julij 2015 Daleč od ljudi Loin des hommes Francija, 2014, DCP, barvni, 1:2.35, 110 minut od 9. julija režija in scenarij David Oelhoffen po kratki zgodbi Gost (L'Hôte) Alberta Camusa fotografija Guillaume Deffontaines glasba Nick Cave, Warren Ellis igrata Viggo Mortensen, Reda Kateb festivali, nagrade Nagrada SIGNIS, Arca CinemaGiovani (nagrada mlade žirije), nagrada interfilm – Benetke. Najboljši igralec – Sarlat. Nagrada žirije – Festival du Film de la Réunion. Najboljši film – Bukarešta. Toronto. Rotterdam. Tribeca. distribucija FIVIA – Vojnik Leta 1954, tik pred izbruhom alžirske vojne za neodvisnost. Daru, v Alžiriji rojeni potomec španskih priseljencev, poučuje skupino lokalnih otrok v odročni gorski vasici. Nekega dne se pred njegovo šolo pojavi žandar z arabskim ujetnikom. Daruju prinaša ukaz, da mora kmeta pospremiti pred kolonialno sodišče, kjer naj bi mu sodili za umor. Medtem ko se v dolini širi upor in ozračje polni sovraštvo, se ta na videz zelo različna moža podata na nevarno pot čez Atlaško gorovje … Daleč od ljudi je intimna zgodba o osebni odgovornosti in prijateljstvu, ki se odvije pred ozadjem veličastne severnoafriške gorske pokrajine. Film, prirejen po kratki zgodbi Alberta Camusa Gost, se ponaša z igralskim nastopom (tokrat francosko in arabsko govorečega) Vigga Mortensena ter izvirno glasbo Nicka Cava in Warrena Ellisa. »Na besedilo sem naletel po naključju /…/ in zgodba me je globoko ganila. /…/ Čeprav je bila napisana pred šestdesetimi leti, se mi je zdela zelo sodobna in relevantna za današnji svet, ki je marsi– kje na robu propada. /…/ Vojne v Palestini, na Bližnjem vzhodu in marsikje drugje po svetu ni mogoče primerjati s tisto v Alžiriji leta 1954. Razlogi so različni, po drugi strani pa so lahko izkušnje teh ljudi podobne tistemu, kar doživlja Daru. Hotel sem pokazati, kako težko se je politično angažirati in ohraniti jasen pogled v tem nasilnem in negotovem svetu. /…/ Moj cilj ni bil narediti zgodovinskega filma. Posneti sem hotel univerzalno zgodbo. /…/ Ne gre za film o alžirski vojni, ampak za zgodbo o dveh ljudeh, dveh obstrancih, in o tem, kako težko je zares poznati drugega človeka, kako težko je ustvariti bratski odnos.« - David Oelhoffen »Napeta drama Davida Oelhoffna je deloma triler, deloma vojni film, še bolj pa morda severnoafriški eksistencialistični vestern s čudovito pokrajinsko fotografijo Guillauma Deffontainesa, ki zgodbo prepoji z mračno lepoto. /…/ Če ste videli alžirsko vojno dra mo Božji možje (2010) Xaviera Beauvoisa, si morate ogledati tudi Daleč od ljudi, ki ponudi drugačen, a nič manj zanimiv pogled na isti čas in kraj.« - Jonathan Romney, Londonski filmski festival »Camus začrta začetno smer zgodbe, ki pa jo Oelhoffen odločno odpelje v svojo smer: s po litičnim kontekstom, zgodovinskim ozadjem, nedvoumnim moralnim imperativom in dvo jico dobro ujemajočih se igralskih nastopov.« - Manohla Dargis, The New York Times »Eksistencialistična vprašanja, ki jih v svoji kratki zgodbi Gost zastavi Albert Camus, se v filmu Daleč od ljudi izvrstno prevedejo v žanr vesterna. /…/ Režiserjeva zamisel, da se te močne zgodbe z dvema glavnima likoma loti kot 'konjske opere' v Alžiriji, se izkaže za ravno tako navdahnjeno kot nepričakovano. Ko epske razglede z alžirskega gorovja snema na enak način, kot je John Ford snemal Mo predpremiera 3. julija na Filmu pod zvezdami nument Valley, poudari moralna vprašanja, s katerimi se spopadajo liki, živeči le korak zunaj dosega civilizacije in zakona.« - Peter Debruge, Variety »V tej pronicljivi značajski študiji se zdi eksis tencializem intimen kot še nikoli.« - Michael Rechtshaffen, Los Angeles Times »Posebno omembo si zaslužita Nick Cave in Warren Ellis, ki tu znova dokažeta svoje moj strstvo na področju sodobne vesternovske filmske glasbe. Njuna s strunami prežeta zvočna pokrajina odlično dopolnjuje hladno veličastnost Oelhoffnovih podob in se po polno prilega režiserjevemu vznemirljivemu prikazu eksistencialne krize sredi političnih in naravnih viharjev.« - Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu Pleme Plemja Ukrajina, 2014, DCP, barvni, 1:2.39, 132 minut režija in scenarij Miroslav Slabošpicki fotografija Valentin Vasjanovič igrajo Grigori Fesenko, Jana Novikova, Roza Babi, Aleksander Dsiadevič, Aleksander Osadči festivali, nagrade Velika nagrada – Teden kritike, Cannes. Nagrada Evropske filmske akademije za odkritje leta (nagrada FIPRESCI). Najboljši prvenec – London. Posebna nagrada žirije – AFI Fest. Nagrada next wave za najboljšo režijo – Fantastic Fest, Austin. Najboljši film – Motovun. Najboljši film – Dublin. Nagrada experimenta – Sitges. Najboljši scenarij – São Paulo. Najboljši film – Milano. LIFFe. distribucija FIVIA – Vojnik Najstnik prispe v internat za gluhoneme, kjer se – da bi preživel – hitro pogrezne v mračno podzemlje organiziranega kriminala in prostitucije. Ravno ko se povzpne po hierarhični lestvici, pa se zaljubi v eno izmed deklet in kmalu začne kršiti vsa nenapisana pravila »plemena« … »Ljubezen in sovraštvo ne potrebujeta prevoda.« Film, posnet z gluhonemimi neprofesionalnimi igralci, izključno v znakovnem jeziku in brez podnapisov, je brutalna zgodba o odraščanju, v kateri govorica teles pove več kot katerakoli beseda. Prvenec ukrajinskega režiserja je osupnil kritike na lanskem festivalu v Cannesu, kjer je prejel glavno nagrado v sklopu Teden kritike. »Že od nekdaj sem sanjal, da bi posnel poklon nememu filmu. Da bi naredil od 23. julija film, ki bi ga bilo mogoče razumeti, čeprav v njem ne bi bilo ene same izgovorjene besede. Pri tem nisem imel v mislih nekakšnega evropskega 'eksistencialnega' filma, v katerem bi junaki polovico časa molčali. /…/ Ta film v celoti temelji na mojih šolskih spominih in na tistem, kar so mi povedali moji svetovalci iz sveta gluhonemih. Z vso svojo navidezno preprostostjo in nasiljem govori o zelo mladih ljudeh. In ti so sposobni silno močnih, čistih čustev: sovraštva, besa, jeze, obupa. Da bi izrazili te občutke, ne potrebujejo besed. /…/ Film vidim kot humanistično zgodbo o ljubezni in iniciaciji – zgodbo o vstopu v odraslost v krutem svetu.« - Miroslav Slabošpicki »/…/ film, kakršnega še ni bilo. /…/ Pleme je povsem brez govorjenega dialoga, a to mu ne prepreči, da ne bi drzno in provokativno glasno povedal svojega. /…/ Film, ki izmenič no vzbuja navdušenje, grozo in žalost, se na zadnje prelevi v zgodbo o strtem srcu, ki brez olepševanja pripelje do smrtonosnega finala. Ne preostane nam drugega, kot da gledamo.« - Eric Kohn, Indiewire »Ta film mi kar ne gre iz glave. /…/ neke vrste nemi film, obenem neusmiljeno ekspliciten in skrivnostno nedoumljiv: študija zlorabe, esej o osamljenosti, politična alegorija. /…/ Eden najbolj čudnih in vznemirjujočih filmov tega leta.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Bum. Pojavi se Pleme Miroslava Slabošpic kega – in filmska umetnost nikoli več ne bo enaka.« - Darren Aronofsky »V delu sem zaznal odmev Hanekejeve etike in filma Elephant Alana Clarka, obenem pa je šlo za eno tistih redkih priložnosti, ko se festi valsko občinstvo zaveda, da je priča nečemu resnično novemu.« - Richard Martin, Senses of Cinema »/…/ eden tistih redkih filmov, za katere ne moreš povsem verjeti, da obstajajo, in ki do kazujejo, da film še vedno lahko preseneti. /…/ razburljivo je odkriti nekaj tako drznega, inovativnega in popolnoma samosvojega. /…/ Obvladan, okruten in povsem sui generis – to je eden tistih redkih filmov, v katerih režiser sledi svoji temi do njenih logičnih meja in nas obenem pripravi do tega, da znova pre tehtamo svoje navade kot gledalci in poslu šalci. /…/ Skratka, Pleme je bil eden najbolj presenetljivih, domiselnih in v marsikaterem pogledu najbolj pretresljivih filmov letošnjega festivala v Cannesu. /…/ Tišina se še nikoli ni zdela tako brutalna.« - Jonathan Romney, Film Comment »Miroslav Slabošpicki režira svoj prvenec kot briljanten študent, ki je vsrkal lekcije svojih učiteljev: Hanekeja, bratov Dardenne in šte vilnih režiserjev romunskega novega vala.« - Adam Nayman, Sight & Sound Amy Amy Velika Britanija, 2015, DCP, barvni/čb, 128 minut režija Asif Kapadia montaža Chris King glasba Antonio Pinto festivali, nagrade Cannes. Sydney. Biografilm Festival. Edinburg. distribucija Blitz Film & Video Distribution Amy Winehouse se je le z dvema izdanima albuma v zgodovino zapisala kot ena največjih glasbenih ikon našega časa. Svet je očarala s kombinacijo surove iskrenosti in izjemne glasbene nadarjenosti ter z glasom, ki so ga opisovali kot mešanico Billy Holiday, Dinah Washington in Sarah Vaughan. A pevkino zasebno življenje je kmalu postalo tarča brezobzirnih tabloidov, ki so se skupaj z njenimi težavnimi razmerji in tveganim življenjskim slogom nazadnje izkazali za usodne. Umrla je julija leta 2011 zaradi zastrupitve z alkoholom. Stara je bila sedemindvajset let. Naravnost iz Cannesa, kjer je navdušil kritike, prihaja dokumentarec o meteorskem vzponu in tragičnem padcu britanske kraljice soula Amy Winehouse. Film prinaša doslej nevidene posnetke iz zasebnih arhivov, nikoli slišane pesmi ter številne intervjuje s prijatelji in sorodniki. »To je film o človeku, ki hoče biti ljubljen, o nekom, ki ljubezen potrebuje, a je ne dobi vedno. Amy je zame zelo temačen film o ljubezni. /…/ Že zgodaj sem vedel, da bodo pesmi ključne – da bodo predstavljale hrbtenico filma. Ob branju besedil nam je prišlo na misel, da bi naredili nekakšno različico bollywoodskega od 30. julija filma, v kateri bi zgodbo pripovedovali s pomočjo pesmi. /…/ Nihče se ni zavedal, kako pomembno in osebno je bilo njeno pisanje. Odgovor je bil ves čas pred nami, a preprosto nismo prisluhnili dovolj pozorno. /…/ Naš cilj je bil odkriti pomen za besedami.« - Asif Kapadia Vikendova predpremiera 25. julija na Filmu pod zvezdami »Filmska pesem za izgubljeno dušo.« - Kate Muir, The Times Britanski režiser indijskega porekla Asif Kapadia se je rodil leta 1972 v Londonu. Za svoj celovečerni igrani prvenec The Warrior je prejel nagrado BAFTA za najboljši britanski film. Leta 2010 je posnel dokumentarec o brazilskem šampionu formule ena Senna, ki si je poleg kritiške hvale in številnih drugih priznanj prislužil dve nagradi BAFTA in postal finančno najuspešnejši britanski dokumentarec vseh časov. »Kapadiev film je marsikaj: sherlockovska re konstrukcija pevkine poti, ki je zarisala lok na nebu superzvezdništva; počastitev spomina na njen izjemni talent; ganljiv poklon inte ligentni, duhoviti in živahni mladi ženski, ki se je poslovila veliko prezgodaj ... Predvsem pa gre za tankočutno razmišljanje o pevkini potrebi po ljubezni (prijateljev, družine, kole gov, moža, javnosti) ter načinih, na katere je ta potreba ostala nezadovoljena ali pa je bila zlorabljena, in to v trenutkih, ko je ljubezen najbolj potrebovala.« - Robbie Collin, The Telegraph »Zvezda je rojena – pred našimi očmi. /…/ izjemno ganljiv in močan: intimen, strasten, pogosto šokanten in skoraj hipnotično prev zemajoč /…/ tragična mojstrovina /…/ presu nljiva zgodba, ki je – čeprav vsi poznamo njen konec – napeta kot triler.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Zdi se, kot da so se [ustvarjalci] spotoma malce zaljubili v Amy in da nagovarjajo gle dalca, naj stori enako. Težko se je upreti. Amy je zgodba v opomin: bila je Janis Joplin naše dobe, in ker gre za dobo medijev, nam je to krat dano, da vidimo polno ceno slave.« - Fionnuala Halligan, Screen Daily »Dokumentarec, ki mu letos ni enakega /…/. Njena družina je filmu nasprotovala, a h kakršnimkoli zaključkom o pevkinem odnosu s sorodniki in bivšim fantom /…/ naj nas bi Ka padia napeljeval, se film izogne neposredne mu komentarju in ustvari dobro premišljeno montažo odlomkov, ki Winehousovo prikaže kot nadarjeno posameznico izjemnega znača ja, ki preprosto ni bila pripravljena na sku šnjave in breme nenadnega uspeha.« - Jonathan Romney, The Observer »Vprašanje, ali je režiserju uspelo ujeti pev kino resnično bistvo ali ne, je lahko predmet nadaljnjih razprav, nobenega dvoma pa ni, da je Amy izjemno in močno delo.« - Kaleem Aftab, Indiewire »Briljanten in neizrekljivo žalosten.« - Geoffrey MacNab, The Independent Zgodbe o konjih in ljudeh Hross í oss Islandija/Nemčija/Norveška, 2013, DCP, barvni, 1:2.35, 81 minut režija in scenarij Benedikt Erlingsson fotografija Bergsteinn Björgúlfsson igrajo Ingvar E. Sigurðsson, Charlotte Bøving, Steinn Ármann Magnússon, Juan Camillo, Roman Estrada festivali, nagrade Najboljši novi režiser – San Sebastián. Najboljši režiser – Tokio. Nagrada občinstva za najboljši nordijski film, nagrada FIPRESCI – Göteborg. Velika nagrada žirije, najboljša glasba – Festival evropskega filma Les Arcs. Najboljši film – Bruselj. distribucija Demiurg Kolbeinn ljubi Sólveg in Sólveg ljubi Kolbeinna. A Kolbeinn ljubi tudi svojo dragoceno kobilo Gráno, ta pa je obsedena z vročekrvnim žrebcem Brúnom. Prihaja pomlad in vso vas zanima, kako se bo zgodba razpletla … Vernharður ljubi vodko in Jarpur ljubi Vernharðurja, svojega gospodarja. Na krovu ruske ribiške ladje je mož po imenu Gengis, ki nima vodke, všeč pa so mu konji, kakršen je Jarpur. To se ne bo dobro izteklo … Grímurju so pri srcu stare jahalne poti, Egill pa ima raje ograje iz bodeče žice. Grímur ima konja in par klešč, Egill pa traktor. To se ne more dobro končati … Jóhanna ljubi Rauðko, svojo kobilo, a Rauðka ljubi svobodo. V travi ob osamljeni počitniški hišici leži ranjen star mož. Ta zgodba pa bi lahko imela srečen konec … Juan Camillo ima rad pustolovščine, a stari Rdečko je utrujen in hoče počitek. Kako se bo to izteklo? Vse zgodbe se povežejo nekega jesenskega dne na veliki vaški zabavi. na sporedu Podeželska romanca o človeškem v konju in konjskem v človeku. Mozaik vinjet o ljubezni in smrti. Usode ljudi skozi oči konjev. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let. »Odraščal sem v središču Reykjavika, a sem kot najstnik štiri poletja delal na konjski farmi v severnem islandskem višavju. To je bil zame kulturni šok. Zgodbe o konjih in ljudeh so morda nekakšna terapija, s katero si skušam opomoči od tega šoka. Hkrati pa je res, da me je ta način življenja očaral in sem ga kasneje vzel za svojega. Prvega konja sem dobil pri šestnajstih letih kot del plačila za delo na farmi. Ime ji je bilo Róshildur. Trideset let je bila moja življenjska sopotnica, potem pa sem jo moral uspavati. /…/ Pomembno je po udariti, da med snemanjem ni bil poškodovan noben konj. Tako je zapisano na koncu odjavne špice in je popolno- ma resnično. Vsi igralci in člani ekipe so lastniki in ljubitelji konjev. Z njimi smo ravnali kot s svojimi otroki.« - Benedikt Erlingsson »Zgodbe o konjih in ljudeh so neznansko zabaven film z divje strani divje strani /…/. Česa podobnega še nismo videli. /…/ Ta film zasluži svoj kultni status. /…/ Nekateri izmed prizorov so neverjetno eksplicitni in skrajno nenavadni: ne naletimo pogosto na film, ki bi resnično pokazal stvari, ki jih še nikoli nismo videli – in ki bi mu obenem uspelo biti nežen, rahločuten in smešen.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Zaradi dih jemajočih podob in očarljivo su hega smisla za humor je to prvenec, ki ga je treba proslaviti. /…/ Film predstavlja drzno in edinstveno vizijo, umeščeno v čudaško skup nost jezdecev konj na prekrasnem islandskem podeželju.« - Jay Weissberg, Variety »Bližina človeka in zveri – pa tudi zabriso vanje teh kategorij – je bila redko izražena s takšno zemeljsko avtentičnostjo. Film ne po skuša romantizirati v slogu Črnega lepotca ali ustvarjati simbolov iz svojih konjskih likov kot Grivasti vojak; njegov cilj je živalim priz nati lastnosti, ki jih ljudje – zaradi varljivega občutka nadrejenosti – pogosto zanikamo.« - Steven Mears, Film Comment »To je Islandija skozi oči domačina, ki tokrat ni prikazana kot kakšna kozmična kuriozite ta, pač pa kot domačen kraj, v katerem ljudje živijo, delajo in jahajo konje. /…/ Zamislite si nekakšno Magnolijo s konjsko tematiko in bolj prostaškim humorjem.« - Calum Marsh, Sight & Sound »Kakšen užitek je gledati film, ki zgodbo pri poveduje vizualno!« - David Bordwell, Observations on Film Art Kaj počnemo v mraku What We Do in the Shadows Nova Zelandija/ZDA, 2014, DCP, barvni/čb, 1:1.85, 86 minut režija in scenarij Jemaine Clement, Taika Waititi fotografija Richard Bluck, D.J. Stipsen igrajo Jemaine Clement, Taika Waititi, Jonathan Brugh festivali, nagrade Posebna omemba žirije in nagrada občinstva za najboljši celovečerni film – Sitges. Nagrada občinstva v sekciji Midnight Madness – Toronto. Nagrada občinstva – Neuchâtel. distribucija Continental film Novozelandska dokumentarista Jemaine Clement in Taika Waititi sta leta 2012 sklenila pokukati v intimo wellingtonskih vampirjev. Tako je nastal pronicljiv, iskren in neolepšan pogled na vsakdanjost neživih, ki se v sledenju četverici vampirskih sostanovalcev ne ustavi pri razburljivem lovu na svežo kri, pač pa naredi korak naprej: k bolj prozaičnim dejavnostim hišnih opravil in večerov v diskoteki. Kaj počnemo v mraku razkriva tegobe, tesnobe, sanje in upe štirih zelo raznolikih osebnosti s skupnim apetitom: Viaga (Taika Waititi), Vlada (Jemaine Clement), Deacona in že precej zaprašenega Petyra. Mokumentarna vampirijada novozelandskega dvojca, avtorjev tv-serije Flight of the Conchords, naniza množico vsakdanjih zagat sodobnega vampirja. Kaj počnemo v mraku je vampirski odgovor na nedavno poplavo na sporedu komičnih zombijad in ena najbolj posrečenih horror komedij zadnjih let. »Ključni vpliv je imel na naju vsekakor film Spinal Tap in vsi drugi mokumentarci Christopherja Guesta, zlasti glede razdelanosti zgodbe. Vsi ti filmi vsebujejo zelo malo zgodbe, veliko več je improvizacije in šal, na kar sva se osredotočila tudi sama. Sijajno je imeti takšno svobodo.« - Jemaine Clement »Veliko mokumentarcev govori o stvareh, ki so resnično realistične. Čeprav obožujem Guestov film Best in Show, sem prepričan, da bi lahko posnel nekaj prav tako smešnega in zanimivega ali našel enako čudaške like na kakšni resnični pasji razstavi. Ni nama šlo za to, da bi hotela preseči te filme, posneti kaj boljšega. Razmišljala sva, česa ti filmarji niso naredili. Niso posneli komič- nega dokumentarca o nečem, česar dejansko ne moreš dokumentirati.« - Taika Waititi »Končno jo imamo: zares odlično vampirsko komedijo. Pa tudi najbolj smešno novozeland sko grozljivko vse od časov Jacksonovega filma Braindead. /…/ Med mnogimi užitki, ki jih nudi, boste priča spopadu netopirjev, neučinkoviti hipnozi, krdelu volkodlakov ('ne psovkodlakov') pod vodstvom Rhysa Darbyja, lebdeči skodelici in vedrom krvi. To pa je morda tudi najbolj presenetljiva plat filma Kaj počnemo v mraku: kljub njegovi ironični srčnosti in toplini ter priljudnim likom film ne skopari z grozo in gravžem. Ti tipi se gostijo z nedolžnimi, kar je na trenutke prav toliko strašno, kot je za crknit smešno.« - Dan Jolin, Empire »Oster kot čekani, a topel kot sveža kri. Bržkone najbolj smešen film preteklega leta in novozelandski odgovor na Edgarja Wrighta.« - Rosie Fletcher, Total Film »Toliko komedij oglašujejo in opevajo kot 'mračne', pri čemer pozabljajo na prastaro maksimo šovbiznisa, ki pravi 'mračno je eno stavno; smešno je težko'. Temu mokumentarcu iz Nove Zelandije je na srečo uspelo oboje: pravzaprav je to najboljša komedija leta.« - Peter Bradshaw, The Guardian »Ta prisrčno infantilna klapa (še en dokaz, da moški zares nikoli ne odrastejo), ki se po starosti razteza od 183 do 8000, po zunanjosti pa od ljubko mladostnega videza do nosfera tovske zakrknjenosti, se prička glede gospo dinjskih opravil in izziva lokalne volkodlake vsakič, ko jim ti prekrižajo pot. Zahajajo tudi v nočne klube, skušajo slediti najnovejši teh nologiji in gledajo filme – med omenjenimi so Somrak, Rezilo, kakšen trik pa so izmaknili celo filmu Izgubljeni fantje. Toda hkrati so to krvosesne pošasti in ta film se ne ustraši klanja. Krvav in za crknit smešen film, ki vse kakor zahteva večkraten ogled.« - Laura Kern, Film Comment VstopniCe so že V pRoDAJi. četrtek 2. 7. odprtje Sol zemlje The Salt of the Earth, Wim Wenders & Juliano Ribeiro Salgado, Francija, 2014, 110’ nastopajo: Sebastião Salgado, Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Leila Wanick Salgado Sebastião Salgado, eden največjih mojstrov reportažne fotografije, je štirideset let potoval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaznamovali. Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja leta upanje spet našel v naravi. Zdaj se posveča okoljevarstvu in odkrivanju neokrnjenih kotičkov sveta, ki jih predstavlja v obsežnem fotografskem projektu, svojem »ljubezenskem pismu planetu«. Umetnikovo življenje in delo nam v dokumentarcu Sol zemlje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf. petek 3. 7. predpremiera Daleč od ljudi 2. – 25. 7. 2015 ob 21:30 Ljubljanski grad / Ljubljana Castle Organizatorji Loin des hommes, David Oelhoffen, Francija, 2014, 110’ i: Viggo Mortensen, Reda Kateb Leta 1954, tik pred alžirsko vojno. Učitelj v odročni gorski vasici mora pospremiti lokalnega kmeta pred kolonialno sodišče, kjer naj bi mu sodili za umor. Medtem ko se v dolini širi upor in ozračje polni sovraštvo, se podata na nevarno pot čez Atlaško gorovje. Med na videz zelo različnima moškima se začne počasi spletati nenavadno zavezništvo. Film je svobodno prirejen po kratki zgodbi Alberta Camusa Gost. Avtorja izvirne glasbe: Nick Cave in Warren Ellis. sobota 4. 7. Medzvezdje Interstellar, Christopher Nolan, ZDA, 2014, 169’ i: Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain, Michael Caine, Ellen Burstyn, Casey Affleck Naš čas na Zemlji se bliža koncu in skupina raziskovalcev se poda na najpomembnejšo odpravo v zgodovini človeštva: potujejo onkraj naše galaksije, da bi ugotovili, ali ima človeštvo morda prihodnost nekje med zvezdami. Film Christopherja Nolana (Izvor, Vzpon viteza teme) je epska znanstvenofantastična pustolovščina v slogu Kubrickove Odiseje v vesolju in obenem intimna družinska drama o ljubezni kot »edini stvari, ki lahko preseže čas in prostor«. nedelja 5. 7. Gemma Bovery Anne Fontaine, Francija, 2014, 99’ i: Fabrice Luchini, Gemma Arterton, Jason Flemyng, Niels Schneider Angleški par, Gemma in Charles Bovery, se priseli v staro kmečko hišo v prav tisti normanski vasi, kjer je pred stoletjem nastal roman Madame Bovary. Lokalnega peka in ljubitelja Flauberta Martina Jouberta dekle povsem prevzame in ne traja dolgo, da začne vleči vzporednice med literarno junakinjo in resnično žensko. Film, nastal po priljubljenem grafičnem romanu Posy Simmonds, je predrzno svobodna priredba lite rarne klasike, senzualna ljubezen‑ ska zgodba in vznesen poklon podeželskemu življenju. ponedeljek 6. 7. Leviatan Leviafan, Andrej Zvjagincev, Rusija, 2014, 141’ i: Aleksej Serebrijakov, Elena Ljadova, Vladimir Vdovičenkov, Roman Madjanov Ko ga hoče skorumpirani župan prisiliti k prodaji zemljišča, Kolji grozi, da bo izgubil vse, kar mu je dragoceno. Na pomoč pokliče prijatelja iz mladosti, ki je medtem postal uspešen moskovski odvetnik … Moralno kompleksen triler ter parabola o oblasti, veri in korupciji, umeščena na podežel- je Putinove Rusije. Nagrada za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu. torek 7. 7. Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti Birdman or (The Unexpected Virtue of Ignorance), Alejandro G. Iñárritu, ZDA, 2014, 119’ i: Michael Keaton, Zach Galifianakis, Edward Norton, Emma Stone, Naomi Watts Odcveteli hollywoodski igralec, ki je pred leti zaslovel z vlogo superjunaka, zdaj poskuša obuditi svojo kariero z ambiciozno broadwaysko predstavo. Birdman je črna komedija o pasteh slave in uspeha, v kateri nekdanji Batman Michael Keaton nastopi v vlogi, ki so jo kritiki navdušeno razglasili za igralski comeback stoletja. Alejandro G. Iñárritu (Pasja ljubezen, Babilon, Ču do vi to) je za svoj drzni filmski podvig prejel oskarja za najboljši film, režijo, scenarij in fotografijo. sreda 8. 7. Bacek Jon film Shaun the Sheep The Movie, Mark Burton & Richard Starzack, VB/Francija, 2015, 85’ Jon se s čredo odpravi v »veliko mesto«, da bi rešil kmeta, ki se je tam znašel zaradi ene izmed njegovih vragolij. Toda ali jim bo uspelo, da jih ne bodo prepoznali kot ovce? … Iz studiev Aardman (Wallace in Gromit, Kokoške na begu) prihaja še ena poslastica za staro in mlado: slapstick komedija, ki so jo navdihnili filmi Busterja Keatona, Charlieja Chaplina in Jacquesa Tatija. četrtek 9. 7. Ritem norosti Whiplash, Damien Chazelle, ZDA, 2014, 107’ i: Miles Teller, J. K. Simmons Ambicioznega študenta bobnov na elitnem glasbenem konservatoriju vzame pod svoje okrilje fanatični učitelj, znan po učinkovitih, a brutalnih učnih metodah. Kako daleč bo mladenič pripravljen iti, da bi uresničil svoje sanje in postal eden največjih? Film, ki se ga je oprijel vzdevek »Full Metal Jacket na glasbeni šoli«, je veliki zmagovalec festivala v Sundanceu in dobitnik treh oskarjev, med njimi za najboljšega stranskega igralca. petek 10. 7. Višja sila Turist/Force Majeure, Ruben Östlund, Švedska/Danska/ Francija/Norveška, 2014, 118’ i: Johannes Bah Kuhnke, Lisa Loven Kongsli Mondeno smučarsko letovišče v Francoskih Alpah. Mlad par z otrokoma poseda na terasi restavracije, ko se začne z bližnjih gora grozeče približevati silovit plaz. Izkaže se, da je šlo za lažen preplah, a očetova impulzivna in nepričakovana reakcija do temeljev pretrese svet te na videz popolne družine. Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini. Senzacija lanskega festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu Posebni pogled. sobota 11. 7. Pobesneli Max: Cesta besa (2D) Mad Max: Fury Road, George Miller, Avstralija/ZDA, 2015, 123’ i: Tom Hardy, Charlize Theron Po tridesetih letih se George Miller vrača s četrtim delom legendarne franšize, ki ga kritiki kar ne morejo prehvaliti. V postapokaliptičnem svetu, kjer se tolpe spopadajo za zadnje zaloge goriva in vode, se samotarski Max Rockatansky (tokrat v podobi Toma Hardyja) znajde v skupini ubežnikov, ki drvi skozi puščavo v bojnem vozilu z uporniško Furioso za krmilom. »Eden izmed najboljših akcijskih filmov vseh časov.« - Marcel Štefančič, jr. nedelja 12. 7. Še vedno Alice Still Alice, Richard Glatzer & Wash Westmoreland, ZDA, 2014, 101’ i: Julianne Moore, Kristen Stewart, Alec Baldwin Alice Howland, priznana profesorica lingvistike in srečno poročena mati treh odraslih otrok, opazi, da je začela pozabljati besede. Ko obišče zdravnika, ji ta postavi diagnozo zgodnje Alzheimerjeve bolezni. Začne se presunljiva bitka, da bi ostala povezana … Film je izjemni Julianne Moore prinesel zlati globus in oskarja za najboljšo igralko. ponedeljek 13. 7. Citizenfour Citizenfour, Laura Poitras, ZDA, 2014, 114’ nastopata: Edward Snowden, Glenn Greenwald Dokumentarni triler Citizenfour prikazuje, kako je Edward Snowden razkril množično in nezakonito poseganje v zasebnost ameriške Agencije za nacionalno varnost. O svojem telefonu, elektronski pošti, kreditni kartici in spletnem brskalniku ne boste nikoli več razmišljali na enak način! Oskar za najboljši dokumentarec. »To ni film o meni. To je film o vseh nas.« - E. Snowden torek 14. 7. Zgodbe o konjih in ljudeh Hross í oss,Benedikt Erlingsson, Islandija/Nemčija/Norveška, 2013, 81’ i: Ingvar E. Sigurðsson, Charlotte Bøving Moški ljubi žensko in ženska ljubi moškega. A moški ljubi tudi svojo dragoceno kobilo, ta pa je obsedena z vročekrvnim črnim žrebcem. V odmaknjeni islandski dolini sosedje zavzeto spremljajo dogajanje. Prihaja pomlad in z njo nevarne sile narave. Ta zgodba se ne more dobro končati ... Podeželska romanca o človeškem v konju in konjskem v človeku. Mozaik vinjet o ljubezni in smrti. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let. sreda 15. 7. predpremiera 45 let 45 Years, Andrew Haigh, VB, 2015, 93’ i: Charlotte Rampling, Tom Courtenay Kate in Geoff sta ravno sredi priprav na 45. obletnico poroke, ko ju preseneti novica, da so v ledeniku v Švicarskih Alpah po 50-ih letih odkrili popolnoma ohranjeno truplo Geoffovega prvega dekleta Katye. Medtem ko se zabava nezadržno približuje, se par spopada s prej neznanimi čustvi … Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu. četrtek 16. 7. Igra imitacije The Imitation Game, Morten Tyldum, VB/ZDA, 2014, 114’ i: Benedict Cumberbatch, Keira Knightley Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku druge svetovne vojne, ki je uspel razbiti kodo nacističnega šifrirnega stroja Enigma. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne in rešilo številna življenja, naprava, ki jo je iznašel, pa velja za prototip sodobnega računalnika. Turing je umrl leta 1954, dve leti po tistem, ko so ga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti. petek 17. 7. Ni je več Gone Girl, David Fincher, ZDA, 2014, 149’ i: Ben Affleck, Rosamund Pike, Neil Patrick Harris, Tyler Perry Nick in Amy sta na videz vzoren zakonski par. Na peto obletnico poroke pa Amy nenadoma brez sledu izgine. Nick zaradi nenavadnega vedenja kmalu postane glavni osumljenec, Amy pa poveličevan objekt naraščajoče medijske mrzlice. Je Nick zares ubil svojo ženo? David Fincher je film posnel po mednarodni lite rarni uspešnici Gillian Flynn, ka tere slovenski prevod se je uvrstil na prvo mesto najbolj prodajanih knjig prejšnjega poletja. sobota 18. 7. Ex_Machina Ex Machina, Alex Garland, VB, 2015, 110’ i: Alicia Vikander, Domhnall Gleeson, Oscar Isaac Caleb, mlad računalniški progra mer, dobi priložnost, da preživi teden dni v odmaknjenem visokotehnološkem domovanju internetnega magnata Nathana. Kmalu ugotovi, da mu je ta namenil sodelovanje v nenavadnem ekspe rimentu: preizkusil naj bi njegovo najnovejšo stvaritev, osupljivo napredno umetno inteligenco, ujeto v telo lepe androidke Ave. nedelja 19. 7. torek 21. 7. Teorija vsega G. Turner The Theory of Everything, James Marsh, VB, 2014, 123’ i: Eddie Redmayne, Felicity Jones Mr. Turner, Mike Leigh, VB, 2014, 150’ i: Timothy Spall, Dorothy Atkinson, Marion Bailey Teorija vsega pripoveduje živ ljenjsko zgodbo znamenitega astrofizika ter avtorja Kratke zgo dovine časa Stephena Hawkinga. Film Jamesa Marsha (Človek na žici, Plesalka v senci), prirejen po spominih Hawkingove prve žene Jane, je ganljiva pripoved o paru, ki z ljubeznijo premaguje nemogoče. Oskar za najboljšega igralca. ponedeljek 20. 7. Cena slave La rançon de la gloire, Xavier Beauvois, Francija/Belgija/Švica, 2014, 114’ i: Benoît Poelvoorde, Roschdy Zem Švica leta 1978. Tri mesece po pogrebu Charlieja Chaplina se dvema obubožanima priseljencema porodi nora zamisel: kaj ko bi ukradla krsto z igralčevim truplom in od družine zahtevala odkupnino? Režiser filma Božji možje je po resničnem dogodku posnel tragikomedijo z norim zapletom, mešanico socialne drame, krimi nalke in burleske, s katero se je poklonil velikemu Chaplinu in malemu potepuhu. Biografija znamenitega romantičnega slikarja J.M.W. Turnerja izpod taktirke mojstra britan skega filmskega realizma Mika Leigha (Kar brez skrbi, Še eno leto). V filmu spremljamo Tur nerja, ki se po smrti ljubljenega očeta zaplete v skrivno razmerje z živahno gospo Booth, vdovo in lastnico hiše ob morju. Pri tem ga vztrajno nadleguje jezna bivša ljubica – mati njegovih dveh nezakonskih hčera – in zvesto ljubi stoična gospodinjska pomočnica Hannah. »Mojstrovina v žanru biografskega filma.« - Mateja Valentinčič sreda 22. 7. Poštarjeve bele noči Belje noči poštalona Alekseja Trjapicina, Andrej Končalovski, Rusija, 2014, 101’ i: Aleksej Trjapicin, Irina Jermolova, Timur Bondarenko Skozi oči resničnega podežel skega poštarja se odvije zgodba o pozabljeni skupnosti in izginjajočem načinu življenja v ruralnih zakotjih ruskega severa. S presunljivo, umirjeno in nežno humorno mešanico dokumentarca in fik- cije si je veteranski režiser Andrej Končalovski prislužil beneškega leva za najboljšo režijo. četrtek 23. 7. Foxcatcher: Boj z norostjo Foxcatcher, Bennett Miller, ZDA, 2014, 134’ i: Steve Carell, Channing Tatum, Mark Ruffalo Neverjetna, a resnična zgodba o dveh bratih – obeh olimpijskih prvakih v rokoborbi – in njunem usodnem razmerju z ekscentričnim multimilijonarjem in samozvanim trenerjem Johnom du Pontom. Briljanten nastop igralske trojice, vključno z domala neprepoznavnim Stevom Carellom. Nagrada za naj boljšo režijo v Cannesu. petek 24. 7. Takšna pač je She’s Funny That Way, Peter Bogdanovich, ZDA, 2014, 93’ i: Imogen Poots, Owen Wilson, Kathryn Hahn, Will Forte, Rhys Ifans, Jennifer Aniston Broadwayski režiser podari simpatični prostitutki veliko vsoto denarja, da bi opustila poklic in uresničila svoje sanje. Stvari pa se zapletejo, ko se dekle naslednjega dne pojavi na avdiciji za vlogo v njegovi najnovejši gledališki predstavi. Legendarni Peter Bogdanovich je v slogu screwball mojstrovin iz hollywoodskih zlatih časov posnel prikupno prismojeno romantično komedijo, kakršne že dolgo nismo imeli priložnosti videti. »V kinu se že zelo dolgo nisem tako zabaval.« - Simon Popek sobota 25. 7. Vikendova predpremiera Amy Amy, Asif Kapadia, VB, 2015, 127’ Naravnost iz Cannesa, kjer je očaral kritike, prihaja dokumentarec o meteorskem vzponu tragično preminule britanske kra ljice soula Amy Winehouse. Film prinaša doslej nevideno arhivsko gradivo in nikoli slišane glasbene posnetke. »/…/ izjemno ganljiv in močan: intimen, strasten, pogosto šokanten in skoraj hipnotično prevze majoč /…/ tragična mojstrovina /…/ presunljiva zgodba, ki je – čeprav vsi poznamo njen konec – napeta kot tri ler.« - The Guardian Za zamudnike Vsako nedeljo ob 19:00 12. julija ob 19:00 5. julija ob 19:00 za člane Kluba Kinodvor vstop prost Ljubezen je čudna reč Love is Strange Ira Sachs, ZDA, 2014, DCP, barvni, 98 minut igrajo John Lithgow, Alfred Molina, Marisa Tomei, Darren Burrows, Charlie Tahan, Cheyenne Jackson distribucija FIVIA – Vojnik Newyorčana Ben in George se po skoraj štiridesetih letih skupnega življenja lahko končno poročita. A poroka sproži niz dogodkov, ki njuno življenje nepričakovano obrne na glavo. Nežno meditacijo o ljubezni in izgubi, ki se odvija v ritmu melanholične Chopinove glasbe, je navdihnil japonski mojster družinske drame Yasujiro Ozu. »Film je dober v toliko različnih pogledih! Ro manca z Manhattna. Ljubezensko pismo hitro izginjajoči boemski in umetniški newyorški sceni, ki so jo naraščajoče cene pregnale ven iz mesta. Intligenten opis življenja nekaterih sodobnih posameznikov, ki verjamejo v idejo ustvarjanja lastne družine. Nežna anatomija nadlog revščine, bolezni in starosti ter mučne situacije, ki nastane, ko ostaneš dlje, kot si do brodošel. Ljubezen je čudna reč je preprosto eden najboljših filmov o dolgotrajnem ge jevskem razmerju, kar jih je bilo kdaj narejenih. Predvsem pa je to film o ljubezni – ljubezni, ki je ob robovih včasih že malce načeta, pa vendar iskrena, smešna in pristna.« - Roger Clarke, Sight & Sound »V Memphisu rojeni Ira Sachs /…/ je postal eden naših najbolj evropskih režiserjev. Obe nem pa se zaveda smisla in moči staromo dnega hollywoodskega visokega koncepta ter tankočutnega detajliranja znotraj šablon. Film Ljubezen je čudna reč poišče navdih v McCa reyjevem Za boljši jutri, da bi povedal sodobno zgodbo o ločitvi.« - Eric Hynes, Film Comment »Učinek zaključnih prizorov – solze so zelo ver jetne – izvira iz čudnega, kumulativnega občut ka intimnosti. Ko se film konča, se ti zdi, kot da so ljudje v njem prijatelji, ki jih poznaš dovolj dobro, da si jih že malo sit, a ki jih strašno po grešaš, ko jih ni.« - A.O. Scott, The New York Times Zgodbe iz hoste Into the Woods Rob Marshall, ZDA, 2014, DCP, barvni, 125 minut igrajo Meryl Streep, Emily Blunt, James Corden, Anna Kendrick, Chris Pine, Johnny Depp distribucija 2i Film Mračno humorna različica Grimmovih pravljic, ki razkrije, kaj se v resnici zgodi po »in živela sta srečno do konca svojih dni …« Tri nominacije za oskarja, tri nominacije za zlati globus in dve nominaciji za nagrado BAFTA. »Pravljice so obsedene s srečnim koncem. Ko se pravljica konča, vemo, da junaka čaka več na sreča. In potem sta živela srečno do konca svojih dni. Alternative ni. Mar res ne? Je happy end res znanilec večne sreče? Je happy end sploh začetek sreče? Ne, nasprotno: v happy endu je vedno nekaj dvoumnega in nelagodne ga, kot da bi se vanj stegovala neka senca – kot da bi se vanj stegovala prihodnost. /…/ Zgodbe iz hoste /…/ so mrko, grozljivo, gotsko svarilo pred ideologijo sreče, pred ideologijo takoj šnje zadovoljitve, pred stavki, ki se začenjajo z 'Želim si', pred zahtevo po izpolnitvi sanj, pred dvoumnostjo, nelagodnostjo in nevarnostjo sreče, pred nepripravljenostjo na razočaranje, nesrečo, katastrofe, prešuštvo in dolge zime nezadovoljstva, pred strašnimi in nepredvidlji vimi posledicami sreče.« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »Gorje družinam, ki jih bo v kino zvabila do mneva, da jih v tej Disneyjevi produkciji čaka lahkotno, družini prijazno razvedrilo. Starši morajo vedeti, da gre za temačne interpre tacije slavnih Grimmovih pravljic. A za zrele gledalce vseh starosti bodo Zgodbe iz hoste prava poslastica: eden najboljših filmov le tošnjega leta.« - Leonard Maltin, Indiewire »/…/ ti gozdovi so prepojeni s čarovnijo na novo interpretiranih pravljic, ki bi jih pame tni starši utegnili pripovedovati sofisticirane mu otroku – parabolo o čudenju in strahovih odraslih.« - Richard Corliss, Time Za zamudnike 19. julija 26. julija ob 19:00 Eksotični hotel Marigold 2 The Second Best Exotic Marigold Hotel John Madden, VB/ZDA, 2015, DCP, barvni, 122 minut igrajo Judi Dench, Maggie Smith, Bill Nighy, Dev Patel, Celia Imrie, Penelope Wilton, Ronald Pickup, David Strathairn, Richard Gere distribucija Blitz Film & Video Distribution V Eksotičnem hotelu Marigold, veliki uspešnici izpred nekaj let, je skupina britanskih upokojencev v razpadajočem indijskem hotelu »za ostarele in čudovite« odkrila, da nikoli ni prepozno za nov začetek. V nič manj zabavnem in barvitem nadaljevanju se dogajanje vrti okoli načrtov o razširitvi, priprav na tradicionalno indijsko poroko ter prihoda skrivnostnega gosta iz Amerike. Sanjski zasedbi veteranskih britanskih igralcev se pridruži sivolasi zapeljivec Richard Gere. ob 19:00 »/…/ to očarljivo in iznajdljivo nadaljevanje morda ne ponuja veliko dramatičnih zasukov (in presenečenj nasploh), vendar pa se za to več kot odkupi s svojim smislom za blagi hu mor, privlačnimi igralskimi nastopi in prizori ščem, ki ves čas prekipeva od življenja in ener gije. /…/ Tisto, kar filmu v resnici daje dušo, pa je kemija med igralci. Britanski veterani so od prvega do zadnjega pravi profesionalci, ki natančno vedo, kaj delajo, in resnično ne razo čarajo.« - Mark Adams, Screen Daily 20.000 dni na Zemlji 20,000 Days on Earth »V tem živahnem nadaljevanju nepričakovane uspešnice iz leta 2012 je bližina smrti vir tako komedije kot ganljive samorefleksije.« - Peter Debruge, Variety Dvajsettisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in manj resničen, bolj in manj zanimiv kot moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.« »Izredno šarmantno nadaljevanje zelo nena vadne franšize, ki se velikih tem loteva z lah kotnostjo, cinizem pa blaži s smehom. Maggie Smith je sijajna.« - Nev Pierce, Empire »Rahlo sarkastični, presenetljivo duhoviti Cave /…/ v tem kvazidokumentarcu hkrati podpihuje in satirizira lastni mitološki status /…/. Film, ki se niti ne pretvarja, da nam bo pomagal pokukati za zaveso zvezdništva in uzreti 'pravega' Cava, ponudi nekaj veliko boljšega kot resničnost: do popolnosti odigra no vlogo filozofsko-dekadentnega, rockovske ga božanstva. Oh, pa tudi glasbena podlaga je super.« - Ana Jurc, MMC RTV SLO »John Madden ima občutek za ritem in duho vite replike. Film, narejen v najboljši tradiciji angleških komedij iz studia Ealing iz petdese tih, je lahkoten, vesel in frivolen.« - François Forestier, Le Nouvel Observateur Velika Britanija, 2014, DCP, barvni, 97 minut nastopajo Nick Cave, Warren Ellis, Darian Leader, Ray Winstone, Blixa Bargeld, Kylie Minogue, Susie Cave, Arthur Cave, Earl Cave distribucija FIVIA – Vojnik »Nick Cave je vedno delal vse, da bi bil čim bolj enigmatičen in mističen, tako da je zdaj, toliko in toliko tisoč dni kasneje, zavit v mit, toda tale dokumentarec – no, bolj esej, faux doku, instagramski artefakt – ga ne odvije, ampak le še bolj zavije. ZA+« - Marcel Štefančič, jr., Mladina »20.000 dni na Zemlji lahko gledamo kot pristen lažni dokumentarec ali pa kot lažen pristni dokumentarec, v obeh primerih pa je to raziskovanje ustvarjalnih vzgibov indie rock zvezdnika Nicka Cava nenavaden in nekonvencionalen filmski podvig ter v vseh pogledih drzen film.« - Kenneth Turan, Los Angeles Times »Najbolj sofisticirana biografija o rock umet niku, kar jih je bilo kdaj narejenih. /…/ Izje men film.« - Nick James, Sight & Sound »Film je uspešen v številnih pogledih: kot učbenik o Cavu za tiste, ki ga ne poznajo, kot spominek za oboževalce s prepričljivimi izvedbami najboljših komadov z njegovega zadnjega albuma Push the Sky Away in kot vznemirljiv, mojstrski izdelek za estete, ki jih zanima fluidno razmerje med umetnikom, ob činstvom in trgom.« - Trevor Johnston, Sight & Sound Kinodvor. Program Kinobalon. za otroke www.kinodvor.org/kinobalon in mlade 4+ 12. 7. ob 17:00 Med počitnicami bomo vsako soboto ob 17:00 predstavili film na temo fantastičnih svetov, vsako nedeljo ob 17:00 pa v programu Za zamudnike še izbrani film pretekle sezone. Občasno bodo filmi na sporedu tudi med tednom, termini pa bodo določeni naknadno. Kinobalonov poletni program: Za zamudnike 8+ 3+ Gašper in Petra – najboljša prijatelja Karsten og Petra blir bestevenner Arne Lindtner Næss, Norveška, 2013, DCP, 74 minut, pripovedovanje v slovenščini, distribucija FIVIA – Vojnik Film o prijateljstvu med petletnikoma, v katerem nastopajo tudi domače živali in plišaste igrače. Tudi za najmlajše otroke. 5+ 19. 7. ob 17:00 Paddington Paddington Paul King, Velika Britanija/Francija, 2014, DCP, 90 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija Blitz Film & Video Distribution Topla igrano-animirana družinska komedija, nastala po knjižnih klasikah Michaela Bonda. 4+ 5. 7. ob 17:00 5. 7. ob 18:00 Pika in Packa packata Prick och Fläck på fläcken Peter in volk Peter & the Wolf Lotta Geffenblad, Uzi Geffenblad, Švedska, 2013, DCP, 44 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik Sedem epizod o Piki in Packi. Pika je pikasta. Packa je packasta. Tako, kot mora biti. Suzie Templeton, Velika Britanija/ Poljska/Norveška/Mehika, 2006, DCP, 32 minut, brez dialogov (+ dokumentarni film o nastajanju filma, 15 minut) Jezni Peter ujame volka v kletko. Kaj bo storil z njim? Z oskarjem nagrajena animirana različica klasičnega dela Prokofjeva. 26. 7. ob 17:00 Bacek Jon film Shaun the Sheep The Movie Mark Burton, Richard Starzack, Velika Britanija/Francija, 2015, DCP, 85 minut, brez dialogov, distribucija Blitz Film & Video Distribution Pustolovščina sledi značaju televizijske serije in preseneti z domiselnimi komičnimi zapleti! Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Kino v plenicah. Za starše z dojenčki. Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom. 1. 7. je na sporedu film Zgodbe o konjih in ljudeh (Hross í Oss, Benedikt Erlingsson, Islandija/Nemčija/Norveška, 2013, DCP, 81 minut). Kinobalonov poletni program: Fantastični svet 6+ 9+ 18. 7. ob 17:00 in 20. 8. ob 10:30 Navihani Bram Brammetje Baas 4. 7. ob 17:00 Vrvež v moji glavi Inside Out Pete Docter, Ronaldo Del Carmen, ZDA, 2015, DCP, 102 minuti, sinhroniziran v slovenščino, distribucija 2i Film Mlada Riley si po selitvi družine skuša na novo organizirati življenje, pri zahtevni nalogi pa ji v njenem možganskem nadzornem centru ves čas svetujejo Veselje, Strah, Jeza, Gnus in Žalost. Anna van der Heide, Nizozemska, 2012, DCP, 83 minut, v nizozemščini s slovenskimi podnapisi (18. 7.) in s pripovedovanjem v slovenščini (20. 8.), distribucija FIVIA – Vojnik Bram je radoveden, bister in neizmerno nemiren. Zanima ga čisto vse, predvsem pa vsi mogoči izumi tega sveta in nenavadna imena. 5+ 7+ 11. 7. ob 17:00 Iskanje Pernatega kralja Resan till Fjäderkungens Rike Esben Toft Jacobsen, Švedska/Danska, 2014, DCP, 78 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik Melanholična dogodivščina pogumnega zajčka ali mitološko obarvana basen o otrokovem pogrešanju in vztrajnem upanju. 25. 7. ob 17:00 Meseček Der Mondmann Stephan Schesch, Nemčija/Francija/Irska, 2012, DCP, 95 minut, sinhroniziran v slovenščino, distribucija FIVIA – Vojnik Film ustvarjalcev animirane klasike Trije razbojniki je likovno dovršena (in ročno risana) pravljica o Mesečkovem potovanju po našem pisanem svetu, ki spregovori tudi o prijateljstvu, sprejemanju in razumevanju. avgusta v Kinodvoru Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 632 570 F: +386 1 239 22 16 E: [email protected] http://www.kinodvor.org Zlo za petami - David Robert Mitchell Nina Peče Grilc, direktorica T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: [email protected] Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17 Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: [email protected] Petra Slatinšek, filmska vzgoja in program za otroke in mlade Kinobalon T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: [email protected] Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: [email protected] Ana-Seta Pucihar, trženje in vodenje projektov T: +386 1 239 22 18 M: +386 30 324 808 E: [email protected] Irena Plešivčnik, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: [email protected] Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: [email protected]
© Copyright 2024