1. No category

Svet
Evropske unije
Bruselj, 8. marec 2017
(OR. en)
7107/17
Medinstitucionalna zadeva:
2017/0046 (NLE)
AELE 31
EEE 10
N 12
ISL 7
FL 9
MI 202
ENER 105
PREDLOG
Pošiljatelj:
Datum prejema:
Prejemnik:
za generalnega sekretarja Evropske komisije:
direktor Jordi AYET PUIGARNAU
3. marec 2017
generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Št. dok. Kom.:
COM(2017) 110 final
Zadeva:
Predlog SKLEPA SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame
v Skupnem odboru EGP glede spremembe Priloge IV (Energetika) k
Sporazumu EGP (Tretji energetski sveženj)
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2017) 110 final.
Priloga: COM(2017) 110 final
7107/17
men
DG C 2A
SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 3.3.2017
COM(2017) 110 final
2017/0046 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame
v Skupnem odboru EGP glede spremembe
Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
(Tretji energetski sveženj)
SL
SL
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
•
Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen osnutka sklepa Skupnega odbora EGP (priloženega predlogu sklepa Sveta) je
spremeniti Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP, da se v Sporazum o Evropskem
gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) vključi tako imenovani
„tretji energetski sveženj“. Relevantni pravni akti so:
1.
Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev,
2.
Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003,
3.
Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe
(ES) št. 1775/2005,
4.
Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi
podatkov na trgih z električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES)
št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta,
5.
Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive
2003/54/ES,
6.
Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o
skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive
2003/55/ES,
7.
Sklep Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi poglavja 3
Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za
dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina,
8.
Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi
(ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih
omrežij zemeljskega plina.
•
Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Priloženi osnutek sklepa Skupnega odbora EGP razširja obstoječe politike EU na države Efte,
ki so del EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn).
SL
2
SL
•
Skladnost z drugimi politikami Unije
Razširitev pravnega reda EU na države Efte, ki so del EGP, z vključitvijo v Sporazum EGP
poteka v skladu s cilji in načeli tega sporazuma, katerega cilj je vzpostaviti dinamičen in
homogen Evropski gospodarski prostor, ki bo temeljil na skupnih pravilih in enakih pogojih
konkurence.
Ta prizadevanja zajemajo vse politike na področju prostega pretoka blaga, oseb, storitev in
kapitala ter spremljajoče in horizontalne politike, določene v Sporazumu EGP.
2.
PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•
Pravna podlaga
Zakonodaja, ki jo je treba vključiti v Sporazum EGP, temelji na členu 53(1) ter členih 62 in
114 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
V členu 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 1 o pravilih za izvajanje Sporazuma EGP je
določeno, da Svet na predlog Komisije določi stališče Unije glede takih sklepov.
Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje predloži osnutek sklepa
Skupnega odbora EGP kot stališče Unije Svetu v sprejetje. Komisija upa, da bo lahko stališče
v najkrajšem možnem času predstavila v Skupnem odboru EGP.
•
Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz naslednjega razloga.
Države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja tega predloga, tj. zagotoviti homogenost
notranjega trga, zato se zaradi učinkov lažje doseže na ravni Unije.
Vključitev pravnega reda EU v Sporazum EGP poteka v skladu z Uredbo Sveta (ES)
št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem
gospodarskem prostoru, ki potrjuje izbrani pristop.
•
Sorazmernost
V skladu z načelom sorazmernosti predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje
njegovega cilja, ki je zagotoviti homogenost notranjega trga.
•
Izbira instrumenta
V skladu s členom 98 Sporazuma EGP je izbrani instrument sklep Skupnega odbora EGP.
Skupni odbor EGP zagotovi učinkovito izvajanje in delovanje Sporazuma EGP. V ta namen
sprejema odločitve v primerih, določenih v Sporazumu EGP.
1
SL
UL L 305, 30.11.1994, str. 6–8.
3
SL
3.
REZULTATI
NAKNADNIH
OCEN,
POSVETOVANJ
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•
Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj ter ocena učinka
Z
V okviru priprave tretjega energetskega svežnja je Komisija izvedla oceno učinka, da bi
ocenila možnosti politike, povezane z dokončnim oblikovanjem notranjih trgov z zemeljskim
plinom in električno energijo. Ocena učinka je zajemala posvetovanja z zainteresiranimi
stranmi. Skupno so organizacije iz 19 držav izpolnile 339 vprašalnikov. Poleg tega so
organizacije, ki niso povezane s posamezno državo, predložile 73 vprašalnikov.
Cilj priloženega sklepa Skupnega odbora EGP je zgolj razširitev sedanjega sistema na države
Efte, ki so del EGP.
4.
PRORAČUNSKE POSLEDICE
Države Efte, ki so del EGP, finančno prispevajo k delovanju Agencije za sodelovanje
energetskih regulatorjev (ACER) 2. Njihov finančni prispevek je skladen s členom 82(1)(a)
Sporazuma EGP, ki določa, da države Efte, ki so del EGP, finančno prispevajo k dejavnostim
EU, v katerih sodelujejo, na podlagi sorazmernostnega faktorja. Prispevki držav Efte, ki so
del EGP, se bodo dodali na posamezne postavke v proračunu EU, ki ustrezajo zadevnim
dejavnostim. Poudariti je treba, da dodatni prihodki v tem okviru ne pomenijo dodatnega
osebja za Agencijo.
5.
DRUGI ELEMENTI
Vse bistvene določbe tretjega energetskega svežnja z vzajemnimi pravicami in obveznostmi
bodo vključene v Sporazum EGP. Države Efte so zaprosile za naslednje prilagoditve.
Udeležba v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER)
Nacionalni regulativni organi držav Efte v celoti sodelujejo pri delu Agencije ter so udeleženi
v vseh pripravljalnih organih, tudi delovnih skupinah, odborih in projektnih skupinah
Agencije, v upravi in odboru regulatorjev brez glasovalne pravice.
Ker nacionalnim regulativnim organom držav Efte ne bo podeljena pravica glasovanja v
odboru regulatorjev Agencije, države Efte na Agencijo ne prenesejo pristojnosti za
sprejemanje sklepov. Ker za države Efte ne more veljati sklep Agencije, je treba vzpostaviti
alternativen mehanizem. Na Nadzorni organ Efte bi bilo treba prenesti pooblastilo za
sprejemanje sklepov, naslovljenih na nacionalne regulativne organe držav Efte, v primerih, ki
vključujejo eno ali več držav Efte.
Sklepi Nadzornega organa Efte temeljijo na osnutkih, ki jih pripravi Agencija. Nadzorni
organ Efte in Agencija zagotovita, da so sklepi v zvezi s podobnimi zadevami skladni, in sicer
s skupnim sodelovanjem in izmenjavo stališč. Zato bo imela Agencija pravico, da v celoti
sodeluje pri delu Nadzornega organa Efte, in obratno.
2
SL
V nadaljnjem besedilu: Agencija.
4
SL
Splošno načelo mehanizma je, da Nadzorni organ Efte izdaja zavezujoče sklepe za nacionalne
regulativne organe držav Efte v primerih, ko je Agencija pooblaščena za izdajanje
zavezujočih sklepov v EU. Z navedenim mehanizmom bo zagotovljena uravnotežena rešitev.
Kar zadeva države Efte, Agencija pomaga pri opravljanju nalog Nadzornega organa Efte ali
Stalnega odbora, če in kadar je to primerno.
Agencija o pripravi osnutka za Nadzorni organ Efte v skladu s to uredbo obvesti Nadzorni
organ Efte. Slednji določi rok, v katerem lahko nacionalni regulativni organi držav Efte
izrazijo svoja stališča glede zadeve, pri čemer v celoti upošteva nujnost, kompleksnost in
potencialne posledice zadeve.
Nacionalni regulativni organi držav Efte lahko od Nadzornega organa Efte zahtevajo, da
znova presodi o svoji odločitvi. Nadzorni organ Efte to zahtevo posreduje Agenciji. V tem
primeru Agencija presodi o pripravi novega osnutka za Nadzorni organ Efte in brez
nepotrebnega odlašanja odgovori.
Če Agencija spremeni, odloži ali umakne kateri koli sklep, ki je vzporeden sklepu, ki ga
sprejme Nadzorni organ Efte, Agencija nemudoma pripravi ustrezen osnutek za Nadzorni
organ Efte.
V primeru nesoglasja med Agencijo in Nadzornim organom Efte v zvezi z uporabo teh določb
direktor Agencije in kolegij Nadzornega organa Efte ob upoštevanju nujnosti zadeve
nemudoma skličeta sestanek za dosego soglasja. Če soglasje ni doseženo, lahko direktor
Agencije ali kolegij Nadzornega organa Efte zaprosita pogodbenice, naj zadevo predložijo
Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111 tega sporazuma, ki se
uporablja smiselno. V skladu s členom 2 Sklepa Skupnega odbora EGP št. 1/94 z dne
8. februarja 1994 o sprejetju poslovnika Skupnega odbora EGP (UL L 85, 30.3.1994, str. 60)
lahko posamezna pogodbenica v nujnih primerih zahteva takojšnjo organizacijo sestankov. Ne
glede na ta odstavek se lahko v skladu s členom 5 oziroma 111 Sporazuma EGP pogodbenica
kadar koli obrne na Skupni odbor EGP na lastno pobudo.
Primeri utemeljitev in predlagane rešitve v posameznih pravnih aktih:
Direktiva 2009/72/ES
Člen 44(2) – „majhni izdvojeni sistemi“ in odstopanja
Utemeljitev:
Islandija: Islandija se trenutno šteje za majhen izdvojeni sistem v smislu člena 2(26)
predhodne direktive o električni energiji (Direktiva 2003/54/ES). Zato se za Islandijo
uporablja odstopanje iz člena 15 navedene direktive.
Islandija je še vedno izdvojeni sistem v smislu nove direktive o električni energiji
(Direktiva 2009/72/ES), saj nima nobenih čezmejnih povezav. Poraba električne
energije na Islandiji je trenutno večja od porabe v majhnih izdvojenih sistemih v
smislu člena 2(26) Direktive 2009/72/ES. Sedanja letna poraba je približno 17 TWh,
medtem ko je prag za majhne izdvojene sisteme 3 TWh v letu 1996. Vendar pa je del
sistema, ki oskrbuje gospodinjstva in manjše industrijske odjemalce, sorazmerno
majhen, saj ima Islandija približno 320 000 prebivalcev v skupno 124 000
gospodinjstvih, ki skupaj z manjšimi industrijskimi odjemalci porabijo približno 20 %
skupne proizvodnje električne energije. Zato sistem sestavljajo majhni operaterji
SL
5
SL
distribucijskih sistemov s sorazmerno majhnim številom zaposlenih ter ustrezno
maloobsežnim delovanjem omrežja, kar predstavlja enakovredne razmere kot v
Direktivi 2003/54/ES. Zato še vedno drži, da bi morala v primeru znatnih težav za
upravljanje takšnih sistemov – po začetku veljavnosti Direktive – obstajati možnost za
uporabo odstopanja od zadevnih določb, kot to za Islandijo dovoljuje Direktiva
2003/54/ES. Zato bi se morala tudi Islandiji priznati možnost odstopanja iz členov 26,
32 in 33, ki se priznava Malti.
Operater prenosnega sistema na Islandiji je trenutno pravno in funkcionalno ločen v
skladu z Direktivo 2003/54/ES. V trenutnih okoliščinah bi bilo lastniško ločevanje
operaterja prenosnega sistema na Islandiji problematično. Zato bi se moralo tudi
Islandiji priznati odstopanje iz člena 9 Direktive 2009/72/ES, ki se priznava Cipru,
Luksemburgu in/ali Malti.
Lihtenštajn: Za Lihtenštajn trenutno velja odstopanje od določb glede ločevanja iz
člena 10 Direktive 2003/54/ES. To temelji na značilnostih Lihtenštajna kot zelo
majhne, vendar močno industrializirane države s približno 36 000 prebivalci, 14 000
gospodinjstvi ter 33 000 delovnimi mesti, pa tudi zaradi posebnega položaja trga
električne energije v Lihtenštajnu.
V Lihtenštajnu deluje eno samo elektroenergetsko podjetje, LKW, ki ima dostop do le
ene 110kV-povezave z Avstrijo in treh 110kV-povezav s Švico. LKW oskrbuje
približno 18 300 končnih odjemalcev in deluje kot značilen operater distribucijskega
sistema v smislu Direktive 2009/72/ES.
V trenutnih okoliščinah bi bilo ločevanje operaterja prenosnega sistema v Lihtenštajnu
nesorazmerno, zlasti ob upoštevanju člena 26(4) Direktive 2009/72/ES. V skladu s to
določbo ločevanja operaterjev distribucijskih sistemov ni treba izvesti, če je
priključenih manj kot 100 000 odjemalcev ali oskrbujejo majhna izdvojena omrežja.
Zato se člen 9 Direktive 2009/72/ES ne uporablja za Lihtenštajn.
Predlagana prilagoditev besedila:
Člen 44(2): „Člen 44(2) se nadomesti z naslednjim: ‚Člen 9 se ne uporablja za Ciper,
Luksemburg, Malto, Lihtenštajn in/ali Islandijo. Poleg tega se za Malto ne uporabljajo
členi 26, 32 in 33.
Če lahko Islandija po začetku veljavnosti tega sklepa dokaže, da ima hujše težave pri
obratovanju svojih sistemov, lahko zaprosi za odstopanja od členov 26, 32 in 33, ki ji
jih lahko odobri Nadzorni organ Efte. Nadzorni organ Efte ob spoštovanju zaupnosti
obvesti države Efte in Komisijo o takšnih vlogah, preden sprejme odločitev. Ta
odločitev se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.‘“
Člen 7(2)(j) – cilji EU za energijo iz obnovljivih virov
Utemeljitev:
20-odstotni cilj iz tega pododstavka je cilj EU, opredeljen v Direktivi 2009/28/ES o
spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Ker je 20-odstotni cilj skupni cilj
za države članice EU, se člen 7(2)(j) ne bi smel uporabljati za države Efte.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Člen 7(2) se ne uporablja za države Efte.“
Člen 46 – sodelovanje v odboru za električno energijo
Utemeljitev:
SL
6
SL
Trenutno je v Sporazum EGP vključena dogovorjena prilagoditev besedila predhodne
uredbe o čezmejnih izmenjavah električne energije (Uredba (ES) št. 1228/2003), ki
določa, da se države Efte povabijo k sodelovanju v celoti pri delu odbora za električno
energijo, vendar nimajo glasovalne pravice. Ker bo imel odbor, ustanovljen v okviru
tretjega svežnja, enakovredno vlogo vlogi prejšnjega odbora za električno energijo, bi
se morala sedanja prilagoditev uporabljati tudi v zvezi z novo uredbo.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s
členom 46, vendar nimajo glasovalne pravice.“
Direktiva 2009/73/ES
Odstopanje za Islandijo
Utemeljitev:
Na Islandiji ni virov zemeljskega plina, zato ni infrastrukture za njegovo distribucijo.
Komisija zato meni, da pomanjkanje zemeljskega plina na Islandiji v kombinaciji z
njeno geografsko oddaljenostjo, zaradi katere bi bila izgradnja morebitnega plinovoda
predraga, pomenita „geografski razlog“, kakor je opredeljen v relevantni sodni praksi
Sodišča (zadeva C-214/98). Islandija se zato lahko izvzame iz obveznosti prenosa
Direktive 2009/73/ES v svoj pravni red.
Opozoriti je tudi treba, da nevključitev Direktive 2009/73/ES v Sporazum EGP v
nobenem primeru ne bi imela učinka na Islandijo, saj v državi ni niti trga zemeljskega
plina niti podjetja plinskega gospodarstva. Potreba po investicijah v infrastrukturo za
delovanje v okolju konkurenčnega trga ne bi bila ekonomsko upravičena. Islandija kot
alternativno in cenovno zelo ugodno rešitev izkorišča svoj geotermalni potencial, zato
ne obstajajo niti gospodarski obeti za morebitni prihodnji trg zemeljskega plina.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Direktiva se ne uporablja za Islandijo.“
Člen 11 – Certificiranje v zvezi s tretjimi državami
Utemeljitev:
Odnosi držav Efte s tretjimi državami niso pomembni za EGP. To je določeno v
uvodni izjavi 16 Sporazuma EGP, ki navaja, da „ta sporazum ne omejuje avtonomije
odločanja pogodbenic, za katere se uporabljajo določbe tega sporazuma in za katere
veljajo omejitve iz mednarodnega javnega prava, niti njihove pristojnosti za sklepanje
pogodb“. Prav tako držav Efte ne more zavezovati mednarodni sporazum, ki ga sklene
EU.
V skladu s členom 11(3)(b) države članice EU zavrnejo certificiranje operaterjev iz
tretjih držav, če ni bilo dokazano, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila
zanesljivosti oskrbe države članice in Skupnosti z energijo. Elementi, ki jih je treba
upoštevati, so povezani s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega
prava EU in držav članic EU, ter drugimi posebnimi okoliščinami, povezanimi z
zadevno tretjo državo. Ker Sporazum EGP ne ureja odnosov s tretjimi državami,
mednarodni sporazumi EU, držav članic EU ali držav Efte oziroma drugi odnosi teh
držav s tretjimi državami niso pomembni za EGP. Prilagoditev besedila, v skladu s
katero določbe o zanesljivosti oskrbe z energijo ni treba upoštevati v okviru EGP, zato
ni potrebna.
SL
7
SL
Vendar se lahko zahteva glede ločevanja šteje za osnovno zahtevo notranjega
energijskega trga. Za zagotovitev dobrega delovanja Sporazuma EGP bi bilo treba to
zahtevo uporabljati tudi za operaterje iz tretjih držav, ki zaprosijo za certificiranje s
strani države Efte. Pomembno pa je, da se zahteva ne bo uporabljala za operaterje iz
geografsko omejenih območij v tretjih državah, ki so bila določena v prilagoditvi
člena 49(4) in (5) Direktive 2009/73/ES pred iztekom določenih rokov 3.
Države članice v okviru postopkov iz člena 11 zaprosijo za mnenje Komisije o tem, ali
so izpolnjene zahteve o ločevanju in ali je z odobritvijo certificiranja ogrožena
zanesljivost oskrbe Skupnosti z energijo. V skladu z odstavkom 4(d) Protokola 1 k
Sporazumu EGP se naloge Komisije v okviru postopkov za preverjanje ali odobritev,
informiranje, obveščanje ali posvetovanje ter podobnih zadev za države Efte izvajajo v
skladu s postopki, ki so jih določile. Na področju energije ima Nadzorni organ Efte
nalogo, da izvaja postopke, ki jih določa pravo EU.
Ker je predvidena prilagoditev besedila, ki izključuje določbo o zanesljivosti oskrbe z
energijo iz člena 11(3)(b) iz proučitve v okviru Sporazuma EGP, Nadzorni organ Efte
tega merila ne more upoštevati pri izdaji svojega stališča državam Efte. Zato se
predlaga prilagoditev besedila v tem obsegu.
Predlagana prilagoditev besedila:
Člena 11(3)(b) in 11(5)(b) ter člen 11(7) se ne uporabljajo za države Efte.
Člen 49(2), (4), (5) in (6) – Nastajajoči in izdvojeni trgi
Utemeljitev:
Norveška: Prva točka predlagane prilagoditve pojasnjuje, da bo Nadzorni organ Efte
izvajal naloge Komisije, ki zadevajo države Efte.
Druga točka predlagane prilagoditve vsebuje posebno prilagoditev obstoječe
infrastrukture na Norveškem. Ta prilagoditev je odraz dejstva, da je bila Norveška v
skladu z Direktivo 2003/55 do aprila 2014 uvrščena med „nastajajoče trge“. Čeprav
Norveška nima več tega statusa, pa je norveški domači trg za zemeljski plin majhen in
še vedno v fazi nastajanja. Razvoj infrastrukture za zemeljski plin se odvija le na nekaj
geografsko omejenih območjih, ki pa niso povezana med seboj.
Za dve geografsko omejeni območji se zahteva izvzetje v skladu s členom 49(4) in (5).
Na teh dveh območjih so bile investicije v infrastrukturo izvedene, ko je imela
Norveška status nastajajočega trga, zato uporaba odstopanj ni bila mogoča. Poleg tega
se na teh dveh območjih še vedno proučujejo možnosti investicij in tržne rasti. Polno
izvajanje Direktive bi zato povzročilo znatne probleme, saj bi ošibilo spodbude za
nadaljnje investicije v novo plinsko infrastrukturo. S prilagoditvami bodo zagotovljeni
predvidljivi in stabilni okvirni pogoji za nove investicije v plinsko infrastrukturo.
Starost infrastrukture na teh območjih je v rokih za odstopanje iz člena 49(5).
Za obe geografsko omejeni območji se izjeme od določb v zvezi z distribucijo štejejo
za potrebne. Odstopanje od člena 32 se predlaga, ker bi poln dostop tretjih strani oviral
spodbude za investicije v nadaljnji razvoj infrastrukture. Ker gre za nastajajoči trg,
omejeno velikost in starost zadevne infrastrukture ter nesorazmerno breme, ki bi ga
prinesla naložitev pravil, povezanih z operaterji distribucijskega sistema, se predlaga
izjema od obveznosti za imenovanje operaterja distribucijskega omrežja v skladu s
3
SL
Za nadaljnja pojasnila glede člena 49 glej stran 16 tega obrazložitvenega memoranduma.
8
SL
členom 24, pri čemer se upošteva tudi, da bi zadevni operater distribucijskega sistema
v skladu s predlogom deloval v sistemu brez dostopa tretjih strani. Zaradi odstopanja
od člena 24 se obveznosti iz členov 25, 26 in 27 ne bodo uporabljale. Zaradi
odstopanja od člena 32 se predlaga odstopanje od člena 31.
Geografski območji, za kateri so potrebna odstopanja, sta navedeni v prilagoditvi
besedila. Začasna odstopanja za navedeni območji zajemajo tako obstoječe kot
prihodnje projekte na teh območjih do 20 let od trenutka prve dobave plina prek
infrastrukture na območju. Potrebo po odstopanju bo vsakih pet let proučil norveški
nacionalni regulativni organ in Norveška bo obvestila Skupni odbor EGP in Nadzorni
organ EGP o izidu pregleda. Nadzorni organ Efte lahko v dveh mesecih sprejme
odločitev, s katero od norveškega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali
prekliče svojo odločitev. Norveški regulativni organ v enem mesecu izpolni odločitev
Nadzornega organa Efte ter skladno s tem obvesti Skupni odbor EGP in Nadzorni
organ Efte.
Opis obeh geografsko omejenih območij na Norveškem:
Hordaland: Na območju Hordaland je zemeljski plin na razpolago za domačo uporabo
pri pridobivalnem obratu za pripravo Kollsnes. Ko je imela Norveška status
nastajajočega trga v skladu z Direktivo 2003/55, je infrastrukturo, povezano s to
dostopno točko, razvijalo podjetje plinskega gospodarstva Gasnor, ki je tudi njen
trenutni operater. Nanjo je priključenih nekaj industrijskih odjemalcev, ki zemeljski
plin uporabljajo za lastno obratovanje.
Jæren in Ryfylke: Na območjih Jæren in Ryfylke je podjetje plinskega gospodarstva
Lyse Neo razvilo distribucijsko omrežje, ki ga sestavlja 620 km dolg plinovod, na
katerega je priključenih približno 1 700 odjemalcev. Zemeljski plin v omrežje
dobavlja pridobivalni obrat za pripravo Kårstø, ki oskrbuje predvsem industrijske
odjemalce in nekatere uporabnike v storitvenem sektorju. Distribucijsko omrežje je
bilo razvito, ko je bila Norveška v fazi nastajajočega trga v skladu z Direktivo
2003/55. Lyse Neo je operater omrežja.
Lihtenštajn: Za Lihtenštajn trenutno velja odstopanje od določb glede ločevanja iz
člena 9 Direktive 2003/55/ES. To temelji na značilnostih Lihtenštajna kot zelo
majhne, vendar močno industrializirane države s približno 36 000 prebivalci, 14 000
gospodinjstvi ter 33 000 delovnimi mesti, pa tudi zaradi posebnega položaja trga
zemeljskega plina v Lihtenštajnu.
V Lihtenštajnu deluje eno samo podjetje plinskega gospodarstva, LGV, ki ima dostop
le do 26 km dolgega glavnega visokotlačnega plinovoda (zasnovanega za tlak 70
barov). LGV iz tega plinovoda z uporabo lokalnih plinovodnih omrežij oskrbuje
približno 4 045 končnih odjemalcev. Dejavnosti LGV so omejene na trženje
zemeljskega plina in izgradnjo omrežja glavnih plinovodov, saj Lihtenštajn nima
lastnih virov zemeljskega plina.
V trenutnih okoliščinah bi bilo ločevanje operaterja prenosnega sistema v Lihtenštajnu
nesorazmerno, zlasti ob upoštevanju člena 26(4) Direktive 2009/73/ES. V skladu s to
določbo ločevanja operaterjev distribucijskih sistemov ni treba izvesti, če je
priključenih manj kot 100 000 odjemalcev. Zato se člen 9 Direktive 2009/73/ES ne
uporablja za Lihtenštajn.
Predlagana prilagoditev besedila:
„V členu 49(4) in (5) se beseda ‚Komisijo‘ oziroma ‚Komisija‘ za države Efte glasi
‚Nadzorni organ Efte‘.“
SL
9
SL
Člen 49(5): „V členu 49(5) se doda:
‚Naslednji geografsko omejeni območji na Norveškem sta izvzeti iz členov 24, 31 in
32 za največ 20 let po začetku veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. [this
Decision] z dne [date]:
(i)
Jæren in Ryfylke,
(ii)
Hordaland.
O potrebi po nadaljevanju odstopanja bo vsakih pet let po začetku veljavnosti Sklepa
Skupnega odbora EGP št. [this Decision] z dne [date] odločal norveški regulativni
organ, pri čemer bo upošteval merila iz tega člena. Norveški regulativni organ bo
obvestil Skupni odbor EGP in Nadzorni organ Efte o svoji odločitvi in oceni, na kateri
ta temelji. Nadzorni organ Efte lahko v dveh mesecih od dne po prejemu odločitve
sprejme odločitev, s katero od norveškega regulativnega organa zahteva, da spremeni
ali prekliče svojo odločitev. To obdobje se lahko podaljša ob soglasju Nadzornega
organa Efte in norveškega regulativnega organa. Norveški regulativni organ v enem
mesecu izpolni odločitev Nadzornega organa Efte ter skladno s tem obvesti Skupni
odbor EGP in Nadzorni organ Efte.‘“
Člen 49(6): „Člen 49(6) se nadomesti z naslednjim: ‚Člen 9 se ne uporablja za Ciper,
Luksemburg, Malto in/ali Lihtenštajn.‘“
Člen 51 – sodelovanje v odboru za zemeljski plin
Utemeljitev:
Trenutno je v Sporazum EGP vključena dogovorjena prilagoditev besedila predhodne
uredbe o čezmejnih izmenjavah zemeljskega plina (Uredba (ES) št. 1775/2005), ki
določa, da se države Efte povabijo k sodelovanju v celoti pri delu odbora za zemeljski
plin, vendar nimajo glasovalne pravice. Ker bo imel odbor, ustanovljen v okviru
tretjega svežnja, enakovredno vlogo vlogi prejšnjega odbora za zemeljski plin, bi se
morala sedanja prilagoditev uporabljati tudi v zvezi z novo uredbo.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Predstavniki držav Efte v celoti sodelujejo pri delu odbora, ustanovljenega s
členom 51, vendar nimajo glasovalne pravice.“
Uredba (ES) št. 715/2009
Odstopanje za Islandijo
Utemeljitev:
Na Islandiji ni virov zemeljskega plina, zato ni infrastrukture za njegovo distribucijo.
Komisija zato meni, da pomanjkanje zemeljskega plina na Islandiji v kombinaciji z
njeno geografsko oddaljenostjo, zaradi katere bi bila izgradnja morebitnega
plinovoda predraga, pomenita „geografski razlog“, kakor je opredeljen v relevantni
sodni praksi Sodišča (zadeva C-214/98). Islandija se zato lahko izvzame iz
obveznosti prenosa Uredbe (ES) št. 715/2009 v svoj pravni red.
Predlagana prilagoditev besedila:
„Uredba se ne uporablja za Islandijo.“
SL
10
SL
2017/0046 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zavzame
v Skupnem odboru EGP glede spremembe
Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP
(Tretji energetski sveženj)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) ter členov 62 in 114
v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 4 o pravilih za
izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum
EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.
(2)
Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči
spremeniti Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP.
(3)
Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 5 je treba vključiti v
Sporazum EGP.
(4)
Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 6 je treba vključiti v
Sporazum EGP.
(5)
Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 7 je treba vključiti v
Sporazum EGP.
4
UL L 305, 30.11.1994, str. 6–8.
Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije
za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).
Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do
omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L
211, 14.8.2009, str. 15).
Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do
prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009,
str. 36, kakor je bila popravljena z UL L 229, 1.9.2009, str. 29 in UL L 309. 24.11.2009, str. 87).
5
6
7
SL
11
SL
(6)
Uredbo Komisije (EU) št. 543/2013 8 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(7)
Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 je treba vključiti v Sporazum
EGP.
(8)
Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 je treba vključiti v Sporazum
EGP.
(9)
Sklep Komisije 2010/685/EU 11 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(10)
Sklep Komisije 2012/490/EU 12 je treba vključiti v Sporazum EGP.
(11)
Uredba (ES) št. 714/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1228/2003 Evropskega
parlamenta in Sveta 13, ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru
Sporazuma EGP razveljaviti.
(12)
Uredba (ES) št. 715/2009 razveljavlja Uredbo (ES) št. 1775/2005 Evropskega
parlamenta in Sveta 14, ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru
Sporazuma EGP razveljaviti.
(13)
Direktiva 2009/72/ES razveljavlja Direktivo 2003/54/ES Evropskega parlamenta in
Sveta 15, ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP
razveljaviti.
(14)
Direktiva 2009/73/ES razveljavlja Direktivo 2003/55/ES Evropskega parlamenta in
Sveta 16, ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP
razveljaviti.
(15)
Sklep Komisije 2011/280/EU 17 razveljavlja Odločbo Komisije 2003/796/ES 18, ki je
vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti.
8
Uredba Komisije (EU) št. 543/2013 z dne 14. junija 2013 o predložitvi in objavi podatkov na trgih z
električno energijo ter spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 163, 15.6.2013, str. 1).
Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih
notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str.
55).
Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih
notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str.
94).
Sklep Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi poglavja 3 Priloge I k Uredbi (ES)
št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega
plina (UL L 293, 11.11.2010. str. 67).
Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009
Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina
(UL L 231, 28.8.2012, str. 16).
Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop
do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (UL L 176, 15.7.2003, str. 1).
Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za
dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (UL L 289, 3.11.2005, str. 1).
Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za
notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES – Izjave o ustavitvi naprav in
ukrepih za ravnanje z odpadki (UL L 176, 15.7.2003, str. 37).
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih
notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL L 176, 15.7.2003, str.
57).
9
10
11
12
13
14
15
16
SL
12
SL
(16)
Prilogo IV (Energetika) k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(17)
Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku
sklepa –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije sprejme v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe
Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP,
priloženega k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
17
18
SL
Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o razveljavitvi Sklepa 2003/796/ES o ustanovitvi Skupine
evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (UL L 129, 17.5.2011, str. 14).
Sklep Komisije z dne 11. novembra 2003 o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za električno
energijo in plin (UL L 296, 14.11.2003, str. 34).
13
SL