tukaj - Ljudmila Novak

MAGNETOGRAM SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, 2. 3. 2015
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo.
Gospa ministrica! Zanima me: Zakaj se je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
odpovedalo pripravi zakona, ki bi urejal pravice istospolnih oseb skladno z odločbo Ustavnega sodišča z dne 2.
julija 2009? Vaš osnutek predloga zakona o partnerski skupnosti je že bil v javni razpravi. Od 15. oktobra do 15.
novembra 2014 so lahko posamezniki, politične stranke, združenja, civilne družbe, vlagali pripombe na osnutek
tega zakona. In zanima me: Koliko pripomb je bilo vloženih, če morda veste? In ali se vam zdi korektno, da
boste s podporo Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki odpravlja obstoječi Zakon o partnerski
skupnosti, na mah povozili vsa ta mnenja, pripombe in veliko pripravljenost družbe, da se Zakon o partnerski
skupnosti uredi v skladu z odločbo Ustavnega sodišča? Vemo, da bomo jutri obravnavali Zakon o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih. S to potezo, sprejetjem tega zakona, bomo povozili tudi odločbo Ustavnega sodišča. Ali
je to sploh zakonito? Prosim za vaš odgovor.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa.
Odgovorila bo dr. Anja Kopač Mrak, ministrica.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo.
Spoštovana gospa Ljudmila Novak, hvala za vprašanje. Zdaj se morda ne bi omejili samo na Zakon o partnerski
skupnosti, ki je, kot ste pravilno izpostavili, bil od lanskega novembra v javni razpravi, ki se je potem zaključila.
Nismo dobili toliko strokovnih pripomb, predvsem so bile glede roka, ki naj bi bil za uskladitev, ker bi s tem
Zakonom o partnerski skupnosti prenehal veljati Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Smo pa
zadnji dan pred zaključkom ali v zadnjih dnevih pred zaključkom te javne obravnave predloga dobili številno
elektronsko pošto na naše naslove, ki so zelo podobne vsebine, kot sem jih danes začela dobivati. Tako me,
tako kot sem takrat komentirala, žalosti, da kljub temu, da smo z Družinskim zakonikom na nek način odprli to
debato v našem prostoru, da sem potem kljub zavrnitvi Družinskega zakonika na referendumu vseeno imela
občutek, da ni več večjega nasprotovanja, kar se tiče izenačitve pravic istospolnih partnerjev, kar se tiče
zakonske zveze. In me je v zadnjih dnevih priprave tistega Zakona o partnerski skupnosti zmotilo prav to, da
sem ugotovila, da temu ni tako. Da torej vedno, ko imamo na mizi neko celovito rešitev, na primer, Družinski
zakonik, moti to, da so posvojitve. Ko naredimo zakon, kjer upamo, da bomo tudi širši družbeni konsenz
dosegli, še vedno dobimo pripombe. Temeljni cilj Zakona o partnerski skupnosti pa je bil spoštovati odločbo
Ustavnega sodišča, izenačiti pravice istospolnih partnerjev. In dejansko je bila identična ureditev Zakona o
partnerski skupnosti, tako kot je v Zakonu o zakonski zvezi, namreč, tako določbe, ki se tičejo sklenitve in
razveljavitve, so identične. Tako mi kot ministrstvo, ki smo bili tudi pripravljavci Družinskega zakonika, nismo
videli razlogov, strokovno gledano, da nasprotujemo predlogu Združene levice, ko so vložili spremembo 2.
člena, ker namreč dejansko gre samo za to, da Zakon o partnerski skupnosti izenači pravice, ki se tičejo
zakoncev, samo drugačno je bilo poimenovanje. Tako bo jutri dan, ko si bo treba naliti čistega vina, ponovno.
Glede nezakonitosti, odločb Ustavnega sodišča, počakajmo, da bodo instance, če bo treba, odločile o tem. Se
mi zdi pa v zadnjih dneh govor o tem, da smo s tem pohodili voljo ljudi, Družinski zakonik, če se spomnimo
razprav o tem dokumentu, ki je imel več kot 400 členov, se je na koncu problematiziralo marsikaj, ne samo
ureditev istospolnih, se je ureditev pristojnosti centrov za socialno delo in drugih, torej težko sodimo, kaj točno
so ljudje na referendumu zavrnili, ker je bila to ena izmed ključnih strategij, nasprotnikov takrat, družinskega
zakonika, da se polje nasprotovanja širi. Tako, da jaz osebno kot ministrica pristojna za to vprašanje poskušam,
ne glede na to, da sem v različnih časovnih obdobjih tako ali drugače vpeta v delo ministrstva, da sledim svojim
vrednotam in tistemu, kar sem zavezana, spoštovanju Ustave in človekove pravice so eden izmed temeljnih
postulatov in razlikovanje ljudi, zaradi tega, ker so, imajo drugačno spolno usmerjenost in da zaradi tega ne
morejo skleniti zakonske zveze, se meni osebno nikoli ni zdelo prav in upam, da bomo kot družba zmogli to in
da bomo končno sprejeli to, da bomo dejansko videli, ker jaz verjamem, da nič od tega, kar se zdaj ali se je leta
2009 od leta 2009, ko se je začel pripravljati družinski zakonik, do 2012, ko se je zgodil referendum, ker se je
govorilo, nič od tega se ne bo zgodilo, tako da dajmo ljudem pravice, nič groznega ne bo jutri, ko bo sprejet,
upajmo, da ta zakon v tem Državnem zboru.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Gospa Ljudmila Novak, zahteva za dopolnitev. Izvolite.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Zagotovo se je pri družinskem zakoniku marsikaj problematiziralo, vi pa prav dobro
veste, da največji kamen spotike je bila prav posvojitev otrok s strani istospolnih partnerjev in mislim, da tudi to
sedaj ostaja glavni problem. Če kdo, potem smo v Novi Sloveniji takoj za medsebojno spoštovanje, za
spoštovanje človekovih pravic. Vendar posvojitev otrok ni človekova pravica, to so tudi že druga sodišča o tem
odločala. In tudi Ustavno sodišče ne govori o tem, da je treba v tej točki vse zveze izenačiti. Tako, da prav
spregledali ste referendumsko odločitev v zvezi z družinskim zakonikom, kjer se je ta posvojitev otrok s strani
istospolnih partnerjev najbolj problematizirala. In me zanima vaše osebno mnenje. Ali res menite, da je vseeno,
v kakšni skupnosti živijo mladoletni otroci? Jaz želim spoštovati pravice vseh ljudi, ne glede na spol, raso, versko
pripadnost ali spolno pripadnost, vendar kot zakonodajalka sem pa odgovorna za življenje mladoletnih oseb. In
tudi raziskave me prepričajo, da je za otroke še kako pomembno, v kakšni skupnosti živijo in tukaj pa jaz ne
morem spregledati prav pravice mladoletnih otrok, da živijo v urejeni družini. In zato s takšno levo roko povoziti
kar več stoletno tradicijo in vrednote slovenskega naroda se mi pa zdi zelo neresno. Vi ste to podprli, predlagal
je to nekdo drug, vendar me to žalosti, ker ste vendarle odgovorni za to področje. Še posebej pa me žalosti to,
da ste podprli tudi skrajšano razpravo, skrajšani postopek, torej razprave sploh ne bo, razen ob morebitnih
vloženih amandmajih. To se mi pa zdi kratenje demokratičnih pravic.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Odgovorila bo gospa ministrica, dr. Anja Kopač Mrak. Izvolite.
DR. ANJA KOPAČ MRAK: Hvala. Ena stvar me vedno znova na nek način preseneti. Namreč v družinskem
zakoniku, ki je padel na referendumu ni bilo posvojitev notri. Zakaj ne? Ker je bil kompromis, ki smo ga takrat
naredili to, da lahko posvojiš samo svojega biološkega otroka partnerja, kar je že zdaj v zakonodaji in imamo 12
takih odločb. Torej je družinski zakon padel, zaradi stvari, ki je ni. In o tem govorim, da nikoli ni dovolj dobro. Je
bil prvotna verzija družinskega zakonika, je bila identična, bila je izenačitev zakonske zveze. Zaradi dogovora,
zaradi poslušanja javnosti, zaradi razprav v Državnem zboru je bila na koncu sprejeta kompromisna verzija, ki je
govorila o partnerski skupnosti in ni bilo dovoljene posvojitve, razen v primeru biološkega otroka, torej da otrok
nima svojega drugega roditelja oziroma starša, kot je bilo v družinskem zakoniku, in kar je bilo že z odločbo
Vrhovnega sodišča odločeno, na podlagi česar je ministrstvo potrdilo takrat v tistem obdobju prvo posvojitev v
istospolno partnersko skupnost s strani drugega starša. In samo to je bilo v družinskem zakoniku. Ampak ljudje
se ne ukvarjajo z detajli in potem verjamejo nam politikom, in so šli na referendum in zavrnili ta družinski
zakonik. Na konec s strategijo širšega zastraševanja. Na koncu sem odgovarjala, da bomo centri za socialno delo
jemali otroke, ker če ne bodo ljudje cepili jih. To so samo zastraševanja in nič drugega. In sedaj smo potem, ker
nismo, bodimo odkriti, dosegli znotraj koalicije dogovora, jaz verjamem, da je družinski zakonik tisti, kar je prav.
In tukaj ste rekla, da smo dolžni da odgovarjamo za življenje mladoletnih oseb, da živijo v urejeni družbi. Ja,
moramo se truditi. Samo tako kot sem takrat, še danes enako verjamem, ni samo forma pomembna.
Pomembna je kakovost odnosov. Ne more biti samo forma odnos. Tradicionalna taka ali drugačna družina.
Vedno je pomembna kakovost odnosov. In mi prevečkrat kot družba nam je pomembno samo to, da je forma
taka in taka in potem bo vse v redu. S tem ne želim tiste razprave, ja, to rečete, da je pa samo v tradicionalni
družini kaj narobe. Ne, v vsaki je kaj narobe, zato je forma kot taka nepomembna. Pomembna je kakovost. In mi
zakonodajalci, izvršilna in zakonodajna veja oblasti, moramo pa ustvarjati pogoje, da bodo lahko te različne
družine živele na način, da bodo imele potencial, da lahko dobro skrbijo za svoje otroke. Ne more pa
zakonodajalec predpisati kakšna naj bo družina in da naj bodo vsi v tej družini srečni / opozorilni znak za konec
razprave/ Kar se tiče skrajšanega postopka je bila pa taka odločitev v Državnem zboru.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Izvolite, gospa Ljudmila Novak.
LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Strinjam se z vami, da samo forma ni pomembna. Pomembno pa je, da otrok živi in
ima lik očeta in matere. To je pomembno za življenje v družini. In bojim se, da bo ta stvar še zaradi določenih
aktivistov šla naprej v smer, da ne bomo več očetje in matere, ampak starš 1 in starš 2 in podobne stvari. In to
je tisto česar se državljani v prihodnosti bojimo. In tako bomo na koncu vsi potencialni obtoženci in obsojenci,
ki bomo imeli o tem vprašanju drugačno mnenje. Torej, skrajšani postopek ste podprli tako rekoč. Niste mu
nasprotovali. Niste mi tudi povedali ali mislite, da je vseeno ali mladoletni otroci živijo oziroma vi celo trdite, da
je vseeno, in pa omeji, omejena je naša razprava, zato kljub temu, da vem, da ne bom uspela, predlagam da se
o tem opravi razprava v Državnem zboru.