1. No category

Župnija Strunjan
Parrocchia Strugnano
Marija, kras Strunjana
La Madonna di Strugnano - nostro gioello
Avgust je v Strunjanu Marijin mesec, kajti več kot 500 let kraj živi z dogodkom, ki je spremenil
njegovo zgodovino in čutenje prebivalcev. Vpliv Marijinega prikazanja je zaznamoval prebivalstvo
Istre in širše. Da so trije, danes štirje, narodi vezani na kraj čačščenja Marije Device priča
tudi drobna knjižica ‘Breve storia’ izdana ob 400 –letnici prikazanja leta 1912. Tridentinski
frančiškani so jo natisnili v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Po 100 letih je bila
zamujena priložnost združevanja treh oz. štirih narodov (Hrvati), zaradi neodzivnosti cerkvenih
in družbenih voditeljev. Mati Božja pa ostaja na svojem hribu in opozarja: Popravite mojo hišo.
Sto sedem let je red manjših bratov zvesto sledil Marijinemu opozorilu in skrbno obnavljal Njeno
hišo ter se razdajal živim kamnom Božje hiše, Njenim častilcem, obiskovalcem in romarjem. Žal,
s škofijo Koper nismo našli skupnega pogleda v prihodnost istrskega romarskega središča, zato smo
morali oditi. Športno rečeno, puščamo župnijo v dobri kondiciji, Njeno hišo popravljeno, projekte
prihodnosti odobrene. Z nami pa odhaja kip sv. Frančiška, delo strunjanske kiparke Katje Smerdu,
ki bi krasil park pred samostanom. Svoje zavetje je, Strunjanski Frančišek, dobil na Sveti Gori.
Novim oskrbnikom želimo Božjega blagoslova in Marijinega varstva, župljanom in romarjem pa
brezmejne ljubezni do nebeške Matere, njenega Sina in njegove Cerkve.
Župnijski list, leto: IV., št.: 8
Avgust – 1. – Prvi petek – dopoldne bo p. Niko še obiskal bolnike na domu in se poslovil
od njih. Ob 19.30 bo molitev pred Najsvetejšim, nato pa sveta maša. Sebe in svoje družine
radi izročajmo v varstvo Jezusovemu srcu.
2. avgust – Marija Angelska v Porcijunkuli, 20.00 Porcijunkula se je imenovala prav majhna cerkvica sv. Marije Angelske,
od srednjeitalskega mesta Assisija oddaljena za pol ure hoda proti
jugozahodu. Bila je na tem, da razpade, a jo je sv. Frančišek Asiški
popravil in tam spoznal svoj poklic. Cerkvica je bila last benediktincev
samostana na Monte Subasio. Frančišek si jo je od njih izprosil
kot »delček«, kot »dédino« svoje ustanove, od česar je dobila ime
»porcijunkula« (od latinsko-italijanske besede »portiuncula« = delček).
Tam je bilo izhodišče za nastanek vélikega frančiškanskega reda. Tam
je svetnik zlasti rad prebival; in hiša poleg te cerkvice je postala prvi
frančiškanski samostan. Tam je sveti ustanovitelj leta 1212 izročil sv. Klari redovno obleko
in tam je leta 1226 tudi umrl. Sedanja troladijska bazilika je bila (v letih 1569 – 1678) tako
sezidana, da se njena kupola boči ravno nad porcijunkulsko cerkvico, ki je ostala ohranjena
v prvotni obliki. Znana je postala najbolj po »porcijunkulskem odpustku«. Če odpustek
jemljemo tako, kakor ga je treba jemati po verskem nauku Cerkve, je prejemanje odpustkov,
tudi »porcijunkulskega, zelo dragocen pomoček pri uresničevanju zares v najglobljem (in
najboljšem) smislu »revolucionarnega« Jezusovega naročila: »Bodite popolni, kakor je vaš
nebeški Oče popoln!« Lepo je izrazil smisel odpustkov papež Pavel VI. v pismu Sacros.
Portiunculae (AAS 1966, 632).
3. avgust – 18. nedelja med letom/ XVIII Domenica del
tempo ordinario, 8.00 (it.) in 10.00 – Jezusu so se množice
zasmilile, zato je ozdravljal njihove bolnike in jim skušal biti blizu v
vseh njihovih potrebah. Tudi nasitil jih je, kajti z duhovno hrano ne
moreš nasititi lačnega telesa./ Fu una multiplicazione, ma anche una
condivisione e l’evangelista vuol significare che »nulla manca a coloro che temono il Signore«
(Ps 34,10).
6. avgust – Jezusova spremenitev/ Transfigurazione del Signore, 8.00
10. avgust – XIX Domenica del tempo ordinario/ 19. nedelja
med letom, 8.00 (it.) in 10.00 – Pietro gli rispose: »Signore, se
sei tu, comandami di venire verso di te sulle acque«. Ed egli disse:
»Vieni!«./ »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« je Jezus pomiril
učence na razburkanem morju.
12. avgust , 9.00 - vabljene žene in
dekleta za olepšanje naše cerkve, možje in fantje pa k
ureditvi okolice in postavitvi odra za bogoslužni prostor.
Obletnica prikazanja in Marijino vnebovzetje v
Strunjanu/Apparizione e Assunzione della BVM
in Strugnano
14. avgust – Obletnica prikazanja/ Apparizione
18.30 – molitveno kulturni program v pripravi na slovesno somaševanje.
19.30 – slovesna sveta maša, ki jo vodi koprski škof dr. Jurij Bizjak – Posvetitev
naroda Mariji. Po maši bo procesija z lučkami, med petjem Litanij MB, do strunjanskega
križa. Slovesnost se zaključi s škofovo molitvijo za ribiče in pomorščake.
Celonočno bedenje – vabljeni župljani, romarji in različne molitvene skupine, da pri
Materi Božji prečujete noč v molitvi za stiske Cerkve in sveta.
15. avgust – Marijino vnebovzetje/ Assunzione
della BVM
Svete maše bodo ob:
7.00 (v cerkvi);
8.30 (it. – na prostem);
10.00 (slo., it.- na prostem);
12.00 (hr. – na prostem) ter ob
18.00 (na prostem) slovesni zaključek. Po maši
pete Litanije MB, Zahvalna pesem in blagoslov z
Najsvetejšim.
Blagoslov nabožnih predmetov bo po vseh mašah.
Spovedovanje – oba dneva bodo spovedniki na voljo za prejem zakramenta odpuščanja.
Opozorilo! Oba dneva bo cesta od kapelice do cerkve zaprta za promet. Dostop bo
omogočen samo stanovalcem in invalidnim osebam. Upoštevajte navodila rediteljev.
Vsem Marijinim častilcem želimo doživeto obhajanje največje Marijine
skrivnosti, prebivalcem Župnije Strunjan pa polno veselje ob patrociniju.
17. avgust – 20. nedelja med letom/ XX Domenica del tempo ordinario, 8.00
(it.) in 10.00 – Ne moremo se zapreti verujoči v skupine ‘ta pravih’, ampak sporočilo življenja
in odrešenja prinašati vsem ljudem./ Non possiamo chiuderci dentro i nostri gruppi che si
credono ‘perfetti’ e ‘arrivati’, ma é necessario diventare il segno vivente della savezza offerta a
tutti i popoli.
24. avgust – XXI Domenica del tempo ordinario/ 21. nedelja med letom, 8.00
(it.) in 10.00 – »Beato te, Simone, figlio di Giona, perché né carne né sangue te lo hanno
rivelato, ma il Padre mio che é nei cieli«./ Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista
razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.«
31. avgust – 22. nedelja med letom/ XXII Domenica del
tempo ordinario, 8.00 (it.) in 10.00 – »Kdor namreč hoče rešiti
svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene,
ga bo našel.«/ »Perché chi vuole salvare la propria vita, la perderá; ma
chi perderá la propria vita per causa mia, la troverá«.
Novi strunjanski župnik Bojan Ravbar.
»Oče Bojan«, kot mu številni pravijo, se je rodil kot najmlajši
izmed treh otrok v kmečki družini »pri Sklancevih« v Dutovljah
na Krasu, očetu Miroslavu in materi Milki. Osnovno šolo je
obiskoval v domači vasi, klasično gimnazijo v Malem semenišču
v Pazinu, kjer je maturiral leta 1955 s sošolci Rafkom
Valenčičem, zdajšnjim profesorjem na Teološki fakulteti v
Ljubljani, Francem Prelcem, duhovnim oskrbnikom odvisnikov,
Metodom Pirihom, upokojenim koprskim škofom, Valterjem
Županom, krškim škofom in drugimi uglednimi osebnostmi, ki
so bili dejavni tako na cerkvenem kot na civilnem področju.
Študij teologije je končal v Ljubljani leta 1963. Škof Anton Vovk ga je posvetil v duhovnika 1962. Od
1963-68 kaplan v Kopru. Od 1968 do 1972 študiral v Rimu na Accademia Alfonsiana in doktoriral
iz teologije z disertacijo Dall’opposizione al dialogo tra la Chiesa Cattolica e lo Stato nella Jugoslavia
socialista. Kasneje je še diplomiral na oddelku za časnikarstvo na univerzi Pro Deo v Rimu. 38 let je
posvetil Slovenski Istri, najprej kot kaplan v Kopru, nato 21 let kot stolni župnik v Kopru in nato 7 let kot
župnik v župniji sv. Jurija v Piranu. Od jeseni 2000 vodi mednarodno šolo za duhovnike in bogoslovce v
Loppianu pri Firencah, kjer tudi predava.
Skupno s Francem Boletom je ustanovil mladinski list Ognjišče (1964) in bil njegov prvi odgovorni
urednik. Prevajal je iz francoščine: Dračje za poživitev plamena (Ljubljana 1960), Proti vetru (Ljubljana
1961, Koper 1974) in Iskre (skupno s Silvestrom Čukom, Koper 1978) F. Lelottea; Kdo mi bo odgovoril?
(Ljubljana 1963 in več ponatisov) Anne-Mirie.
S članki različne, predvsem verske vsebine sodeluje v slov. in hrv. Tisku, nastopa na televiziji in kot
predavatelj. Kot koprski župnik si je prizadeval za duhovno prenovo Kopra ter za ohranitev in obnovitev
bogate kulturne dediščine. V duhu 2. vatikanskega cerkvenega zbora si je prizadeval za sodelovanje
in zbližanje z ločenimi brati v veri in z drugoverniki. Ekumensko naravnanost je pokazal v različnih
priložnostih: v nekdanji kapucinski samostan sv. Marte je sprejel srbsko pravoslavno skupnost v Kopru,
ki si je uredila bogoslužni prostor in krajevni muslimanski verski skupnosti odstopil koprsko rotundo sv.
Elija (krstilnica), ki so jo preuredili v molilno shodnico. Zgradil je sodobno cerkev sv. Marka v Kopru,
na hribu kjer je predhodno stala cerkvica oz. kapelica, ki jo je nekdanja komunistična oblast zrušila leta
1981. Ugledne spreobrnjene rušitelje nekdanje cerkvice je nato z odpuščanjem sprejel v novo cerkev, ki je bila
posvečena leta 1990. Spodbujal je bolehne, invalidne, starejše in tiste, ki živijo na robu družbe. Tudi sam
je bil deležen zoperstavljanja in sramovanja v času komunističnega režima. Njegovo mater so zasliševali
na policiji celo noč, ker so ji na obmejnem bloku zasegli podobice. Zelo je bil dejaven z mladimi, katerim
se je posvečal na različne načine: organiziral je mladinski verouk, duhovne vaje, razna srečanja in tečaje,
uvajati je začel predzakonski tečaj.
Že kot koprski kaplan je začel živeti skladno z načeli Chiare Lubich, bil med ustanovitelji Marijinega dela
v Sloveniji in začel živeti v krščanski skupnosti po načelih Prve apostolske cerkve kot fokolar - ognjiščar, do
nedavnega je predsedoval taki skupnosti Marijinega dela v Loppianu pri Firencah.
Župnija Strunjan, Strunjan 141, 6320 Portorož
T: +386 5 678 2005, E: [email protected], W: http://www.zupnija-strunjan.si
odg. p. Niko Žvokelj, župnik