Izdaja 4 Neurothova revija Slišana razlika Drugače, a vseeno isto: narečja v Sloveniji > Stran 4 špraham hovorim lepetam gvrim güčam žabarim špreham djam pravim Majhna ušesa, velika naloga Velika družinska zabava Na obisku v Centru za sluh in govor Maribor > Stran 12 V zakulisju Neurothovega TV-oglasa > Stran 9 Za ljubitelje tehnologije Individualna pomoˇc za vsako uho >Ljubi svoj sluh Stran 10 1 V se b ina 3Uvod 4 Tvoj, moj, 14 Vedno v vaši bližini 15 Visoka tehnologija v Hollywoodu sprehajajo s slušnimi aparati 16 Ste že slišali? 9 18 Neurothova uganka TV-oglasa 19 Slušni centri v Sloveniji na enem mestu naš jezik Po sledeh slovenskega narečja 8 Neurothov sWWWet Z enim klikom v največji Neurothov slušni center Zgodba o kepici sladoleda Poglejte v zakulisje Neurothovega 10 Kdo je to izumil? 12 Velika stara rumena hiša na robu mesta Najnovejša tehnologija v pregledu Najnovejši iz slovenskih slušnih centrov Kateri zvezdniki se na rdeči preprogi Zanimivosti iz sveta sluha Zadenite privlačne nagrade Vsi Neurothovi slušni centri Na obisku v Centru za sluh in govor Maribor Kolofon Lastnik medija, izdajatelj: Neuroth slušni aparati, d.o.o., Tbilisijska ulica 59, 1000 Ljubljana. Odgovoren za vsebino: Neuroth AG, Schwarzau im Schwarzautal 51, A-8421 Wolfsberg im Schwarzautal. Tel.: 00800 8001 8001. Redakcija in besedilo: Elisabeth Faustmann. Grafiˇcna zasnova in ureditev (Layout): Neuroth AG. Fotografije: Neuroth AG, razen na strani 7, ©Conrad Hessler, strani 9 ©Lupi Spuma, strani 15 ©www.shutterstock. com, stran 14 in 15 Center za sluh in govor Maribor, strani 16 ©Marvel, ©www.istockphoto.com, ©www.shutterstock. com. Izdaja 4, letnik: junij 2014. Tisk: Niederösterreichisches Pressehaus St. Pölten. Vse pravice pridržane. 2 Ljubi svoj sluh UVOD Spoštovani bralci Neurothove revije, naše cenjene stranke! Razumevanje govora je ključ do uspešne komunikacije, do vsega najlepšega, kar ponuja življenje. Slišati in biti slišan – za ta cilj se trudimo pri podjetju Neuroth že več kot sto let. Zadali smo si nalogo „Boljše živeti“ in vzeli pod drobnogled prav posebno obliko slovenskega jezika; narečne skupine, v katerih je več kot petdeset narečij. Ste vedeli na primer, da možgani predelujejo narečja kot tuj jezik, kar pomeni, da Slovenci pravzaprav odraščamo in živimo na večjezikovnem področju. Živeti v svetu, kjer ni jezikov, glasbe in šumov – tega si ljudje, ki dobro slišijo, ne morejo niti predstavljati. Kadar imajo otroci okvaro sluha, se nenadoma pojavijo številna vprašanja, pojavijo se velike razlike. Zdravniki otorinolaringologi, logopedi in specializirani slušni akustiki za otroke skrbijo, da tudi majhna ušesa dobro slišijo. S posebno pomočjo se otroci nato naučijo, kako slišano pravilno usmeriti, govoriti in razumeti. Zakaj je to tako pomembno, pokaže obisk Centra za sluh in govor Maribor, kjer pomagajo otrokom, da bi vstopili v svet jezika. Naslednja postaja našega potepanja po Avstriji je na gradu Retzhof v bližini Lipnice: tam je bil namreč posnet Neurothov televizijski oglas, mi pa bomo pokukali v zakulisje snemanja. Ob vsem naštetem boste v tej številki Neurothove revije našli tudi privlačno nagradno igro in veliko zanimivega branja, zgodb in novosti s področja sluha. Želimo vam veliko užitkov ob branju nove izdaje Neurothove revije Ljubi svoj sluh in se veselimo srečanja z vami v enem izmed Neurothovih slušnih centrov! Lukas Schinko vodja družinskega podjetja že v 4. generaciji Ljubi svoj sluh 3 NASLOVNA TEMA I SLOVENSKA NAREˇCJA Tvoj, moj, naš jezik Slovenski jezik se deli na 37 narečij in 11 podnarečij, zaradi česar je zanimivejši kot marsikateri večji svetovni jezik. In kaj natančno je narečje in koliko pomeni Slovencem? Lotimo se iskanja sledi … »ohcit, anhta« poroka, brisača KOROŠKA narečna Skupina 4 Ljubi svoj sluh zraz narečje ima dva pomena. Prvi je laični in označuje slušni vtis, ki se le včasih ujema s poimenovanjem za na primer primorsko, štajersko, koroško narečje. Teh v znanstveni klasifikaciji ni, so pa primorska, štajerska in koroška narečna skupina, poleg njih pa še gorenjska in dolenjska, pa tudi panonska in rovtarska. Vsako sestavlja več narečij, od katerih sta npr. istrsko in posavsko sestavljeni iz podnarečij, pa tudi nekatera druga narečja imajo svoja podnarečja; dolenjsko npr. vzhodnodolenjsko podnarečje, zgornjesavinjsko npr. solčavsko podnarečje itd.; v narečno skupino se družijo po splošnem slušnem vtisu, ki je prepoznaven tudi za laika. V jezikoslovju pa je narečje že abstraktni pojem in pomeni zemljepisno (in ne hkrati tudi socialno) zvrst jezika, ki ga tvori večje število sistemskih krajevnih govorov z enakimi glasovnimi razvoji, ki se hkrati razlikujejo od razvojev v govorih, ki spadajo k drugemu narečju. Osnova narečni zvrsti in tisto, kar posameznik govori, je torej krajevni govor, ki je naravni govor v najožjem pomenu besede, nastal na osnovi zgodovinskih razvojev na nekem manjšem območju s skup- »ge mo džo, šteti, glaš« jaz bom jedel, brati, kozarec PANONSKA narečna Skupina NASLOVNA TEMA nim komunikacijskim središčem – v našem prostoru je bila to zelo pogosto župnija. – znanjem več tujih jezikov – ni tako kompleksna, prav tako pa uri naše kognitivne sposobnosti. DOMAˇCA VECˇJEZICˇNOST Da smo Slovenci večjezični, se strinja tudi prof. dr. Mihaela Koletnik: »Preklapljamo med različki slovenskega jezika, znamo pa tudi tuje jezike. Morda boste presenečeni, a večina Če se omejim na slovenski jezik, smo Slovencev odrašča v večjezikovnem največkrat dvojezični, saj znamo svoj okolju, čeprav oba starša govorita »prirojeni« materni jezik, ki smo si ga slovensko in se doma pogovarjajo uzavestili kot otroci in se ga naučili od samo v domačem jeziku. Razlog so staršev, okolnarečja in govori, ja, znamo pa ki jih uporabltudi knjižni jamo v vsakdanzborni jezik, ki jem življenju smo se ga nauin se jih nauččili v šoli in ki imo vzporedno s ga moramo knjižnim jezinegovati, če se kom. Možgani želimo sporapredelujejo narezumevati. Glede čja enako kot tuj na okoliščine jezik, kar pomes p o ročanja ni, da Slovenci med tema dvepravzaprav živima kodama mo na večjezikovzavestno prenem področju. klapljamo.« Že od rojstMaja Bitenc va se učimo »Rezultati raziskav govornega uporabljati različne zvrsti jezika in obnašanja posameznikov, ki se na sprejemati ter obvladovati svojo primer z Idrijskega, kjer navadno »večjezikovnost«. Ta seveda v govorijo narečno, dnevno ali tedensprimerjavi z zunanjo večjezikovnostjo »Neknjižne variante slovenščine so pogosteje prisotne tudi v medijih, na javnih prireditvah in v sinhroniziranih risankah, večkrat predvsem z željo po drugačnosti, pritegnitvi pozornosti.« »žesl, zmr, zvnc« stol, vedno, zvonec GORENJSKA narečna Skupina ko vozijo v šolo ali službo v Ljubljano, kažejo, da v ljubljanskem okolju uporabljajo različne strategije govornega obnašanja, da obstajajo različni tipi govorcev in pri njih več vmesnih jezikovnih variant. Kaže se tudi, da so pri govornem prilagajanju glede na različne govorne položaje nekatere jezikovne spremenljivke bolj podvržene spremembam kot druge in da socialna mreža, trajanje jezikovnega stika, stališča in identiteta vplivajo na jezikovno obnašanje posameznika,« pa razmišlja Maja Bitenc, mlada raziskovalka jezika. Dialektologinja prof. dr. Vera Smole prav tako ugotavlja, da se status slovenske narečne zvrsti ne spreminja, spreminjata pa se pomen in vloga slovenskih narečij, ki v zadnjih dveh desetletjih vse bolj prevzemajo vloge, sicer namenjene knjižnemu jeziku, med področji, kjer je to najbolj opazno, pa izpostavlja leposlovje z gledališčem, filmom in glasbo; govorjene javne medije in javne prireditve; parlament in druge javne nastope politikov; pouk na različnih nivojih šolanja. Vzroki za to so, da se knjižni jezik v nekem obsegu zamenjuje z narečnim, individualizacija družbe ob globalizaciji in oddaljevanje knjižnega jezika od žive rabe z > S.6 »wasla, datlica, burtah« »ašenpeher, pisker, šajba« pepelnik, lonec, steklo brusni kamen, deklica, predpasnik ROVTARSKA narečna Skupina ŠTAJERSKA narečna Skupina Ljubi svoj sluh 5 NASLOVNA TEMA < S.5 vse večjo rabo globalnega angleškega jezika ter dober sprejem narečne zvrsti v medije oz. javno rabo. »Številne študije jezikovnih stališč so pokazale, da so narečni govorci navadno višje ovrednoteni glede t. i. solidarnostnih lastnosti, kot so prijateljstvo, prijaznost, pristnost, všečnost ipd., medtem ko so govorci knjižnega ali standardnega jezika ocenjeni višje pri t. i. statusnih lastnostih, kot so inteligenca, izobraženost, ambicioznost ipd. To se je potrdilo tudi v raziskavah v slovenskem prostoru,« ugotavlja Maja Bitenc in doda primer ankete: »V prispevku Preverjeno na Pop TV (5. 1. 2010, avtorica Jana Kobal Ocvirk) so bili predstavljeni rezultati ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 25.000 anketirancev: kot najbolj privlačno narečje jih je 30 % izbralo primorščino, 24 % štajerščino, 11 % prekmurščino, 9 % koroščino, 8 % gorenjščino in 7 % ljubljanščino.« NAREˇCJA NAS ZAZNAMUJEJO To, kar danes razumemo kot knjižni jezik, je pravzaprav mešanica različnih narečij, sprejeta kot knjižna norma, uporabljena za pisano besedo. A narečja so ostala, se razvijala, živela – morda celo bolj kot knjižni jezik, ki »zakuga, kufe, gura« zakaj, kava, vinograd DOLENJSKA narečna Skupina 6 Ljubi svoj sluh "Tako narečja sama kot njihova vloga v družbi se v Sloveniji močno spreminja, ne moremo pa reči, da narečja izginjajo. Prebivalstvo je prostorsko vse bolj mobilno, kar zahteva večje ali manjše govorno prilagajanje in s tem manjšanje govornih položajev za rabo ožje narečne zvrsti jezika, zlasti sis»Slovenski jezik je temskih krajevnih tako po številu govorgovorov. S trendom cev kot po obsegu bega meščanov na ozemlja narečno res podeželje in obratno, zelo razcepljen; v sez narečno mešanimi dem narečnih skuzakoni in manj stika pin se združuje kar med generacijami 37 narečij in 11 podse število govorcev narečij, krajevnih krajevnih govorov govorov kot najmankot najmanjših enot jših sistemskih enot narečja manjša, veča pa sploh nimamo pa število govorcev določenih in prepokrajinskih varištetih. Zakaj je tako, ant jezika, ki so ponam deloma pove nekod bližje narečni, zemljepisna raznodrugod pa knjižni likost slovenskega pogovorni zvrsti. prostora in z njo poTako je splošni vtis vezan način živrabe narečij zelo ljenja, obstaja pa še varljiv in različno vrsta drugih zgododružbeno sprejemvinskih, družbeno dr. Mihaela Koletnik ljiv. Razlike v rabi političnih in cerkvein odnosu do narečij in s tem povezanoupravnih dejavnikov, ki so vplivali na njihova (ne)prestižnost so vezane na njegovo spreminjanje od naselitve na naše pokrajine in njihovo zgodovisredi 6. stoletja do danes,« razloži vlogo no, saj je jezikovno obnašanje npr. Preknarečij dialektologinja dr. Vera Smole. ga z znanstvenoraziskovalnimi in jezikovnimi mehanizmi ščitimo pred tujimi vplivi. Narečja imajo posebno kategorijo in morda so se ohranila in razvijala prav zaradi svoje posebnosti, da v mnogih primerih mehčajo srca in gradijo mostove med ljudmi. »Mladi imajo danes bogatejši besedni zaklad v primerjavi z njihovimi vrstniki nekoč, opazen v njihovi govorici pa je tudi sleng, mladostniški jezik s prevladujočimi anglicizmi.« »rančine, sud, siž špine« uhani, denar, iz pipe PRIMORSKA narečna Skupina NASLOVNA TEMA murcev in Primorcev v primerjavi z npr. Dolenjci povsem različno. Če so prvi v povprečju na znanje svojega narečnega govora ponosni in ga zato rabijo zelo pogosto, ga drugi zavestno odpravljajo; vzroki so zgodovinski,« doda svojo razlago narečij dr. Smoletova. »Bolj kot po lastnostih ali celo zunanjem videzu se prebivalce naših (zgodovinskih) pokrajin res nekako stereotipno označuje po njihovi govorici. Tako slišimo, da Dolenjci ‚pojejo‘ (ker govorijo počasi in tonemsko, tj. melodično in z velikim tonskim razponom), da Gorenjci ‚požirajo‘ glasove (ker imajo visoko stopnjo onemevanja nenaglašenih samoglasnikov), da Štajerci ‚sekajo‘ (ker govorijo netonemsko in jakostno poudarjajo zlasti prvi del naglašenih samoglasnikov), da Primorci govorijo ‚razvlečeno‘ (ker namesto ozkih ejev in o-jev izgovarjajo široke), skratka, vsak ‚zavija‘ po svoje, pri čemer Prekmurce in kaj šele Rezijane ne razume ‚nihče‘,« pojasni stereotipe za govorce posamezne narečne skupne dr. Smoletova. »Narečje zaznamuje posameznika toliko in tako, kot ta želi. Da mu osnovo za nadaljnje učenje in vključevanje v širšo družbo.« dr. Vera Smole Dr. Mihaela Koletnik Dr. Vera Smole Maja Bitenc Doktorica jezikoslovnih znanosti in redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer poučuje predmete s področja diahronije slovenskega jezika. V raziskavah se posveča SV slovenskim narečjem, narečni leksikografiji, pojavom vnašanja tujih jezikovnih prvin v narečja v stičnem obmejnem prostoru ter novi vlogi narečij v razmerah globalizacije, še zlasti njihovi uporabi v medijih in popularni kulturi. Redna prof. zgodovinske slovnice in dialektologije slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Raziskuje predvsem vzhodnodolenjski govor s posebnim poudarkom na tonematiki, narečno terminologijo posameznih tematskih sklopov in izdeluje karte za Slovenski lingvistični atlas. Mlada raziskovalka sociolingvistike, predvsem socialne in regionalne variantnosti slovenskega govorjenega jezika, jezikovnih stališč in povezav med jezikom in identiteto na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubi svoj sluh 7 O nline www.neuroth.SI Neurothov sWWWet Z več kot 14.000 obiski je slovenska spletna stran podjetja Neuroth največji slušni center v Sloveniji – od začetka leta pa sije v novi preobleki s svežim dizajnom. Enostavno in hitro dogovarjanje za datum obiska Gumb za vzpostavitev stika in naročanje najdete na spletni strani desno zgoraj – ne glede na to, na kateri strani ali podstrani spletnega mesta se trenutno nahajate. 1 3 4 5 Beseda je vaša! Slušni aparati pod drobnogledom V 3D-prikazu visoke ločljivosti si lahko v miru in udobju svojega doma ogledate vse slušne aparate, ki so v Neurothovi ponudbi. 8 Ljubi svoj sluh 2 Kaj, kje, kdaj? Aktualne Neurothove novice in prireditve najdete na začetni spletni strani. Na prenovljeni spletni strani podjetja Neuroth dobijo prostor tudi ljudje iz resničnega življenja, naše stranke in zaposleni, ki izrazijo svoje mnenje, delijo svoje izkušnje in vtise, povezane s podjetjem Neuroth. Skupaj vecˇ kot 220 Neurothovih slušnih centrov, od tega 12 v Sloveniji V le nekaj sekundah lahko s pomočjo spletnega iskalnika lokacij določite, kateri izmed 12 slušnih centrov v Sloveniji je najbliže vašemu domu. TV Neurothov TV-OGLAS Zgodba o kepici sladoleda Neurothovi televizijski oglasi že več let pripovedujejo navdušujoče zgodbe o sluhu. Ampak kaj je pravzaprav potrebno, da je oglasni film posnet? Pojdite z nami v zakulisje snemanja! Še vecˇ Neurothovih zaposlenih najdete na zadnji strani te revije! Živahno dogajanje pred kamero in za njo, ko nastaja Neurothov TV-oglas. D ružinsko slavje – primerna glasba, glasno odpiranje penine in majhna deklica Lisa, ki se na leseni klopi pogovarja s svojim plišastim medvedkom in se ne more odločiti: „Jagodnega ali vaniljevega?“ Sredi dogajanja stoji njen dedek Carl, ki ga dobra volja gostov in lepe zaigrane melodije spravljajo v dobro voljo. Nekaj sekund kasneje sede k svoji vnukinji in ji poda kornet z dvema kepicama sladoleda: jagodnega IN vaniljevega. Gospod Carl sicer ne more brati misli, kljub hrupu in zvokom v ozadju pa lahko brez težav sliši besede svoje vnukinje. Razumeti govor tudi v težkih življenjskih situacijah in nikoli več zamuditi pomembnega trenutka – Neurothov televizijski oglas pokaže, kako zelo je to pomembno. Televizijski oglas je bil posnet na gradu Retzhof pri Lipnici. Tako kot tudi v nekaj prejšnjih oglasih stojijo v tem televizijskem oglasu pred kamero »igralci«, ki so v resničnem življenju zaposleni v podjetju Neuroth. Kar 44 oseb je sodelovalo pri snemanju televizijskega oglasa kot statisti. Ne nazadnje: kdo bi lahko boljše predstavil Neuroth kot ljudje, ki so v podjetju zaposleni? Mogoče ste tudi vi med ogledom televizijskega oglasa spoznali kak znan obraz iz svojega slušnega centra: na koncu 25. sekunde oglasa lahko v ozadju opazite Mateja Kuharja – Neurothovega akustika za sluh. Kaj je potrebno za uspešno snemanje televizijskega oglasa? > 44 statistov, zaposlenih pri podjetju Neuroth > 12 plišastih medvedkov > 28 članov snemalne ekipe; od direktorja do stilistov > 90 parov čevljev, 80 srajc, 60 hlač, 70 ženskih oblek, 30 moških oblek in 4 košare za perilo, do vrha napolnjene s klobuki > 4 tone opreme za osvetlitev > in veliko strasti do sluha Ljubi svoj sluh 9 SLUŠNI APAR ATI TEHNOLOGIJA SLUŠNIH APARATOV Kdo je to izumil? T Podjetje Neuroth ponuja prvorazredne slušne aparate proizvajalcev Oticon, Phonak, Siemens in Widex – in prav vsi premium dobavitelji omogočajo, da je zaznavanje zvoka čim bolj naravno. S pomočjo novih tehnologij in novih družin slušnih aparatov se za vsako uho najde odlična pomoč. ehnološki napredek to omogoča: danes je v Neurothovi ponudbi na voljo več kot osemdeset različnih modelov slušnih aparatov, vsak s prav posebnimi funkcijami in prednostmi. V obširnem svetovalnem pogovoru s svojim akustikom za sluh najde prav vsak odlično rešitev za odpravo svojih težav s sluhom. Leta 2007 je uspel preboj v tehnološkem razvoju: s pomočjo funkcije brezžične povezave lahko slušna aparata (za levo in desno uho) med seboj komunicirata. Ta funkcija zelo olajša uporabo slušnih aparatov, saj lahko s samo enim pritiskom na tipko oba slušna aparata nastavimo na isti program in isto jakost zvoka. Nove tehnologije omogočajo boljše razumevanje govora in naravno zaznavanje zvoka. Manuel Müller, vodja produktnega menedžmenta slušnih aparatov 10 Ljubi svoj sluh Za prave ljubitelje tehnologije SLUŠNI APAR ATI Pravo timsko delo Zelo naravno zaznavanje zvoka omogočajo visoko kakovostni slušni aparati, katerih tehnologija je še en korak spredaj, saj s pomočjo binauralne (obojestranske) povezave samodejno upravljajo svoje nastavitve. »Pri tem podrobno analizirajo in ovrednotijo vire hrupa in šumov – natančno tako, kot to po naravni poti storijo naša ušesa,« pove Manuel Müller, vodja produktnega menedžmenta slušnih aparatov pri podjetju Neuroth. »Slušni aparati nato skupaj določijo, katere vire zvokov iz okolja morajo okrepiti in katere zmanjšati.« Tako imenova- Lažje razumevanje govora Pri prilagajanju slušnih aparatov je strankam pomembno predvsem eno: ponovno želijo slišati govor, se v družbi svojih prijateljev vključiti v pogovor in se smejati ob pravih trenutkih, predvsem pa nikoli več zamuditi pomembnih življenjskih trenutkov. Z motom »vsepovsod slišati« je podjetju Phonak uspel velik napredek na področju razumevanja govora. »Tako imenovana Binaural Voice Stream tehnologija – torej obojestransko prenašanje govora – samodejno prepozna pet različnih govornih situacij in temu primerno poišče najprimernejšo nastavitev slušnih aparatov,« opiše funkcije delovanja Manuel Müller. Slušni apara- ˇ (glasbeni) užitek Najvecji Tudi tretji proizvajalec slušnih aparatov, ki jih podjetje Neuroth ponuja v svojem portfelju, podjetje Widex, razvija tehnologije v smeri, da bi bilo poslušanje čim bolj naravno in enostavno. Z novo linijo slušnih aparatov Dream so stopili na povsem novo področje: slušni aparati Dream so izdelani s tehnologijo, ki omogoča, da lahko uporabnik sliši zvoke do vrednosti 133 decibelov (to je tako glasno kot na primer delujoča krožna žaga). Ostali slušni aparati dosegajo mejo že pri 103 decibelih in zajemajo tudi manjše območje prenosa zvo- ni pametni sistem slušnega aparata ustvari prostorski zvok, s pomočjo katerega lahko zvokom iz okolja boljše določimo izvir, hkrati pa veliko kakovostnejše komuniciramo s svojim sogovornikom. Oticon, eden izmed štirih premium proizvajalcev slušnih aparatov, ki jih najdemo v Neurothovi ponudbi, je vodilni na področju binauralnega povezovanja. »Za dosego kar najbolj naravnega slušnega vtisa so pri slušnih aparatih Oticon kombinirane tri tehnologije: slušni aparati imajo več kot dva mikrofona, obračajo pa se lahko v različne smeri. Hrup je samodejno utišan, hkrati pa so okrepljeni pomembnejši viri zvoka,« doda Manuel Müller. ti na ta način optimirajo razumevanje govora v mirnem okolju, razumevanje govora v hrupnem okolju oziroma v trušču, doživetje glasbe in hrupnega okolja na splošno. Tudi slušni aparati Phonak uporabljajo sistem dveh mikrofonov, ki začnejo samodejno fokusiranje, takoj ko se pojavita dva ali več virov zvoka. »Oba med seboj brezžično povezana mikrofona omogočata celostransko ali vzvratno poslušanje,« izpostavi prednosti tehnologije vodja produktnega menedžmenta slušnih aparatov v podjetju Neuroth. »To je praktično predvsem pri uporabi slušnega aparata v avtomobilu, ko voznik ne more kar naprej obračati glave v smeri svojega sogovornika,« doda za konec Manuel Müller. ka. »S pomočjo povišane meje vrednosti je mogoče dosegati maksimum pri razumevanju govora,« navdušeno pove Manuel Müller in doda: »Predvsem za glasbenike in ljubitelje glasbe vseh zvrsti je slušni aparat Dream najboljša rešitev za doživetje naravnega zvoka in ob tem velikega glasbenega užitka.« Predpogoje za takšno glasbeno doživetje pa daje tako imenovana True-Input tehnologija, ki zvoke in šume podaja tako, kot so dejansko zares slišni. Mejna vrednost je 113 decibelov, kjer se užitek ob poslušanju konča – a kdo bi želel svoja ušesa izpostavljati zvoku, kot na primer nastane ob vzletanju potniškega letala? ––> Dva med seboj brezžično povezana slušna aparata določita najpomembnejše vire zvoka in jih okrepita. Nepomembni in moteči zvoki iz okolja so utišani, da je komunikacija lažja in kakovostnejša. ––> Slušni aparati prepoznajo, v kateri situaciji se nahaja uporabnik, in samodejno poiščejo kar najboljšo nastavitev. Govor v mirnem okolju Govor v hrupnem okolju Govor v trušču Glasba Različne situacije v hrupnem okolju 113 dB Widexova tehnologija True-Input 103 dB Ljubi svoj sluh Ljubi svoj sluh 11 R eporta ž a Slušna in govorna vzgoja otrok Velika stara rumena hiša na robu mesta Nedelja je. Velika stara rumena hiša na robu mesta daje vtis spokojnosti in miru. Toda tako je samo danes. Ob vseh ostalih dnevih je okoli nje čutiti otroški vrvež, smeh, čebljanje in – seveda včasih tudi jok. Za velikimi svetlimi okni od časa do časa opazimo otroške obraze, ki radovedno pogledujejo, kaj se dogaja na cesti. R oka pripelje v vrtec babica. Pogosto je še zaspan, nerazpoložen. Ko so copatki na nogah in čeveljčki na svojem mestu, Rok obesi še bundico in že je pripravljen, da steče v igralnico. Toda ne, babica ga prime za roko in mu razločno pove: »Rok, počakaj, še aparatke!« Joj, seveda! Rok ponovno sede na klopco in počaka, da mu babica namesti dva slušna aparatka. In že pride Martin. Martin je leto starejši od Roka in v vrtec že pride z aparatki na ušesih. Po hodniku pride teta Mateja. Vsakega od fantov pozdravi in čaka, da fanta odzdravita. Nato Mateja povabi oba fanta v igralnico, kjer bodo preživeli dopoldne. Roku in Martinu se kmalu pridružijo še Luka, Jan in Metka. In teta Marjana. Ona je vzgojiteljica majhnih gluhih in naglušnih otrok. Otroci, ki so ji zaupani, imajo okvaro sluha. V vrtec v veliki stari rumeni hiši jih starši vodijo 12 Ljubi svoj sluh zato, da bi v predšolskem obdobju pridobili čim več sposobnosti poslušanja in govora. Otroci v skupini so težje naglušni ali gluhi. Pri nekaterih je bila okvara sluha ugotovljena takoj po rojstvu, pri drugih nekoliko kasneje. Pri Martinu so šele pri dveh letih starosti potrdili, da gre pri njem tudi za okvaro sluha. Pred tem se je deček boril z boleznijo, zaradi katere so morale druge skrbi počakati. Takoj ko so zdravniki pri otrocih ugotovili okvaro sluha, so starše napotili k surdopedagogu. Tudi ti imajo svoje prostore v veliki stari rumeni hiši na robu mesta. Otroci pridejo k njim še kot dojenčki, surdopedagog pa njihove starše nauči, kako jim približati svet zvoka, čeprav ne slišijo tako kot njihovi vrstniki. Veliko vprašanj imajo starši, veliko skrbi. Vsi pa le en cilj – otroku zagotoviti čim več možnosti za razvoj poslušanja in govora. Prav kmalu zdravnik specialist dojenčku predpiše tudi slušne aparatke. Surdopedagog staršem pomaga pri rokovanju z njimi, nauči jih opazovati odzive otroka na novo kakovost zvoka, pokaže, kako spodbujati zanimanje za zvoke. S starši se pogovori o pogojih, ki jih naj zagotovijo doma, da bo otrok dobil čim več slušnih spodbud. Kmalu otroci že zmorejo sodelovati, njihov napredek je večji iz tedna v teden. Čas je, da se starši podobno starih otrok z okvaro sluha zberejo in si podelijo svoje izkušnje. Surdopedagoginje in psihologinja organizirajo popoldansko srečanje in v uvodu povedo nekaj o začetnem poslušanju ter navajanju na slušne aparatke. Starši v skupini začutijo, da so med sebi enakimi, med starši, ki so občutili enake skrbi, med starši, katerih poti z otrokom so jih prav tako vodile v avdiološke ambulante, v trgovine, specializirane za slušne aparate, med starši, ki vsako minuto dneva razmišljajo, kako je kateri zvok zaznal njihov otrok in kako naj mu ga dovoljkrat predstavijo, da se mu bo zagotovo vtisnil v spomin. In nov razmislek za starše. Kateri vrtec naj obiskuje moj otrok? Vrtec, ki ga obiskujejo polnočutni otroci? V skupini je dvajset in več otrok. Kako bo sledil informacijam? Kako bo z njegovim razvojem poslušanja in govora? Bodo vzgojiteljice lahko ustvarile takšne pogoje, da bo otrok aktivnostim v vrtcu lahko sledil? In kakšna je druga možnost? Alenka Werdonig, dipl. psihologinja R eporta ž a Vrtec v veliki stari rumeni hiši na robu mesta je prilagojen otrokom z okvaro sluha. V skupini je največ šest otrok, vzgojiteljica skupine je surdopedagoginja. In tudi pomočnica vzgojiteljice ima veliko znanj s področja slušne in govorne vzgoje. Informacije otrokom so podane prilagojeno. »Vrtec v veliki stari rumeni hiši na robu mesta je prilagojen otrokom z okvaro sluha.« Kratke in jasne, večkrat ponovljene. Dovolj je časa, da vsakemu otroku razložijo, kaj se pričakuje od njega, dovolj časa, da je vsakemu otroku jasno, kaj je namen aktivnosti, ki se jo lotevajo. Aktivnosti v skupini so usmerjene predvsem v razvijanje poslušanja in govora. In surdopedagoginja, ki je v tej hiši, bo še individualno delala z otrokom. Če domači kraj le ni preveč daleč, se starši otroka z okvaro sluha odločijo za vključitev v prilagojeni program za predšolske otroke. In tako se Rok, Martin, Luka, Jan, Metka ter teti Marjana in Mateja zberejo in se še enkrat pozdravijo. Teta Marjana pri vsakem preveri, ali so slušni aparatki na svojih mestih in delujejo, teta Mateja pa prinese zajtrk iz kuhinje. In ker so se zbudili tudi želodčki, otroci kaj hitro opravijo vse, kar je potrebno ter že čakajo z umitimi rokami za mizo. Vsi že zelo dobro vedo, kako se vljudno vedemo pri mizi. Če ni bilo dovolj, lahko dobijo še, le zaprositi morajo. Tako kot zmorejo. Rok samo z besedo, Martin pa že v stavku. Po skupnem pospravljanju mize in umivanju zobkov sledi najljubši del dopoldneva – telovadba. Razmigati je potrebno roke, noge in glavo, malo pobrcati z nogami in se povaljati po tleh, na koncu pa še zaplesati. Ta teden plešemo ringaraja. In tudi V veliki stari rumeni hiši otroci pridobijo čim več sposobnosti poslušanja in govora. pojemo, seveda! In kaj sledi? Tako kot vedno – igrica z zvoki in ritmi. Le kaj bo teta Marjana potegnila iz omare danes? Boben! In že poslušamo. Če bo počasi, bomo hodili. Če bo hitro, bomo tekali. Če bo tiho, bomo stali. Enostavno? Sploh ne, saj zaradi gibanja po prostoru ne morejo gledati tete Marjane. Zanašati se morajo samo na poslušanje. Še dobro, da imajo teto Matejo, ki jim malo pomaga! No, včasih Metko, ki se rada zasanja, tudi prijateljčki opozorijo, da se nič več ne sliši. Ampak – ni samo teta Marjana tista, ki rada bobna. Tudi Da je lažje, so njihove slike tudi na tabli. Metka ima veliko sestric in bratov. Vseh še ne zna poklicati po imenu. Luka k družini prišteje še dedka in babico, Jan pa še kužka. Teta Marjana še hitro povpraša: »Kako laja kuža?« Vsi otroci povedo, kako laja Janov kuža. Tudi mijavkanje, mukanje in kokodakanje so zanje pravi mačji kašelj. Kaj pa lev? Le kaj je lev? Teta Mateja hitro pokaže sliko leva. Luka ve – in zarjove na ves glas. In že ima tudi teta Marjana v rokah slike. Povedala bo zgodbico. Saj jo otroci že poznajo – zgodbica o dedku, babici in veliki repi je. Velikokrat so jo Vzgojiteljice poskrbijo, da vsak otrok razume navodila, saj le tako lahko uspešno izvede aktivnost in je zadovoljen s seboj ter svojim izdelkom. Rok bi in Jan. Seveda dobijo boben tudi otroci. Kar škoda je, da ga teta tako hitro pospravi. Sedaj pride na vrsto delo v krogu. Sedejo na stolčke in poslušajo. Ta teden govorimo o družinskih članih. Ata, mama, bratec David – to so Rokovi. že slišali, jo zaigrali, pomagali pri pripovedovanju. A je še zmeraj zanimiva, posebej na koncu, ko se repa vendarle pusti izpuliti in vsi, ki so jo pulili, popadajo po tleh. Ko je zgodbice konec, je že čas za malo oddiha. Teta Mateja je že > S.14 Ljubi svoj sluh 13 R eporta ž a Otvoritve < S.13 pripravila sadno malico. Mmmm ba- nane! Oči otrok se vedno bolj obračajo k oknu. Sonce sije. Seveda, čas je, da gredo ven. Danes si bodo ogledali gredice, ki so jih spomladi zasadili šolarji. Morda bo kakšna repa za izpulit! Žal nobene. Pa prav natančno so si ogledali gredice. Našli so celo eno jagodo. Toda na jablanah – tam je pa pravo bogastvo. Veje so obložene, tako da segajo skoraj do tal. Jabolka so zrela in vsak si lahko utrga svoje jabolko. Vsak ga pokaže teti Marjani in ji pove, kakšne barve je. Pojedli pa ga bodo doma. Potem ko bodo povedali mamam in babicam, kje so ga dobili, seveda. Teta Mateja spomni – čas je, da gremo noter. Preobujejo se in sedejo v igralnico za mizo. Narisali bomo jabolka. Takšna, kot smo jih nabrali. Dajmo jih na mizo. Koliko pa smo jih nabrali? Ena, dva, tri ... pet! Tako je. In kakšne barve so? Rumena, malo rdeča, spet rumena. Ta pa je še zelena! Joj! Otroci narišejo jabolka, teta Mateja risbice obesi pred igralnico, da bodo starši videli nove izdelke. Nato pa v kuhinjo po kosilo. Kako diši. Tako kot je teknil zajtrk, tekne tudi kosilo. In dneva v vrtcu je skoraj že konec. Otroci so majhni, lovi jih spanec in komaj dočakajo, da vzgojiteljici pripravita ležalnike. Nekateri bodo spali še, ko bodo ponje prišli starši. Jutri bo novi dan. Naglušni in gluhi predšolski otroci z veseljem prihajajo v vrtec v veliko staro rumeno hišo na robu mesta. Ves čas vedo, kaj se dogaja. Vzgojiteljice poskrbijo, da vsak otrok razume navodila, saj le tako lahko uspešno izvede aktivnost in je zadovoljen s seboj ter svojim izdelkom. Poskrbijo tudi, da so otroci ves čas pozorni na zvoke iz okolice, na zvoke, ki jih proizvajata sami - bodisi s svojim glasom bodisi z gibanjem telesa, ploskanjem ali z igranjem na razne inštrumente. Ves čas spodbujata otroke k oglašanju, uporabi glasov, zlogov in besed ter tudi stavkov, ki so jih že zmožni izgovoriti. Najlepša nagrada zanju je, ko se otroci med prosto igro spontano pogovarjajo. Tako vesta, da tudi njuno delo pripomore k skupnemu cilju – razviti poslušanje in govor ter tako izgraditi osnovo za razvoj jezika, otrokom pa omogočiti uspešno komunikacijo v vseh njihovih življenjskih situacijah. 14 Ljubi svoj sluh Vedno v vaši bližini Neuroth nudi ljudem z izgubo sluha gosto mrežo slušnih centrov po celotni Sloveniji. Slušni centri so opremljeni z najnovejšo avdiološko opremo in ponujajo ljudem z izgubo sluha optimalno oskrbo s sodobnimi napravami in posebej usposobljeno osebje. Ptuj Potrčeva cesta 17 2250 Ptuj ˇ Sl u š ni c e nt e r Š e m p e t e r p r i Go r ici Šempeter pri Gorici Cesta Prekomorskih brigad 62a 5290 Šempeter pri Gorici Sl u š ni c e nt e r Pt u j Otvoritev:: januar 2014 Lega: v bližini Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Odpiralni CˇAS: Po 10.30 – 18.30 Tor – PETEK 8.30 – 16.30 Oprema: 1 slušna kabina moderna oprema Sodelavci: 2 Otvoritev:: marec 2014 Lega: v bližini Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Odpiralni Cˇas: pon – PETEK 8.00 – 16.00 Oprema: 1 slušna kabina moderna oprema Sodelavci: 2 LIFESTYLE ZVEZDNIKI, KI nosijo slušne aparate Visoka tehnologija v Hollywoodu Dober sluh je zelo pomemben. Da so osebe, ki nosijo slušne aparate, tudi del najboljše (prominentne) družbe, dokazuje veliko zvezdnic in zvezdnikov, ki stojijo za svojim majhnim čudežem, ki jim pomaga do boljšega sluha. Eric Clapton Cher Christoph Waltz Bill Clinton, Mario Adorf, Jodie Foster – seznam prominentnih ljudi iz javnega življenja se bere kot „kdo je kdo“ v mednarodni družbi znanih in vplivnih. Tudi pri naših severnih sosedih ni prav nič drugače – Christoph Waltz, avstrijski gledališki, televizijski in filmski igralec, se je pred nekaj meseci prvič pokazal v javnosti s slušnim aparatom, v intervjuju pa je nato povedal: „Da, imam okvaro sluha.“ Rdeče preproge in nenehna prisotnost v širši javnosti povečujejo pritisk, ki ga doživljajo glasbeniki in igralci, da morajo biti v vsakem trenutku brezhibni. In okvara sluha v svetu slavnih zagotovo ni zaželena. Kljub temu pa se vse pogosteje dogaja, da zvezdniki in zvezdnice brez zadržkov priznavajo, da imajo težave s sluhom. Avstrijski novinar Hugo Portisch, nekdanji zvezni kancler Helmut Schmidt, igralec Pierre Brice, osrednji član zasedbe U2 Bono, pevka Cher in rock-blues ki- tarist Eric Clapton so samo nekateri, ki stojijo v soju žarometov in hkrati povedo, da imajo okvaro sluha, s katero morajo živeti. Tudi zaradi pozitivnega odnosa zvezdnic in zvezdnikov do slušnih aparatov in njihove odkritosti se je odnos do okvare sluha v zadnjih nekaj letih precej spremenil: dviguje se tančica skrivnosti, slušni aparati so postali tudi širše družbeno sprejeti – in osebe, ki uporabljajo slušne aparate, so vedno mlajše. Bono Mario Adorf Jodie Foster Ljubi svoj sluh 15 DOBRO JE VEDETI POVEZANO S SLUHOM Ste že slišali? Glasbena nagrada Po dolgem in napornem dnevu se veliko ljudi sprošča ob poslušanju svoje najljubše glasbe. Vse skrbi in težke misli ob tem odpišejo, enostavno se želijo odklopiti od vsakdanjika. Naši možgani pa v tem času ne mirujejo, ravno nasprotno: najljubša glasba namreč sproži kemični proces v sprednjem delu možganov, ki sodi k možganskemu centru za nagrajevanje. Pri poslušanju najljubše glasbe se izloči zelo veliko serotonina in dopamina, kar okrepi dobro razpoloženje in poskrbi za občutje veselja. Najboljši nasvet za sproščanje po napornem dnevu je torej: prižgite glasbo, izklopite skrbi, poslušajte in uživajte. Uho na nogi Majhen, a ne boste verjeli, kako poseben: čeprav je velik le 0,7 milimetra, ima kolumbijska dolgoroga kobilica enega najpomembnejših organov. Z njim lahko zazna celo šume v ultrazvočnem območju. In še nekaj je na tej dolgorogi kobilici zelo zanimivo: organ za sluh se ne nahaja na glavi, kot bi si morda mislili, ampak na nogi! Da je zgradba njenega organa za sluh podobna človeškemu, so znanstveniki ugotovili na modelu tega organa za sluh. Ker je namreč organ za sluh, ki ga ima kolumbijska dolgoroga kobilica, tako majhen, a hkrati zelo učinkovit, bi bila rekonstrukcija, namenjena razvoju slušnih aparatov, izjemno zanimiva. Super sluh Štiriletnik iz Amerike, Anthony Smith, nikakor ni želel nositi svojega slušnega aparata. Želel je biti namreč podoben svojim vzornikom, junakom iz risank, in biti na primer kot Spidermann, Hulk in Batman – in oni ne nazadnje tudi nimajo slušnega aparata, da bi boljše slišali. Obupana mama se je obrnila po pomoč k založbi Marvel, ki izdaja stripe, in jim razložila svojo težavo. Ustvarjalci stripov so bili ob slišanem ganjeni in so se odločili, da ji pomagajo. Tako so ustvarili super junaka z imenom Blue Ear (Modro uho, op. p.). Njegov razpoznavni znak je moder slušni aparat. In deček Anthony? Svojih slušnih aparatov sedaj ne želi več niti odložiti, kaj šele da jih ne bi želel nositi. 16 Ljubi svoj sluh DOBRO JE VEDETI Najdaljša pasja ušesa Nekateri psi so posebej ljubki, drugi so nadpovprečno veliki, hitri ali zviti. In potem so tukaj še psi, kot je Harbor iz Kolorada, ki ima najdaljša ušesa, kar jih je kadarkoli imel kakšen pes. Ta pasma – črno čreslasti rakunar – je zelo znana po dolgih visečih ušesih, a Harborjeva ušesa so tudi za to pasmo psov presenetljivo dolga: levo uho je dolgo 31,1 centrimetra, desno uho pa meri v dolžino kar 34,1 centimetra. S svojimi dolgimi ušesi je prišel Harbor celo v Guinessovo knjigo rekordov. Kamera, luč – tišina! Popolna tišina je mogoča samo v vesolju. V vsakdanjem življenju se ne moremo izogniti zvokom iz okolja, v katerem se trenutno nahajamo: električnega brenčanja, šelestenja listja, ptičjega petja itd. Da bi pri ogledu filma zavestno sploh še lahko zaznali popolno tišino, je potreben tih šum, da lahko nato slišimo razliko, ko je kakšen zvok za vsebino filma bistvenega pomena: na primer korake na asfaltni cesti ali vreščanje sokola. Najbolj priljubljena »filmska tišina« je bila posneta pred več kot petdesetimi leti in je od takrat vedno znova uporabljena – zato je veliko filmskih scen »poznano tiho«. Enkrat še lahko I just can‘t get you out of my head …!« Se tudi vam včasih zgodi, da kakšne melodije ali besedila enostavno ne morete pozabiti in si ga ves dan znova in znova ponavljate? Raziskava, ki so jo opravili na univerzi v nemškem mestu Kassel, je pokazala, da kar 70 odstotkov tako imenovanih ušesnih črvičkov nastane ob povsem običajnih vsakodnevnih situacijah – ko so možgani razbremenjeni, tako rekoč v prostem teku. Pod prho, med vožnjo avtomobila ali med pospravljanjem stanovanja torej lahko postane »nevarno«, da se prikradejo ušesni črvički, ki se jih ne boste zlahka znebili. Dodatno vlogo pa ima pri tem tudi jezik: pesmi s spevnim besedilom gredo lažje v uho kot instrumentalna glasba. Ljubi svoj sluh 17 ˇ razlike PoišCi Nagradna igra Neurothova uganka Na spodnji sliki se skriva 5 napak. Jih najdeš? S pravilnim geslom in z malo sreče lahko zadenete 60 baterij za slušni aparat, Neurothovo brisačo ali Neurothov komplet za sušenje slušnih aparatov. 1. Kako se imenuje najstarejše avstrijsko družinsko podjetje, specializirano za področje slušnih aparatov? 8 N 9 O 2. Kako se imenuje enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela, z oznako db? 1 3 C 4 L 3. Kako se imenuje naprava za pomoč naglušnim, sestavljena iz mikrofona z ojačevalcem in majhnega zvočnika - SLUŠNI …? 5 A T 4. Kako se imenuje vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa? 2 P 7 Ž V 6 D K Kupon izpolnite, izrežite in ga prinesite v najbližji Neurothov slušni center in že sodelujete v nagradni igri! KONČNO GESLO 1 2 3 4 Gospa 5 Gospod Ime in priimek Naslov Telefon/mobitel Elektronski naslov Podpis 18 Ljubi svoj sluh 6 7 8 9 Datum rojstva Nagradna igra poteka do 31.12.2014. Žrebanje bo potekalo ob izključitvi javnosti 31.03.2015 med vsemi udeleženci nagradne igre. Izžrebanec bo telefonsko obveščen. Vsak udeleženec lahko sodeluje samo enkrat. Vsi udeleženci nagradne igre morajo biti stari najmanj 18 let. Sodelavci podjetja Neuroth slušni aparati, d.o.o., in osebe, udeležene pri razvoju in izpeljavi nagradne igre, ter njihovi družinski člani ali člani njihovega gospodinjstva pri nagradni igri ne smejo sodelovati. Sodna pot je izključena. Menjava nagrade za gotovino ni mogoča. Udeleženec nagradne igre se strinja z elektronsko obdelavo podatkov tako, da jih lahko podjetje Neuroth slušni aparati, d.o.o., uporabi v tržne namene. S svojim podpisom potrjujem, da sem prebral pogoje za sodelovanje in se z njimi v celoti strinjam. S lušni center Slušni centri v Sloveniji Ljubljana Tbilisijska ulica 59 01 / 422 84 23 Ljubljana Njegoševa cesta 1 01 / 232 18 26 Maribor Ljubljanska ulica 3 02 / 320 56 44 Ptuj Potrˇceva cesta 17 02 / 620 92 40 Celje Ljubljanska cesta 11 03 / 620 77 57 Velenje Šaleška cesta 19 A 03 / 620 97 35 Kranj Bleiweisova cesta 4 04 / 620 22 99 Jesenice Cesta maršala Tita 38 04 / 620 22 98 Šempeter pri Gorici Cesta Prekomorskih brigad 62 a 05 / 620 23 02 Koper Pristaniška ulica 12 05 / 639 60 50 Novo mesto Zdravstveni dom, Kandijska cesta 4 07 / 620 97 14 Murska Sobota Cankarjeva ulica 81 a 059 / 96 29 81 Sudoku 5 9 6 5 8 1 8 6 1 7 9 2 9 5 4 7 6 1 1 3 7 4 2 6 7 6 5 8 3 2 2 3 6 9 1 4 7 1 8 3 9 6 2 8 5 9 3 7 5 7 3 1 6 5 8 8 2 6 6 7 9 4 Ljubi svoj sluh 19 Ker doživeti pomeni več, kot samo biti prisoten. Vidimo nekaj, česar vi ne: vaša ušesa. 20 Ljubi svoj sluh Da boste lahko slišali razliko, ki je nihče ne opazi. Neuroth – s poslanstvom, uspešno že več kot sto let. Ker vas razumemo, ko vi ne razumete več sveta okrog sebe. Raje poslušati slabo glasbo, kot jo slabo slišati.