1. No category

Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA
❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚
❚ Letnik X ❚ Številka 3 ❚ Junij 2012 ❚
❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚
Mestna galerija Piran
Boris Podrecca
o prenovi
Iz oči v oči –
razstava primorskih
likovnih umetnikov
Poletna muzejska noč
Monfort Portorož Yoko-Lennon-Tito
Galerija Loža Koper Pogled 6 Slovenija
Jaz, tukaj, zdaj
Galerija Meduza Koper Art & Fashion
Prenovljena Mestna
galerija v Piranu
Kratka zgodovina stavbe
Na mestu današnjega kulturnega spomenika,
imenovanega Kazina, je stala mestna loggia, ki
je sodila v sklop praviloma obveznih mestnih
javnih zgradb, značilnih za Beneško republiko.
Pozneje se je tu izoblikovala mestna hiša, ki
stoji neposredno ob Tartinijevem trgu na nje­
govem severozahodnem vogalu. Stavbni kom­
pleks sestavljata še prizidek na Trubarjevi ulici
ter prečni aneks. Notranjščina stavbe je bila
obnovljena v šestdesetih letih 20. stoletja kot
razstavni prostor Obalnih galerij Piran.
Foto: Andrej Gorenc
Foto: Andrej Gorenc
Foto: Miran Kambič
Ideogram
Nov poseg tvori in poudarja specifičen galerij­
ski značaj prostora. Gre za enoten, odprt pro­
stor in vizualen dialog med nadstropji. Pove­
čanje razstavnega volumna je bilo doseženo
predvsem z novim prostorom pod strešnim
­lokom, ki je zamenjal dosedanjo dvokapnico,
se pravi, s tretjo etažo. Glavni vertikalni vezni
člen je stopnišče, ki povezuje in vizualno od­
pira na novo urejene štiri galerijske nivoje.
Tudi kavarna v pritličju, ki je bila od raz­
stavnega prostora odrezana, je sedaj organsko
povezana s celotno sekvenco razstavnih in
­operativnih nivojev ter ponuja možnost za
­razstave in kulturne prireditve.
Predlagana je tudi neposredna povezava
­galerije z mestno hišo s steklenim mostom,
analogno historični navezavi.
Foto: Andrej Gorenc
Foto: Andrej Gorenc
Statična prenova
Za nov koncept večnadstropne galerije ter ka­
varniškega prostora v pritličju je bila izvedena
celovita statična prenova, ki je obsegala piloti­
ranje stavbe, menjavo medetažnih konstrukcij
z armirano betonskimi ploščami, obnovo zidov
z injektiranjem in utrjevanjem z vertikalnimi,
horizontalnimi vezmi.
Foto: Miran Kambič
Prenova zunanjosti
Skladno z navodili Zavoda za varstvo kulturne
dediščine je bila obnovljena zunanjost stavbe,
in sicer fasade, ter zamenjano pohištva. Nare­
jena je bila nova streha, dosedanja dvokapnica
se je nadomestila z novo konstrukcijo loka, ki
analogno sledi loku glavne fasade. Kritina je za
Piran tipični opečni korec, zato je bilo na ločni
strehi potrebno izdelati posebno serijo ukriv­
ljenih strešnikov.
Foto: Miran Kambič
Foto: Miran Kambič
2
Prenova notranjosti
V pritličju so obnovljeni prostori za mestno
kavarno s pripadajočimi servisnimi prostori.
Urejena je vhodna avla v galerijo z recepcij­
skim pultom in garderobo ter sanitarijami za
invalide. V pritličju galerijskega dela je manjše
priročno skladišče in dostop na osrednje staro
stopnišče. Etaže pa so sedaj medsebojno pove­
zane z osrednjim dvoramnim leseno-kovinskim
stopniščem, ki je umeščeno med obstoječe
­zidove. Stopnišče sega od pritličja do najvišje
galerijske etaže. Na severni strani je novo dvi­
galo za prevoz težjih eksponatov ter za dostop
invalidov. Obstoječe kamnito stopnišče služi
kot interna komunikacija do 1. nadstropja, iz
hodnika do 2. nadstropja je zgrajeno novo ser­
visno stopnišče. Prvo nadstropje je namenjeno
razstavnim prostorom, sestavljata ga glavni ga­
lerijski prostor nad kavarno in manjši prostor
nad galerijsko avlo. V tej etaži so v prostorih
proti Trubarjevi ulici urejene sanitarije za obi­
skovalce ter manjši depoji. Drugo nadstropje
je prav tako namenjeno razstavnim prosto­
rom. V tem nadstropju je urejena oceanska
­pisarna oziroma prostor za delavnice. Najvišji
prostor je oblikovan kot obodna, odprta gale­
rija nad 1.nadstropjem. Gre za večji montažni
podest, ki je vpet na zunanje obodne stene in
vešalke, vezane na kovinsko konstrukcijo ločne
strehe. V odprtini, ki jo ta prostor določa, je
predviden pomični mostič, ki podpira speci­
fične razstavne koncepte, prav tako pa je tudi
tukaj moogoča postavitev skulptur ali instala­
cij, ki segajo v dvoetažni volumen. Nad drugim
nadstropjem se nahaja podstrešje, ki služi kot
tehnična etaža. ❚ Boris Podrecca, avtor projekta
Iz oči v oči
tudi z arhitekturo
Andraž Šalamun, Cveto Marsič,
Janez Matelič, Tilen Žbona,
Gani Llalloshi, Majda Skrinar,
Jaka Jeraša, Rajko Apollonio,
Joni Zakonjšek, Mira Ličen
Krmpotić in Jure Cihlar
Foto: Andrej Gorenc
Foto: Andrej Gorenc
Foto: Andrej Gorenc
R
azstava Iz oči v oči izpostavlja dela pri­
morskih likovnih umetnikov, ki jih
hranijo zbirke Obalnih galerij Piran,
in jih sooča z novimi stvaritvami istih
ustvarjalcev. Vpogled v ustvarjalno rast po­sa­
mez­nega avtorja s časovnim zamikom se je ob­
enem pokazal tudi izziv za galerijo, da razmisli
o svoji zbiralni politiki, preveri pomen in vred­
nost pridobljenih umetniških del v pre­te­klosti
ter morda ugotovi pomanjkljivosti v naboru
­likovnih zvrsti, obdobij, trendov oziroma umet­
nikov. Zanimiv je bil že prvi širši izbor oziroma
pregled avtorjev in njihovih del v zbirkah, ki
v določenih primerih ni dopuščal veliko možno­
sti, saj je bilo na razpolago eno samo delo. Iz­
kazalo se je, da v zbirkah manjka nekaj primor­
skih ustvarjalcev, ki so v preteklosti delovali ali
še vedno delujejo v tem prostoru in zunaj njega.
Zato čaka ustanovo v prihodnje odprt in dolgo­
ročen projekt dopolnjevanja zbirk, tudi z obli­
kovanjem bolj otipljivih smernic pri načinu pri­
dobivanja kakovostnih del, ki se vpisujejo v
zastavljene programe zbiralne politike zavoda.
Iz oči v oči pa sta se prvič znašli tudi likov­
na umetnost in arhitektura prenovljene Mestne
galerije Piran, z vso problematiko tega, danes
na novo opredeljenega, odnosa. Velik delež
medijske odmevnosti povezane s sodobno
umet­nostjo gre namreč pripisati tudi muzejski
arhitekturi, saj si je slednja v zadnjem času
znala izboriti interes širše, pa tudi medijske
3
in strokovne javnosti, celo do stopnje, da kot
prestižen objekt, pomenljiv spomenik, odločno
zaznamuje urbano identiteto nekega kraja. Šte­
vilne muzeje moderne in sodobne umetnosti
po svetu določajo stavbe z močno simbolično
konota­cijo. Ustvarjajo tako imenovan »učinek
Bilbao« (Muzej Guggenheim, Bilbao, 1997,
­ar­hitekt Frank O. Gehry) oziroma »učinek Beau­
bourg«, kot je znani pa­riš­ki center sodobne
umet­nosti ob njegovem nastanku označil fran­
coski filozof Jean Baudrillard. Stavba Centre
Georges Pompidou, delo arhitektov Renza Pia­
na in Richarda Rogersa, je bila dokončana leta
1977 in pomeni ključno prelomnico v zgodo­
vini (pa tudi v arhitekturi) sodobnega muzeja.
Beau­bourg, center sodobne umetnosti, je takrat
uspešno združil dva vse­bin­ska koncepta, tempelj
in forum, ki naj bi ju v prihodnje uresničeval
model muzeja sodobne umetnosti. S svojim
poslanstvom je ponudil nek nov načina raz­miš­
ljanja, pristopa, na podlagi katerega se je ka­zala
usoda prihodnje umet­nosti in sodobne kulture,
ki jo je Jean Baudrillard definiral kot »uči­nek
Beaubourg«. Muzejska arhitektura je kasneje
uspela okrepiti lasten prestiž in svojo vlo­go v
estetski izkušnji vedno bolj artikuliranega sveta,
ki ga zaznamuje različnost in mnogovrstnost.
Obstaja morda ne­var­nost, na katero opozarjajo
nekateri poznavalci, da si bo prilastila tudi
avro, ki je še do nedavnega pripadala umet­ni­
škim predmetom? ❚ Majda Božeglav Japelj
Poletna muzejska noč
v Obalnih galerijah Piran
16. junij 2012
Meduzinih štirideset
Praznovanje okrogle obletnice koprske galerije Meduza
v Kopru v sodelovanju s profesorico Fulvio Grbac in dijaki
­p rvega letnika italijanske gimnazije Gian Rinaldo Carli
P
Galerija Loža, Koper, ob 19. uri
rojekt Meduza 40 let - didaktični laboratorij in razstava –
se je izkazal kot primer uspešnega sodelovanja galerijske in
srednješolske ustanove, Obalnih galerij Piran in italijanske
gimnazije Gian Rinaldo Carli Koper. Pri tem je pomembno
vlogo od­igrala tamkajšnja profesorica Fulvia Grbac, ki je s priprav­
ljenostjo na sodelovanje in domišljenimi pristopi znala aktualizirati
pomen svojega predmeta v odnosu do sodobne likovne umetnosti.
Običajno faktografsko posredovanje podatkov je zamenjala z elemen­
ti drugačne, bolj celovite izkušnje, v sklopu katere so imeli dijaki pri­
ložnost ustvarjati in svoje izdelke na koncu tudi razstaviti v galeriji.
Pogled 6: Jaz, tukaj, zdaj
skupinska razstava
del iz stalne zbirke Obalnih galerij Živka Marušiča, Emerika Bernarda,
Andraža Šalamuna in Dušana Kirbiša, so nastala bolj ali manj ekspe­
rimentalna oblačila in instalacije. ❚ Almira Sadar
Monfort Portorož, ob 22. uri
Yoko-Lennon-Tito
konceptualna akcija
Medusa 40 — i ragazzi del
liceo alle prese con Medusa
Celebrazione dei 40 anni della Galleria Medusa di Capodistria
f­ reschezza che trasmettono alcuni elaborati è la loro forza. Con l’occa­
sione è stato distributo il catalogo pubblicato in onore dei trentesimo
anniversario di Medusa assieme a un’incisione originale da me eseguita
per l’occasione, stampata grazie alla disponibilità dell’atelier dell’artista
Gani Llalloshi.
Ovviamente non vuole essere una mostra di professionisti dell’arte,
ma un modo per far riscoprire l’arte come cosa viva e rivolta anche
e soprattutto a chi non è del mestiere, perchè non può rimanere solo
proprietà di alcuni. ❚ Arianna Boldrin
Gani Llalloshi, Perfect Strangers, 2011
B
ienalna razstava, ki jo je zasnovala Barbara Rupel, kustosinja
Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice, je nastala v sodelovanju
z osrednjimi slovenskimi regionalnimi galerijami. Izbrana dela
umetnikov (Jože Slak, Uroš Weinberger, Dubravka Baumgart­
ner, Martina Mihoković, Andreja Đžakušič, Maja Hodošek, Vesna
­Blagotinšek, Robi Caglič, Jurij Kalan, Marko Tušek, Maja Pučl, Tanja
Vergles, Anja Kranjc, BridA /Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan/,
Ana Čigon, Gani Llalloshi, Milan Golob, Natalija Šeruga) ponujajo
edin­stven vpogled v aktualno likovno dogajanje v slovenskem prostoru.
Južno Primorsko zastopata Gani Llalloshi, uveljavljen predstavnik
srednje generacije slovenskih umetnikov, in Ana Čigon, obetavna
ustvarjalka iz kroga mladih primorskih likovnih ustvarjalcev. ❚ MBJ
Galerija Meduza, Koper, ob 20. uri
Art & Fashion
Multimedijski projekt študentov magistrskega
študija ­oblikovanja tekstlij in oblačil Oddelka
za tekstilstvo, NTF, Univerze v Ljubljani
Marcela Horvat, Vendi Jukić Buča, Andreja Kragelnik,
Marita Narobe, Peter Movrin, Brigita Potisek, Sanija Reja,
Karmen Sedeljšak, Nina Tomažin, Nika Torkar, Tjaša Žgalin
M
oda pomeni masovno komunikacijo, ki izraža odnos do
časa, prostora, vrednosti in ideologij.
Umetnost in moda imata dolgo zgodovino medsebojne­
ga vplivanja in skupnega raziskovanja, ki presega iskanje
zgolj všečne in zapeljive oblike. Osnova je vedno telo, ki ponuja nove
eksperimente, vzbuja emocije in vizualne konflikte.
Poraba izdelkov današnje tržno usmerjene družbe ne temelji na res­
ničnih potrebah ali povpraševanju, v današnji modi oblačila ne nosijo
samo vloge oblačenja, ampak postanejo tudi sredstvo za konceptualno
izražanje, družbeno komunikacijo ali orodje provokacije. V svetu mod­
nega oblikovanja zasledimo kreativne intelektualce: z začetki nadrealiz­
ma Else Schiaparelli do radikalne mode osemdesetih let Rei Kawakubo
in Yohji Yamamote, preko mehanskih eksperimentov Husseina Chala­
yana, sodobnih invencij Martina Margiele in oblačilnih skulptur Victorja
& Rolfa, ki s svojimi vizionarskimi deli vplivajo na razvoj mode, stimu­
lirajo nova razmišljanja in sodobne tekstilne tehnologije.
V tokratnem projektu, ki smo ga enostavno poimenovali Art & Fashion,
so študentje magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil, pod
mentorstvom prof. Dušana Kirbiša in Almire Sadar, iskali inspiracije za
svoje delo v umetniških delih slovenskih slikarjev. Na osnovi doživljanja
4
Arianna Boldrin, Leonardova praktikantka v Obalnih galerijah
Piran, je v sklopu motivacijske ure predstavila galerijsko ustanovo,
njeno dejavnost ter vodila oglede nekaterih razstav. Dijakom je orisa­
la antični mit grške boginje Meduze, znane po svojem ubijalskem po­
gledu. Kdorkoli se je zazrl v njene oči je okamnel. Tudi likovna umet­
nost ima podobno moč, saj zna osupniti, privlačiti in prevzemati.
S pomočjo različnih materialov so dijaki (Anea Arnuga Erjavec, Kris
Dassena, Alessandro Cvetković, Manuel Cernaz, Tina Eler, Valeria
Gržentić, Katja Kovačič, Aleksandra Molin, Valentina Šturm, Mattia
Sponza, Adriana Zrnić, Betsabea Vernik) v nekaj tednih ustvarili za­
nimive risbe, video projekcije in nekaj izvirnih plastičnih izdelkov,
ki so bili štirinajst dni na ogled v prostorih koprske Galerije Meduze
Ob priložnosti predstavitve njihovih del, je bil na voljo tudi brez­
plačen izvod kataloga Galerije Meduza, izdan ob njeni 30-letnici,
z izvirno grafiko, delo umetnice Arianne Boldrin, s katero je avtorica
obeležila 40 let dejavnosti koprske galerije. Tisk omejenega števila
grafičnih listov je omogočil piranski umetnik Gani Llalloshi v svojem
ateljeju. ❚ Majda Božeglav Japelj
P
ostavitev je poklon nekemu času, zgodovinskemu trenutku in
srečanju treh velikih zgodovinskih osebnosti. Izkazalo se je, da
je konceptualni umetnici, uglednemu svetovnemu pop glasbe­
niku in državniku, sicer pripadnikom različnih kultur, bila zelo
blizu in skupna ideja o miru. Akterji te akcije so povezali svojevrstno
umetniško senzibilnost: Yoko Ono in John Lennon s pozicije ustvarjal­
cev in umetnikov svetovne veljave, Tito pa kot samosvoj ljubitelj umet­
nosti, strastni ljubitelj fotografije.
Yoko Ono in John Lennon sta poslala Titu, podobno kot drugim
­takrat pomembnim svetovnim voditeljem, dva želoda, da bi ju posadil
v čast miru v svetu. Za ta plemeniti umetniški koncept je Tito pokazal
razumevanje in navdušenje, zato je v parku njegove predsedniške rezi­
dence zrastel visok hrast, danes star polnih 45 let. Kot je želela Yoko Ono,
predstavlja hrast svojevrstno spomeniško skulpturo, spomenik miru.
Mirovno-umetniška akcija Yoko Ono in Johna Lennona, v katero sta
vključila tudi predsednika Tita, skupaj s še petdesetimi svetovnimi vodi­
telji, ima številne posebnosti. Ti hrasti so ohranjali idejo o miru, dokler
je bil Josip Broz živ. Kmalu po Titovi smrti je SFR Jugoslavija, dotlej
ugled­na svetovna država, razpadla v krvavih spopadih. V vojni in bom­
bardiranju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so narodi, ki živijo na
tem ozemlju, doživeli veliko nesrečo in trpljenje. V takšnem kontekstu je
v našem prostoru pomembno, da se spomnimo te umetniške akcije in še
zmeraj aktualnega sporočila, ki sta ga Yoko Ono in John Lennon posre­
dovala svetu za Božič leta 1969: »Vojna je končana – če tako hočeš ...« ❚
Mestna galerija, Piran
Iz oči v oči
skupinska razstava primorskih likovnih umetnikov
V soboto, 16. junija 2012, je galerija odprta od 11. do 17. in od 19. do 23. ure.
Galerija Herman Pečarič, Piran
Herman Pečarič
postavitev iz stalne zbirke
V soboto, 16. junija 2012, je galerija odprta od 11. do 17. in od 19. do 23. ure.
Foto: Arianna Boldrin
L
a Galleria Medusa ha festeggiato in maggio i 40 anni di attività.
Durante questo tempo è stata più volte centro di avvenimenti im­
portanti per la consapevolezza artistica della zona e per l’attività
condotta dell’intero ente delle Gallerie Costiere Pirano. Ha mante­
nuto negli anni i suoi obiettivi di diffondere la qualità dell’arte avulsa dalle
regole del mercato e cercare di interpretare l’andamento dell’arte contem­
poranea in Europa ha festeggiato con un progetto didattico, attività non
estranea alle Gallerie, che rappresenta sempre un modo per far conoscere
e far apprezzare ai più giovani l’arte con i suoi manufatti e significati.
Stavolta sono stati coinvolti i ragazzi della classe prima del Ginnasio
Gian Rinaldo Carli, grazie alla passione e all’interessamento della pro­
fessoressa Fulvia Grbac. Assieme alla curatrice delle Gallerie Majda
Božeglav Japelj e alla professoressa, abbiamo ideato e condotto il pro­
getto, che ho potuto vedere svilupparsi in tutte le sue fasi, in qualità
di tirocinante del progetto Leonardo LLP presso le Gallerie Costiere.
L’attività mirava a valorizzare le qualità dei ragazzi e far al tempo
stesso scoprire loro l’arte come modo di fare e non solo come serie di
nozioni da imparare, perchè è attraverso il fare che passa la conoscenza.
Durante il laboratorio gli studenti sono stati invitati a elaborare dei
lavori personali sul tema di Medusa. Medusa è stata intesa come per­
sonaggio mitologico, che pietrifica chiunque la guardi negli occhi, con
tutte le sfacettature proprie del mito, in cui è vista come vittima del de­
stino, mostro inavvicinabile o ragazza seducente. Contemporaneamente
è stata utilizzata come espediente per riflettere sul modo di vedere e
­lasciarsi impressionare dall’arte e sull’arte stessa, che dovrebbe sempre
»pietrificare«, cioè lasciare un segno su chi la guarda.
I risultati si sono espressi in medium differenti, dall’elaborazione ma­
nuale a quella digitale, seri, inquietanti o ironici, a volte uniscono il sole
alla medusa, i due stemmi che si intrecciano nella storia di Capodistria.
Si sono messi in gioco dei ragazzi che per l’indirizzo della scuola non
sono spesso coinvolti in prima persona nella creazione artistica, e la
Foto: Arianna Boldrin
5
PriprtaLikovne
vratazbirke
depojaObalnih galerij
Joni Zakonjšek
Vsepovsod drevesa, Koštabona, poletje 2007
akvarel, 52 x 52 cm
Zbirka Mednarodni slikarski Ex tempore Piran
T
o gosto tkanje v površini slike, ki se
širi navznoter in navzven, v globino
/la profondeur/, zdaj učinkuje z in­
tenzivnostjo kromatične preproge,
z barvno zgoščo, s strdki barve vsepovsod,
od roba pa do roba slike, ki je istočasno
vbokla in izbokla, konveksna in konkavna.
Tišina neizmernega rastlinstva, to čutno,
senzualno tkanje in kipenje, se pravi sloji
čutnosti in neizmernega duha, duhovnosti,
ki zdaj pripada le slikarstvu in kliče, iz labi­
rinta slike v labirint razlage.
Ekran utripa: slišimo šumenje vode,
­listja, trav, občutimo slikovno zlitje. Lahko
bi govorili skupaj s Starobinskim o fonič­
nem in morfološkem zlitju. Ekran utripa:
jezik pod jezikom.
Prepletanje potez v bujni rasti, kjer je
v ospredju /le/ problem svetlobe in teme, ki
ga Zakonjškova obvlada v zrelem likovnem
pristopu, nekakšno valovanje, polaganje
ter raztrositev barvnih strdkov in potez, ne­
skonč­no notranje-zunanje tkanje, simbolič­
na projekcija konkretnih znamenj, povzetih
iz »narave«, ki zaživijo, znova, v duhovni pol­
nosti, ki nima primerjave v realnem ­svetu,
le v umetniški podobi. – Kot pravi pesnik,
Maeterlinck v pesmi Razlistanje srca:
Rastlinje prispodob,
Žalobni lokvanji užitkov,
Počasne palme moje želje,
Mrzli mahovi, mehke ovijalke.
Umetnica in z njo gledalci se končno
pre­pustijo domišljiji in so pripravljeni na
skoke in popotovanja; da hipoma postanejo
nomadi v telesu in procesu slike. Slikarstvo
jim prepušča »tisoče ravnin«, ki niso urejene
v drevo, v spoznanje, ampak se razraščajo
v micelij z neštetimi, duhovnimi in čutnimi
priključki; kjer so na delu »željni stroji«, ki
rušijo totalitarnost, ujetost v kod, v likovno
hierarhijo. Znakovna mreža je torej tista, ki
naredi, da so naslikani predmeti in »figure«
zliti, čeprav brez teže, korenin, brez funda­
menta; kakor metuljasti, v letu. Tu smo na
meji lika in glasu, kjer nas podoba vsrka
in izbruhne. Nikjer ni znotraj in ne zunaj:
le vmesnost, ki lebdi, kromatično žarenje
vpisov in sledi. Kjer odpove vsak običajen
ali znanstveni pristop. Znakovna mreža je
zdaj resnično točka spoja in ločitve; in ogenj,
ki zgori materijo, da jo nato ponovno oživi.
Povezana s svetlobo, s soncem; in mišična
– utripajoča, in polna-prazna, in simbolna
in konkretna. In maska, ki to ni: matrica,
ki rodi; zdaj kot otrpla, zdaj v zagonu hitrih
vbodov. ❚ Andrej Medved
Kaj nam odkrivajo
piranske pešpoti
Emir Krajišnik v Galeriji Herman Pečarič
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Istrski sejem umetnin Artexchange 5 Rovinj
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Aleksij Kobal s ciklom Nocturno v razstavišču Monfort
Foto: Arhiv OGP
Napovedujemo
razstava otrok Vrtca Mornarček Piran
Foto: Arhiv OGP
Odprtje razstave v petek,
14. septembra 2012,
v razstavišču Negrisin
v Miljah, Italija
Galerija Herman Pečarič, Piran
5.—13. junij 2012
V
vrtcu Mornarček Piran so v letošnjem letu v okviru projekta
UNESCO ASPnet (Kulturna in naravna dediščina domačega
kraja) realizirali program Kaj nam odkrivajo piranske pešpoti.
V sodelovanju z različnimi ustanovami, tudi z Obalnimi
­gale­rijami Piran (v Galeriji Herman Pečarič in na Formi vivi Portorož),
so otroci interpretirali konkretno temo. Ustvarjanje raznolikih izdelkov
je bilo pestro in bogato. Nastale so slike v različnih tehnikah in na
­raz­ličnih podlagah, keramika, objekti in instalacije, kar je bilo na ogled
v ­piranski Galeriji Herman Pečarič. ❚
Yoko-Lennon-Tito
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
16. 6. - 5. 9. 2012
6
IVO • ART HALL
ˇ SPAZIO ESPOSIT
RAZSTAVIŠCE •
OZˇ • PORTOROSE
MONFORT PORTOR
7
Ottavio Missoni v Kopru
Odprtje prenovljene Mestne galerije v Piranu
|1
Foto: Igor Opassi
|2
Foto: Igor Opassi
Foto: Arhiv OGP
|1
Foto: Arhiv OGP
|3
Foto: Miran Kambič
Foto: Igor Opassi
|3
Foto: Igor Opassi
|4
Foto: Arhiv OGP
Foto: Igor Opassi
|5
Foto: Igor Opassi
|6
Foto: Arhiv OGP
|8
Foto: Arhiv OGP
Foto: Igor Opassi
Odprtja razstav v galerijah Loža in Meduza ter v palači
Gravisi sta se udeležila tudi Ottavio in Rosita Missoni (3);
Vitalnost, duhovitost in neposrednost velikega ­mojstra
barv so navdušile vse prisotne (5, 6, 7); Dogodek je
pozdravila tudi italijanska veleposlanica v Sloveniji
Rossella Franchini Sherifis (8).
|7
Foto: Igor Opassi
8
|6
|2
|4
|7
Foto: Arhiv OGP
Foto: Arhiv OGP
|5
|8
Foto: Arhiv OGP
|9
Svečanega odprtja prenovljene galerije se je udeležil
­tudi avtor prenove, arhitekt Boris Podrecca (1);
O velikem podvigu so spregovorili Damjana Pečnik,
­direktorica Direktorata za kulturno dediščino
MIZKŠ RS (5), piranski župan Peter Bossman (7)
in ravnatelj Obalnih galerij Anton Biloslav (6).
| 10
Foto: Arhiv OGP
9