Za tisto malo novega,
kar nam ponudi, gre zasluga čudoviti fo­
tografiji Vittoria Storara, ki pogosto na
zares osupljiv način uporablja silhuete,
grafične kompozicije in žareče bližnje
posnetke, pa tudi igralskim nastopom:
Eisenberg je popoln Allenov dvojnik /…/,
a tista, ki v filmu resnično zablesti, je
Kirsten Stewart.«
»Lahko bi dejali, da Café Society na tak
ali drugačen način ponavlja skoraj vse
ključne Allenove ideje in teme: življe­
nje, naključje, usoda, ljubezen, krivda ...
Bobbyjeva mati pravi, da bi morali živeti,
»Grenko-sladka komedija nravi, v kateri
Allen ne skopari s stilističnimi in pripo­
vednimi ambicijami, četudi se giblje po
domačem terenu.«
- Jessica Kiang, The Playlist
- Jonathan Romney, Screen Daily
od
na sporedu
11. avgusta
na sporedu
Ta nora 80a
Everybody Wants
Some!!
Richard Linklater, ZDA, 2016, barvni,
1:1.85, 117 minut
igrajo Blake Jenner, Tyler Hoechlin,
Glen Powell, Ryan Guzman, Wyatt
Russell, J. Quinton Johnson
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Žurerska komedija z malo baseballa
in veliko piva v režiji ameriškega kronista čudovite vsakdanjosti se začne
tam, kjer so se sklenila Fantovska leta.
Toda hkrati so Ta nora 80a »duhovno nadaljevanje« Linklaterjeve kultne
klasike Zadeti in zmedeni, ki zamenja
sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki za­
znamuje zgodnja študijska leta.
»Zgoščena filozofska razpredanja obda­
jajo najbolj ohlapne zgodbe; sproščena
vsakdanjost se meša z eksistencializmom.
/…/ Ta nora 80a /.../ vsebujejo najbolj­
še sestavine Linklaterjevega opusa:
brezskrben odnos do življenja, pospre­
mljen z bolj pretkanimi spoznanji o nje­
govih globljih skrivnostih.«
Chevalier
- Eric Kohn, Indiewire
igrajo Yorgos Kendros, Panos Koronis,
Vangelis Mourikis, Makis Papadimitriou,
Yorgos Pirpassopoulos, Sakis Rouvas
distribucija FIVIA – Vojnik
»/…/ ves čas se ne zgodi nič hudo drama­
tičnega, kaj šele usodnega, veličina tega
filma je prav v tem, da ustvari velike tre­
nutke in imenitne like iz najbolj banalnih
življenjskih situacij. /…/ prav tako je to
portret nekega časa, konkretno časa tik
pred začetkom novega študijskega leta,
bolj metaforično pa nekega vmesnega
časa, polnega vere in zaupanja v nov za­
četek. V tem času lahko kdo malo zateži,
sicer pa ga ne kalijo nobene resnejše sen­
ce. Še več, v tem času, ki so mu z napisi
dobesedno šteti dnevi in ure in v katerem
je vse, še najbolj pa erotika, zapisano hip­
nosti in bežnosti, vendarle pride do zamet­
ka malo resnejše zveze med študentskim
bejzbol asom in študentko umetnosti, torej
med Jakom in Beverly, pri čemer je Jaku
pomagalo njegovo izvirno razumevanje
Camusovega Sizifa. Mar so bila osem­
deseta leta tako 'nora', ker so znala celo
absurd preobrniti v njegovo nasprotje?«
- Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
Athina Rachel Tsangari, Grčija, 2015,
barvni, 1:2.35, 105 minut
Šest moških na razkošni jahti sredi
Egejskega morja sklene odigrati igro. V
tej igri se bo veliko primerjalo in merilo.
Testiralo se bo kri in pelo pesmi brez
posluha. Zmagovalec bo mož, ki bo najboljši v vsem … Suh, sarkastičen humor
in hladna distanca odlikujeta najnovejšo vivisekcijo absurdov človeškega
vedenja v režiji prve dame mladega grškega filma, ki pod drobnogled tokrat
vzame moško tekmovalnost, skupinsko
dinamiko in »krizo srednjih let«. Igralska
šesterica je prejela skupno srce Sarajeva za najboljšo moško vlogo.
»Zanima me vzpostavljanje razmerij v
nadzorovanih prostorih, ki so za tri korake odmaknjeni od realizma. Nisem še
povsem prestopila v naturalizem. Mis-
lim, da zaenkrat preizkušam formo, ki ji
pravim screwball tragedija – ta je deloma komedija zmešnjav, deloma grška
tragedija.«
- Athina Rachel Tsangari
»Tsangarijeva je ustvarila še eno zani­
mivo in skrajno izvirno študijo značaja,
tokrat v službi prikladne metafore za res­
nejše težave, ki pestijo Grčijo.«
- Eric Kohn, Indiewire
»V Chevalierju /…/ ne nastopi niti en
sam ženski lik, pa vendar ga prav tisti, ki
se zanimajo za enakost spolnih reprezen­
tacij v sodobnem filmu, nikakor ne smejo
zamuditi. Film /…/ je sijajno umerjena
in sublimno absurdna karikatura tekmo­
valnih moških egov iz osvežujoče ženske
perspektive.«
- Ben Nicholson, CineVue
»Athina Rachel Tsangari je uspela s po­
močjo izjemne formalne preciznosti in
nezadržne duhovitosti ustvariti film, ki
je v isti dih skrajno smešna komedija in
globoko pretresljiv razmislek o duhov­
nem stanju zahodne kulture.«
- izjava žirije, Londonski filmski festival
na sporedu
na sporedu
Odprto morje
Fuocoammare
Gianfranco Rosi, Italija/Francija, 2016,
barvni, 1:1.85, 108 minut
distribucija Demiurg
Dvanajstletni Samuele živi na otoku
sredi morja. Hodi v šolo in strelja s svojo fračo. Rad se igra na kopnem, čeprav
vse okoli njega diši po morju ter šepeta o možeh, ženah in otrocih, ki plujejo
po njem, da bi dosegli obalo njegovega
otoka … Večkrat nagrajeni dokumentarist Gianfranco Rosi je leto dni preživel
na otoku Lampedusa, da bi begunsko
krizo osvetlil iz nove perspektive, skozi
oči majhne otoške skupnosti, in opozoril, da humanitarna katastrofa ni hipna
medijska senzacija, pač pa za mnoge
vsakdanja realnost in trajno spremenjen način življenja. Zlati medved za naj­
boljši film letošnjega Berlinala.
»Rosija, ki se po mikrosocioloških por­
tretih Sveta obvoznica (na obrobju Rima)
in Below Sea Level (v opustošenem me­
stecu globoko v kalifornijski puščavi)
znova pogrezne v skupnost na obrobju,
že dolgo privlačijo tiha življenja. Toda
nikoli mu ni uspelo njihovega čutenja
in duše tako sijajno predočiti gledalcu
– vse do tega filma, v katerem posredno,
skozi prizmo Lampedusinih prebivalcev,
osvetli zaostrujočo se mednarodno krizo
in skozi brezskrbno nevednost svojega
mladega protagonista odrazi in obsodi
našo lastno.«
- Peter Debruge, Variety
»Odprto morje je film, ki mojstrsko zo­
perstavlja nasprotujoče si trenutke in
teme. Podvodni posnetki v soju mesečine,
hkrati strašni in sublimno lepi, odražajo
neizbežno grozo, s katero se v vodah ob
Lampedusi soočajo tisti, ki iščejo zato­
čišče, medtem ko se Samuele po zgledu
svojega očeta, pomorščaka, uči krmariti,
pri čemer ga ovira bolno oko. Prav ta
spoj nedolžnosti in izkušnje, tragedije
in komedije, izpričuje samo bistvo Rosi­
jevega filmskega humanizma in njegove
izjemne veščine v predstavljanju nepred­
stavljivega.«
- Harriet Warman, CineVue
Janis Joplin: Otožno
dekle
Janis: Little Girl Blue
Amy J. Berg, ZDA, 2015, barvni/čb,
107 minut
pripoveduje Chan Marshall
distribucija FIVIA – Vojnik
»Iz pogovorov z družino, prijatelji, čla­
ni glasbenih skupin in ljubimci veje ton
nežnosti in spoštovanja. Vsi so vedeli za
Janisino nenasitno potrebo po ljubezni.
To je bila gonilna sila njenih karier­
nih ambicij. Pred nami se izriše mehka
ženska. Glas, s katerim je pela, je morda
res zvenel, kot bi po duši drgnil z brusnim
papirjem, toda glas, s katerim je govori­
la, je bil blag in uglajen. /.../ Amy Berg
je prepoznala ter v ta tragični in navdi­
hujoči dokumentarec pogumno prelila
neotipljive občutke hrepenenja.«
Janis Joplin se je v zgodovino zapisala
kot ena ključnih osebnosti glasbene in
kulturne revolucije šestdesetih. Toda
kdo je bila, ko je za odrom odložila svojo iskrivo, energično, na videz neobremenjeno odrsko persono? Amy Berg
s pomočjo Janisinih prijateljev, sodelavcev, družinskih članov, ljubimcev in
zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdražjim, izriše kompleksen
portret bistre, občutljive, a tudi ranjene
in globoko osamljene duše, ki je na
odru iskala le eno: ljubezen.
- Sophie Monks Kaufman, Little White
Lies
Ganljiv, poglobljen portret »prve da­
me rock'n'rolla«, glasbene ikone, ki
je na odru izpela lastno bolečino in s
svojo nekonvencionalno držo tlako­
vala pot sodobnim glasbenim upor­
nicam.
»Tudi če vam je bila Janis Joplin le pri­
bližno všeč kot pevka, vam bo po ogledu
sočutnega, inteligentnega dokumentarca
Amy Berg zagotovo zlezla globoko v srce
kot oseba.«
»Čeprav Amy Berg umesti Janis Joplin
v njen čas, ga niti ne idealizira niti de­
monizira niti ga ne skuša pojasniti. /.../
V veliki meri je naloga, da opiše ta svet
in svoj prodor v njem, prepuščena Janis
sami – v pismih, ki jih z ravno pravo me­
šanico moledovanja, uvida in ošabnosti
prebira Chan Marshall, poznana kot
kantavtorica Cat Power.«
- Robert Lloyd, Los Angeles Times
- Stephanie Zacharek, The Village Voice
Letni kino na Kongresnem trgu
Slovenija 25! / Dolina miru 60!
Roald Dahl 100!
poti srečata ameriškega pilota Jima.
Čeprav so mu za petami nemški vojaki
in partizani, se Jim junaško odloči, da ju
bo prek sovražnega ozemlja pospremil
do cilja.
Čudoviti lisjak
Fantastic Mr. Fox
režija France Štiglic
scenarij Ivan Ribič
fotografija Rudi Vaupotič
produkcija Triglav film
igrajo John Kitzmiller, Tugo Štiglic,
Eveline Wohlfeiler
restavracija filma Iridium Film za
Slovenski filmski center
Zgodnja klasika jugoslovanskega voj­­nega filma v režiji Franceta Štiglica,
ki je igralcu Johnu Kitzmillerju leta
1957 prinesla nagrado za najboljšo
moško vlogo v Cannesu, je bila ob
svoji šestdesetletnici in v restavri­
rani različici letos kot prvi slovenski
film predstavljena v prestižni sekciji
Canske klasike.
režija Wes Anderson
scenarij Wes Anderson, Noah
Baumbach (po istoimenskem romanu
Roalda Dahla)
glasovi George Clooney, Meryl Streep,
Jason Schwartzman, Bill Murray, Owen
Wilson, Willem Dafoe
Slavnostna slovenska premiera restavri­
ranega in digitaliziranega filma Franceta
Štiglica pod pokroviteljstvom predsedni­
ka države ob petindvajsetletnici Repu­
blike Slovenije in šestdesetletnici filma.
»Jugoslovanski filmi so takšna redkost,
da ne smemo zamuditi niti enega samega
kadra. In ta film ponuja še več: zares je
prvovrsten. /…/ Simboli, ki v tem krat­
kem opisu bijejo v oči, so v film v res­
nici nadvse delikatno vtkani po zaslugi
režiserja Franceta Štiglica, ki si zasluži
najvišje pohvale za svoj zadržan, umer­
jen pristop in tehnično veščino.«
23. avgusta ob 21:00
Dolina miru
Slovenija (Jugoslavija), 1956, čb, 1:1.37,
88 minut
Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je
nemškega rodu, ostaneta brez staršev.
V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati dečku o dolini, o kateri ji je nekoč pravila babica in kjer vedno vlada
mir. Odločena, da poiščeta to »dolino
miru«, otroka zbežita iz sirotišnice. Na
- Roger Regent, Le technique cinématographique (1957)
»Ganljiva in iskrena pustolovščina.«
- Louis Chavet, Le Figaro (1957)
24. avgusta ob 21:00
ZDA, 2009, barvni, 1:1.85, 87 minut
Zgodba o pretkanem, okretnem, sila inteligentnem in izbrano oblečenem lisjaku (George Clooney). Nekoč obseden tat
kokoši, danes ugleden časopisni novinar
se z ženo (Meryl Streep) in sinkom naseli
v lisičji brlog v čudovitem drevesu. Toda
novo domovanje meji na perutninske
farme treh strašansko zlobnih kmetov,
ki se jim lisjak preprosto ne more upreti.
Čudoviti lisjak, ki bo navdušil mlado
in staro, je edinstvena animirana pri­
redba brezčasne literarne klasike Ro­
alda Dahla v režiji Wesa Andersona,
enega najvplivnejših in najizvirnejših
ameriških filmskih ustvarjalcev svoje
generacije. Prvič na velikem platnu v
Sloveniji!
»Dahlova knjiga, zvesta avtorjevemu zna­
čaju, je bila na trenutke zelo mračna, toda
razmeroma enostavna: lisjak je bil lisjak,
njegovi človeški sovražniki so bili ljudje,
med seboj se niso mešali. Anderson – sku­
paj z Noahom Baumbachom, soscenaris­
tom filma Življenje pod vodo – zabriše
to ločnico in zagati svojega protagonista
doda še eksistencialistično plat. /…/ Če
je bila Dahlova knjiga predvsem zgodba
o preživetju, postane v Andersonovih ro­
kah nekonformistična basen o tisti divjosti
duha (našem živalskem nagonu, če hoče­
te), ki jo moramo ukrotiti, ko odrastemo
in se 'ustalimo'. Anderson in Baumbach
razširita predlogo in jo napravita mnogo
bolj osebno, ne da bi izdala njenega duha
… /…/ Ob premnogih vrlinah tega filma
Clooney in Streepova naslikata neverjet­
no prepričljiv portret zakonskega para, ki
nas opomni, da je najbolj nepričakovana
lastnost Andersonovega filma – pod vsemi
skrbno pritrjenimi in v vetru plapolajoči­
mi brčicami in kožuhom – prav njegova
globoka človečnost.«
- Scott Foundas, The Village Voice
Letni kino na Kongresnem trgu
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
3. julija
ob 19:00
Kinoteka 20!
25. avgusta ob 21:00
Rešitev v zadnjem
trenutku
Safety Last!
ZDA, 1923, čb, 1:1.37, 73 minut
režija Fred Newmeyer, Sam Taylor
produkcija Hal Roach
igrajo Harold Lloyd, Mildred Davis, Bill
Strother, Noah Young, Westcott B. Clarke
Film bo v živo na klavirju spremljal Neil
Brand, eden vodilnih svetovnih spremlje­
valcev nemih filmov.
Harold Lloyd igra naivneža iz malega
mesta, ki skuša uspeti v velikem, da bi
se lahko poročil s svojo izbranko (igral­
čeva soproga Mildred Davis) in paru
zagotovil varno prihodnost. Čeprav si
najde le pritlehno službo prodajalca,
piše dekletu o svojem velikem uspehu.
A ko dekle prihiti za svojim izbrancem,
je dečko razkrinkan. Zdaj mora tvegati vse, da bi v trgovino privabil največ
kupcev in odnesel nagrado.
Brezčasna klasika, ki je izstrelila med
zvezde nepozabnega Harolda Lloyda,
se ponaša z enim najbolj ikoničnih
filmskih prizorov vseh časov, v kate­
rem »tretji genij« nemega filma na
vrtoglavem vrhu nebotičnika binglja z
urinega kazalca.
»Komični genij zvezdnika nemega fil­
ma Harolda Lloyda je večen. Chaplin
je očarljivi nedolžnež, Keaton stoični
obstranec, toda Lloyd – sodoben moški,
ki se trudi uspeti – predstavlja nas. Re­
šitev v zadnjem trenutku, ta hudournik
dovršenih gegov in osupljivih akrobacij,
pa najboljši uvod v igralčev opus. /…/ V
enaki meri huronsko smešna in dih jema­
joča filmska izkušnja par excellence – pod
taktirko resnične legende.«
- The Criterion Collection
»Film, ki ga morate videti z občinstvom in
na velikem platnu. /…/ Lloyd je bil moj­
ster tempiranja, ki je vsak kader umeril
z izbruhi smeha in vzdihi številčne publi­
ke, svoj crescendo pa je stopnjeval enako
vešče kot največji skladatelji.«
- Dave Kehr, The New York Times
Program The Program
Stephen Frears, Velika Britanija/
Francija, 2015, barvni, 103 minute
igrata Ben Foster, Chris O’Dowd
distribucija Cinemania group
Film Stephena Frearsa (Kraljica, Phi­
lomena) razkriva zakulisje razvpitega
dopinškega škandala kolesarskega prvaka Lancea Armstronga. Zgodba o eni
največjih športnih prevar našega časa
po režiserjevih besedah »ni športni film
ali biografija, ampak kriminalka«. Film je
navdihnila knjiga Seven Deadly Sins: My
Pursuit of Lance Armstrong novinarja
The Sunday Timesa Davida Walsha.
»Moč Frearsove zabavno pretkane in iz­
redno privlačne dokudrame o Armstron­
govi sagi je v tem, da se začne tam, kjer
se je resnična zgodba končala: z našo
popolno seznanjenostjo z dejstvom, da
je Armstrong jemal EPO, človeški rastni
hormon, in druge snovi za povečanje
vzdržljivosti – in da je bilo celotno ob­
dobje, ko je veljal za šampiona, laž. Gle­
dano s tega vidika – z njegovega vidika –
postane zgodba, presenetljivo, čisto nova
zgodba. In ta ne govori le o Armstrongu
in njegovih pajdaših. Govori o nas. /…/
Eden najboljših filmov leta.«
- Owen Gleiberman, BBC
»[Film] je veliko bolj kot igrana različica
dokumenta o posameznih dogodkih umet­
niško obdelan filozofski uvid v sodobno
družbo, obdano z množičnimi mediji, v
njeno presenetljivo in hkrati zastrašujočo
lahkovernost. /…/ Zgodba ni Armstron­
gova laž, ampak vprašanje, katera je na­
slednja svetovna laž in ali jo že živimo.«
- Matej Juh, Radio Slovenija
»Film, ki ga je napisal scenarist Train­
spottinga John Hodge, v sodobni zgodbi
o športi goljufiji spretno poišče mitsko
razsežnost.«
- Geoffrey Macnab, The Independent
»Stephen Frears se loti zgodbe o Arm­
strongovem fijasku kot klasične grozljivke,
polne prevzetnosti in pogubljenja.«
- Samuel Wigley, Sight & Sound
Za zamudnike
10. julija
ob 19:00
17. julija
za člane Kluba Kinodvor
prost vstop
Kako se znebiti bivše
Burying the Ex
Joe Dante, ZDA, 2014, barvni, 89 minut
igrajo Anton Yelchin, Ashley Greene,
Alexandra Daddario, Oliver Cooper
distribucija Cinemania group
Ko se simpatični Max s svojim privlačnim dekletom preseli v skupno stanovanje, se Evelyn izkaže za gospodovalno nočno moro. Nato pa v zvezo poseže
usoda in dekle v čudaški nesreči izgubi
življenje. Toda Evelyn, ki je odločena, da
bosta z Maxom živela srečno dlje kot
do konca svojih dni, se vrne od mrtvih.
Prekaljeni mojster groze izrabi lahkotni žanr romantične zombi komedije za
pomežik vsem svojim mladostniškim
idolom.
»/…/ Dante spiše še eno ljubezensko
pismo velikanom B filma, kot so Val
Lewton, Herschell Gordon Lewis in
mnogi drugi. In kot pri vseh Dantejevih
filmih igrive reference tudi tokrat niso
zgolj same sebi namen, pač pa služijo
kot kulisa satiričnemu pogledu na po­
pularno kulturo in pikremu komentarju
družbenih norm. Potem ko se je v filmu
The Hole spopadel s travmami otroštva,
se režiser Gremlinov tokrat loti medse­
bojne odvisnosti v romantični zvezi in
nevarnosti, ki jih prinaša skupno go­
spodinjstvo – in za artikulacijo svoje
vizije pri tem ves čas uporablja orod­
ja filmske grozljivke osemdesetih let.«
- Indiewire
»Dante v tej očarljivi in izjemno učin­
koviti zombi komediji znova brezšivno
spaja trenutke romantične in screwball
komedije, žanrski šund in vse prežemajoč
retro pridih.«
- Boyd van Hoeij, The Hollywood
Reporter
»Dantejeva atavistična zombi komedija,
ki jo je težko sovražiti, a še težje zagovar­
jati, je povsem nerekonstruiran B film, ki
si ne želi nič drugega kot lahno jadrati
na krilih svojega šarma, nostalgije in
privlačnosti glavnih igralcev.«
- Jessica Kiang, The Playlist
ob 19:00
Nemirna obala
A Bigger Splash
Luca Guadagnino, Italija/Francija, 2015,
barvni, 125 minut
jevrstnega, koktajl močnih čustev, trans­
cendentnih prizorišč in nepričakovanih
pripovednih odvodov. Pravi užitek.«
igrajo Tilda Swinton, Ralph Fiennes,
Dakota Johnson, Matthias Schoenaerts
distribucija FIVIA – Vojnik
- Andrew Pulver, The Guardian
Rokerska zvezda Marianne Lane po
operaciji glasilk okreva na vulkanskem
otoku Pantelleria. Z mladim ljubimcem
Paulom se v miru in tišini predajata
soncu, sladkemu brezdelju in čutnim
užitkom. Potem pa se pred njima kot
strela z jasnega nariše Mariannin nekdanji partner, glasni, neukročeni glasbeni producent Harry, ki za nameček
pripelje s seboj še izzivalno hčerko Penelope ...
»/.../ prebrisan in divje nepredvidljiv ero­
tični triler.«
- Peter Debruge, Variety
»Kot pri Io sono l'amore je Guadagnino
tudi tokrat ustvaril nekaj povsem svo­
»Guadagnino /.../ se upre strogosti in
puščobnosti dobrega okusa z nenava­
dno dramatičnimi gestami: z bliskovitim
zoomiranjem, nenadnimi preklopi v
hitch­cockovske posnetke s ptičje perspek­
tive in kričečimi glasbenimi iztočnicami.
Vse to daje filmu nekoliko ekscentrično
noto /.../, a prav zaradi svoje igrive ne­
enakomernosti je tako zelo zabaven /.../.«
- Jessica Kiang, Indiewire
»V najboljši tradiciji evropske kine­
matografije ste povabljeni, da najprej
uživate v dekadenci in se nato naveli­
čano, z gnusom obrnete proč. Ti ljudje
so tako lepi, tako bogati, tako radostno
uživaški. Mar ne bi bilo čudovito, če bi
bili kot oni? Toda hkrati so tako praz­
ni, destruktivni, sebični in pomilovanja
vredni. Hvala bogu, da nismo kot oni.«
- A. O. Scott, The New York Times
Za zamudnike
31. julija
ob 19:00
24. julija
ob 19:00
Creed: Rojstvo
legende
Creed
Ryan Coogler, ZDA, 2015, barvni,
133 minut
igrajo Michael B. Jordan, Sylvester
Stallone, Tessa Thompson
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Sedmo poglavje legendarne franšize o
Rockyju je presenetljivo sveže in osebno delo, ki nadaljuje zgodbo iz povsem
nove perspektive: film se osredotoči na
nezakonskega sina Rockyjevega dolgoletnega tekmeca in prijatelja Apolla
Creeda, Stallone pa prevzame vlogo
njegovega ostarelega trenerja in zanjo
prejme zlati globus ter nominacijo za
oskarja za stransko moško vlogo.
»Navdušenje nad Rockyjem sem podedoval po očetu, ki je bil velik ljubitelj
teh filmov. /…/ Ko sem končeval filmsko
šolo /…/, je moj oče, ta veliki, močni možakar, zbolel. /…/ Zelo me je pretreslo,
ko sem ga gledal, kako postaja vedno
šibkejši. Vse, kar sem povezoval z njegovo moškostjo, je izginjalo. Začel sem
se spraševati, kaj je tisto, kar te naredi
moškega. /…/ Pomislil sem: kako bi bilo,
če bi se nekaj podobnega zgodilo očetovemu junaku, Rockyju? Tako je nastala ideja za film.«
- Ryan Coogler
»Creed, Cooglerjev ganljivi, iskreni, tre­
zni in pronicljivi reboot Rockyjeve fran­
šize, zaznamuje veličastna, grenka iro­
nija. Gre za prepričljiv žanrski izdelek,
ki zadosti vsem zahtevam serije, hkrati
pa za zelo osebno in strastno delo. /…/
Coogler je sodobni filmski mit spretno
predelal v vizijo skupnosti in priložnosti,
zvez in družbenega kapitala, družine in
denarja.«
- Richard Brody, The New Yorker
»Creed, epos o superjunaški generaciji,
ki štafeto preda novi generaciji, izgublje­
nih očetih in Sili, je rimejk originalnega
Rockyja (tako kot je nova Vojna zvezd –
epos o superjunaški generaciji, ki štafeto
preda novi generaciji, izgubljenih očetih
in Sili – rimejk originalne Vojne zvezd),
toda namesto pretiravanja, ki bi ga lahko
pričakovali, dobimo film, ki izgleda tako,
kot da je posnet po resnični zgodbi. ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Dansko dekle
The Danish Girl
Tom Hooper, Velika Britanija/ZDA,
2015, barvni, 120 minut
igrata Eddie Redmayne, Alicia Vikander
distribucija Karantanija cinemas
Dansko dekle je navdihnila resnična zgodba Lili Elbe, danske slikarke
iz dvajsetih let 19. stoletja (v filmu jo
upodablja Eddie Redmayne iz Teori­
je vsega), ki so ji kot eni prvih ljudi na
svetu kirurško spremenili spol. Alicia
Vikander je za vlogo njene razumevajoče žene, prav tako uspešne slikarke,
prejela oskarja za stransko vlogo. Film
je po besedah režiserja Toma Hooperja
(Kraljev govor) predvsem »epska ljubezenska zgodba«.
»Dansko dekle je nepopoln in mestoma
osladen, a na svojstven način tudi čudo­
vit in iskren film. Njegovo sporočilo, da
bi moral imeti vsak človek pravico in po­
gum, da se bori za svojo srečo, se iz da­
našnje perspektive zdi morda naivno, a je
kljub vsemu prepričljivo in univerzalno.«
- Diana Dabrowska, Cinema Scope
»Čeprav bo skrajno spoštljiv pristop
povzročil alergično reakcijo pri tistih,
ki bi raje gledali manj polikan in bolj
realističen portret (nekaj v slogu sijajne
Amazonove serije Transparent) /…/, pa
ni dvoma, da sta Hooper in scenaristka
Lucinda Coxon ustvarila filmski mejnik,
katerega klasični slog vse prej kot prikri­
je, kako kontroverzna ostaja tematika še
dandanes.«
- Peter Debruge, Variety
»/…/ film Dansko dekle – eleganten, ko­
stumski, mehak, intimen, agoničen, pre­
cizen – je tudi film o ženski, Gerdi, ki bo
ostala ujeta v ženskem telesu, pa čeravno
je imela tedaj, ko sta se z Einarjem prvič
poljubila, občutek, da se poljublja sama
s sabo. ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Alicia Vikander je odlična, Redmaynov
nastop /…/ pa je ravno tako subtilen in
silovit kot v Teoriji vsega.«
- Piers Handling, Mednarodni filmski
festival v Torontu
Za zamudnike
14. avgusta
ob 19:00
7. avgusta
ob 19:00
za člane Kluba Kinodvor
prost vstop
45 let 45 Years
Andrew Haigh, Velika Britanija, 2015,
barvni, 93 minut
igrata Charlotte Rampling, Tom
Courtenay
distribucija FIVIA – Vojnik
Kate in Geoff sta ravno sredi priprav na
petinštirideseto obletnico poroke, ko
ju preseneti novica, da so v ledeniku
v Švicarskih Alpah po petih desetle­
t­
jih odkrili popolnoma ohranjeno truplo
Geoffovega prvega dekleta Katye.
Medtem ko se zabava nezadržno pri­
bližuje, se par spopada s prej neznanimi čustvi ... Tiho ganljiva zgodba o
krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte
Rampling in Tomu Courtenayju prinesla
nagradi za najboljša igralca na Berlinalu.
»Film /…/ – zadržano, subtilno, tiho in
nevsiljivo, brez melodramatičnih prehite­
vanj in rdečih alarmov – pokaže, kako ju
začne mrtva ženska /…/ počasi ločevati.
Med njiju pride ženska, ki je ni več –
mrtva, a obenem tako živa kot Rebecca v
Hitchcockovi Rebecci. /…/ Predstavljajte
si Zemeckisov Brodolom, toda ne skozi
oči Toma Hanksa, ampak skozi oči Helen
Hunt in njenega moža, ko po mnogih letih
nenadoma izvesta, da so Hanksa – njeno
prvo veliko ljubezen – našli živega. ZA +«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Pismo, ki ga prejme Geoff, ima popol­
noma enak učinek, kot ga ima snežni
plaz v filmu Višja sila /…/. Skozenj v
vidno polje pridejo vsi dvomi in straho­
vi, ki zamajejo sicer trdno razmerje in
postavijo temelje za korenito raziskavo
zakonskega življenja in človeških odno­
sov. 45 let je Haighov tour de force, v
katerem s kirurško natančnostjo, plast
za plastjo in skozi številne, skoraj ne­
vidne detajle secira dolgoletno zvezo.«
Mladost
Youth - La giovinezza
Paolo Sorrentino, Italija/Francija/Velika
Britanija/Švica, 2015, barvni, 118 minut
igrajo Michael Caine, Harvey Keitel,
Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda
distribucija FIVIA – Vojnik
- Ana Šturm, Ekran
Oskarjevec Paolo Sorrentino po Ne­
skončni lepoti znova skoči v čevlje
starejših in modrejših – tokrat zato, da
bi z nežno, s humorjem našpikano in
v elegantne kompozicije ujeto dramo
razmišljal o minevanju časa. Evropska
filmska nagrada za najboljši film, režijo
in igralca.
»Haigh in njegova čudovita igralca
nam dajo čutiti tragedijo dogodkov
v življenju Kate in Geoffa, ker gre za
polnokrvne like, ne pa za simbole ali
skice. Morda naj bi predstavljala uni­
verzalnega moškega in žensko, vendar
sta prvenstveno Kate in Geoff in, kot v
vseh zares dobrih filmih, sta neločlji­
va od igralcev, ki jih upodabljata.«
»Mladost je najbolj nežen film Paola
Sorrentina do zdaj, čustveno bogata kon­
templacija življenjske modrosti – prido­
bljene, izgubljene in znova obujene. /.../
Sorrentino svoje filme strukturira kot
skladatelj (zato je Cainov lik še posebej
na mestu): tu so velike teme, vključno s
staranjem, spominom, ljubeznijo in lako­
to po nadaljnji izpolnitvi, pa tudi krajši
- Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO
intermezzi, ki segajo od preprostega opa­
zovanja prek uživanja v vizualnih kon­
trastih do skoraj mitskega čudenja lepoti
v vseh njenih oblikah. In ni ga boljšega
prizorišča za to, kot so hermetični ele­
menti centra dobrega počutja – okolje, ki
med drugim prikliče v spomin Thomasa
Manna, Antona Čehova, Lani v Marien­
badu ter Osem in pol.«
- Jay Weissberg, Variety
»Film je v povzetku slišati resnoben in
melanholičen – in tudi je, a hkrati je
prazničen, baročen in nepredvidljiv, poln
vizualnih in glasbenih gegov.«
- Jonathan Romney, The Observer
»Večina filmskih in gledaliških dramati­
kov pri obravnavi starostništva ne more
mimo kopičenja filozofskih pridig o mo­
drosti, izgubi, obžalovanju in sprejema­
nju, o tem, kaj je v življenju najpomemb­
nejše, in podobnem, zato je Sorrentinovo
izogibanje tem konvencionalnim držam
neznansko osvežujoče. Mladost je bistro­
umen in lahkoten, trezen in vihrav, gibek,
a razkošen film, hkrati zrel in razigran.«
- Todd McCarthy, The Hollywood
Reporter
Za zamudnike
28. avgusta
ob 19:00
21. avgusta
Joy
David O. Russell, ZDA, 2015, barvni,
124 minut
igrajo Jennifer Lawrence, Robert De
Niro, Bradley Cooper
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Režiserja Davida O. Russlla, ki v svojih filmih »rad išče nenavadno v navadnem«, je navdihnila resnična življenjska zgodba izumiteljice »čudežne krpe
za tla« in zvezde nakupovalnih TV-kanalov Joy Mangano. Jennifer Lawrence
je za vlogo proletarske matere samohranilke, ki uresniči svoje sanje in se
povzpne na čelo mogočne poslovne
dinastije, prejela zlati globus in nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo.
»Ker gre za film Davida O. Russlla, je
prisotnost a) Jennifer Lawrence in b)
čudaških, eksplozivnih katarzičnih tre­
nutkov tako rekoč samoumevna. A videti
je, da se je režiser filmov Borec, Za dež­
jem posije sonce in Ameriške prevare
nekoliko omehčal, zato pričakujte manj
ob 19:00
krohotanja ter bolj niansirano in vklju­
čujočo čustveno pokrajino. /…/ Zlata
doba Selznicka je že davno minila, a
Jennifer Lawrence in David O. Russell,
eden največjih hollywoodskih tandemov
našega časa, ohranjata njen duh živ za
današnje dni.«
- Robbie Collin, The Telegraph
»Joy – bolj Katniss iz Iger lakote kot
prevarana žena iz Ameriških prevar – je
odločna, vztrajna, bojevita, idealistična,
inovativna self-made princesa, vedno
pripravljena na tveganje in pokaži-kaj­
-znaš, v nenehni polemiki s kulturo slave,
novimi marketinškimi tehnikami, mito­
logijo, ki prepreda ameriški sen, in de­
kadenco plenilskega kapitalizma, ki duši
svobodno podjetništvo (in mu krade ide­
je, patente, življenje, prihodnost), tako da
nanjo stalno dežuje, še toliko bolj, ker je
kot ženska toliko lažja tarča in ker živi
v okolju, ki je tako disfunkcionalno kot
številni produkti, s katerimi zapeljujejo
nakupovalni TV-kanali. ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Povratnik
The Revenant
Alejandro G. Iñárritu, ZDA/Hongkong/
Tajvan, 2015, barvni, 156 minut
igrata Leonardo DiCaprio, Tom Hardy
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Leonardo DiCaprio v vlogi legendarnega traperja iz zgodnjega 19. stoletja,
ki se po surovem grizlijevem napadu
na pol mrtev poda na dolgo pot skozi
neizprosno divjino ameriškega zahoda,
da bi našel moža, ki ga je pustil za sabo.
Film Alejandra G. Iñárrituja (Birdman) je
pred-vesternovski triler o maščevanju,
epska zgodba o preživetju ter vizualno
osupljiva meditacija o človeku in naravi.
Oskar za najboljšega igralca, režiserja
in fotografijo.
»Ob številnih prizorih se boste spraše­
vali: kako hudiča so to posneli? To ni
odiseja – to je martirij. To ni trip – to je
pasijon. Povratnik – sicer kontempla­
tiven, redkobeseden, transcendentalen,
skoraj malickovski /.../ – je tako lucidno
ekstremen, tako osupljivo stahanovski in
tako nevrotično robusten, tako fizičen,
fiziološki in kostolomilski, da bi bilo res
ponižujoče, celo cinično, če bi Leonardu
DiCapriu nudil preveč digitalne utehe.
Raje pusti, da začutimo tisti kos surove­
ga, krvavega mesa, v katerega ugrizne.
In kako izgleda DiCaprio? Tako kot
zmečkani, neprespani, zgonjeni, scuzani
Alice Cooper, ko je rekel: 'Poglejte me.
Bi kupili avto od takega človeka?' Tega
ni mogoče odigrati, si rečete. ZELO ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Iñárrituju ne zadostuje, da bi nas zgolj
zapeljal z ekstatično lepoto in nepredsta­
vljivo grozo; spraviti nas hoče dobese­
dno ob pamet; stopnjevati našo arthouse
izkušnjo s spektakularnostjo blockbu­
sterjev.«
- Manohla Dargis, The New York Times
»Neverjetna izkušnja: akcijski šund,
preoblečen v kvazi-mističen psihedelični
vestern, brez enega samega predvidljive­
ga kadra in nikoli dolgočasen /…/. Wer­
ner Herzog sreča Looney Tunes.«
- Matt Zoller Seitz, rogerebert.com
Kinodvor. Program
Kinobalon. za otroke
www.kinodvor.org/kinobalon
in mlade
na sporedu
VDV: Veliki Dobrodušni Velikan The BFG
Steven Spielberg, Velika Britanija/Kanada/ZDA, 2016, 115 minut, v angleščini s
slovenskimi podnapisi in sinhroniziran v slovenščino, distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Film o prijateljstvu med deklico Zofko
in Velikim dobrodušnim velikanom
je delo dveh velikih pripovedovalcev
zgodb, Roalda Dahla in Stevena Spiel­
berga. Druži ju že leto 1982, ko je prvi
napisal VDV-ja in drugi posnel E.T.-ja.
zgodba
Neke noči desetletna deklica Zofka v
sirotišnici skozi okno ugleda velikana.
Ker je to prepovedano početje, jo je primoran vzeti s seboj, v oddaljeno deželo
velikanov. Kaj kmalu se izkaže, da je v
primerjavi s človekojedimi velikani v deželi novi prijatelj s svojimi sedmimi metri
prav prisrčen, majhen in dobrodušen
velikan. Raje kot da bi jedel otroke, jé
gnusne smrkumare, otrokom pa ponoči
v njihove sobe puha sanje iz svoje zbirke
sanj, ki jih hrani v kozarcih. Špehohlast,
Kostohrust in Pamžožer so velikani, vsaj
dvakrat večji od VDV-ja, in zanje velja,
da jim tekne tudi človeško meso. Zato
vsako noč na Zemlji izgine nekaj otrok.
Treba jih bo rešiti!
Roald Dahl
Letos, septembra 2016, obeležujemo
stoletnico rojstva Roalda Dahla. Marsikatera Dahlova knjiga je oživela na velikem platnu: Čarli in tovarna čokolade,
Čarovnice, Matilda, Čudoviti Lisjak in
druge. VDV-ja je označil kot svoje najljubše delo, kot pravljico za lahko noč.
Knjiga je izšla leta 1982, ravno v letu, ko
je Spielberg posnel E.T.-ja. Ideja se je
porodila nekaj let prej, ko je Roald Dahl
v svojo Knjigo idej, kamor je zapisoval
misli, iz katerih so nastajale zgodbe, zapisal stavek o velikanu, ki lovi sanje, jih
hrani v kozarcih in jih puha spečim otrokom.
kritike
»Naj bo zgodba še tako fantastična (in v
določenih delih postane precej odšteka­
na), ta odlična priredba v režiji Stevena
Spielberga občinstvu vseh starosti omo­
goča, da razume eno najbolj neverjetnih
prijateljstev v zgodovini filma. Rezultat je
takojšnja družinska klasika, kakršne so
'čloreški' nekoč pričakovali od Disneyja.«
- Peter Debruge, Variety
»Tipično markantna, ekscentrična in za­
peljiva zvezdniška igra Marka Rylancea
daje temu filmu njegov posebni pečat.
/.../ Manj sposoben igralec bi izbral na­
mrgodeno čemernost, skoraj shrekovski
bes, zadržano sramežljivost in hihitanje,
toda Rylance igra VDV-ja kot pravega
človeškega junaka, kot zlorabljenega
otroka, ki je zrasel do osamljenih starih
let in se zatekel v lasten svet, vendar je
več kot sposoben ljubezni. V načinu, kako
pobere Zofkine drobne kozarčke s svojimi
ogromnimi zalitimi prsti, je neka čudovi­
ta rahločutnost. To je bilo delo iz veselja
za Spielberga in čudovit labodji spev za
Melisso Mathison.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»Tudi Spielbergova priredba Dahlovega
romana je najboljše, kar film danes lah­
ko naredi. Je težek tehnični dosežek – že
sama izjemno podrobna tehnologija za
zajemanje gibanja, ki Rylanceovo člo­
veško igro raztegne v gigantske razsežno­
sti, je svetlobna leta daleč od vsega, kar
ste videli doslej. (Njegove roke so videti
tople in zdelane od vremena, njegove oči
pa – tega ni moč povedati drugače – si­
jejo od življenja.) /.../ Na tem svetu je več
čarovnije, kot sploh lahko vemo.«
- Robbie Collin, The Telegraph
Kinobalon za zamudnike
Filmi pretekle sezone vsako sredo ob 10:00 ter v avgustu
ob sobotah in nedeljah ob 17:00
7. 8. ob 17:00
21. 8. ob 17:00
Pesem morja
Song of the Sea 7+
Misija Arktika
Operasjon Arktis 8+
Tomm Moore, Irska/Danska/Belgija/
Luksemburg/Francija, 2014, 93 minut,
v angleščini s slovenskimi podnapisi,
distribucija Karantanija cinemas
Grethe Bøe-Waal, Norveška, 2014,
87 minut, v norveščini s slovenskimi
podnapisi, distribucija Demiurg
24. 8. ob 10:00
10. 8. ob 10:00
Vrvež v moji glavi
Inside Out 9+
Pete Docter, Ronaldo Del Carmen,
ZDA, 2015, 102 minuti, sinhroniziran v
slovenščino, distribucija 2i film
Ptice selivke
Les oiseaux de passage 7+
Olivier Ringer, Belgija, 2015, 83 minut,
v francoščini s slovenskimi podnapisi,
distribucija FIVIA – Vojnik
31. 8. ob 10:00
13. 8. ob 17:00
Mali princ
The Little Prince 6+
Mark Osborne, Francija, 2015, 108
minut, sinhroniziran v slovenščino,
distribucija Cinemania group
6. 7. ob 10:00
27. 7. ob 10:00
Nevidni fant
Il ragazzo invisibile 9+
Knjiga o džungli
The Jungle Book 7+
Gabriele Salvatores, Italija/Francija,
2014, 100 minut, v italijanščini s
slovenskimi podnapisi, distribucija
FIVIA - Vojnik
Jon Favreau, ZDA, 2016, 105 minut,
v angleščini s slovenskimi podnapisi,
distribucija 2i film
3. 8. ob 10:00
13. 7. ob 10:00
Hokus pokus Albert
Hokus pokus Albert Åberg 4+
Torill Kove, Norveška, 2013, 72 minut,
sinhroniziran v slovenščino, distribucija
FIVIA – Vojnik
20. 7. ob 10:00
Gašper in Petra na safariju
Karsten og Petra på safari 4+
Arne Lindtner Næss, Norveška, 2015,
75 minut, pripovedovanje v slovenščini,
distribucija FIVIA – Vojnik
Prdoprašek doktorja Proktorja
Doktor Proktors prompepulver
7+
Arild Fröhlich, Norveška, 2014, 87
minut, v norveščini s slovenskimi
podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik
6. 8. ob 17:00
Mumin na Azurni obali
Muumit Rivieralla 5+
Xavier Picard, Finska/Francija, 2014,
80 minut, sinhroniziran v slovenščino,
distribucija FIVIA – Vojnik
Drobižki
Minuscule - La vallée des
fourmis perdues 5+
Hélène Giraud, Thomas Szabo, Francija,
2013, 89 minut, brez dialogov, distribucija Karantanija cinemas
14. 8. ob 17:00
Moja sestra suhica
Min lilla syster 9+
Sanna Lenken, Švedska/Nemčija, 2015,
95 minut, distribucija Demiurg
17. 8. ob 10:00
Jakec naroči bratca
Jack bestelt een broertje 5+
Anne de Clercq, Nizozemska, 2015, 84
minut, v nizozemščini s slovenskimi
podnapisi, distribucija FIVIA – Vojnik
20. 8. ob 17:00
Fantomski deček
Phantom Boy 9+
Alain Gagnol, Jean-Loup Felicioli,
Francija/Belgija, 2015, 84 minut, v
francoščini s slovenskimi podnapisi,
distribucija Društvo za oživljanje
zgodbe 2 koluta
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Oglejte si film z rednega sporeda na pro­
jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah­
ko obiščete skupaj z dojenčkom.
6. 7. bo na sporedu VDV: Veliki Dobro­
dušni Velikan (podnapisi) (The BFG,
Steven Spielberg, Velika Britanija/Kanada/ZDA, 2016, 115 minut), 3. 8. pa film
Maggie ima načrt (Maggie's Plan, Rebecca Miller, ZDA, 2015, 98 minut).
7. – 30. 7. 2016, 21:30
Ljubljanski grad /
Ljubljana Castle
www.kinodvor.org/filmpodzvezdami
www.ljubljanskigrad.si
Organizatorji / Organizers:
septembra v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 30 464 241
F: +386 1 239 22 16
E: [email protected]
http://www.kinodvor.org
Kapitan Fantastični
- Matt Ross
Nina Peče Grilc, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: [email protected]
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17, [email protected]
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: [email protected]
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada
občinstva (vodja programa, Kinobalon)
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: [email protected]
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: [email protected]
Tjaša Smrekar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 40 620 700
E: [email protected]
Maja Zrim, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12
M: +386 30 322 551
E: [email protected]
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: [email protected]