Izjava za javnost civilne iniciative Bogatimo šolstvo dve leti po tem, ko je bila objavljena odločba Ustavnega
sodišča št. U-I-269/12-24
V teh dneh minevata dve leti od objave odločbe Ustavnega sodišča, v kateri je ugotovilo, da je 85-odstotno
javno financiranje javno veljavnih programov zasebnih osnovnih šol v neskladju z ustavo RS in zakonodajalcu
naložilo, da v roku enega leta ustrezno spremeni zakonodajo tako, da se bo financiranje teh programov iz javnih
sredstev izvajalo po enakih kriterijih ne glede na izvajalca.
V civilni iniciativi Bogatimo šolstvo (bogatimo-solstvo.si), ki združuje starše otrok šolajočih v zasebnih osnovnih
šolah z javno veljavnim programom, z žalostjo in razočaranjem ugotavljamo, da se v enem letu po preteku
skrajnega roka za odpravo ugotovljene neustavnosti ni spremenilo še nič. Še vedno namreč starši doplačujemo
za to, da naši otroci prejmejo tak izobrazbeni standard, kot ga zahteva država.
Skrbi nas stanje pravne kulture in nezainteresiranost vladajoče politike, da šolsko zakonodajo uskladi s
slovensko Ustavo. Lani spomladi je ministrstvo naposled le predstavilo predlog novele zakona in ga poslalo v
javno razpravo. V naši iniciativi smo predlog dodobra preučili in preko portala e-demokracija vložili precej
pripomb in dopolnitev ter opozorili na nejasnosti in nedoslednosti. Potem se več mesecev spet ni zgodilo nič,
pred približno dvema mesecema pa smo po neuradnih informacijah izvedeli, da je novela ZOFVI pripravljena in
je v medresorskem usklajevanju. Prebrano besedilo nas je zopet razočaralo, saj smo ugotovili, da pripravljalec
novele naših pripomb in predlogov v veliki meri ni upošteval. Novela predvideva stoodstotno financiranje zgolj
obveznega dela osnovnošolskega izobraževanja, razširjeni program OŠ pa bi se še vedno sofinanciral samo 85odstotno. Konkretno to pomeni, da bi starš otroka v zasebni OŠ, ki mu dela matematika težave in potrebuje
dopolnilni pouk, za ta pouk moral doplačevati. Da je to še vedno neskladno z ustavo, jasno izhaja iz sodbe
Ustavnega sodišča (9. opomba pod črto). Novela uvaja tudi problematičen institut »mreže izvajalcev
izobraževalnih programov, ki so pridobili javno veljavnost in se financirajo iz javnih sredstev«, ki jo bo
ministrstvo revidiralo vsakih 5 let. Zaradi nejasnih vsebinskih okvirov je pri uvrščanju v to mrežo ministrstvu
dana možnost, da vanjo samovoljno vključuje in izključuje zasebne in javne šole, in tako omogoča postopno
izrinjanje zasebnih šol iz šolskega sistema. Novela določa tudi, da se javno financirajo samo tiste zasebne
osnovne šole, ki bogatijo javno ponudbo in tako staršem omogočajo izbiro, obenem pa ne definira kriterijev, po
katerih bo pristojni strokovni svet o tem presojal. Te pravne nejasnosti v noveli odpirajo možnost različnih
interpretacij in zasebnemu osnovnemu šolstvu odvzemajo potrebno stabilnost in pedagoški mir, zato MIZŠ
pozivamo, da predlagano novelo ustrezno popravi.
Čeprav država že več kot eno leto zamuja z odpravo neustavne ureditve, vseeno upamo in pričakujemo, da bo
skladno z zagotovili slovenska politika, tako vladajoča kot nevladajoča, zbrala dovolj volje, vizije in
sodelovalnosti in v kratkem odpravila neustavno stanje tako, da bo omogočen optimalen razvoj celotnega
slovenskega šolstva v zadovoljstvo vseh njegovih uporabnikov na način, ki bo koristil uporabnikom celotnega
šolskega prostora in s tem Sloveniji kot celoti.