❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ ❚ Letnik XII ❚ Številka 5 ❚ December 2014 ❚ ❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚ Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA Anketa Galerija Loža Koper Maravee Corpus Galerija Meduza Koper Novoletna prodajna razstava Majda Skrinar Mestna galerija Piran Franko Vecchiet L jubiteljice in ljubitelji likovne umetnosti, pred vami je nekoliko drugačen Gledga, in sicer v tistem delu, ki predstavlja Obalne galerije Piran. V tej praznični decembrski številki smo »zrahljali« ustaljeno shemo in ji dodali glas ljudi, ki živijo na Obali. Zanimalo nas je, kakšno mesto imajo galerije v njihovem življenju in kaj razstave kot kulturni fenomeni pomenijo obema poloma občinstva, tistemu, ki ni poklicno vpet v umetnost, in onemu, za katerega je umet nost poklic. Nismo spraševali o konkretnem delu Obalnih galerij Piran. Za kaj takega bi se morali lotiti naloge drugače, predvsem bi morali pri sestavi vprašanj in določitvi vzorca anketirancev sodelovati z zunanjimi poznavalci. V našem primeru smo le hoteli »izmeriti« oziroma zaznati, kakšen je utrip okolja do družbenega fenomena galerij sodobne umet nosti in likovne umetnosti na sploh. Zadeve namreč niso večne, stalne in nespremenljive. V življenjske ritme, zanimanja in obveznosti ljudi so vstopili novi mediji, elektronski svetovni splet in socialna spletna orodja, ki postavljajo stare »medije« oziroma srečevališča občinstva, kot so ga lerije, muzeji ali filmske dvorane, pred nove izzive. Pri tem postajajo podobe, slike in vizualno vse bolj prevladujoče sredstvo občevanja ter prenašanja informacij. Likovna umetnost in vizualna kultura sta tako idealno polje za urjenje pogleda, za nabiranje izkušenj in odkrivanje zakonitosti vidnih sporočil. Skratka, ponujata možnosti za nabiranje znanja v vizualni pismenosti. V ta namen smo pripravili manjšo anketo in pazili, da je imela struk turo. Vzorčno smo zajeli mlajše in starejše občinstvo. Zajeli smo tiste, ki so redni obiskovalci razstav, in one, ki to niso, vendar imajo stališče do sodobnega likovnega ustvarjanja. Prav tako smo hoteli slišati mnenja umetnic in umetnikov. Likovni komentar na zastavljeno nalogo je prispeval Marko Kociper, ki sicer dela v Ljubljani, vendar je iz Obalne regije. Narisal je vinjete o presenečenjih, s katerimi se srečujejo gledalci na razstavah sodobne umetnosti in so postale tema vsakdanjega duhovičenja. Upava, da boste z zanimanjem prebrali odgovore. Nam, ki smo vpeti v delo s sodobno umetnostjo, so potrdili, da stvari niso samoumevne, enoznačne in preproste. Razmišljamo o tem, kako bi nekatere misli anketirancev upoštevali v našem delu. ❚ Lilijana Stepančič, ravnateljica Obalnih galerij Piran, in Lusi Breulj, gostujoča urednica Prej in potem – umetnice in umetniki Petim ustvarjalkam in ustvarjalcem z Obale, ki so pred kratkim končali študij likovne umetnosti oziroma vizualne kulture ali pa so v svetu razstavljanja le nekaj let, smo postavili enaka vprašanja in dobili pisano različne odgovore. Ilustracija: Marko Kociper Ko ste se odločali za študij umetnosti, kaj ste pričako vali od študija? Kaj pa od muzejev in galerij? / Quali erano le sue aspettative quando intraprese gli studi di belle arti? Quali aspettative aveva dalle gallerie e dai musei? Tine Dekorti (1988) Za umetnost so me spod budili predvsem realistični grafiti, ki sem jih občudoval kot otrok. Že takrat sem si zaradi njih želel osvojiti tehniko upodabljanja, se pra vi realizem, ki po mojem mnenju velja za naj bolj težko tehniko. Tako si tudi v galerijah in muzejih najraje ogledam kakšno realistično sliko ne glede na motiv, naj bo to portret ali pa pokrajina. Nina Mršnik Sem oblikovalka, rišem pa tudi portrete. Na prvi poklic gledam kot na moje intelektualno delo, pri katerem hočem biti čim Lara J. Marconi V izboru za Gledga prevladujejo tisti, ki so študirali zunaj Slovenije. V zad njih dveh desetletjih so namreč umet nostne šole v tujini dostopnejše šir šemu krogu mladih ljudi. Poleg tega so številne bolj odprte za vpis kakor slovenske. Zato odide veliko mladine z Obale študirat v tujino, pred vsem v Italijo, kar omogočajo poleg družine še različni podporni programi obalnih občin, države in Evropske skupnosti. Prav tako se v življenju mladih ljudi zelo razlikuje čas študija in čas iskanja poti za oseb no uveljavitev. Zanimalo nas je, kakšno mesto ima pri tem galerija, ki je na eni strani lahko vir navdiha in na drugi prostor oziroma insti tucija za uresničevanje lastnih stvaritev. Lara J. Marconi (1984) Mi sono iscritta all’Acca demia di Belle Arti di Venezia, con l’aspettativa di crescere in un ambiente creativo e stimolan te. Desideravo studiare a stretto contatto con altre persone che condividevano la mia stessa passione. Ricercavo un confronto concreto per poter continuare a sviluppare il mio lavoro. All’inizio del mio percorso di studi le gallerie ed i musei mi sembravano istituzioni lontane, circoscritte nel loro ambito speciﬁco. Lara J. Marconi, Rosa, 2012 bolj funkcionalna. Delo ilustratorja pa jemljem za zelo obrtniško. Nisem umetnica. Po naključ ju sem začela študirati industrijsko oblikovanje v Italiji, pozneje še na Portugalskem in v Ang liji. Nekako se mi je zgodilo, da sem študirala na najboljši šoli za oblikovanje na svetu, kjer je tudi študirat nekaj najboljšega na svetu, tak je tudi študij na njej. Kar sem pričakovala. 2 Vasko Vidmar (1987) Likovno umetnost sem študiral na koprski gimnaziji, študij pa sem nadaljeval in končal na Fakulteti za humani stične študije v Kopru, smer Dediščina Evrope in Sredozemlja. Sicer se z likovno ustvarjal nostjo ukvarjam že od otroštva, odkar so mi starši v roko potisnili likovne pripomočke. Od tedaj sem začutil, da je likovna umetnost del mene. Od omenjenih študijev sem pričakoval predvsem vsebinsko in strokovno usmeritve, saj sem bil venomer mnenja, da moraš za od mevnejša dejanja postoriti tudi kaj sam, z last no željo in potrebo po ustvarjanju. Do ustanov, kakršne so galerije in muzeji, sem vedno gojil spoštovanje, saj sem jih doje mal kakor hrame naše kulture. Sicer moram priznati, da sem večkrat obiskal galerije kot mu zeje, ker sem se bolj zanimal za likovno umet nost. Od galerij sem pričakoval izvirne razstave, ki bi odsevale stanje sodobnega likovnega ustvarjanja, predvsem pa promovirale lokalne umetnike, po možnosti mlade, saj le na takšen način vidim možnost ohranjanja likovne umet nosti v nekem kraju. Če bomo mladim, in ne le izbrancem, pokazali, da zaupamo v njihovo ustvarjalnost, lahko pričakujemo, da se bo za nimanje za likovno umetnost širilo, stopnjevalo in napredovalo. Miha Pečar (1977) Po nekaj letnem autodidak tičnem kiparjenju in po dveh letih dela v Obal nih galerijah Piran kot vrtnar v parku Forma viva, sem se odločil za študij na akademiji za likovno umetnost. Pri odločitvi mi je veliko po magal Toni Biloslav, ki mi je predlagal, naj se vpišem na Accademio di Belle arti di Carrara, saj obožujem delo s kamnom. Akademijo sem končal in trenutno delam magisterij iz kipar stva na akademiji v Varšavi. Ko sem se vpisal na akademijo, sem si predvsem predstavljal, da bom po diplomi s svojo prisotnostjo v umet nosti pripomogel k prisotnosti kiparstva na Obali. Delo kiparja pa sem si predstavljal tako, kakršno je bilo še pred sto leti. Vendar se ki parstvo in umetnost nasploh oddaljujeta od klasičnih pristopov. Od galerij in muzejev ni dosti pričakovati, ker se mi zdi, da je vse zelo povezano s politiko in z denarjem. Šele nato je na vrsti umetnik. Toda nima nič proti galerijam, saj so to za umetnika enako kot reklame za trgovine. Kako ste pred študijem umetnosti oz. začetkom dela kot umetnik gledali na umetnost v galerijah? Kako gledate nanj sedaj? / Come guardava all’arte all’ini zio degli studi e come guarda all‘arte oggi? Tine Dekorti Moj pogled od začetka moje umet niške poti se ni pretirano spremenil. Mogoče si zdaj še bolj pobliže ogledam tehnike in detajle in se poskušam iz njih kaj naučiti. Nina Mršnik Uau, to vprašanje je preveč kom pleksno zame. Kaj je umetnost v galerijah? Kaj je umetnost? So ulica, avtobus, stanovanje … tudi galerija? Lara J. Marconi All’inizio dei miei studi non mi sono mai posta il problema di razionalizzare e deﬁnire l’arte in generale. Per me, il processo creativo, si limitava alla sperimentazione del proprio lavoro in modo pratico ed istintivo. La frequentazione dell’Accademia, ma soprattutto il costante lavoro a stretto contatto con altri giovani creativi, mi hanno portata ad approfon dire ed a riﬂettere più concretamente sul ruolo Tine Dekorti, Whiskey Shots e sull’ importanza che l’arte ricopre. Ora vedo l’arte come un atto di comunicazione, di con divisione, che tocca la sfera sensibile collettiva. La difﬁcoltà sta nel cercare con attenzione di ﬁltrare e distinguere l’arte che ha davvero dei contenuti da quella vuota, dettata dalla moda e dal mercato. Vasko Vidmar Kakor sem že omenil, sem na umetnost v galerijah vedno gledal s spoštova njem, kar pa ne pomeni, da so mi bile vse razstave všeč, saj menim, da ima vsak od nas lasten okus o likovni umetnosti. Res je, da sem v preteklosti večkrat obiskal galerije, saj sem v njih našel odmevnejše in kakovostnejše razsta ve. Danes me obisk galerije ne preseneča več tako kot v preteklosti, morda zaradi razstav, ki niso po mojem okusu ali pa zaradi avtorjev, ki sem jih morda prevečkrat videl razstavljene na istem mestu. Sem velik ljubitelj raznolikosti in novosti, kar je v naših galerijah vedno red keje mogoče videti. Kot mlad avtor zaradi tega pogrešam razstave mladih avtorjev in nekako ne razumem omenjenih ustanov, da velikokrat ne znajo brskati po okolici in prepoznati šte vilnih likovnih talentov, ki nas obkrožajo. Miha Pečar Na začetku študija sem gledal na galerije kot na cilj, kjer se dogaja umetnost, danes nanje gledam malo drugače. Galerije so pač orodje post produkcije umetnika. Galerije so kakor teater, objekt, v katerem se izvaja vizualna umetnost. Kakšna bi bila za vas idealna razstava? / Come si pre senterebbe la mostra ideale dal suo punto di vista? Tine Dekorti Zadnje dni se ukvarjam z meša nico realizma in abstraktnosti ter v tej smeri pripravljam material za razstavo, na kateri pa seveda ne bo manjkalo klasičnega fotorealizma brez kančka abstraktnosti. Popolna abstrakt nost pa me ne zanima, ne da bi imel kaj proti. Poznam umetnike, ki se ukvarjajo z abstraktni mi deli in so odlični, vendar v svoja dela vedno vključim kak element, ki jim vdihne plastič nost. Glede materialov pa mi je dejansko vse eno. Večinoma delam risbe s svinčniki, ampak zadnje čase dosegam odlične rezultate in tri dimenzionalni učinek z markerji, pa tudi spreji mi niso tuji. Nina Mršnik To so res kompleksna vprašanja. Razstava je lahko vse. Če govorim le o naših prodajnih razstavah (ki so se že zgodile v gale rijah) in z vidika organizatorke Pop-up doma, so idealne razstave tiste, na katerih organiza torji delajo za to, da bi obiskovalci doživeli čim boljšo izkušnjo. Za to pa potrebuješ denar, nadarjene in delovne ljudi, ljudi z izkušnjami, dober marketing, kakovostne izdelke … Lara J. Marconi La mia mostra ideale appare dinamica ed eterogenea. La galleria non si Vasko Vidmar Nimam vizije o idealni razstavi. Menim, da v umetnosti idealnega ni, saj bi sicer lahko s tem poslom že končal. Povrhu vsega pa imamo tako različne okuse, da bomo kot razstavljavci venomer nekoga razočarali ali nekoga osrečili. Idealna razstava bi bila tista, ki bi ji uspelo povezati ljudi in likovni umet nosti povrniti žar, ki ga v sebi nedvomno nosi. Torej so po mojem mnenju idealne razstave tiste, ki združujejo ljudi in jih ne delijo, saj menim, da je ustvarjanje nekaj lepega, kar je med ljudmi treba deliti. Umetnost mora biti tista dejavnost, ki ljudi sprošča in odpelje tja, kamor jih vsakodnevni delovni vrvež ne more. Vasko Vidmar Nina Mršnik limiterebbe ad essere uno spazio che la ospita ma diventerebbe parte integrante dell’opera stessa. Durante la permanenza, si potrebbe costituire un programma di incontri, lezioni e laboratori per incoraggiare un continuo scambio di idee ed opinioni. Desidero che le gallerie diventassero spazi più aperti ed attivi con l’impegno maggiore di diramare l’arte nel tessuto sociale. 3 Dejstvo je, da sem ljubitelj likovnih dogodkov, ki pritegnejo maso, predvsem običajne ljudi, pri katerih opažam vedno manj zanimanja za likov no umetnost. Tako da je idealna razstava, ne glede na vsebino, tista, ki pritegne ljudi, saj me nim, da je danes treba ljudem povrniti zaupa nje v likovno umetnost in spoštovanje do nje. Miha Pečar Moja idealna kiparska razstava bi bila morda popolnoma enaka skulptura, pred stavljena v raznih materialih, oziroma idealna razstava je tista, ki ti postavi vprašanje, o ka terem moraš razmišljati. ❚ Naključno izbranim ljudem, ki se poklicno ne ukvarjajo z umetnostjo in so na koncu t retjega ali na začetku četrtega desetletja svojega življenja, smo postavili nekaj vprašanj iz sveta muzejev, galerij, umetnosti ter sodobne likovne umetnosti. Njihovi odgovori so nam potrdili, da so to pomembne kategorije. Ilustracija: Marko Kociper gledaš se vanjo in se v njej izgubiš, oziroma se vanjo vživiš. Kakor dobra knjiga, tako te tudi umetnina popelje v svoj svet, v katerem spo znavaš, doživljaš, rasteš, razmišljaš, uživaš in sanjariš. Patrizia Cassol Umetnost mi pomeni izražanje sebe, svojih občutkov v povezavi z okoljem, ljudmi, naravo, idejami. s pomočjo slike, plesa, glasbe … Mirjam Plužarev Umetnost je izražanje tistega, kar je božanskega v nas. Kaj je bilo za vas najbolj zanimivo v umetnikovem ateljeju, kakšni občutki so vas spremljali in kaj je na redilo na vas največji vtis? Patrizia Cassol (1971), strokovna sodelavka Najbolj zanimivo je bilo to, kako iz kaosa, ki spremlja njegovo delo, naredi celoto. Mirjam Plužarev (1985), prevajalka angleškega jezika Umetnost je individualna in subjektivna, vsak umetnik jo izraža na svoj edinstveni na čin, zato me ob obisku ateljeja vedno znova prevzamejo nove oblike in vizije. Občutki, ki me spremljajo so različni in sega jo od radovednosti, navdušenja do razočaranja. Obiskujete galerije/muzeje? Zakaj? Vladimir Brdar (1985), inženir kemijske tehno logije V muzejih me zanimajo predvsem teh nike in orodje, ki so jih uporabljali kiparji, slikarji, kovači in arhitekti v zgodovini. Najbolj me pritegnejo dela iz obdobja antike in pra zgodovine. Poleg umetniških rad obiskujem znanstveno-zgodovinske muzeje, ki razstavljajo prve izume, patente, naprave ter ideje zgodnjih inženirjev in arhitektov. Rad opazujem, koliko današnja moderna tehnologija sloni na takrat nih iznajdbah. Galerij ne obiskujem, ker me likovna umetnost ne zanima. Sploh pa ne mo derna. Patrizia Cassol Bolj malo, premalo časa, pre malo lastne iniciative. Mirjam Plužarev Ja, kaj pa je človek brez umet nosti? Maja Cergol (1985) Večinoma obiskujem muzeje, ne znam pa razložiti zakaj. Nekatere stvari me enostavno pritegnejo in hočem o njih izvedeti več. Kaj vam pomeni umetnost? Vladimir Brdar Umetnost mi pomeni način izražanja čustev in duševnega stanja, kar je drugačno od govornega, z glasbo, plesom, sli karstvom, kiparstvom, arhitekturo, itd. Remza Lulić (1985), profesorica angleškega jezika Muzeji so hrami kulture, mesta, kjer se predstavljajo raznoliki umetniki in se podoživ lja zgodovino. Tvorijo spomenik tradicional nemu načinu življenja in ohranjajo kulturno dediščino. Sicer nisem ljubitelj likovne umet nosti, raje preberem kakšno knjigo, vendar menim, da je umetnost za človeka pomembna. Z njo uživamo lepoto, se razvijamo in spodbu jamo ustvarjalnost. Interpretacija vsake umetni ne posebej je edinstvena, nepredvidljiva, za Kaj od razstav pričakujete? Vladimir Brdar Pričakujem, da je razstava vode na oziroma da vodič pove nekaj besed skupini obiskovalcev ob vsaki umetnini (izkopanini). Potem pa se pusti ljudem čas, da umetnine tudi sami občudujejo. Pričakujem tudi ustrezno postavitev umetnin (vrstni red, razvrščenost po kategorijah – obdobjih, itd.), skratka, da je za deva urejena. Patrizia Cassol Doživetje in spremembo doje manja sveta za trenutek, ko sem tam in da ga lahko nesem tudi s sabo. Mirjam Plužarev Preglednost, primerno osvet litev in profesionalno osebje, ki je dobro infor mirano o umetniku in njegovih razstavljenih stvaritvah. Enostavno več. Pričakujem več lokalnih in tudi mednarodnih razstav. Imamo premalo razstav s tujimi umetniki in sodobne umetnosti. Kaj menite o sodobni umetnosti in o labirintu sporočil, ki jih pošilja? Vladimir Brdar Katastrofa. Po mojem mnenju je preveliko število sodobnih umetnikov in posledično sporočil, da bi lahko tisti “boljši” prišli do izraza in izstopili. Mirjam Plužarev Jo podpiram, na neposreden, izzivalen, včasih malce satiričen način izraža sedanje družbeno stanje. Maja Cergol Nimam posebnega mnenja o so dobni umetnosti, pravzaprav ima vsa umetnost veliko sporočil, še danes je kup neznank okoli Da Vincijeve Mone Lize, pa je minilo dobrih 500 let od nastanka. Samo avtor pozna sporo čilo. Po drugi strani je čar umetnosti ravno v neštetih interpretacijah. Kaj, menite, bi bilo v po vašem mnenju treba spreme niti v galerijah/muzejih/na razstavah, da bi povečali zanimanje? Patrizia Cassol Večja publiciteta, vabila na menjena širšemu krogu ljudi, ne samo izbran cem, drugačen pristop k podajanju sporočil razstav. Galerije bi se morale bolj povezovati z drugimi ustanovami (šolami, univerzami). Mirjam Plužarev Galerije in muzeji bi morali imeti nove razstave z novimi tematikami pri bližno vsak mesec. ❚ Ilustracija: Marko Kociper Doživljanje, razmišljanje, sanjarjenje Kakšen spomin/poseben dogodek ali vtis imate z raz stav, ki ste jih obiskali v sklopu šolskih obveznosti? Maja Cergol V času šolanja me razstave in muzeji niso kaj dosti zanimali. Spomnim pa se sobe, v kateri je bila razstavljena straniščna školjka, zidovi pa polepljeni s higienskimi vložki. Ni me fasciniralo, ostalo pa je v spomi nu, kar je morda bil tudi namen. Razstava, ki je ne morem pozabiti V spominu vsakega od nas je zapisana razstava, ki nas je tako zelo prevzela, da smo jo zapustili, kot da bi bili v drugem svetu, odmaknjeni od tal in prežeti s posebnimi mentalnim razpoloženjem, pri čemer ni pomembno, ali smo videli likovno, zgodovinsko, naravoslovno ali gasilsko vsebino. Naše vprašanje je bilo, katera razstava je pustila tak nepozaben vtis. Maksimiljana Ipavec: Muzej depografije, galerija Collegium Artisticum, Sarajevo. Umetnik Jusuf Hadžifejzović ne-kulturni politiki kljubuje v prostoru brez elektrike. Osupljiva zbirka sodobne umetnosti, na katero bi bila ponosna vsak muzej moderne umetnosti od Vardara pa do Triglava i šire, je dobesedno v temi. Vidiš jo le v soju baterije, luči (na koncu tunela) ni na obzorju … Graziella Ponis Sodnikar: A ripercorrere il tempo rivisiti incontri, quale estrapolare dalla me moria? Opto per una esposizione di cui non ricordo né il titolo, né i nomi degli artisti. Ma prima di entrare in quello spazio dovevi immergere le mani in una bacinella con della polvere bianca e, solo dopo aver scostato una pesante tenda nera, accedervi. Davanti a te uno spazio buio, privo di luce. Condividevi l’esperienza, non comune, di poter toccare le sculture, percepirne la forma, i volumi, le superﬁci attraverso il tatto. Londra, Tate Gallery 1976. Irena Urbič: Iniciacija? Ko te nona kot otroka pelje v Benetke, v cerkev sv. Sebastjana, pogledat Mordekajev Triumf Paola Veroneseja. Ko cel teden visiš v Louvreu in od vse lepote nenehno buljiš le v veličasten kip Nike Samotraške. Ko ti paznik v Ermitažu (v tedaj še sovjetskem Lenin gradu) zaradi tvoje očitne vznesenosti odpre depo na podstrešju in vidiš nikoli razstavljenega Kandinskega, Maleviča, Lebedeva, Tatlina. Ko te boža popolna harmonija Vermeerjevega Dekleta z bisernim uhanom. Ko te biča Dalíjevo rubinasto Kraljevsko srce in te boli Picassova Guernica. Infekcija z vizualno umetnostjo je dokončna, vrata v svet sublimne lepote za vselej odprta, ganjenost zajamčena. ❚ 4 Majda Skrinar Nevidna mesta Galerija Meduza, Koper 22. januar–6. marec 2015 Odprtje: četrtek, 22. januar 2015, ob 19. uri P rva razstava v koprski Galeriji Meduza v letu 2015 bo predstavila nove slike Majde Skrinar, ki so nastale letošnje poletje med umetničinim bivanjem v Transilvaniji. Z njo Obalne galerije Piran nada ljujejo niz malih osebnih razstav, posvečenih slikarkinemu delu; do sedaj se jih je nabralo pet in kot celota odlično predstavljajo njen umetnostni razvoj oziroma umetnostne poti vse od leta 1990, ko je prvič razstavljala v stari Mestni galeriji Piran. S tem Obalne galerije Piran uresničujejo nekatere od pomembnih družbenih nalog. Nizi malih osebnih razstav, posvečenih enemu umetniku ali umetnici, ponujajo občinstvu, predvsem tistemu zvestemu, da lahko kontinu irano spremlja njihove ustvarjalne novosti ali prepoznava stalnosti, ki se zgodijo ali ostanejo skozi čas. Tako občinstvo postavlja vzporednice z drugimi ustvarjanji in v koncipiranju duha časa zgradi prepoznavne umetnostne norme in umetniške osebnosti. Skratka oblikuje kulturo časa in prostora. Male osebne razstave, ki pred stavijo sprotno produkcijo, pa ustvarjalkam in ustvarjalcem omogočijo, da se soočijo z odzivi »zunanjega« sveta, ki nastanejo s prenosom del iz ateljeja v galerijo, saj gre za dva različna mentalna in konceptualna prostora. Prav v so očenju s kakofonijo interesov javnega prostora, ki se prepletajo v galeriji, lahko umetniki in umetnice dobijo nova spoznanja, ki lahko po stanejo spodbuda za njihovo nadaljnje ustvar janje. Majda Skrinar slika krajine, mestne vedute, marine. Uvršča se med krajinarke v najširšem pomenu besede. Taka opredelitev današnjo likovno ustvarjanje poveže s pomeni, izhajajo čimi iz tradicionalne, stare in ljubiteljske umet nosti. Zahodna umetnost je namreč v več sto letih ustvarila ogromno število slik, grafik in fotografij krajin, oziroma bolj umetelno rečeno pejsažev. Številne med njimi so postale ikonične podobe kot na primer tiste, ki so jih upodobili Giorgione, Tizian, Dürer in Peter Brueghel st., če omenimo le nekatere umetnike na začetku nove dobe. Nešteto slik, ikoničnost podob in institucionalnost žanra, ki je iz tega nastal, »pritiskajo« na ustvarjalce in gledalce, saj se na novo krajinsko sliko ne more gledati drugače, kot da se vanjo vgradi nešteto pomenov, ki izhajajo iz »teže« zgodovine. Mnogo slikarjev v 20. stoletju se je tej teži izognilo (medtem ko je krajina prevladovala v sočasni fotografiji). Zdelo se jim je, da jih preveč povezuje s preteklostjo, tradi cijo, starim, pa tudi z ljubiteljskim ustvarja njem, v katerem so prav zgodovina, ikonične podobe in žanr posebni izzivi. Z odklonom do krajine so izražali pripadnost sodobnosti. Hkrati pa so v 20. stoletju nastajale čudovite krajine prav v kontekstu prizadevanj po sodob nem in inovativnem ustvarjanju. Omenimo le Paula Kleeja, Kazimirja Maljeviča ali sodobni ke, kot so Peter Doig, pa v Sloveniji Vladimir Makuc, Herman Gvardjančič, Metka Krašovec ali Marjan Gumilar. Krajina kot tema, motiv ali žanr je v sodob nem ustvarjanju razklana kategorija. Ni ne vtralna in je kulturno in zgodovinsko pogojena. Poleg tega je to kategorija, s katero ustvarjalec oziroma ustvarjalka praviloma izražata osebni odnos do realnega sveta in odgovarjata na vprašanje, kakšno je razmerje med človekom, naravo in kulturo, ki jo ponazarjajo arhitek tura, hiša, mesto, pristanišče, ulica. Majda Skrinar se v tem klobčiču pomenov dobro znajde. Njene upodobitve narave in kul ture izražajo harmonijo obeh kategorij. Podobe izžarevajo ravnovesje, v katerem ni napetosti, spopadov in nadvlade. Pred sliko je človek, ki je lahko tudi sama slikarka, ki gleda na svet okoli sebe z veliko mero mirnosti in spoštljivo sti do nature in kulture. Zdi se, kot da je v ta odnos vtkana subtilna tradicionalna meditacija z Daljnega vzhoda, ki jo zahod opredeljuje kot pasivnost, saj v njej ni zahodne paradigme o nenehni borbi človeka, ki poskuša s kulturo premagati naravo, ki jo hoče nadvladati in si jo podrediti. Sprehod skozi pretekle male osebne raz stave Majde Skrinar razkrije postopne male premene v njenih likovnih upodobitvah, ki pripeljejo k temu, kar prinaša nova razstava v galeriji Meduza. Krajina, oblak, voda, mesto ali hiša skorajda postanejo vzorec, niz črt ali mreža kvadrata. In kaj ustvarja bolj harmonič no vzdušje kot enakomerni likovni ritmi, zajeti v vzorcih? Pri tem je pomembno, da slikarka te kulturno konstruirane vzorce harmonično »vgradi« v naravo, oziroma jih iz nje nenasilno »iztisne«. Vzorci pa igrajo še eno vlogo, in sicer konkretne kraje v Romuniji, ki so pogosto za pisani v naslovu dela in v katerih je Majda Skrinar ustvarjala letos poleti, spremenijo v generične likovne podobe. Genius loci se raz topi. Prelevi se v nekakšno posebno globalno podobo. In v harmoniji in globalnosti se od pirajo vrata o razmisleku o značilnostih so dobnosti. ❚ Lilijana Stepančič Ta veseli dan kulture Novoletna prodajna razstava Galerija Meduza, Koper 3. december–16. januar 2015 Z a mnoge sta čarobnost božičnih in novoletnih praznikov tudi v belini snega in domišljije, ki poudarja barvi tost veselega decembra. Neredko nas iskanje veselja popelje tudi v potrošniški labi rint, ki nas lahko hitro oddalji od lepote narav nih odtenkov, harmonij in kromatičnega so žitja različnosti. Umetnost je pomembna tudi zato, ker nas varuje pred izgubo zdravega od nosa in stika z lepoto. Slike, grafike, risbe in skulpture, ki so obiskovalcem na ogled v naših galerijah, so vidno pričevanje dolgoletnega skrbnega ravnanja z resnično umetniško ustvarjalnostjo. V galeriji Meduza v Kopru se o tem lahko prepričate tudi sami v teh prazničnih dneh, v času prednovoletnih nakupov, ko razmišljate o pravem, lepem in trajnem darilu sebi, svojim najbližjim, prijateljem, znancem ali poslovnim partnerjem. Galerija Meduza, ki je pred več kot štiride setimi leti kot prva prodajna galerija v takratni Jugoslaviji odprla svoja vrata, ostaja še danes referenčen galerijski prostor za poznavalce, strokovnjake, umetnike, galeriste, predvsem pa ljubitelje likovne umetnosti. Ob tekočih razstavnih dejavnostih so v galeriji likovna dela tudi naprodaj. Namen novoletne, že tradicionalne prodajne razstave je opozoriti na kakovosten izbor aktualne umetniške produkcije slovenskih avtorjev različnih generacij, ki svoja dela snujejo v tradicionalnih likovnih zvrsteh. Prepričani, da lahko v naši bogati ponudbi umetnosti izbirate tudi po svojem okusu, vas vabimo na obisk. ❚ TS 5 Razstava Via mea Mire Ličen Krmpotić v Miljah Museo d’Arte Moderna “Ugo Carà” in Sala Comunale d’Arte “Giuseppe Negresin”, Milje 12. december–18. januar 2015 V organizaciji čezmejne Občine Milje (Comune di Muggia) in s sodelova njem Obalnih galerij Piran v dveh razstaviščih v Miljah razstavlja piran ska slikarka Mira Ličen Krmpotić. Na ogled so platna in stekleni objekti – pomenljivo jih je poimenovala Via mea, ki jih je ustvarila v različnih obdobjih. V Museo d’Arte Moderna “Ugo Carà” so na ogled dela iz ciklusov Istrski pejsaži, Kornati in Pariški utrinki, v Sala Co munale d’Arte “Giuseppe Negresin” pa iz cikla Sončna pesem. ❚ NM Maravee Corpus. Javna telesa fotografije in instalacija Umetnice: Cianographic Sisters (Emanuela Biancuzzi + Debora Vrizzi) in Lorena Matic Galerija Loža, Koper 17. januar–14. marec 2015 Odprtje: petek, 16. januar 2015, ob 18. uri Spremna publikacija: zgibanka in katalog P rojekt Maravee (beseda v različnih je zikih in narečjih pomeni čudež / mera viglia / wundern / kaka na lipa čüdna rič / marvel / maravea) združuje najraz ličnejše oblike sodobnega umetniškega izraza. Dogodek, ki si ga je leta 2002 zamislila Sabrina Zannier, priznana italijanska likovna kritičarka, novinarka in kuratorka, vsako leto zajema raz lične umetniške izraze, ki niso nujno povezani zgolj z likovno ustvarjalnostjo, saj posega na področje glasbe, gledališče, oblikovanja in po dobno. Pod okriljem društva Maravee (Associa Lorena Matic, La Direttrice, 2014, fotografija Eva Petrič, Sky of Silver n°3, 2008, print na aluminijasto ploščo, 120 x 80 cm zione Maravee) in ob podpori urada za kulturo pokrajine Furlanije-Julijske krajine (Assessorato alla Cultura della Regione Fruli Venezia Giulia) ter podjetja Gervasoni projekt poteka na različnih lokacijah te pokrajine, z namenom spodbujati tam delujoče italijanske in tuje likovne umetnike. Idejno izhodišče prireditve, ki se iz leta v leto spreminja, Maravee 2004 Clorofilla; Maravee 2007 Energy; Maravee 2008 Recycle; Maravee 2006 H2O, Maravee 2009 Village; Maravee 2013 Ani ma …), se v zadnji ediciji posveča telesu Maravee Corpus. Na podlagi tega koncepta je avtorica Sabrina Zannier skušala poiskati sorodnosti, afinitete, vsakovrstnih izrazov umetniškega doživ ljanja z življenjskim vsakdanom. Razstavni projekt je pravzaprav slavospev telesu kot socialnemu sistemu, ki išče pluralne identitete v fotografiji, videu, kostumografiji, performansu in potiskanem telesu (tetovaže). Osrednje dogajanje je z različnimi razstavami potekalo na Gradu Susans (Maja no, Videm), kjer je razstavljala tudi slovenska umetnica Eva Petrič. Njena dela je kustosinja uvr stila v kar dve razstavi: Nudo ma non crudo / Surovo, a ne golo in Il corpo abitato / Naseljeno telo. Pred dnevi so v Palači Elti v Gemoni odprli drug dogodek, samostojno razstavo Migracijska identi teta umetnika Mustafe Sabbagha, medtem ko bodo zadnjo razstavo v koprski Galeriji Loža odprli 16. januarja 2015. Razstavo z naslovom Javna telesa bodo s fotografijami in instalacijo v Kopru predstavljale tri italijanske avtorice: tandem Cianographic Sisters (Emanuela Biancuzzi + Debora Vrizzi) iz Vidma ter Lorena Matic iz Trsta. ❚ MBJ 6 Franko Vecchiet posamezni segmenti kot razstava v celoti spodbujajo obiskovalce še k refleksiji o pripadnosti neki skup nosti. Andrej Furlan je v uvodniku monografije zapisal: »Vozovnice, strani iz telefonskega imenika, madeži omake, vinsko obarvani obroči umazanih kozarcev, sol, sledovi črni kot premog, odtisi ploščic, poti, ki so jih začrtali lesni črvi … fragmenti življenja, ki v Vecchietovih stvaritvah postanejo sestavni del umetnine. To niso le de tajli, ki bi navdihovali umetniško delo in njegovo branje. V Frankovih spretnih rokah se vsakdanji objekti spremenijo v sub pregledna multimedijska razstava Mestna galerija, Piran 6. februar–24. maj 2015 Odprtje: petek, 6. februar 2015, ob 19. uri Rond, 2012, suha igla in mešana tehnika, 100 x 70 cm Silence, 2012, knjiga umetnika, svinec na papir, razne dimenzije V razstaviščih Obalnih galerij Piran tradicionalno predstavljamo sočasno likovno produkcijo sosednjega tržaš ko-goriškega prostora. Ves čas sprem ljamo bogato ustvarjalnost enega vodilnih tržaš kih likovnikov Franka Vecchieta – z odprtjem njegove pregledne in multimedijske razstave v Mestni galeriji Piran pa bomo počastili še slovenski kulturni praznik. Vecchiet sodi med najpomembnejše likov nike obmejnega prostora sosednje Italije: že desetletja soustvarja italijansko in slovensko umetnostno prizorišče, priznan je tudi v med narodnih grafičnih krogih. Njegov likovni opus predstavlja posebno diskretno rdečo nit med avantgardnim obdobjem tržaškega likovnega prostora v petdesetih in šestdesetih letih na eni strani ter na drugi med sočasno oziroma poznejšo likovno produkcijo v najširšem smi slu besede. Le-ta je v vseh obdobjih opazno zaznamovana z njegovim sodobnim razmišlja njem in posledično z raziskovalno izvirnim individualnim pristopom. Ne glede na izbrano zvrst – Vecchietova ustvarjalnost sega od raz ličnih tehnik grafike, risbe, slikarstva in kon ceptualno zastavljenih objektov do oblikovanja avtorskih grafičnih map in unikatnih umetniš kih knjig, kar ves čas nadgrajuje in prepleta še s pedagoškim delom in pisanjem strokovnih teoretskih besedil – je sleherno njegovo delo določljivo s skrajno intimno interpretacijo ter z mojstrsko preciznostjo tehnične izvedbe. Vnaprej domišljena avtorska multimedijska postavitev v Mestni galeriji Piran (letos se je že predstavil z razstavo Memorabilia v Revoltelli v Trstu in v Čedadu, januarja 2014 je pri Založ ništvu tržaškega tiska izšla še monografska publikacija Franko Vecchiet Memorabilia) bo predstavila raznolikost Vecchietovega ustvarja nja: grafike, slike, kolaže, knjige umetnikov in inštalacije ter spet potrdila njegovo tematsko večplastnost. Vsebinsko ga vedno znova nav dihuje aktualna angažirana globalna problema tika tako, da ves čas ohranja poseben, osebno občuten odnos do preverjenih in znanih tradi cionalnih vrednot likovne umetnosti in njene zgodovine ter nas hkrati seznanja s pomemb nimi dogodki v svojem življenju, zlasti z do godki, ki zaznamujejo slovensko narodno manj šino v Italiji, ki ji Vecchiet tudi pripada. Tako Iz ciklusa Dnevniki, 2001—2014, mešana tehnika na platnu, 100 x 100 cm jekte kot nosilce spomina in v posrednike pro jektov, s katerimi želi umetnik ustvariti nov svet. »Fragmenti spomina« niso le del umetni kovega notranjega sveta, ampak tudi predmet premišljene in dosledne estetike. Vecchietova dela moramo dojeti kot nove stvaritve z lastno identiteto, obenem pa kot memorabilie zgodb, pokrajin, čustev, spominov in upanja.« Vse stranski Franko Vecchiet pa o svojem delu preprosto pove: »Tisto, kar počnemo, tudi kot umetniki, so fragmenti, ki tvorijo našo zgodo vino.« ❚ Nives Marvin Poziv Slovenske kinoteke obiskovalcem razstave Piran v filmu Ex-tempore Piran 2014 Častni priznanji občinstva Ob zaključku razstav XLIX. mednarodnega slikarskega ex-tempora in XV. mednarodnega ex-tempora keramike smo letos prvič podelili častni priznanji občinstva. Obiskovalci, ki so glasovali v času razstav, so za najboljšo sliko izbrali delo mlade piranske gimnazijke Ylenije Žiber, za najboljše keramično delo pa keramiko Sapane Gandharb z naslovom Mrity uko chara, ki je na ogled v galeriji Meduza 2 v Piranu. Avtorica je o svojem delu povedala: “Čeprav sem sedaj državljanka Slovenije, prihajam iz Nepala, mistične države pod Himalajo. Kontakt s hindujskimi miti in budistično religijo poskušam ohraniti v svojih delih. Moje delo ima naslov Mrity uko chara – Mrtvaška ptica, imenovana tudi Gida. Gre za jastreba, ki se udeleži Nebeškega pogreba, kjer poje v naprej razkosano človeško truplo. S tem nas opozarja na minljivost človeškega telesa.” Sapani Gandharb in Yleniji Žiber iskreno čestitamo. ❚ Zbiramo filmske spomine! Filmska tehnika, tiskovine (vstopnice, letaki, plakati, filmske revije), spominki, fotografije, filmske igračke, dokumenti, pogodbe, filmski izrezki … V Muzejskem oddelku Slovenske kinoteke zbiramo vse, kar je pomembno za zgodo vino filma. Najbolj zanimive pa so zgod be in pričevanja, zato vas prosimo, da nam pomagate dopolniti zgodbo o Pira nu kot filmskem mestu. Vabimo vas, da nam predstavite svoj košček filmske zgodovine. Svoje pričeva nje lahko zapišete ali pa se nam oglasite po spletni pošti [email protected] oz. telefonu 01 434 25 14. Hvala za sodelovanje! ❚ Podarili šolske potrebščine učencema CKSG Portorož Klavdija Marušič se je septembra v koprski Meduzi predstavila z razstavo etulji iz Fukušime ter obiskovalcem ponudila metuljčke z namenom zbiranja sredstev za pomoči potrebne otroke. Učne pripomočke v vred M nosti 40 evrov je v teh prazničnih dneh ravnatelj Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, mag. Marko Strle, predal dvema učencema, bratu in sestri iz Kopra. ❚ 7 Andrej Medved P red iztekom leta je poklicno pot v Obalnih galerijah Piran sklenil muzejski svetnik Andrej Medved. Umetnostni zgodovinar in filozof je s prihodom v Obalne galerije Piran, leta 1976, oral ledino in postal eden vodilnih likovnih kritikov in galeristov v jugoslo vanskem prostoru. Primorsko in Obalne galerije je z odmevnimi razstavami postavil na evropski zemljevid, s svojimi nastopi in mojstrsko spisano besedo pa vzgajal občinstvo, razkrival pot do umevanja sodobne umetnosti in širil pogled nanjo. Gotovo na tem mestu ni treba posebej poudarjati, kaj vse je kot strokovnjak doprinesel svoji ustanovi, slovenskemu Primorju, domači in mednarodni likovni sceni. Pripadnost majhnemu prostoru ga ni omejevala pri smelih načrtih in velikih izzivih. Zastavljal si je visoke cilje in jih prej ali slej tudi uresničil. Tako so tudi s podporo takratnega ravnatelja Antona Biloslava postale stvarnost razstave, kjer so se v desetletjih zvrstila velika imena od Baselitza, Paladina, Cucchija in Pencka, Immendorfa, Lüpertza do Kounellisa, Klossowskega, Michauxa, Miroja, Dubuffeta in drugih svetovno priznanih umetnikov. Seznam je dolg, več deset jih je, in na njem ne gre prezreti predstavnikov avantgard in posebej njemu ljubih francoskega in nemškega umetnostnega prostora. A ob tem ni pozabil na domače – več kot petsto razstav jim je posvetil, jih spremljal z vso natančnostjo veščega opazovalca in se jim posvečal, kot bi bile punčice njegovih oči …. Marušič, Bernard, Stupica in Pregelj, Brdar, Vodopivec, Begić … bi bili brez njegovega “spremstva” siromašnejši. Rad jih je imel. Še jih ima rad, tako kot svoje delo. Hkrati še naprej odkriva mlade obetavne ustvarjalce. Zato je njegov zaključek samo zaklepaj in začetek poti, ki jo ubira v novo smer. Srečno, Andrej! ❚ Obalne galerije Piran ■N edelja, 11. januar 2015, ob 11. uri: Mestna galerija Piran Okrogla miza in druženje ob razstavi Piran v filmu Razstava Piran v filmu v organizaciji Obalnih galerij Piran in Slovenske kinoteke odkriva ne precenljivo vlogo mesta, ki je v preteklih deset letjih odigralo vlogo slovenskega Hollywooda. Pestro filmsko dogajanje na piranskih trgih, ulicah in v Vibinih studijih na Fornačah so na različne načine soustvarjali številni Pirančani in prebivalci slovenske Istre. Prisrčno vabimo vse, ki so bili kakor koli soudeleženi (kot stati sti in podobno) ali se zgolj spominjajo snemanj filmov, na okroglo mizo in druženje tudi z na menom, da dokumentiramo tovrstno dogajanje v Piranu za prihodnje rodove. Moderatorja srečanja bosta Lilijana Stepančič in Slobodan Simič Sime. Sicer svoja pričevanja lahko kadar koli, ko je Mestna galerija Piran odprta, tudi zapišete v njeno knjigo. ❚ ga Triglav filma je rešitve za negotov finančni položaj in krhke ustvarjalne okoliščine sloven skega povojnega filma videl v koprodukcijah in v ponujanju uslug tujim producentom. V naj bolj svinčenih časih so se tako slovenske de janske in filmske meje na stežaj odprle. K nam je pripeljal Františka Čapa in številne tuje pro ducente ter skrbel za čim večji angažma doma čih avtorjev. V času, ko so se pri nas množično snemale koprodukcije s tujci, so nastajali tudi najboljši slovenski celovečerni filmi. Branimir Tuma je namreč imel vse, kar je potrebno za razvojno vodenje dejavnosti, ki je stremela k širitvi domače filmske produkcije: vizijo, ljube zen in strast. Imel je visoke standarde, velika pričakovanja, zavedal se je, da je za vsak pre mik treba vlagati v kadre in izobraževanje, pa tudi v tehnično infrastrukturo. V dokumentarnem portretu ob različnih pričevanjih sorodnikov, zgodovinarjev, filmskih delavcev in drugih poznavalcev spoznamo izjem no zanimivo življenjsko zgodbo njegove druži ne, še posebej očeta Henrika Tume, tragično povojno usodo bratov Tuma in razmere ob na stajanju slovenske kinematografije, ki jih je v veliki meri zaznamoval prav Branimir Tuma. Petdeset minutni dokumentarni portret bo premierno predvajan ob zaključku razstave. ❚ ■S obota, 7. februar 2015, ob 11. uri: Galerija Meduza Koper Vodstvo po razstavi Majde Skrinar Radovan Čok in Slobodan Simič Sime ■N edelja, 18. januar 2015, ob 11. uri: Mestna galerija Piran Predpremiera dokumentarnega portreta Branimir Tuma Scenarij in režija: Radovan Čok Produkcija: Dokumentarni program RTVS, december 2014. Branimir Tuma (1904–1991) je s svojimi drznimi in vizionarskimi pogledi pomembno širil mož nosti slovenskega filma. Kot direktor nekdanje Samostojna razstava risb in slik primorske umetnice Majde Skrinar z naslovom Nevidna mesta predstavlja nov cikel abstraktnih pejsa žev, nastalih na delovnem bivanju v Transilva niji letos poleti. Nova likovna dela preveva svežina, obenem pa ohranjajo prepoznavnost slikarkinega ustvarjanja iz preteklih let v kolo ritu in izbranih motivih. Prehajanja med vzhod nim in zahodnim prostorom so komaj opazna, slikarkin pogled je tudi v krajih, odmaknjenih od njenega vsakdanjega okolja, fokusiran na prepoznavne vedute. Krajšemu bivanju v Transilvaniji je novem bra sledila osebna razstava novih del v Muzeju 8 romunskega kmeta. Gre za etnološki muzej, ki je najbolj obiskan in priljubljen muzej v Buka rešti. O tej izkušnji, o bivanju in ustvarjanju v Foto: Irena Kaluža novem okolju bomo več izvedeli na vodstvu po razstavi s slikarko Majdo Skrinar in ravnateljico Obalnih galerij Piran Lilijano Stepančič, ki bo predstavila njen slikarski opus. ❚ ■N edelja, 22. februar 2015, ob 11. uri: Galerija Herman Pečarič Piran Vodstvo po razstavi Herman Pečarič in sodobniki Razstavo z naslovom Herman Pečarič in sodobniki. Primorska likovna umetnost 1965–1975 je zasnoval umetnostni kritik Dejan Mehme dovič. Osvetljuje obdobje, ki je bilo na južnem Primorskem zaznamovano z vse pogostejšimi čezmejnimi stiki, v katerem so aktivno delovali tudi izbrani avtorji. Med letoma 1965 in 1975 so, poleg Hermana Pečariča v Piranu, ta prostor umetniško sooblikovali še Mire Cetin z atelje jem v Kopru, Tone Kralj v Izoli, ter Jože Pohlen in nekoliko mlajši Zvest Apollonio v okolici Kopra. Vabimo vas na nedeljsko vodstvo s ku stosom razstave Dejanom Mehmedovičem. ❚ Zgodilo se je … Boštjan Drinovec v koprski Meduzi Herman Pečarič in sodobniki v Piranu Piran v filmu v piranski Mestni galeriji Vittorio Antonio Cocever v koprski galeriji Loža Piranski dnevi arhitekture – razstava in podelitev nagrad v Monfortu Napovedujemo Umetnost tudi za slepe in slabovidne Obalne galerije Piran se želijo s programom v letu 2015 približati čim širšemu občinstvu. Ne zgodi se ravno pogosto, da v galerije zaidejo slepi in slabovidni, čeprav je tudi spoznavanje likovne umetnosti njihova temeljna pravica. Odločili smo se, da jim stopimo nasproti. S pomočjo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper, ki se je z veseljem odločilo za sodelovanje, bodo naše razstave prilagojene senzorno oviranim obiskovalcem in opremljene s podnapisi v Braillovi pisavi. Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Koper se zahva ljujemo za pomoč in podporo. ❚ Gledga ❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚ Letnik XII, številka 5 ❚ Izdajajo Obalne galerije Piran in Gledališče Koper ❚ Za izdajatelje Lilijana Stepančič in Katja Pegan ❚ Uredn ištvo Tatjana Sirk, Miha L. Trefalt (odgovorni urednik) ❚ Lektorica Alenka Juvan ❚ Obdelava slik Vek Koper, Marica Pe terlin ❚ Tisk Tiskarna Vek Koper ❚ Naklada 2.500 izvodov ❚ Koper, december 2014 ❚ Izid občasn ika Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper in so omogočili M inistrstvo za kulturo RS, MO Koper in Občina Piran ❚ Naslovnica Obalnih galerij Piran: Marko Kociper 9