Izjemna slovenska misijonarka s. Ljudmila Anžič bo osrednja gostja na misijonski tomboli na Ljubnem ob Savinji 9. 9. 2012. Prireditev se bo pričela ob 10.00 uri v župnijski cerkvi Sv. Elizabete, s sveto mašo, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Dogajanje se bo nato preselilo na prireditveni prostor v Vrbju z uradnim pričetkom tombole ob 12.00 uri. KDOR VIDI V MISIJONSKEM DELU SAMO NOVAČENJE ZA KATOLIŠKO CERKEV, NE BO NIKOLI RAZUMEL, KAJ POMENI VRAČATI LJUDEM ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO, KI JE BILO POTEPTANO IN UNIČENO. Skupina za dobrodelnost Dekanije Gornji Grad Župnija Luče ob Savinji, Luče 25, 3334 Luče župnik Viki Košec s sodelavci telefon: 031 306 738 TRR PBS SI 56 9067 20000615914-SKLIC 20 NAMEN: MISIJONSKA TOMBOLA Kambodža - ne sme nam biti vseeno! Dobrodelna misijonska tombola 9. 9. 2012 na Ljubnem ob Savinji Edino ljubezen lahko reši svet. (bl. Mati Terezija) Ljudje upajo in sanjajo o velikem belem svetu. Vsak, ki jim nameni nekaj minut časa, bo za vedno zapisan v njihovih srcih in bo krepil upanje, da beli svet ni pozabil na grozote, ki so jih pretrpeli, in da veliki beli svet ne pomeni le novega suženjstva, ki ga k njim prinašajo naše tovarne in za zelo nizkotne plače izkoriščajo poceni delovno silo. KAMBODŽA, nekoč razvita francoska kolonija, imenovana tudi azijska Švica, je danes žalosten dokaz, kaj lahko naredita človeška neumnost in fanatizem. V obdobju strahotnih mučenj, pokolov izobražencev in tudi otrok, zaporov po vsej državi je bilo ubitih dva milijona ljudi. Dvajset let po padcu režima Rdečih Kmerov in njihovega diktatorja Pola Pota je država še vedno brez gospodarskih perspektiv in urejenega zdravstvenega in šolskega sistema. V ljudeh so hude vojne izkušnje pustile veliko psihičnih travm. Mnogi umirajo za boleznimi, ki so drugod že ozdravljive. Veliko mladostnikov ne zna brati in pisati. Kambodža je dežela JV Azije z najhitreje rastočo populacijo, okuženo s smrtonosnim virusom in je tako odličen poligon za velike mednarodne farmacevtske koncerne, ki na ljudeh testirajo nove blokatorje virusa HIV. Kot soseda Tajske »pobira« še nizkotnejše oblike izkoriščanja ljudi. Pedofilski bordeli za bele turiste in prodaja otrok so del vsakdana. V Kambodži vidiš obup in bedo, pa tudi ljudi, polnih elana, upanja in veselja. Ko se je država v 90-ih letih znova odprla in medse spustila tujce, so med prvimi na pomoč ljudstvu prihiteli misijonarji, med njimi salezijanke ali Hčere Marije Pomočnice. Sredstva, zbrana na dobrodelni misijonski tomboli, bomo namenili misijonarki s. Ljudmili Anžič, ki od leta 1999 deluje med najrevnejšimi otroki v Kambodži. V glavnem mestu Phnom Penhu so se začele ukvarjati s šolstvom. Bilo je zelo težko, kajti dežela je ostala brez izobražencev, saj jih je bila večina pobitih, in tudi če je bil kdo izobražen, se je bal to povedati. Strah je v ljudeh zakoreninjen še dandanes. Sestre so s skrajnimi napori in iznajdljivostjo začele opismenjevati ljudi. Med prvimi se je dela lotila slovenska misijonarka LJUDMILA ANŽIČ. Ob pomoči Misijonskega središča Slovenije in Radia Ognjišče se je lotila gradnje šole v predmestju Phnonm Penha v kraju Teuk Thla, ki so jo odprli leta 2007. Našli so se novi dobrotniki, ki sta jih pogum in odprtost Slovencev spodbudila, da so se vključili v pomoč pri gradnji šole. Nastal je šolski center, kjer je poleg stavbe prve šole zraslo še več prostorov za vrtec, osnovno šolo ter kuharsko in gospodinjsko šolo. Sedaj center, ki ga vodi s. Ljudmila, obiskuje 900 otrok v starosti od 3 do 25 let. Izhajajo večinoma iz revnih družin in vsak od njih ima za sabo tragično zgodbo. Vsaka vojna poleg notranjih ran v ljudeh za seboj pušča tudi mine. Te so razsejane po vsej Kambodži in se selijo skupaj z vodo, ki prehaja in zaliva riževa polja. Nihče ne ve, kje so. Koliko je zgodb o otrocih, ki se poškodujejo na minskih poljih! Tudi zanje sestre najdejo pomoč za njihovo rehabilitacijo. Glavna hrana v deželi je riž. Vremenske razmere so takšne, da ljudje potrebujejo vodnjake in vrtine, ki jih misijonarji pomagajo izvrtati ob hišah in poljih. Potrebujejo čim več vrtin in vodnjakov za pridelavo najnujnejših povrtnin za preživetje v najbolj sušnem obdobju.