1. No category

Evropska komisija - Sporočilo za medije
Jesenski standardni Eurobarometer 2016: priseljevanje in terorizem ostajata
najpomembnejša izziva EU
Bruselj, 22. decembra 2016
Evropejci še vedno menijo, da sta priseljevanje in terorizem največja izziva, s katerima se
trenutno sooča EU, ter močno podpirajo politične prednostne naloge Evropske komisije.
Priseljevanje in terorizem ostajata najpomembnejša izziva EU, četudi se je zaskrbljenost zaradi teh
vprašanj nekoliko zmanjšala od zadnje raziskave, ki je bila izvedena spomladi 2016. Podpora
prednostnim nalogam in politikam Evropske unije ostaja močna in se je od pomladi 2016 še povečala.
To sta glavni ugotovitvi najnovejše standardne javnomnenjske raziskave Eurobarometer, ki je bila
objavljena danes skupaj s posebno raziskavo Eurobarometer „ Prihodnost Evrope“.
Priseljevanje in terorizem veljata za največja izziva EU
Državljani so med izzivi EU, glede katerih so najbolj zaskrbljeni, še vedno največkrat navedli
priseljevanje (45 %, –3 odstotne točke od pomladi 2016). Sledi terorizem (32 %, –7), daleč za njim
pa so gospodarske razmere (20 %, +1), stanje javnih financ držav članic (17 %, +1) in brezposelnost
(16 %, +1). Priseljevanje velja za glavni izziv EU v vseh državah članicah, razen Španije in
Portugalske.
Na nacionalni ravni Evropejce najbolj skrbita brezposelnost (31 %, –2) in priseljevanje (26 %, –2),
gospodarske razmere pa so na tretjem mestu (19 %, odstotek ostaja isti).
Podpora političnim prednostnim nalogam Komisije
V primerjavi s prejšnjo raziskavo iz pomladi 2016 se je podpora prednostnim področjem Komisije
še okrepila.
– V zvezi z vprašanjem migracij 69 % Evropejcev podpira skupno evropsko politiko na področju
migracij in 61 % jih ima pozitiven odnos do priseljevanja ljudi iz drugih držav članic EU. Vendar jih ima
56 % negativen odnos do priseljevanja ljudi iz držav zunaj EU.
– 81 % Evropejcev je naklonjenih „prostemu gibanju državljanov EU, ki lahko živijo, delajo,
študirajo in poslujejo po vsej EU“. V vseh državah večina vprašanih podpira prosto gibanje.
– Naklonjenost evru rahlo narašča (58 % v vsej EU in 70 % v evrskem območju).
– Glede naložb v EU se 56 % Evropejcev strinja, da bi bilo treba javna sredstva uporabiti za
spodbujanje naložb zasebnega sektorja na ravni EU.
Zaupanje v EU je večje od zaupanja v nacionalne vlade; državljanstvo EU ostaja neomajano
Pozitiven trend iz letošnje spomladanske raziskave se nadaljuje, saj se je delež Evropejcev, ki
zaupajo Evropski uniji, s 33 % povečal na 36 %. Raven zaupanja v nacionalne parlamente in vlade
se je tudi povečala, vendar je še vedno nižja od ravni zaupanja v EU.
Delež Evropejcev z nevtralnim mnenjem o EU ostaja od pomladi 2015 nespremenjen (38 %). Delež
Evropejcev, ki imajo pozitivno mnenje o EU, se je nekoliko povečal (na 35 %), delež Evropejcev, ki
imajo negativno mnenje o EU, pa se je zmanjšal (na 25 %).
Štirje od desetih Evropejcev menijo, da njihov glas v EU šteje, kar je malo manj od največjega
deleža 42 %, ki je bil zabeležen spomladi 2014 in spomladi 2015.
67 % Evropejcev se ima za državljane EU.
Seznanjenost s programom Erasmus se je od leta 2009 znatno povečala: več kot polovica
Evropejcev je že slišala zanj. Poleg tega ima velika večina Evropejcev (86 %) pozitivno mnenje o tem
programu. Čeprav se seznanjenost s programom Erasmus med državami zelo razlikuje, ima o njem
pozitivno mnenje velika večina prebivalstva v vseh državah članicah.
69 % Evropejcev vidi Rimsko pogodbo kot pozitivni dogodek v zgodovini Evrope, kar velja tudi za
večino vprašanih v vseh državah članicah.
Raziskava „Prihodnost Evrope“: za dve tretjini Evropejcev je EU območje stabilnosti v
nemirnem svetu
66 % Evropejcev se strinja, da je EU območje stabilnosti v nemirnem svetu. To velja za večino
vprašanih v vseh državah članicah.
60 % Evropejcev meni, da evropski projekt ponuja perspektivo za prihodnost mladih v Evropi.
82 % Evropejcev se strinja, da bi morala svobodno tržno gospodarstvo spremljati visoka raven
socialne zaščite.
Več kot šest od desetih Evropejcev meni, da bi več odločanja o različnih področjih moralo
potekati na evropski ravni. Osem od desetih jih meni, da je to potrebno v boju proti terorizmu ter
pri spodbujanju demokracije in miru (80 % za vsako področje), več kot sedem od desetih pa jih enako
meni za varovanje okolja (77 %), spodbujanje enakega obravnavanja moških in žensk (73 %) ter
obravnavanje vprašanj migracij iz držav zunaj EU (71 %).
Ozadje
Letošnja jesenska standardna raziskava Eurobarometer (EB 86) je bila opravljena med 3. in 16.
novembrom 2016, in sicer v obliki osebnih intervjujev s skupno 32 896 osebami iz držav članic EU in
držav kandidatk.
Posebna raziskava Eurobarometer 451 „Prihodnost Evrope“ je bila opravljena prek osebnih intervjujev
med 24. septembrom in 3. oktobrom 2016. V državah članicah EU je bilo intervjuvanih skupno 27 768
oseb.
Več informacij
Danes objavljeno poročilo s prvimi rezultati standardne raziskave Eurobarometer kaže odnos
Evropejcev do EU ter njihove glavne skrbi in dojemanje gospodarskih razmer.
Na voljo je tukaj.
Poročilo o posebni raziskavi Eurobarometer 451 „Prihodnost Evrope“ pa je na voljo tukaj.
[1] V 28 državah članicah Evropske unije, petih državah kandidatkah (nekdanji jugoslovanski republiki
Makedoniji, Turčiji, Črni gori, Srbiji in Albaniji) ter turški skupnosti na Cipru v delu države, ki ni pod
nadzorom vlade Republike Ciper.
IP/16/4493
Kontakti za stike z mediji:
Mina ANDREEVA (+32 2 299 13 82)
Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti