1. No category

februar
2015
Golob je sedel na veji in
razmišljal o življenju En duva satt på
en gren och funderade på tillvaron
Švedska/Norveška/Francija/Nemčija, 2014, DCP, barvni, 1:1.66, 100 minut
režija in scenarij Roy Andersson
fotografija István Borbás, Gergely
Pálos
igrajo Holger Andersson, Nils
Westblom, Charlotta Larsson, Viktor
Gyllenberg, Lotti Törnros
festivali, nagrade Zlati lev – Benetke.
Toronto. Busan. Solun. LIFFe.
Rotterdam.
distribucija Demiurg
od
12. februarja
Sklepni del trilogije »o tem, kako je
biti človek«, je švedskemu mojstru
tragikomedije, nadrealizma in absurda Royu Anderssonu (Pesmi iz drugega nadstropja) prinesel zlatega leva
na zadnjem Beneškem filmskem festivalu.
jezeru v dolini. V ospredju se trije lovci
in njihovi psi vračajo z lova. Z golih drevesnih vej nad njimi štiri ptice radovedno opazujejo naprezanje ljudi spodaj.
/…/ zdi se, kot da tuhtajo: 'Le kaj delajo
ljudje tam doli? Zakaj so tako zaposleni?' /…/ Goloba sestavljajo vsakdanje in
neobičajne zgodbe, ki prikazujejo naše
življenje v vsej njegovi veličini in trivialnosti, lepoti in tragediji, pretiravanju in
žalosti – s panoramske perspektive, kot
bi jih pripovedoval ptič, ki razmišlja o
človeškem stanju. Golob je osupel nad
ljudmi – nad njihovim početjem, nad
njihovo norostjo, napuhom in razburjanjem – ter jih skuša razumeti.«
- Roy Andersson
»Flamski slikar iz 16. stoletja, Bruegel
starejši, je med svojimi renesančnimi
mojstrovinami naslikal sijajno pokrajino
z naslovom Lovci v snegu. Z vrha hriba
nad majhnim flamskim mestom vidimo
vaščane, kako drsajo po zamrznjenem
»Golob se zdi kot nekakšen plod sodelovanja med Montyjem Pythonom in Samuelom
Beckettom v zadnjih dneh nove stvarnosti,
le da je napisan tako, da zveni kot nesmisel,
pravzaprav pa sploh ni nič temu podobnega.«
- Robbie Collin, The Telegraph
Sam in Jonathan, potujoča trgovca s
šaljivimi pripomočki, nas kot nekakšna
sodobna Don Kihot in Sančo Pansa odpeljeta na kalejdoskopsko popotovanje
skozi človeško usodo – na odisejado,
ki nam pokaže lepoto nekaterih trenutkov in banalnost drugih, humor in
tragedijo, ki ju nosimo v sebi, veličino
življenja, pa tudi človeško krhkost.
»/…/ nemirni in neprizanesljivi Golob je sedel
na veji in razmišljal o življenju /…/ se loteva
bolečih resnic, ki jih vsak pozna, a se z njimi
raje ne sooči. Film s čudaškim, v studiu zgrajenim hiperrealizmom ter liki bolnega videza,
ki so nam znani iz Anderssonovih kasnejših
del, je kljub svoji skrbno manikirani površinski umirjenosti z obupom prežeta in jezna
vizija brezčutnega sveta, v katerem so za vso
bedo in grozo, ki nas obdajata, krive človeška
brezbrižnost, otopelost in aroganca – stvari,
za katere smo odgovorni tako individualno
kot kolektivno.«
- Olaf Möller, Film Comment
»Golob – tako kot njegovi predhodniki – izvede edinstveno anderssonovski trik: ne pokaže nam le absurdnosti življenja, ampak nas
spomni, naj ga ne pozabimo ljubiti. Življenje
je čudno, ljudje so smešni in svet je krut: kaj
ni to čudovito?«
- Jessica Kiang, The Playlist
»Čeprav ga opisujejo kot burlesknega Bergmana in primerjajo s Fellinijem, je Andersson
tako v svojem nadrealističnem izrazu kot v
besu, pa tudi v pristnem sočutju in bolečini, ki
se skrivajo za njegovim sprevrženim humorjem, najbliže Luisu Buñuelu. Andersson je izjavil, da je Golob nastal pod močnim vplivom
Dostojevskega in njegov film, tako kot dela
ruskega mojstra, res ni za občutljive. Gre za
skrajno provokativno in zelo vznemirjujočo
kritiko našega časa.«
- Steve Gravestock, TIFF
»V očarljivo čudaškem filmu Golob je sedel
na veji in razmišljal o življenju je švedski
mojster komične absurdnosti naravnost velikodušno razpoložen, nameščen ravno dovolj
daleč od te druščine zgub in osamljencev, da
lahko najde humor v tako bolečih temah, kot
so umrljivost, staranje, neplačani dolgovi in
neuslišana ljubezen.«
- Peter Debruge, Variety
Leviatan Leviafan
Rusija, 2014, DCP, barvni, 1:2.35, 141 minut
od
režija Andrej Zvjagincev
scenarij Oleg Negin, Andrej Zvjagincev
glasba Philip Glass
igrajo Aleksej Serebrijakov, Elena
Ljadova, Vladimir Vdovičenkov, Roman
Madjanov, Ana Ukolova, Aleksej Rozin,
Sergej Pokodajev
festivali, nagrade Najboljši scenarij
– Cannes. Zlati globus za najboljši
tujejezični film. Štiri nominacije za
evropsko filmsko nagrado. Nominacija
za oskarja za najboljši tujejezični film.
Nominacija za nagrado BAFTA za
najboljši tujejezični film. Najboljši film –
London. LIFFe.
distribucija Fivia – Vojnik
Kolja živi z mlado ženo in najstniškim
sinom iz prejšnjega zakona v majhnem
mestu ob Barentsovem morju. Ko ga
hoče skorumpirani župan prisiliti k prodaji zemljišča, Kolji grozi, da bo izgubil
vse, kar mu je dragoceno. Na pomoč
pokliče prijatelja iz mladosti, ki je medtem postal uspešen moskovski odvetnik. Ta odkrije dokaze, ki naj bi župana
prisilili k umiku. A tudi odvetnik ima svoje skrivnosti …
Moralno kompleksen triler ter parabola o oblasti, veri in korupciji, umeščena na podeželje Putinove Rusije.
Film je prejel nagrado za najboljši
scenarij v Cannesu ter zlati globus
in nominacijo za oskarja za najboljši
tujejezični film.
»Ko človeka vpričo stiske in negotovosti prevzame občutek tesnobe, ko
se prihodnost zdi nejasna, ko se bojí za
najbližje in za lastno življenje – mar mu
18. februarja
preostane kaj drugega, kot da se odpove svobodi in svobodni volji ter te dragocenosti prostovoljno preda zaupanja
vredni osebi v zameno za varljivo obljubo varnosti, socialne zaščite in celo iluzijo skupnosti? /…/ Težaven odnos med
človekom in državo je v Rusiji že dolgo
osrednja tema. A moj film je umeščen
v Rusijo le zato, ker se z nobeno drugo
državo ne čutim povezanega. Globoko
pa sem prepričan, da se bomo ne glede
na družbo, v kateri živimo – naj bo ta
najbolj razvita ali najbolj zastarela – nekega dni vsi soočili z naslednjo alternativo: živeti kot suženj ali kot svoboden
človek. In če naivno verjamemo, da ima
država nekakšno moč, ki nam lahko
prihrani to izbiro, smo v težki zmoti. V
življenju vsakega človeka pride čas, ko
se sooči s sistemom, s 'svetom', in ko
mora slediti svojemu čutu za pravico,
veri v Boga na Zemlji.«
- Andrej Zvjagincev
»/…/ nova ruska mojstrovina. /…/ mešanica
Hobbesa, Čehova in Biblije, polna izjemnih
podob in čudovite simetrije. /…/ Leviatan je
tragična drama, ki prevzame s svojo moralno resnostjo; film z ostrino in močjo, ki se
stopnjujeta do nekakšne strašne, uničujoče
veličine. Zvjagincev združi zgodbo Stare zaveze z nečim, kar spominja na Žrtvovanje
Tarkovskega; v sebi ima tudi kanček filmov
Na pristaniški obali Elie Kazana in /…/ klasike Vsi kraljevi možje Roberta Rossna.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ režiserjev najboljši in najpogumnejši
film doslej. /…/ hkrati sodoben esej o trpljenju, triler z odprtim koncem in črna družbena
komedija, najpomembnejša od vsega pa je komaj prikrita in z grenko ironijo prepojena politična parabola, usmerjena proti pokvarjenemu, uničujočemu režimu Vladimirja Putina.«
- Leslie Felperin, The Hollywood
Reporter
»Vizualno čudovit v najboljši ruski wide
screen tradiciji. Zvjagincev prepleta družbeni komentar, intenzivna čustva in duhovno
alegorijo, ne da bi pri tem za trenutek izgubil
človeško razsežnost pripovedi.«
- A.O. Scott, The New York Times
»Ta osupljiv, a strašen portret sveta, ki gre k
vragu pod popolno zaščito varuhov zakona –
pa tudi svete cerkve –, je ruski do najmanjšega detajla, hkrati pa bi ga lahko le z majhnimi
prilagoditvami umestili kamorkoli.«
- Dan Fainaru, Screen Daily
»To je film divjega političnega besa, uperjenega proti pokvarjenim ruskim oblastnikom,
hkrati pa skrivnostno in poetično delo, ki se
nazadnje odpre metafizičnim perspektivam. In
čeprav je globoko kontemplativen, v pripovednem smislu prav nič ne zaostaja. Z ubijalsko
kombinacijo energije, domišljije in vizionarske filmske moči Leviatan namreč še kako
upraviči svoj naslov.«
- Jonathan Romney, The Observer
Ida Ida
Poljska/Danska, 2013, DCP, čb, 1:1.37, 80 minut
režija Paweł Pawlikowski
scenarij Paweł Pawlikowski, Rebecca
Lenkiewicz
fotografija Łukasz Żal, Ryszard
Lenczewski
igrajo Agata Kulesza, Agata
Trzebuchowska, Dawid Ogrodnik
festivali, nagrade Nagrada FIPRESCI
– Toronto. Najboljši film – London,
Varšava, Gdynia, Minsk, Gijon.
Nagrada LUX. Evropska filmska
nagrada za najboljši film, režijo,
scenarij in fotografijo ter nagrada
občinstva. Nominacija za oskarja za
najboljši tujejezični film in fotografijo.
Nominacija za nagrado BAFTA za
najboljši tujejezični film in fotografijo.
Nominacija za zlati globus. Zlata
nagrada za fotografijo – Camerimage,
Poljska.
distribucija Fivia – Vojnik
Poljska, leto 1962. Anna je med vihro
druge svetovne vojne izgubila starša.
Odrasla je v podeželskem samostanu,
kjer naj bi kmalu tudi sama stopila med
redovnice. Na zahtevo predstojnice pa
se mora pred tem seznaniti s svojo edino še živečo sorodnico, materino sestro
Wando. Toda ob srečanju s svobodomiselno intelektualko privrejo na dan
temačne skrivnosti iz družinske preteklosti in ženski se morata soočiti s pretresljivo resnico.
V Angliji delujoči Paweł Pawlikowski,
ki si je mednarodni sloves ustvaril
s filmi Zadnje zatočišče in Moje poletje ljubezni, se je prvič vrnil v rodno
Poljsko, da bi tam posnel vizualno
minimalistično in presunljivo intimno
od
25. februarja
študijo kompleksne in kontroverzne
vojne tematike. Evropska filmska
nagrada za najboljši film, režijo, scenarij in fotografijo ter nominacija za
oskarja za najboljši tujejezični film in
fotografijo.
»Ida je film o identiteti, družini, veri, krivdi, socializmu in glasbi. Hotel sem narediti film o zgodovini, ki ne bi deloval kot
zgodovinski film – film, ki je moralen, a ne
daje lekcij. Hotel sem povedati zgodbo, v
kateri ima 'vsak svoje razloge', zgodbo,
v kateri je več poezije kot zapleta. Predvsem pa sem se želel izogniti običajni
retoriki poljskega filma. Poljska je v Idi
prikazana skozi oči outsiderja, ki nima
nobenih neporavnanih računov, filtrirana je skozi osebne spomine in čustva,
zvoke in podobe otroštva. /…/ Resničen
navdih za vizualno podobo tega filma je
bila moja lastna nejevolja v zvezi s sodobno kinematografijo in tem, k čemur
film dandanes stremi. Želel sem posneti
antifilm, očiščen nesmiselnega gibanja
kamere in bližnjih posnetkov brez poante. Moč filmskih trikov me čustveno več
ne vzburja. Morda tako doživljam svojo
krizo srednjih let, a rad bi gledal nekaj
umirjenega in meditativnega, kjer je več
nakazanega kot dejansko pokazanega,
kjer vsak posnetek poseduje težo in napetost, v drami, igri in sliki, kjer so igra,
slika in zvok del iste celote. /…/ Ta film
je bil neke vrste očiščenje, prekinitev z
navado, način, kako nekaj narediti zares
preprosto. Kako gledati sliko, razmišljati
o njej, ne da bi v njej brali čustveni naboj.
Predvsem pa način, kako se distancirati
od tiste vrste filmske retorike, ki jo vse
teže prenašam. Morda je to moj zadnji
film, nekakšno slovo od moje kariere.«
- Paweł Pawlikowski
»/…/ majhen dragulj, nežen in skromen, smešen
in žalosten, sijajno posnet v žarečem monokromu: neke vrste novovalovski film s pridihom
klasične poljske filmske šole in Truffauta, pa
tudi s kančkom brezizraznega humorja Béle
Tarra in Akija Kaurismäkija.«
- Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ v samostan umeščeni uvod nas morda napeljuje na misel, da nas čaka meditacija o veri
v slogu Dreyerja ali Bressona, a to, kar dobimo,
je hkrati veliko bolj preprosto in celo bolj pronicljivo; tiha voda, ki neizmerno globoko dere.«
- Catherine Wheatley, Sight & Sound
»Kot bi prvič gledal Dreyerjevo Trpljenje Device Orleanske.«
- David Thomson, The New Republic
»Ida, bressonovska v svoji asketskosti, je najlepši film Pawlikowskega doslej.«
- Graham Fuller, Film Comment
»Pawlikowski je ustvaril enega najboljših
evropskih filmov (in enega najbolj pronicljivih
filmov o Evropi) v nedavnem spominu.«
- A.O. Scott, The New York Times
»Vizualna mojstrovina.«
- Neva Mužič, Najboljši filmi 2014, Ekran
Višja sila Turist/Force Majeure
Švedska/Danska/Francija/Norveška, 2014, DCP, barvni, 1:2.35, 118 minut
režija in scenarij Ruben Östlund
fotografija Fredrik Wenzel
igrajo Johannes Bah Kuhnke, Lisa
Loven Kongsli
festivali, nagrade Velika nagrada
žirije v sklopu Posebni pogled –
Cannes. Nagrada FIPRESCI – Motovun.
Nominacija Evropske filmske
akademije za najboljši film in režijo.
Nominacija za zlati globus za najboljši
tujejezični film. LIFFe.
distribucija Demiurg
Mlada švedska družina preživlja kratke
počitnice v Francoskih Alpah. Sonce
sije, smučišče je čudovito in oče ima
končno čas za otroka. Med kosilom na
terasi restavracije pa silovit plaz nenadoma vse obrne na glavo. Izkaže se,
da je šlo za lažen preplah, a očetova
impulzivna in nepričakovana reakcija
do temeljev pretrese svet te na videz
popolne družine.
Film provokativnega švedskega režiserja Rubena Östlunda z neprizanesljivim humorjem postavlja pod vprašaj vlogo moškega v sodobni družini.
Senzacija festivala v Cannesu in dobitnik velike nagrade žirije v sklopu
Posebni pogled.
»Izhodišče filma je vprašanje, ki me že
dolgo zanima: kako se ljudje odzovejo
v nepričakovanih situacijah, kakršna je
katastrofa? /…/ V takšnih skrajnih razmerah lahko reagirajo na popolnoma
nepričakovan in zelo sebičen način.
Izkazalo se je – o tem obstajajo znan-
na sporedu
stvene študije –, da se po katastrofi,
ugrabitvi letala ali brodolomu veliko
število preživelih loči. Zdi se tudi, da
moški pogosto ne ravnajo v skladu s
pričakovanimi kodeksi viteštva.«
- Ruben Östlund
»Nekaj nelagodja, ki ga doživlja družina, se
spričo univerzalnosti ufilmane teze in Östlundove odlične, komunikativne režije neizbežno
prenese tudi na gledalca. /…/ Odličen, na trenutke pa tudi zelo zabaven film.«
- Špela Barlič, Pogledi
»Višja sila – Ni je več po švedsko – sproži plaz, ki zastavi nekaj zoprnih vprašanj o
idiličnosti nuklearne družine, zveličavnosti
patriarhalnega reda, samoumevnosti 'glavne' moške vloge, banalnosti alfa arogance
in varnosti družinskega življenja (kot oblike
preživetvenega instinkta in predsmrtne izkušnje), pa tudi o smiselnosti počitnic. Počitnice
so stres, skoraj katastrofa. Ljudje se običajno
ločijo po vrnitvi s počitnic. Bog – višja sila
pač – je očitno ta, ki najbolj dvomi v svetost
zakonske zveze. ZELO ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ elitni hotel, smučanje v Franciji, lepa
žena in postaven mož ter zdrava otroka še
nikdar niso bili videti tako moreče kot v tej
švedski mojstrovini.«
- Kaja Sajovic, MMC RTV SLO
»Za dober film potrebuješ zelo malo. Snežni
plaz in človeško naravo. Izjemen film.«
- Matevž Luzar, Najboljši filmi 2014,
Ekran
»Izjemno napeta, inteligentna in zabavna
drama o krizi nuklearne družine in hkrati huronska komedija o krizi moškosti v sodobnem
svetu – z grotesknimi poudarki, ki spomnijo
na Östlundovega skandinavskega rojaka
Larsa von Trierja. Östlund podobno obešenjaško kot von Trier v Nimfomanki obdeluje
vprašanje individualnosti in družbenega konformizma – ne na temo seksualnosti, temveč
družine.«
- Mateja Valentinčič, MMC RTV SLO
»/…/ kljub temu da je film Višja sila na trenutke neznansko smešen in zabaven, se skozi
zgodbo kmalu izriše tudi globlja (in bolj pretkana) Östlundova agenda: nežna politično
korektna čustva gledalca in gledalke bo na
vsak način poskusil zmesti in ju provocirati
na isti način, kot je to počel v Igri, le da se
tokrat namesto rase vse skupaj vrti okrog spola. /…/ verjetno eden izmed najboljših filmov
letošnjega leta.«
- Tina Poglajen, Ekran
»Östlund je ustvaril najboljšo farso na snegu
po Izžarevanju /…/ in najboljši švedski film
o zakonu po … Prizorih iz zakonskega življenja.«
- Adam Nayman, Cinema Scope
»/…/ samozavestno in provokativno delo, o
katerem bi morali – čeprav gotovo nisem prvi
kritik, ki to omenja – dvakrat premisliti, preden ga izberete za zmenek.«
- Jonathan Romney, Film Comment
Igra imitacije
The Imitation Game
Velika Britanija/ZDA, 2014, DCP, barvni, 1:2.35, 114 minut
režija Morten Tyldum
scenarij Graham Moore po knjigi
Andrewa Hodgesa Alan Turing: The
Enigma
igrajo Benedict Cumberbatch, Keira
Knightley, Matthew Goode, Mark
Strong, Rory Kinnear, Charles Dance,
Allen Leech, Matthew Beard
festivali, nagrade Nagrada občinstva
– Toronto, Chicago, The Hamptons,
San Diego. Osem nominacij za
nagrado oskar. Devet nominacij za
nagrado BAFTA. Pet nominacij za zlati
globus. Štiri nominacije za nagrado
britanskega neodvisnega filma.
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Film pripoveduje malo znano zgodbo o
Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki
ga je britanska vojska med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporočila nemškega šifrirnega stroja Enigma.
Turing se je s pisano druščino strokovnjakov podal v napeto bitko s časom, a
uspeh, ki ga je nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana državna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajšanju druge svetovne vojne
in rešilo številna življenja, stroj, ki ga je
iznašel, pa velja za prototip sodobnega
računalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili zaradi homoseksualnosti.
Dve leti kasneje je naredil samomor.
Igra imitacije je zgodba o Alanu Turingu, britanskem matematiku, kriptografu in dolgo zamolčanem junaku
na sporedu
Ob premiernem predvajanju filma
nam je Muzej novejše zgodovine Slovenije prijazno posodil svoj primerek
šifrirnega stroja Enigma, ki si ga v Kinodvorovi Galeriji lahko ogledate do
4. februarja.
druge svetovne vojne, ki je razbil kodo
nacističnega šifrirnega stroja Enigma,
sam pa ostal velika uganka. Film je
prejel osem nominacij za nagrado
oskar, vključno za najboljši film, režijo,
prirejeni scenarij in glavnega igralca.
»Film je poklon drugačnosti. Govori o
tem, kako pomembno je imeti v družbi
ljudi, ki razmišljajo drugače in se ne uklanjajo pravilom. /…/ Z Moorom nisva hotela narediti biografije. Preplesti sva želela
elemente vojne zgodbe, vohunskega filma, ljubezenske zgodbe ter temo človekovih pravic. /…/ Ljudje pričakujejo, da bo
zgodba žalostna, a ni. Hoteli smo narediti
zabaven film z veliko humorja. Zame je to
film o upanju.«
- Morten Tyldum
»Igro imitacije bi lahko na prvi pogled /…/
uvrstili v tisti prikladni žanr biografij o trpečem
geniju, ki v času oskarjev rastejo kot plevel.
Vendar to ne bi bilo pošteno do filma, ki v vseh
pogledih prekaša druge primerke tega žanra.
/…/ eden najbolj premišljenih in tankočutnih
filmov leta in eden najboljših in najbolj karizmatičnih igralskih nastopov.«
- Richard Corliss, Time
»Vrhunec kariere Benedicta Cumberbatcha in
najboljši britanski film leta. /…/ Mojstrsko zrežiran do najmanjše podrobnosti. Klasika. /…/
Naj bo triler, kostumska drama ali družbeno
angažiran film, Igra imitacije sledi konvencijam in kodam žanra, ne da bi kdajkoli zdrsnila
v kliše.«
- Kaleem Aftab, The Independent
»Nesporen užitek je potopiti se v živahen vohunski triler, ki nam ga postrežejo strokovnjaki.
Igra imitacije je resnična zgodba, ki gledalca
vsrka vase s prepletom vrtoglave napetosti
in surovih čustev. /…/ Gonilna sila filma je
Cumberbatch, velik igralec, katerega talent
tu zablesti v polnem sijaju. To je eksplozivna,
čustveno kompleksna igralska predstava. /…/
Na velikem platnu že dolgo nismo videli tako
vznemirljivega intelektualnega spopada. Nekateri kritiki so ta možganski izziv odpravili kot
brezupno staromoden film. Ha! Če je to res, naj
živi retro!«
- Peter Travers, Rolling Stone
»Benedict Cumberbatch je v vlogi Alana Turinga – odigrani z velikim odmerkom Sherlocka
in s ščepcem Skrivnostnega primera ali Kdo je
umoril psa – preprosto briljanten.«
- Kate Muir, The Times
»Ključ do uspeha Igre imitacije se skriva v
brezšivnem spajanju elementov trilerja in biografskega filma.«
- Dan Jolin, Empire
»Kompleksen, brezhibno izpeljan in edinstven.«
- Tim Gray, Variety
Čas za improvizacijo
Time to Improvise
Slovenija, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 82 minut
režija Tina Lešničar, Janez Stucin
scenarij Tina Lešničar
fotografija Janez Stucin
montaža Ivana Fumić
zvok Matjaž Moraus Zdešar
producenta Andrej Štritof, Aleš Pavlin
produkcija Perfo Production
nastopajo Marko Črnčec, Kaja
Draksler, Igor Lumpert, Igor Matković,
Nikola Matošić, Jani Moder, Jure Pukl,
Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay Iyer,
Doug Hammond, Jason Moran, Damion
Reid, Joe Sanders, Nasheet Waits,
Reggie Workman
festivali, nagrade Uradni program –
Festival slovenskega filma, Portorož.
Cinedays, Skopje.
distribucija Perfo
Jazz. Ljubezen na prvi pogled – oziroma sluh. Taka, da ji slediš na konec
sveta. Vzameš inštrument in se odpraviš na iskanje svetega grala. Najprej v
utesnjene šolske prostore, kjer minevajo leta in ure rigorozne vaje, v upanju,
da boš nekoč svobodno zaigral. Iz varnega zavetja učilnic, izpod mentorjevih
peruti, pa naravnost v temo jazzovskih
klubov, če imaš srečo na festivalske
odre ali pa na ulico, če ne gre drugače.
Četudi veš, da je veliko dobrih umetnikov lačnih, da ljudje ob besedi jazz zamahnejo z roko ter da ima družba rada
enostavne in hitre reči. Improvizacija
tako postane način tvojega življenja.
Dokumentarni film Čas za improvizacijo predstavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene, jim sledi na
od
3. februarja
Dunaj, v Amsterdam in New York ter
spremlja njihovo stremljenje k popolnosti in iskanje mesta v glasbi z
obrobja.
»Umetniških svetov ne predstavljajo le
trenutno najbolj vidni ali izpostavljeni
akterji, ampak jih kreira povezan sistem posameznikov z različnimi interesi,
talenti in znanji. To še toliko bolj drži za
jazz.
Preko posameznih portretov iz sveta
jazza je bil v dokumentarnem filmu Čas
za improvizacijo moj namen prikazati
intimen odnos mladih umetnikov do
glasbe in njihove vloge v širšem kontekstu, ki sega onkraj meja lastne države, kulture, tradicije. Želela sem prodreti v iskreni svet tenkočutnih, intenzivnih
in spontanih ljudi znotraj glasbene zvrsti, ki me tudi osebno najbolj vznemirja.
Namen je bil ustvariti univerzalno, a z
lokalnimi karakteristikami in osebnimi
zgodbami prepredeno podobo jazza.
Podobo, ki odseva predanost, voljo in
strast, v kateri se bo lahko prepoznal
marsikateri umetnik.«
- Tina Lešničar
Tina Lešničar (1978) se je po končanem študiju kulturologije zaposlila kot
novinarka pri kulturni redakciji Dela.
Med letoma 2006 in 2008 je delala kot
asistentka produkcije in raziskovalka
pri produkcijski hiši Propeler, nato pa
se je vrnila k novinarskemu delu. Ko je
leta 2011 za Delo pripravljala odmevno
serijo člankov o mladi jazz generaciji,
se ji je porodila ideja, da bi o slovenski
jazzovski sceni posnela film. Čas za improvizacijo je njen filmski debi.
Janez Stucin (1974) je v svoji dolgoletni
karieri kot direktor fotografije sodelo-
za člane Kluba Kinodvor
prost vstop na projekcijo
8. februarja ob 11:00
val pri številnih dokumentarcih, kratkih
filmih in celovečercih, med drugim pri
Odmevih časa Eme Kugler. Čeprav njegova prva strast ostaja filmska fotografija, se je preizkusil kot režiser, montažer, producent in asistent scenografije.
»Tina Lešničar [je] s soavtorjem, snemalcem
Janezom Stucinom /…/, obiskala in povezala
osem slovenskih džezarjev /…/ in jim dala govoriti, kaj je jazz, kaj je njegovo srce in kako
improvizacija korespondira z modernim, fluidnim doživljanjem sveta. Nastal je 82-minutni
film s fino, izpovedno krhko in dramaturško
čvrsto strukturo, ki počasi, kot nevsiljiva improvizacija, leze pod kožo.«
- Peter Kolšek, Delo
V kleti Im Keller
Avstrija, 2014, DCP, barvni, 1:1.85, 85 minut
režija Ulrich Seidl
zamisel in koncept Ulrich Seidl,
Veronika Franz
fotografija Martin Gschlacht
festivali, nagrade Benetke. London.
Jihlava. CPH:DOX. IDFA. LIFFe.
distribucija Demiurg
Delavnica, soba za zabave, likalnica,
prostor za fitnes, savna, atomsko zaklonišče, kadilnica, SM-brlog, podzemni
bazen, shramba, kletni bar, soba za trofeje, strelišče, vinska klet, terarij, domači disko, molilnica, pralnica …
Film o tem, kaj ljudje počnejo v svojih
kleteh v prostem času. Film o človeških
obsesijah. Film o pleh muziki in opernih
arijah, o dragem pohištvu in cenenih
moških vicih, o seksu in streljanju, fitnesu in fašizmu, bičih in lutkah ...
Osebam, mlajšim od 15 let, ogled
filma prepovedan.
Po velikopotezni trilogiji Paradiž se
Ulrich Seidl vrača k dokumentarnemu filmu s tragikomičnim filmskim
esejem, ki se spusti globoko v mračno podzemlje avstrijske duše.
»Avstrijci prosti čas pogosto preživljajo
v kleti. Tam spodaj so vsi lahko to, kar
želijo. Tam spodaj lahko zadovoljujejo svoje potrebe, se predajajo svojim
hobijem, strastem in obsesijam. Klet je
kraj prostega časa in zasebnosti. Številnim ljudem pa pomeni tudi prostor
nezavednega, kraj teme in strahu. /…/
Pravzaprav klet je in je vedno bila skrivališče, prizorišče skritega zločina, zlorabe in posilstva, ujetništva, mučenja
od
23. februarja
in nasilja. /…/ Človeštvo me nikoli ne
neha presenečati: kaj vse so ljudje
pripravljeni prestati, da bi potešili svoja hrepenenja, izpolnili svoje dolžnosti,
sublimirali svoje pomanjkljivosti, izživeli
svojo potrebo po moči in potlačili svojo seksualnost. Kako se borijo za svoje
dostojanstvo, za malce naklonjenosti,
za kanček sreče. Kar doživim in vidim,
me pogosto povsem prevzame, neredko zaprem vrata pretresen, velikokrat
me potre, ko vidim, kaj ljudje delajo
drug drugemu, običajno brez slabih namenov. To je pač normalno. Človek sluti
in čuti brezno, ki se tu skriva, v najboljšem primeru tudi lastno. /…/ Družbeno
sprejemljivo je le površje, pod njim se
skriva prava resnica, resnično življenje.
Če film temelji na skrajnostih, je tako
zato, ker menim, da so te skrajnosti v
takšni ali drugačni obliki, prilagojeni in
omiljeni, del nas vseh. Nihče od nas ni
imun na ksenofobijo, vsi imamo svoje
strahove in temne strani – naj bo to
simpatiziranje s fašizmom, potlačena
nasilnost, zatrta želja po oblasti ali pa
spolne fantazije, ki predstavljajo odklon
od tako imenovane normalnosti.«
- Ulrich Seidl
di, a zgrešili bi bistvo in storili nekaj, česar
Seidl ne dela nikoli: obsojali. Ostali pa se
lahko udobno namestijo in uživajo v opazovanju človeške vrste.«
- Mike Naafs, www.fipresci.org
»S filmom V kleti se značilni Seidlovi tableaux
vivants spojijo z nadrealistično afiniteto do
portretiranja očarljivih posebnosti in nepričakovano produktivnih norosti vsakdanjega
življenja.«
- Olaf Möller, Film Comment
»S trilogijo Paradiž nas je Seidl povabil,
naj sprejmemo človeštvo v vsej njegovi kompleksni in nepopolni lepoti. /…/ Tistega, kar
vidimo, morda ne razumemo povsem, a globlje
ko se spuščamo V klet – bolj čudne ko postajajo stvari – težje je odvrniti pogled.«
- Adam Woodward, Little White Lies
»To pikolovsko izpeljano brskanje po kleteh
Avstrijcev srednjega razreda prinaša kar nekaj osupljivih razkritij. /…/ [Film] je – izmenično – neznansko smešen, odvraten in čudno
ganljiv.«
- Guy Lodge, Variety
»Seveda: zoprneži z visokimi moralnimi standardi bi rekli, da gre za senzacionalizem najhujše vrste, za skrajni voajerizem ali pa celo
za izkoriščanje duševno neuravnovešenih lju-
»/…/ čeprav je nekatere prizore /…/ težko gledati, se V kleti izkaže za film trpke fascinacije,
navdušujoče čudaško popotovanje v prostor
intime, kjer se uresničijo potlačene želje ter
podrejo družbeni in politični tabuji.«
- Lee Marshall, Screen Daily
»Ko so Avstrijci sami s sabo, izgledajo kot
Slovenci, ko so drug z drugim.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
Kinosloga. Retrosex.
ob 19.00
Kaligula
Io, Caligola
Tinto Brass, 1979/1984, Italija/ZDA, 35
mm, 124 minut
Epski spektakel o vzponu in padcu
notorično norega rimskega cesarja
Kaligule (Malcolm McDowell) je kalejdoskop vseh vrst bakanalij ter kronika
nasilja, razvrata in perverzije moči. Kot
najbolj velikopotezen poskus spojitve
trde erotike in eksplicitnega nasilja z
mainstream formulo zgodovinskega
spektakla predstavlja Kaligula absolutni unikum in produkcijski eksces brez
primere.
Noč erotičnega filma, ki se letos odvija
v znamenju epskih razsežnosti, prinaša tri remek dela kinematografske erotike – na nadvse dragocenih, arhivskih
filmskih kopijah!
Za zvezdniško uverturo je tu starorimski spektakel Kaligula, najdražji
pornografski blockbuster vseh časov
in »najbolj kontroverzen film 20. stoletja« z Malcolmom McDowellom, Helen
Mirren in Petrom O'Toolom v glavnih
vlogah. Ker to noč velja maksima »več
je več«, sledi še najdražja nemška trdoerotična produkcija, radoživ in razkošen kostumski epos o dekadenci na
dvoru ruske carice Katarina in njeni
ljubimci. Za urbani finale in polnočno
ekstravaganco pa bo poskrbela Dvojna
agentka 73, kultni »breasterpiece«
grande dame ameriškega grindhousa
Doris Wishman, z bombastičnimi oblinami slovite striptizete Chesty Morgan.
Kinosloga. Retrosex. ponuja v koledarskem letu edinstveno priložnost, da s
kulti in kontroverzami nekoč živahnega
žanra kinematografske erotike dodobra prevetrimo domače filmsko platno. In
se hkrati spomnimo, kakšen pomen in
potencial nosita film in kino kot branika
in gibali svobodne ekspresije.
Preživite tudi letošnji Valentinov večer
v bivši Slogi, s kultnimi spektakli, zvezdniškim arzenalom in telesnimi atributi
epskih razsežnosti!
Najdražji pornografski blockbuster
vseh časov. Malcolm McDowell, Helen
Mirren, Peter O'Toole, John Gielgud
in Penthousove zajčice v cenzurirani distribucijski verziji in italijanski
sinhronizaciji – kot se za škandalozni
film in njegov genre maudit edinole
spodobi!
Scenarij je po nerealizirani zasnovi Roberta Rossellinija napisal Gore Vidal,
režijo je prevzel poeta dell'erotismo
Tinto Brass, produkcijo, ki je nanesla
na astronomskih 17,5 milijona dolarjev
pa je (bojda kar v gotovini) plačal ustanovitelj revije Penthouse Bob Guccione.
Nato je s svojimi zajčicami posnel še
kup »trdih« prizorov, režiserja pa zaklenil iz montirnice. In tako je nastal »najbolj kontroverzen film 20. stoletja«, ki
sta se mu najprej odrekla Vidal in Brass,
nato ga je raztrgala svetovna kritika in
zaradi obscenosti prepovedala še cenzura.
»Neustavljiva mešanica umetniškega genija
in genitalij.«
- Helen Mirren
»Bog nam pomagaj.«
- Malcolm McDowell
ob 21.30
Katarina in njeni
ljubimci Katharina, die
nackte Zarin
Klaus König (kot Scott Hunt), ZRN,
1983, 35 mm, 97 minut
Rusija leta 1775. Katarina Velika je na
vrhuncu svoje moči. Rusko ljudstvo trpi
pod jarmom lakote in tiranije. Kozaške
horde upornikov Pugačova plenijo in
pustošijo širom cesarstva. A namesto
da bi se posvečala državniškim dolžnostim, se carica v Sankt Peterburgu
brezskrbno predaja radoživim spolnim
igricam in razuzdanim orgijam s svojimi
dvorjani.
Vse, kar ste kdaj slišali o razvratu na
dvoru ruske carice, na velikem platnu in brez cenzure v najdražji nemški
trdoerotični produkciji vseh časov!
Zgodovinsko-erotični spektakel iz zakladnice Aloisa Brummerja, prvega moža bavarske erotike in producenta Slogine zimzelene uspešnice Vroče noči
Josefine Mutzenbacher (1981), prinaša za svoj žanr osupljivo vživeto igro,
privlačno igralsko zasedbo in visokoproračunsko produkcijo, od bogatih kostumov, razkošnih prizorišč in številnih
statistov celo do izurjene konjenice.
»Vsi po vrsti so jo varali, vse je carsko obdarjevala, vsem odpuščala, a tudi za nobenim ni
tožila. Vzela si je drugega in vedno bolj mladega. V izbiranju ljubimcev je bila Katarina
skoraj podobna današnjim Amerikankam …«
– Slovenski list, 18. februar 1929
ob 23.30
Dvojna agentka 73
Double Agent 73
Doris Wishman, ZDA, 1974, 35 mm,
73 minut
Filmsko kopijo je zagotovil American Genre
Film Archive.
Tajno agentko Jane (Chesty Morgan)
odpokličejo z oddiha v nudistični koloniji, da bi razkrinkala tolpo prekupčevalcev heroina. Njeno nič kaj tajno
orožje so orjaške prsi (obseg: 183 cm),
v katere ima vsajen skrivni fotoaparat.
Da bi dokumentirala dokazno gradivo,
se mora vsakokrat razgaliti. Gangsterje
desetka z zastrupljenimi bradavičkami
in brutalno močjo smrtonosnih neder.
Toda v nevarnosti je tudi Jane, vsadek
je namreč tempirana bomba!
Bombastični »breasterpiece« grande
dame ameriškega grindhousa s 73 inči
smrtonosnih oblin Chesty Morgan v
glavni vlogi!
Kultni seks triler in eden najslovitejših
primerkov camp estetike legendarne
Doris Wishman (Nude on the Moon,
Bad Girls Go to Hell, Deadly Weapons), samouke pionirke v povsem
moški domeni eksploatacijskega filma.
oktober 2014
- april 2015
Rekli so ji ženska različica Eda Wooda,
bila je navdih in zgled velikanom neodvisnega filma, kot so Roger Corman,
David Friedman, Larry Cohen, John
Carpenter in John Waters.
sreda ob 10:00
in 15:00
S Heleno Koder
in izbranimi gosti gledamo
filme in se pogovarjamo.
»Stil Doris Wishman je popolnoma unikaten.
Po ravnodušnosti do kompozicije in kadriranja ji lahko parira samo Jean-Luc Godard.«
- Andrea Juno, Incredibly Strange Films
Pogovori potekajo v Kavarni po dopoldanski
projekciji filma. Vsi pogovori bodo objavljeni
na spletni strani Kinodvora in tako na voljo
tudi za kasnejši ogled.
»Da bi verjeli, morate videti na lastne oči.«
- Frank Henenlotter, Something Weird
Video
od 00.40
Aftersex z Radiem
Študent
Kinodvor. Galerija.
Za krono nagajivemu večeru, ki sovpada s pustom, ko je obilen odmerek mesenosti celo zaželen, vas pozno ponoči v
Kinodvorovi Galeriji s spretnimi rokami
zvežeta RŠ Gospodarica DJ Cica Mica
in Doktorica VJ Linx. Pripravite svoje
boke na noč sladostrastnih ritmov in
pohujšljivih podob!
Oblecite se: Retrosexy.
Vstopnice in paketi v predprodaji od
4. februarja! Na voljo samo 69 paketov!
OPOZORILO: Osebam, mlajšim od 15
let, ogled filmov prepovedan. Projekciji ob 19:00 in 21:30 vsebujeta prizore
trde erotike, zato ogled odsvetujemo
tudi osebam, mlajšim od 18 let.
11. februarja ob 10:00 in 15:00
Neskončna lepota
La grande bellezza
življenja, ki se razkriva pod gostostjo besed,
bliščem podobe in okovjem predstav.«
- Neža Mrevlje, Planet Siol
Paolo Sorrentino, Italija, 2013, DCP,
142 minut, distribucija Fivia—Vojnik
Jep Gambardella je očarljiv moški in
pisatelj, ki pa je zadnji roman napisal
že pred mnogimi leti. Na terasi svojega rimskega stanovanja prireja razkošne zabave za visoko rimsko družbo,
vendar se po nepričakovanem stiku s
preteklostjo začne spraševati, kaj v življenju zares šteje. Za svoj 65. rojstni dan
se zave praznosti dekadentnih zabav in
ničevosti ljudi, ki ga obkrožajo. Film je
prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši film ter zlati globus in nominacijo
za oskarja za najboljši tujejezični film.
»Neskončna lepota je vsekakor neskončno
vizualno in zvočno lep film. Predvsem pa z veliko mero humorja na nezajedljiv, prepričljiv
način pripoveduje o površinskosti, izumetničenosti, plehkosti ter končni resnici in dražu
pogovor
z gostom
Po dopoldanski projekciji filma se bomo
pogovarjali z Levom Kreftom, predavateljem estetike, filozofije umetnosti in
kulturne zgodovine.
na sporedu
na sporedu
G. Turner Mr. Turner
Mike Leigh, Velika Britanija, 2014, DCP,
barvni, 150 minut
igrajo Timothy Spall, Dorothy Atkinson,
Marion Bailey, Paul Jesson, Lesley
Manville, Karl Johnson
distribucija Continental film
Biografija znamenitega romantičnega slikarja J. M. W. Turnerja izpod taktirke mojstra britanskega filmskega realizma Mika
Leigha (Goli, Kar brez skrbi, Še eno
leto). Poklon enega velikega umetnika
drugemu. Nagrada za najboljšega igralca
na festivalu v Cannesu ter nominaciji za
oskarja in nagrado BAFTA za najboljšo
fotografijo.
»Turner, 'slikar svetlobe', mora svoje umetnine
prodajati takim, /…/ ki imajo denar. In takih ni
prav dosti. Če hoče torej preživeti /…/, mora
svojo umetnost prodajati tistim, ki je ne razumejo. Zdi se, kot da je denar edini, ki razume
umetnost. In G. Turner kaže prav to: kako nerazumljena je umetnost. Galerija izgleda kot
kombinacija tržnice in delavnice, a tudi Turner
umetnost razume kot delo. In tu je morda ključ
njegove genialnosti. ZELO ZA«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
20.000 dni na Zemlji
20,000 Days on Earth
»Obsijano z inteligenco in emocijo. Favorit leta.
Za srčne ljudi, ki razumejo tišino in pogled.«
- Nejc Gazvoda, Najboljši filmi 2014, Ekran
Iain Forsyth in Jane Pollard, Velika
Britanija, 2014, DCP, barvni, 97 minut
»Režiserju in njegovim igralcem je uspelo ustvariti nekaj redkega: delo, ki upodablja tako vsakdanjo človeško krutost kot tiho hrepenenje, da bi
se dvignili nadnjo.«
- Kent Jones, Film Comment
»Nastop Timothyja Spalla ni nič manj veličasten kot katerikoli izmed Turnerjevih vrtinčastih
sončnih zahodov.«
- Scott Foundas, Variety
»/…/ morda najbolj zabaven biografski film o
nekem umetniku, kar jih je bilo kdaj narejenih –
veličastno platno neizčrpnega bogastva.«
- Jonathan Romney, Screen Daily
»Bolj kot za običajen biografski film gre za popotovanje v misterij človeških čustev. G. Turner,
veličasten v svoji trmoglavosti, je morda Leighov
najboljši film – ali vsaj film, drugačen od kateregakoli, ki ga je naredil doslej.«
- Stephanie Zacharek, The Village Voice
nastopajo Nick Cave, Warren Ellis,
Darian Leader, Ray Winstone, Blixa
Bargeld, Kylie Minogue, Susie Cave,
Arthur Cave, Earl Cave
distribucija Fivia – Vojnik
20-tisoči dan v življenju glasbene legende Nicka Cava. »Ta dan je hkrati bolj in
manj resničen, bolj in manj zanimiv kot
moj dejanski dan – odvisno, kako gledaš.«
Nagrada za režijo in montažo v Sundanceu, nagrada britanskega neodvisnega
filma za najboljšega debitantskega režiserja ter nominacija za nagrado BAFTA
za najboljši dokumentarec.
»Nick Cave je vedno delal vse, da bi bil čim
bolj enigmatičen in mističen, tako da je zdaj,
toliko in toliko tisoč dni kasneje, zavit v mit,
toda tale dokumentarec – no, bolj esej, faux
doku, instagramski artefakt – ga ne odvije, ampak le še bolj zavije. ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Ta ustrezno intenzivna in inovativna študija
pionirskega rock poeta Nicka Cava si igrivo
nadene krinko fikcije, obenem pa več kot izpolnjuje zahteve biografskega dokumentarca.«
- Rob Nelson, Variety
»Tisto, zaradi česar je 20.000 dni na Zemlji
tako edinstven film, je dejstvo, da ponudi celovito študijo človeka in njegove umetnosti, hkrati pa ustvari iluzijo, da je nastal organsko – iz
pesniških tuhtanj, naključnih srečanj, sanjskih
obiskov in dobre stare freudovske psihoanalize.«
- David Rooney, The Hollywood Reporter
»20.000 dni na Zemlji lahko gledamo kot
pristen lažni dokumentarec ali pa kot lažen
pristni dokumentarec, v obeh primerih pa je
to raziskovanje ustvarjalnih vzgibov indie rock
zvezdnika Nicka Cava nenavaden in nekonvencionalen filmski podvig ter v vseh pogledih
drzen film.«
- Kenneth Turan, LA Times
»Najbolj sofisticirana biografija o rock umetniku, kar jih je bilo kdaj narejenih. /…/ Izjemen
film.«
- Nick James, Sight & Sound
Za zamudnike
Vsako nedeljo ob 19:00
1. februarja
ob 19:00
8. februarja
ob 19:00
Amaterji Kraftidioten
Hans Petter Moland, Norveška/
Švedska/Danska, 2014, DCP, barvni,
116 minut
igrajo Stellan Skarsgård, Pål Sverre
Hagen, Bruno Ganz
distribucija Continental film
Nils z velikim snežnim plugom pridno
čisti ceste v negostoljubni in mrzli norveški pokrajini. Ko ga ravno razglasijo
za meščana leta, izve, da so njegovega
sina našli umorjenega. Nils hoče maščevanje in – še preden se dobro zave
– sproži vojno med veganskim gangsterjem, imenovanim Grof, in srbskim
mafijskim šefom, ki ga kličejo Papa. A
Nils ima nekaj, česar zločinci nimajo: težko mehanizacijo in začetniško srečo …
»/…/ vzorčen primerek danes izjemno priljubljene skandinavske kriminalke. /…/ Amaterji
/…/ nas /…/ navdušijo predvsem z natančnostjo,
ekonomičnostjo in ekspresivnostjo režije. Prav
poseben pečat pa delu – in ne nazadnje tudi samemu žanru – daje tisti značilni preplet črnega
humorja in človeške bolečine. /…/ Molandova
režija je premišljena, hladna in zadržana, like,
njihove gibe in poglede odmerja in zarisuje s
skoraj kirurško natančnostjo.«
- Denis Valič, Pogledi
»Norveška vendetta Amaterji izgleda kot Fargo, ki ga je posnel Quentin Tarantino, ali pa
kot Ugrabljena, ki sta jo posnela brata Coen.
ZA+«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Moland rad preigrava različne vidike na videz
preprostega žanra, vnese vanj tragedijo izgube
sina edinca, spoprijemanje z izgubo in medsebojne odnose, a vse skupaj začini s komedijo
absurda, ki tudi zaradi pokrajine in precej komičnega kopičenja trupel nemalokrat potegne
na Fargo.«
- Kaja Sajovic, MMC RTV SLO
»Čeprav ga rahlo reduktivno oglašujejo kot
'akcijsko komedijo', je film v resnici veliko bolj
subtilna mešanica nasprotujočih si slogov, ki
elegantno prehaja od pretresljive družinske tragedije preko neusmiljenega nasilja do ostrega
observacijskega in socialnega humorja, vse
skupaj pa zaznamuje močan občutek prostora.«
- David Rooney, The Hollywood
Reporter
Inferno
Vinko Möderndorfer, Slovenija, 2014,
DCP, barvni, 113 minut
igrajo Marko Mandić, Medea Novak,
Renato Jenček, Jernej Šugman, Jana
Zupančič
distribucija Cinemania group
»V ospredju filma je zgodba mlade družine z dvema otrokoma, v kateri oba
starša izgubita službo. Od tu spremljamo njihov boj za preživetje. Inferno
je evropska socialna zgodba, ki se žal
lahko dogaja kjer koli in kadar koli.«
- Vinko Möderndorfer
»Inferno gre nenehno čez rob, to je počasno
in trdno stopanje v predor, v katerem ugašajo
vse luči. A kljub temu ta film ni depresiven,
vsaj ne v impresivnem ali patološkem smislu:
Inferno je lucidno depresiven, kolikor daje
izostren vpogled v današnje stanje družbenih
stvari.«
- Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
»[Film razumem] kot Möderndorferjevo provokacijo, ki naj prilije nekaj prepotrebnega
bencina na utrujene vstajniške ostanke izpred
dveh let. In kot tak je dragocen.«
- Špela Barlič, Pogledi
»/…/ gre za izzivalen, pravzaprav osupljiv
film, osupljiv v smislu socialno, emocionalno
in tudi politično ekstremne narativne strukture. To je nedvomno najbolj razpoloženjsko
črn film, kar smo jih posneli Slovenci, tudi
daleč naokrog bi težko našli kaj primerljivega. Möderndorfer ostaja /…/ zvest svoji logiki
brezkompromisnega odstiralca slovenskih
družbenih travm.«
- Peter Kolšek, Delo
»/…/ prizori z množičnih protestov /…/ zgodbi
o mladi brezposelni družini, ki sredi zaostrenih ekonomskih razmer poskuša preprosto
preživeti /…/ vtisnejo pečat aktualnosti in
pristnosti, hkrati pa ji dodajo nekaj emotivne
silovitosti /…/. Že iz tega lahko razberemo,
da Inferno seveda ni delo, v katerem bi avtor
razglabljal o nekem abstraktnem boju dobrega in zla, pač pa delo, ki preprosto in učinkovito razkriva, kako je za nekatere posameznike že vsakdanjik lahko svojevrsten pekel.«
- Denis Valič, Pogledi
Za zamudnike
22. februarja
ob 19:00
15. februarja
ob 19:00
Bettie gre Elle s’en va
Emmanuelle Bercot, Francija, 2013,
DCP, barvni, 116 minut
igrajo Catherine Deneuve, Nemo
Schiffman, Gérard Garouste, Camille
distribucija Demiurg
Soočena z neuspešno družinsko restavracijo in propadlim razmerjem se
nekdanja miss Bretanje odpravi na nenačrtovano odisejado po francoskem
podeželju. Bettie gre je zabaven film
ceste, v katerem ikona francoskega filma Catherine Deneuve blesti v vlogi, napisani posebej zanjo.
»Nikoli še nisem slišala Catherine Deneuve, da
bi se smejala toliko kot v Bettie gre; če bolje
pomislim, je tudi še nikoli nisem videla nositi
gromozanske živo rožnate lasulje ali si tako
sproščeno deliti platna z živahnim enajstletnikom. Film /…/ je bil napisan izrecno za ikono,
katere s tobakom zaznamovan globoki smeh
priča o sproščenosti in energičnosti, ki so ju
režiserji v petdesetih letih, odkar je postala super-zvezda v Cherbourških dežnikih Jacquesa
Demyja, vse preredko znali izkoristiti.«
- Melissa Anderson, Artforum
»Ne da bi bil pri tem agresivno mainstream,
ima elemente, ki bodo zadovoljili široko občinstvo – tisto, čemur bi lahko rekli 'Dejmo,
punca!' faktor.«
- Jonathan Romney, Film Comment
»Catherine Deneuve nas z mešanico prefinjenosti in elegance pelje od smeha do solz.«
- The Hollywood Reporter
»Ta film ceste o petih izgubljenih dneh v življenju lastnice restavracije iz majhnega mesteca
brez sramu zakoraka v prav vsak kliše, ki ga
najde na poti; skoči vanj z obema nogama –
kot razposajen otrok v lužo –, a se kljub temu
uspe izvleči suh.«
- Dan Fainaru, Screen Daily
»Sproščena, zabavna, ganljiva: ena največjih
vlog Catherine Deneuve.«
- Le Point
»Ni prvič, da se je Catherine Deneuve lotila
avtorskega filma ter mu pomagala s svojim
slovesom in velikim igralskim talentom. A lik
se zdi tu tako navdihnjen z resnično osebo, da
bi film lahko gledali tudi kot dokumentarec.«
- Libération
Poti k zvezdam
Maps to the Stars
David Cronenberg, Kanada/ZDA/
Nemčija/Francija, 2014, DCP, barvni,
111 minut
igrajo Julianne Moore, Mia Wasikowska, John Cusack, Robert Pattinson,
Sarah Gadon, Olivia Williams
distribucija Cinemania group
»Poti k zvezdam so saga o izgubljeni
igralki, ki jo preganja duh njene legendarne matere; o otroškem zvezdniku,
ki ga je uničila zgodnja slava in je podlegel zasvojenosti in halucinacijam; o
pohabljenju – tako resničnem kot metaforičnem –, ki včasih pride s slavo in
njenimi spremljevalci: bogastvom, sramoto in nočnimi morami. Naš film vidim
kot igro duhov in ne kot satiro.«
- Bruce Wagner, scenarist
Julianne Moore je prejela nagrado za
najboljšo igralko na festivalu v Cannesu.
»/…/ v Poteh k zvezdam – Cronenbergovem Igralcu, groteskni, strupeni, freudovski
vivisekciji holivudske patološke obsedenosti z
glamurjem – /…/ skuša odcvetela zvezdnica,
sodobna Norma Desmond, svojo konkurenčnost pokazati s seksom v troje in nastopom
v vlogi, v kateri je nekoč, pred davnimi leti,
zaslovela njena mama /…/.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»/…/ komedija bo v velik užitek vsem, ki imajo radi mračen humor. /…/ Poti k zvezdam ne
predstavljajo vrnitve kanadskega auteurja k
njegovi znameniti 'telesni grozljivki' – groza
je tu v glavnem psihološka in pošasti figurativne, zato pa nič manj prijetno srhljive.«
- Catherine Bray, Sight & Sound
»Poti k zvezdam /…/ sodijo v tradicijo, ki sega
od Bulevarja somraka Billyja Wilderja preko
Kaj se je zgodilo z Baby Jane? Roberta Aldricha do Igralca Roberta Altmana.«
- Louis Guichard, Télérama
»Poti k zvezdam, mešanica črnega humorja,
družbene satire in gotskega vzdušja, se uvršča
med najbolj temačne prikaze Hollywooda.«
- Jean-Christophe Ferrari, Positif
»Mulholland Drive na drugačnem tripu.«
- Michał Oleszczyk, RogerEbert.com
Program
Kinodvor.
za otroke
Kinobalon. in mlade
www.kinodvor.org/kinobalon
Kinobalon je na sporedu ob koncu tedna,
občasno tudi med tednom. Več informacij na
spletnem urniku.
Od
21. februarja
v Ljubljani samo
v Kinodvoru!
4+
Bacek Jon film Shaun the Sheep The Movie
Velika Britanija / Francija, 2015, DCP, brez dialogov
režija Mark Burton, Richard Starzack
scenarij Mark Burton, Richard
Starzack
producenti Paul Kewley, Julie
Lockhart, Peter Lord, David Sproxton
fotografija Charles Copping, Dave Alex
Riddett
animacija Will Becher, Steve Cox
distribucija Blitz Film & Video
Distribution
Bacek Jon končno tudi v kinu! Pustolovščina sledi značaju televizijske
serije in preseneti z domiselnimi situacijskimi komičnimi zapleti.
zgodba
Jon je iznajdljiv bacek, član črede na
kmetiji, ki jo zgolj teoretično nadzorujeta kmet in njegov neučinkoviti ovčar
Bitzer. Jonovemu trudu navkljub je življenje na kmetiji padlo v dolgočasno rutino in zato skuje pretkan načrt: omisli
si prost dan! Dogodki bliskovito uidejo
z vajeti in kmet odide s kmetije v velemesto. Da bi kmeta pripeljal nazaj,
mora tja tudi Jon s čredo. Tam doživijo
vrsto prigod, Jon pa sreča tudi osirotelega kužka Slipa, ob katerem spozna,
da dóma in družine ne gre jemati za
nekaj samoumevnega.
zanimivosti
Celovečerni lutkovni animirani film po
uspešni istoimenski TV-seriji prihaja iz
studia Aardman, ki ga poznamo po filmih Kokoške na begu (Chicken Run) in
tistih z junakoma po imenih Wallace in
Gromit. Pri filmu je sodelovalo 20 animatorjev ter skoraj 30 izdelovalcev maket
in figuric. Ekipa je skupaj štela okoli 100
članov.
Bacek Jon se je prvič pojavil v z oskarjem nagrajenem kratkem filmu Nicka
Parka Vale in Lajči: Za las (A Close Shave), v katerem sta imela glavno besedo
Wallace in Gromit (pri nas sta bila sprva
prevedena kot Vale in Lajči). Film so
premierno predvajali na božični večer
leta 1995. Jon je imel drobno, a nadvse
pomembno vlogo, saj je rešil Gromita,
zaprtega zaradi kraje ovac. Kmalu se je
Jonova podoba pojavila v oglasih, knjigah in na voščilnicah, a je trajalo več kot
desetletje, da je dobil lastno serijo. Ta je
12 let po Jonovem »gostovanju« v filmu
Vale in Lajči: Za las nastala v pičlih 18
mesecih; nedavno so predvajali že četrto sezono in skupaj je na voljo 140 sedemminutnih epizod.
V primerjavi s TV-serijo so celovečercu
dodali nove like, ki jih Jon in ostale ovce
spoznajo v velemestu. Med njimi sta konjederec Trumper in osiroteli kužek Slip,
ki je »nekakšna inačica sirote v filmu Otrok (The Kid) Charlesa Chaplina«, pravi
režiser in scenarist Richard Starzak.
o avtorjih
Mark Burton je kot soscenarist sodeloval
pri filmih Kokoške na begu in Wallace
and Gromit: Prekletstvo Strahouhca
(The Curse of the Were-Rabbit). Slednji
je prejel oskarja za najboljši animirani
celovečerec in bafto za najboljši britanski film. Kot scenarist je sodeloval tudi
pri filmih Madagaskar (Madagascar),
Gnomeo in Julija (Gnomeo & Juliet) ter
Vesoljci iz zgornjega nadstropja (Aliens in the Attic).
Richard Starzak se je podjetju Aardman
pridružil na začetku osemdesetih let in
sodeloval pri številnih projektih. Spisal in
režiral je 13 epizod serije Rex the Runt
in režiral serijo Robbie the Reindeer, ki
je prejela 19 mednarodnih nagrad, med
njimi tudi bafto. Pozneje je spisal in režiral še drugi sezoni serij Rex the Runt in
Živalski svet (Creature Comforts), nato
pa je za TV razvil Backa Jona (Shaun the
Sheep).
ZIMSKI počitniški dvojčki
PUSTNI
ZAJTRK
Prijava na delavnico je obvezna, saj je
število udeležencev omejeno:
[email protected]
(prijavite se lahko na vse ali na
posamično delavnico).
pri Kinodvoru
4+
14. februarja
23. 2., od 10:00 do 14:30, Kinodvor
in Prirodoslovni muzej Slovenije
ob 11:00
Paddington in medvedek
kopitljaček
Cirkus The Circus
Charles Chaplin, ZDA, 1928, DCP, 72 minut, brez dialogov (mednapisi
v angleščini s slovenskimi podnapisi), distribucija Slovenska kinoteka
Potepuha po krivem obdolžijo tatvine,
zato ga preganja policija. Na svojem
begu se znajde v areni cirkusa sredi
čarovniške točke. Njegov »nastop« požanje obilico smeha in aplavz publike.
Upravnik ga vzame v službo, vendar s
prevaro! Potepuhu ponudi delo rekviziterja, v resnici pa v areni s svojimi
nerodnostmi kot klovn zabava občinstvo. Množice derejo v cirkus, Potepuh
pa se zaljubi v upravnikovo hčer. Ko se
končno upre prevarantskemu upravniku in zahteva plačilo, ki mu pripada, je
videti, da ga od srečne poroke loči le še
korak. A kaj ko v cirkus prispe postavni
vrvohodec ... Za naklonjenost dekleta
je Charlie pripravljen tudi stopiti na vrv!
Bo uspešno izvedel vrtoglavo točko in
osvojil dekletovo srce?
Obiskala nas bo
VARIETEJČKOVA
cirkuška
zasedba!
Z vstopnico prejmete
brezplačno tudi krof in topli
napitek. Vstopnice bodo v
prodaji od 1. februarja
dalje.
25. 2., od 10:00 do 14:00,
Kinodvor in MSUM+
Bacek Jon film in stripovska
delavnica
6+
Ob 10. uri si bomo v Kinodvoru ogledali
film Paddington. Po ogledu bomo obiskali Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer
nam bodo muzejski strokovnjaki na
zanimivih primerih predstavili pomen
muzejskih zbirk za poznavanje in ohranjanje narave, potem pa bomo izdelali
vsak svojega medvedka – kopitljačka.
Mentorica: Staša Tome.
Cena vstopnice za film je 2,50 evra, za Prirodoslovni muzej pa 5 evrov.
24. 2., od 9:00 do 14:00, Kinodvor
6+
9+
Bacek Jon film in delavnica
lutkovnega animiranega filma
Ob 9. uri se bomo najprej seznanili z delovanjem britanskega studia Aardman,
kjer imajo že dolgo tradicijo izdelovanja lutkovnih animiranih filmov. Nato si
bomo ogledali njihov zadnji lutkovni film,
Bacek Jon film. Sledi delavnica lutkovnega animiranega filma. Mentorici: Andreja Goetz in Petra Gajžler.
Cena vstopnice za film je 2,50 evra, delavnica
pa je brezplačna.
Ob 10. uri si bomo v Kinodvoru ogledali
Bacek Jon film in se nato sprehodili do
Muzeja sodobne umetnosti Metelkova
(+MSUM). Ogledali si bomo, na kakšne
načine sodobni umetniki uporabljajo
stripovske tehnike pri svojih umetniških
delih in se lotili izdelave posebnega 3D
stripa z backom Jonom v glavni vlogi.
Mentorici: Dana Terzić in Lucija Cvjetković.
Cena vstopnice za film je 2,50 evra, za
+MSUM pa 5 evrov.
26. 2., od 10:00 do 14:30,
Kinodvor in Narodna galerija
6+
Gašper in Petra na zimskih
počitnicah in snežne slike
Ob 10. uri si bomo v Kinodvoru ogledali
film Gašper in Petra na zimskih počitnicah. Nato bomo odšli v Narodno galerijo in si ogledali slike z zimskimi prizori.
Poiskali bomo perice, ki kljub mrazu v
Ljubljanici perejo perilo, in drsalce, ki se
drsajo po zaledenelem Vrbskem jezeru.
V delavnici bomo slikali in z vato okrasili
snežne slike. Mentorica: Nataša Braunsberger.
Cena vstopnice za film je 2,50 evra, za Narodno galerijo pa 3 evre.
Varstvo
je treba rezervirati dan prej
na telefonski številki 01 306 2700
ali po e-pošti [email protected].
Ob predložitvi vstopnice za kino
je cena varstva 6 evrov na otroka
za čas trajanja filma z dodatnimi
30 minutami.
2+
Kinodvor. Mala dvorana.
Nedelja od 11:00 do 13:00
Sezamov kotiček
Sezamov kotiček je del nedeljskega Zajtrka pri Kinodvoru. Medtem ko si starši
privoščijo zajtrk in jutranji film, otroci
uživajo v igri s Sezamovimi animatorkami. Dejavnosti v kotičku so povezane s
programom Kinobalona.
1. 2. Moje gledališče. Iz lepenke bomo
izdelali gledališče, rekvizite, kakšno lutko. Uprizorili bomo čisto pravo predstavo (z Ino Fakin in Ireno Narobe). 8. 2.
Pisanje s peresi. Zavrteli bomo čas in
se vrnili v obdobje Franceta Prešerna.
Pisali in risali bomo s tušem in peresi (z
Matejo Lukežič in Jernejo Bernot). 15. 2.
Dodatki za pusta v neonskih barvah.
Vam manjkajo pustni klobuk, maska ali
očala? Si letos želite posebne neonske
poslikave? V kotičku lahko izdelate svoj
pustni dodatek ali pa se maskirate z
barvami (z Ino Fakin in Alenko Novšak).
22. 2. Lutke oživijo. V kotičku bomo iz
različnih materialov izdelali lutke in jih
animirali. Dobili bomo animirani film (z
Andrejo Goetz in Niko Rupnik).
Klub Kinobalon
Člani Kluba Kinobalon gledajo filme ceneje
- cena klubske vstopnice za program Kinobalona znaša 3 € -, prejemajo redna obvestila
o programu in imajo prednostno udeležbo na
ustvarjalnih delavnicah, kadar je število prijavljenih omejeno. Višina članarine je 10 €.
Družinski center Mala ulica
je odprt vsak dan, ob
delavnikih od 10. do 19. ure,
ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od
10. do 18. ure.
Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00
Kino v plenicah.
Za starše z dojenčki.
Dobrodošli starši z dojenčki! Oglejte si
film z rednega sporeda na projekciji, ki
je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom.
4. 2. bo na sporedu film Višja sila
(Turist, Ruben Östlund, Švedska, 2014,
118 minut).
Brezplačno parkiranje
Slovenske železnice, SŽ ŽIP storitve, omogočajo obiskovalcem kina
brezplačno uporabo parkirnih mest na parkirišču ob železniški
postaji Ljubljana, na Trgu OF. Ugodnost velja za obiskovalce predstav
Kinobalona in Kina v plenicah. Več informacij se nahaja na spletni
strani in pri blagajni Kinodvora.
Starši,
ki si želijo ogledati film v
Kinodvoru, lahko svoje otroke
(priporočena starost je 4+)
prepustijo varstvu v Družinskem
centru Mala ulica na
Prečni ulici 7.
Vstopnice za kino
so v prodaji v Kinodvoru,
za varstvo pa v Družinskem
centru.
marca v
Kinodvoru
Javni zavod Kinodvor
Kolodvorska 13
1000 Ljubljana Slovenija T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 632 570
F: +386 1 239 22 16
E: [email protected]
http://www.kinodvor.org
Banda punc
- Céline Sciamma
Nina Peče, direktorica
T: +386 1 239 22 10
M: +386 40 632 574
E: [email protected]
Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana
Blagajna se odpre uro pred prvo
predstavo. Rezervacije in informacije:
01 239 22 17
Koen Van Daele, pomočnik direktorice
za vodenje umetniškega programa
T: +386 1 239 22 11
M: +386 40 632 572
E: [email protected]
Petra Slatinšek, filmska vzgoja in
program za otroke in mlade Kinobalon
T: +386 1 239 22 20
M: +386 30 324 063
E: [email protected]
Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z
javnostmi
T: +386 1 239 22 14
M: +386 30 315 702
E: [email protected]
Ana-Seta Pucihar, trženje in vodenje
projektov
T: +386 1 239 22 18
M: +386 30 324 808
E: [email protected]
Irena Plešivčnik, koordinatorka in
organizatorka kulturnega programa
T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: [email protected]
Tehnični oddelek :
Bojan Bajsič
T: +386 1 239 22 13
M: +386 40 548 879
E: [email protected]