Tuhinjski glas December 2011 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA LETNIK VI Številka 3 TUHINJSKA DOLINA Tuhinjski glas Razvojne in povezovalne možnosti doline Natanko ob letu, ko so se lani sestali svetniki občinskega sveta iz Tuhinjske doline zaradi skupnega razreševanja oziroma nastopanja pri razreševanju in opredeljevanju razvojnih vprašanj v dolini, so se letos ponovno zbrali. Srečanje, predvsem s posvetovalnim namenom, je bilo zanimivo in, kot so ocenili, tudi pomembno zaradi nadaljnjega sodelovanja. Lani si posebno pozornost namenili tako imenovanemu vhodu z glavne ceste v vas Snovik oziroma proti Termam Snovik. Z vse večjo prepoznavnostjo term je priključek na cesto oziroma sedanji odcep proti termam nepregleden in na trenutke lahko tudi precej težaven. Tako so po sedaj že neizvedljivi, a pred časom zamišljeni varianti, ugotavljali, da velja čim prej najti čim bolj prometno oziroma prostorsko ustrezno rešitev za ta priključek oziroma za vstop proti Snoviku oziroma termam. Dolina pa postaja zadnja leta tudi vse bolj turistično prepoznavna. Ob termalnih in rekreacijskih programih pa bi veljalo razmisliti o njeni mogoči umestitvi tudi v občinski tako imenovani rekreacijski in morda tudi v športni program. Niso ravno redki, ki menijo, da bi Terme Snovik lahko bile iztočnica in možnost za športno in rekreacijsko plavalno infrastrukturo v občini Kamnik. Slišati je razmišljanja, da bi Kamnik, ki je tako rekoč le streljaj od term Snovik (9 kilometrov) lahko sorazmerno enostavno in vsebinsko tudi razumljivo dobil na ta način celo olimpijski bazen. Tovrstne infrastrukture so običajno smerokazi razvojno prostorskih opredelitev na daljši rok, ko komunikacije ne bodo pomenile zastoj, ampak možnost za prijazno ponudbo in izvedbo posameznih programov za srečanja, tekmovanja in večje prireditve. Tokrat so se svetniki na sestanku, ko so bili v gosteh v Termah, dogovorili, da bodo v treh mesecih pripravil vsebinska izhodišča za razvojne možnosti doline in njene opredelitve v občinski razvojni program. Vsi pa so se strinjali, da je Tuhinjska dolina v zadnjem desetletju in pol postala pomembna in razvojno zanimiva turistična destinacija ne le občinskega, ampak tudi širšega prostora. A. Žalar POGOJI ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA NA KMETIJI ZA NEPOSREDNO PRODAJO KONČNEMU POTROŠNIKU Pri proizvodnji in predelavi živil morajo biti prvenstveno izpolnjeni pogoji iz predpisov, ki urejajo zdravje živali in zdravstveno ustreznost surovin in živil živalskega izvora. Pri predelavi živil živalskega izvora za prodajo končnemu potrošniku (turistična kmetija, tržnica, prodaja na domu, šole, vrtci, restavracije, domovi starejših obcanov, …) je zahtevana 100% lastna surovina, možen je samo dokup tehnoloških surovin. Od tega pa se lahko proda samo 25 % izdelkov na drobno npr. v trgovino ali mesnico. Za sistem zagotavljanja notranjega nadzora zadostuje uporaba Smernic dobre higienske prakse. Parklarji in kopitarji (razen izjeme za turistične kmetije), morajo biti zaklani v odobreni klavnici, kunci in perutnina pa se lahko koljejo na kmetiji, potrebna je le registracija na območni veterinarski upravi republike Slovenije. Izjeme za turistične kmetije: na leto lahko zakolje turistična kmetija do 12 GVŽ (drobnica, prašiči), seveda pa morajo imeti ustrezno urejene prostore, meso zaklanih živali in izdelke iz tega mesa pa je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji. Največji dovoljen obseg predelave količina - Razsek in predelava mesa parklarjev, kopitarjev in gojene divjadi 52 GVŽ/ leto - Zakol kuncev ali perutnine 77 GVŽ/ leto da voda lahko zlahka odteka do pokritih odtokov (naklon). 3. Prostori naj imajo gladke, trdne in nepropustne stene, ki omogočajo mokro čiščenje. 4. Stiki sten in tal naj bodo zaokroženi. 5. Vrata naj bodo iz materiala, ki je odporen na korozijo in gnitje. Če so lesena je potreben vodoodporni premaz. Tesno se morajo zapirati. 6. V prostorih mora biti zadostna naravna ali umetna osvetlitev (200 lux), ki ne spreminja barv. 7. V prostoru kjer se obdeluje živila, je priporočljiv najmanj en umivalnik za umivanje rok in dvodelno korito z vročo vodo za pranje posode in pribora. 8. Poskrbljeno mora biti za ustrezno zaščito pred škodljivci – zamrežena okna. Primer: skozi mrežo velikosti 3 mm lahko pride miš, skozi mrežo velikosti 4 mm pa podgana. Preventiva: okna naj bodo v prostorih za predelavo brez kljuk. 9. Priprave in delovna oprema so iz materiala, ki se zlahka čisti in razkužuje. 10. Zagotovljena oskrba s hladno in vročo pitno vodo, ki mora ustrezati predpisom o zdravstveni ustreznosti pitne vode - javni vodovod ali voda enake kvalitete. 11. Imeti mora omaro za mehanična in kemična čistilna sredstva – lahko koristi tudi kakšen drug prostor. 12. Dokazila o zdravstvenem stanju in osebni higieni vseh zaposlenih – zdravniško spričevalo. 13. Dvorišče in okolica naj bo proti prašno urejeno – tlakovci, trava,… 14. Hladilnica ali ustrezno velik hladilnik za shranjevanje svežega mesa. 15. Mesto za razkosavanje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov 16. Mesto za toplotno obdelavo ali zorenje izdelkov (prekajevalnica ali zorilnica); 17. Mesto ali hladilnik za gotove izdelke. 18. Omara za shranjevanje začimb in dodatkov. 19. Pri predelavi se sme uporabljati samo sol in za- čimbe. Uporaba nitratov in nitritov je dovoljena pod pogojem, da se uporabi samo tovarniško vnaprej pripravljene mešanice. 20. Na delovnem pultu, celoten postopek obdelave poteka obvezno od umazanega dela proti čistemu. Karkoli pade na tla gre v odpad. Živila proizvedena na kmetiji morajo biti oznacena z naslednjimi podatki - ime proizvoda oziroma naziv vrste živali - datum proizvodnje oz. zakola - rok uporabnosti - morebitno vsebnost aditivov - način priprave in shranjevanja, kjer je to potrebno podatki o proizvajalcu Označba mora biti na pakiranem živilu v slovenskem jeziku na dobro vidnem mestu in čitljiva. Za izdelke, ki niso pred pakirani, pa mora biti oznaka, ki je lahko napisane tudi na roke, na vsakem prodajnem mestu. Za proizvodnjo in predelavo živil živalskega izvora na kmetiji so priporočljivi naslednji osnovni tehnični pogoji: 1. Velikost prostorov za predelavo vsaj 20 – 25 m². Prostori so urejeni glede na tehnologijo in doseganje higienskih standardov. 2. Tla v proizvodnih prostorih naj bodo iz trdnega nepropustnega materiala. Izdelana naj bodo tako, Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr., Marta Kos, univ. dipl. inž. zooteh. PRODAJA ŽIVIL NA KMETIJI BREZ REGISTRACIJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI 1. ŽIVILA RASTLINSKEGA IZVORA (UL RS, št. 79/2006) •Vsa primarna proizvodnja živil - doma pridelana živila, ki se prodajo doma na kmetiji neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem , ki jih neposredno dobavljajo končnemu potrošniku (npr. vrtnine, sadje, zelenjava, žita, zelišča, gobe …) na lokalnem območju. Lokalni trg pa je celotna Slovenija. Primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora je pridelava kmetijskih proizvodov oziroma živil v nepredelani obliki, namenjenih za uživanje ljudi. Pridelava živil vključuje enostavno obdelavo (žetev, čiščenje, pakiranje, shranjevanje, prevoz od kraja proizvodnje do obrata oddaje ali do kmetije), skladiščenje in ravnanje s kmetijskimi pridelki na kmetiji. TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. 2 Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: V začetku leta bo izšel turistični prospek! Tuhinjski glas Predstava Božična skrivnost Turistično društvo Tuhinjska dolina vabi v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v Bizjakove doline pri Termah Snovik na predstavo Božična skrivnost z Martino Šraj. Dogajanje bo v neposredni bližini Term Snovik v idiličnem kmečkem okolju V dogajanju poznane zgodbe in živih jaslic v Snoviku se bomo tokrat vrnili v idilično kmečko okolje v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik. V sožitju treh generacij, hlapcev in vaških posebnežev bomo lahko spremljali priprave na Sveti večer. Priča bomo čudovitim božičnim pesmim, družinski molitvi ob jaslicah, zadišalo bo po potici in kadilu… Spoznali bomo dobroto • Vsi, ki živila rastlinskega izvora pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu in jih oddajo v prodajne distribucijske verige, zadruge, predelovalno industrijo ali oddajo v mlin, pa morajo registrirati obrat Primarnih proizvajalcev živil, ne pa dopolnilno dejavnost na UE (upravna enota). Zahtevek za registracijo Primarnih proizvajalcev živil se pošlje na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, s pripisom»za Register primarnih proizvajalcev«. 2. ŽIVILA ŽIVALSKEGA IZVORA - brez registracije DD • Zakol, razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja mesa perutnine, kuncev, jagnjet, kozlicev in odojkov (do teže 20 kg) - do 77 GVŽ letno. Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj 1 mesec. • Razkosavanje, konfekcioniranje in prodaja mesa parkljarjev in kopitarjev ter gojene divjadi – do 52 GVŽ letno (zakol obvezen v odobrenem obratu). Živali morajo biti na kmetiji od rojstva ali vsaj 3 mesece. V obeh primerih je potrebno obrat prijaviti – priglasiti na OU VURS območni urad veterinarske uprave republike Slovenije), prodaja pa je omejena samo na končnega potrošnika (UL RS, št. 117/2004) – Registriran obrat. Vsako klanje živali oziroma proizvodnjo živil živalskega izvora, je potrebno 48 ur pred začetkom izvedbe prijaviti na OU VURS. Zakol, razkosavanje in prodaja mesa je dovoljena samo iz lastne reje. Če se prodaja meso na kmetiji je potrebno imeti prostor za prodajo, ki je enostavno dostopen za stranke, in hladilnico ali hladilnik, ki omogoča hlajenje svežega mesa parkljarjev in kopitarjev na stalno temperaturo +7 °C, drobovine na +3 °C, mesa kuncev in perutnine pa na +4 °C. Prodaja mesa na tržnici? - DA, če so pri prevozu od doma do tržnice zagotovljeni pogoji hlajenja svežega mesa do +7º C – prevozno sredstvo s hladilnico. Pre- in toplino človeškega srca. In skupaj z našo družino odšli k polnočnici. Pred nami bo oživel Betlehem. Spoznali bomo pastirje, ki so s svojimi ovcami domovali na prostranih pašnikih. Videli bomo angela, ki se je spustil iz nebes in ljudem na zemlji oznanil veselo novico. Rodilo se je dete. Novi kralj. Kralj brez kraljestva in vojske, a bolj mogočen kot vsi, za katere smo kdaj slišali. Usmiljen in dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja, kralj miru. V mir in pokoj je bil zavit grič. In vsi so si želeli, da bi ta čudoviti trenutek sloge in prijateljstva trajal večno… Z nami pa bo dekle, ki je s svojim glasom očaralo poslušalce. Vzhajajoča zvezda na Slovenskem glasbenem nebu. Božično skrivnost bo namreč odstirala mlada Martina Šraj iz Radomelj ob klavirski spremljavi kamniškega pianista Simona Skalarja. Pridite. Lepo bo. Veselimo se srečanja z vami ob doživljanju Božične skrivnosti… vozno sredstvo mora biti registrirano na VURS -u. Meso mora biti že razkosano in razrezano na prodajne kose, na tržnici manipulacija z mesom ni dovoljena. • Turistične kmetije lahko brez registracije (priglasitve ) dopolnilne dejavnosti zakoljejo 12 GVŽ (prašiči, drobnica) – meso in tudi suhomesnate izdelke pa lahko ponudijo gostom samo na krožniku (UL.RS št. 51/2006, št. 66/2007, št. 27/2009). Druge oblike prodaje mesa niso dovoljene. Obrat (prostori) za klanje, pa morajo biti priglašeni na OU VURS – Registriran obrat. Pogoj je lastna reja. Kmetija mora imeti primerno urejene prostore, ki zagotavljajo varnost živil. Prav tako lahko brez registracije DD, prodajo samo gostu na krožniku, suhomesnate izdelke ostalih parkljarjev in kopitarjev – omejitev tudi do 12 GVŽ letno, ki pa so bili zaklani v odobrenem obratu. • Surovo mleko – dovoljena prodaja največ 30 l na dan oz. 10.000 l letno. • Konzumna jajca – največ 200 kos na dan ali 70.000 letno. • Prodaja surovega mleka preko mlekomatov – potrebna le registracija na OU VURS in sicer Prodaja surovega mleka, seveda mora imeti kmetija tudi kvoto za neposredno prodajo na domu. • Uplenjena divjad največ 20% letnega odstrela. O odstrelu dogovor z lovsko družino. • Ribolov – do 50 kg rib na dan ali 15.000 kg očiščenih rib na leto. • Med, matični mleček, cvetni prah in propolis se lahko proda neposredno končnemu porabniku vse doma pridelane količine. Kmet se mora uradno registrirati - registracija za primarne proizvode (UL RS, št. 51/2006), če prodaja presega zgoraj navedene količine kmetijskih pridelkov, ali če želi pridelke prodajati tudi na tržnici, prodajalnam, ki prodajajo končnemu potrošniku, lokalnim menzam, gostinskim obratom, šolam, vrtcem, bolnišnicam… Prav tako morajo biti registrirane vse kmetije, ki oddajajo mleko mlekarni, seveda pa morajo imeti tako za prodajo doma, kot mlekarni mlečne kvote za neposredno prodajo mleka (Uradni list št. 51, 18. 5. 2006). Obrazec za registracijo je Vloga za vpis v register obratov za proizvodnjo živil živalskega izvora Martina Šraj bo odstirala Božično skrivnost ob klavirski spremljavi kamniškega pianista Simona Skalarja. 3. PRODAJA PREDELANE PRIMARNE KMETIJSKA PROIZVODNJE - v okviru različnih društev Ob priložnostnih aktivnostih lokalnega značaja (lokalni trg – celotna Slovenija), kot so npr. šolske prireditve, predstavitve raznih društev, etnološkega značaja, priložnostne prireditve v dobrodelne namene ipd., katere ne izkazujejo stopnje organiziranosti, potrebne za živilsko dejavnost (bodisi stalno ali sezonsko), lahko posamezna društva brez registracije dopolnilne dejavnosti, prodajajo predelane primarne kmetijske proizvode – samo pecivo in krušne izdelke v manjšem obsegu (Uredba št. 852/2004/ES). Prodaja drugih oblik predelave kmetijskih pridelkov, kot so mesni in mlečni izdelki, suho sadje, sok, kis, žganje…, ni dovoljena. Seveda pa mora biti prodaja v posameznih členih statuta društva tudi opredeljena Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnsti: Barbara Lapuh, univ. dipl. inž. agr., Marta Kos, univ. dipl. inž. zooteh. Oddelek za kmetijsko svetovanje Celovška cesta 135, 1000 Ljubljana Tel.: 01 513 07 18, Faks: 01 513 07 41 E-pošta: [email protected] 3 Tuhinjski glas Gozdarjenje nekoč in danes v Tuhinjski dolini S prikazom delovnih opravil gozdarjenja so predzadnjo avgustovsko nedeljo, sklenili štiridnevne etnološke prireditve Turističnega društva Tuhinjska dolina. Po scenariju Manje in Rajka Žebaljca je letos Etnološka sekcija TD Tuhinjska dolina, ki ji predseduje Srečo Urankar iz Snovika, pripravila kar štiridnevni program prireditev ob koncu predzadnjega avgustovskega vikenda. Po lanskem Čebelarjenju v okviru dneva mednarodnega dneva čebe- larjev so se letos odločili za Gozdarjenje in pod tem naslovom za poznana nekdanja in današnja opravila ter dela v zeleni, z gozdovi bogati Tuhinjski dolini. Čeprav nista vedela, sta bila Manja in Rajko tudi pri izboru svojevrstna »jasnovidca«, saj je letos tudi MEDNARODNO LETO GOZDOV. V vsebinsko bogatem prireditvenem izboru na temo gozda in gozdarjenja je v pripravi sodelovalo okrog 200 domačinov iz Tuhinjske doline, ki so začeli prireditve z obujanjem spominov; tudi na nekdanje furmanstvo skozi dolino, ko so furmani s konji vozili tudi les in so zato imeli ob cesti 4 delo tudi kovači, slednji pa so potrebovali za podkovanje konj tudi oglje. In tako je prvi dan ob razstavi v bližini Bizjakovih dolin na prostem pri Termah Snovik kamniški župan Marjan Šarec najprej prižgal kopo, v kateri so potem do srede tedna kuhali oglje. Naslednji večer so oglarjenje in gozdarjenje umetniško nadgradili po scenariju Manje Žebaljec in Zdenke Klančnik z ljudsko igro Gozdarjeva hči. V igri iz kmečkega življenja je nastopilo prek dvajset igralcev, predstavili pa so se člani KUD Srednja vas in ob kuhanju kope, v malce zadimljenem ambientu ob potoku, nasmejali precej številne gledalce. Tradicionalna sobota med etnološkimi prireditvami pri Termah Snovik je bila tudi tokrat v znamenju nekdanjih in sedanjih opravil, pridelkov, obrti in delavnic. Semenj pa so, tako kot prejšnji večer dramsko predstavo, tudi tokrat prostor pred stojnicami obogatili s plesi folkloristi KUD Milke Zorec iz Hotinje vasi, ki so Terme Snovik, po obisku v zadnjih letih nekako »vzeli za svoje«. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno prikazu gozdarjenja in opravilom, ki so običajno sicer v drugem letnem času (saj delavce že zaradi narave takrat v mrzlem času dela lahko precej ogrejejo). Tokrat pa so za gretje pri delu temeljito poskrbeli za delavce (in škoda za ne ravno številne gledalce) tudi od zgoraj. Vročine res ni manjkalo! Pošteno so jo odganjali le tisti (na zadovoljstvo Matjaža Konde, direktorja term, zares /številni), ki so bili onkraj potoka, ob termalnih bazenih na prostem. Bili pa so povezani tudi s to stranjo, saj so bile Terme Snovik tokrat glavni pokrovitelj etnoloških dnevov, kopalci pa so prišli k pripravljenim mizam za ogled prireditve šele pozno popoldne v senčno zavetje, ko je prikaz zanimivih del (označevanje dreves, ročna in strojna sečnja, vleka in spuščanje lesa, priprava drv, butar, tramov, drobljenje, izdelava lesnih sekancev…) že minil, so se pa pred odhodom domov in začetkom novega tedna odžejali, morda kupili srečko za dobitek iz srečelova, zaplesali ali pa samo prisluhnili glasbi ansambla Galop. Bili so bogati etnološki dnevi za kar velja posebna zahvala prek dvesto sode- lujočim iz doline, ki se jim je še posebej srčno zahvalil predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, pozdravil pa je prireditev tudi Boštjan Jurjevčič, vodja območne enote Ljubljana iz Zavoda za gozdove Slovenije. Čeprav bi si želeli, in nedvomno tudi zaslužili prireditelji, bolj množičnega spremljanja in medijske pozornosti posameznih dogajanj v vseh štirih dnevih, je dokumentacijska predstavitev vsakega dogodka bila pomembna vrednota, za katero si Turistično društvo oziroma prireditelji in vsi sodelujoči zaslužijo posebno zahvalo in priznanje. Prostovoljno delo in prikaz sta namreč tako še enkrat zmagala nad zgolj kapitalsko vrednostno opredeljeno tržnostjo. Andrej Žalar Tuhinjski glas Gozdovi na tuhinjskem in motniškem v mednarodnem letu gozdov Gozdovi na tuhinjskem in motniškem, Preglednica kaže nekatere glavne prekrivajo več kot 70 delov površine, kar pokazatelje tuhinjsko motniških gozdov: jih uvršča v sam svetovni vrh gozdnatosti, GGE TUHINJ MOTNIK saj se po deležu merijo z Švedsko in Fin- obdobje veljavnosti načrta leto 2008-2017 - celotna ha 10.272 sko, močno presegajo povprečje gozdnato- površina površina - gozda ha 7.299 gozdovi ha 7.264 sti tako na državni kot na občinski ravni. večnamenski varovalni gozdovi ha 35 % 71% Dajejo neizbrisni pečat življenju in delu gozdnatost zasebni gozdovi 97% gozdovi 3% doline že od nekdaj. Neprestana dolgotraj- državni gozdovi lokalnih skupnosti 0% število parcel z 1 lastnikom 7.504 na povezanost ljudi (lastnikov) z gozdom, število parcel z 2 solastnikoma 2.961 število parcel z 3 ali več solastniki 810 vsaj tako domnevam, ima dobrodejne po- število parcel skupaj 11.275 lesna zaloga iglavci m3/ha 150 sledice tudi na njihov duhovni razvoj, ki lesna zaloga listavci m3/ha 142 lesna zaloga skupaj m3/ha 292 odseva v njihovem delu in v spoštovanju prirastek iglavci m3/ha/leto 3,70 prirastek listavci m3/ha/leto 3,50 do gozdov. prirastek skupaj m3/ha/leto 7,30 možni posek iglavci m3/10let 181.145 Vse o tuhinjskih gozdovih, njihovem največji največji možni posek listavci m3/10let 155.719 največji možni posek skupaj m3/10let 336.864 razvoju, o funkcijah, ki jih opravljajo, o biomasa iglavci* % 14 biomasa listavci* % 69 nujnih ukrepih za njihovo vzdrževanje, ter biomasa skupaj* % 40 mladovje 4,8% o velikosti dobrobiti, ki nam jih nudijo, Razvojne faze drogovnjaki 33,3% debeljaki 55,9% lahko izvemo iz GOZDNO GOSPODARsestoji v obnovi 6% najpomembnejše bukev na kisli podlagi z rebrenjačo bukev s tevjem SKEGA NAČETA ZA ENOTO TUHINJ rastlinske združbe najpomembnejše smreka (48%) bukev (39%) MOTNIH, katerega je potrdilo Ministrsvo drevesne vrste gorski javor (3%) hrast graden (2%) za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v letu Ostale drevesne vrste (8%) km 67 2009, veljavnemu za obdobje od 2008 do dolžina gozdnih cest gozdarski revirji Tuhinj Motnik 2017. Bolj podrobna slika in usmeritve za Sela lesno proizvodna funkcija ravnanje z gozdovi so opredeljeni v GOZ- najpomembnejše funkcije gozdov varovanje gozdnih zemljišč in sestojev funkcija varovanja naravnih vrednot DNO GOJITVENIH NAČRTIH, ki jih pripravljajo in poskušajo uresničiti pri Za- *največja možna količina biomase (za ogrevanje) je izražena v deležu od največjega možnega poseka vodu za gozdove Slovenije. Da gozd ni samo skladišče lesa ali ovira modernemu urbanemu razvoju potrošniške družbe, so nas z svojim odnosom in odgovornim delom učili že naši predniki ali smo se o tem na malo bolj suhoparen način učili v šolskih klopeh. Upam, da se teh spoznanj zavedamo zmeraj bolj ob dišeči toploti polen, ob zelenem hladu poletnih pripek, ko naše oči božajo to čudovito zeleno preprogo. Kar naenkrat (ko začno pustošiti vetrovi in nevihte, ki jih včasih ni bilo, ko začenjamo pogrešati nekatere živali in rastline, ko se začnejo premikati zemeljske mase, ko nafta in njeni derivati postajajo za nas predragi, ko …) ponovno ugotovimo, da je ta naš življenjski sopotnik pogoj preživetja in zato je tudi generalna skupščina Združenih Narodov leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Ko pogled objame gozdnata pobočja tuhinjske doline, je na dlani, da tod živi klen rod ljudi s pradavnim spoštovanjem in preroškim vedenjem, da se je civilizacija, kot jo poznamo, začela z padcem prvega drevesa in da bo le ta odšla v pozabo z padcem zadnjega. Zaenkrat na tuhinjskem tega strahu ni zaznati. Miha Zabret, Zavod za gozdove Slovenije Izlet na Primorsko Vsako jesen Turistično društvo Tuhinjska dolina za člane in druge podpornike društva organizira izlet. Letos smo se odpravili na Primorsko. Jutro ni bilo preveč obetavno, saj je bilo megleno in rahlo je pršilo. Upali smo, da nas bo na Primorskem pozdravilo sonce. V veselem pričakovanju smo se odpravili na pot. A ker je pot precej dolga in smo bili potrebni jutranje kavice, smo se ustavili na postajališču ob avtocesti. Socerb je prijetna točka za izletnike na Primorsko, saj ima edinstveno lego nad dolinama Rižane in Osapske reke ter predstavlja vrata iz Istre v Trst. Tudi mi ga nismo obšli. Z grajske razgledne ploščadi oziroma nekaj metrov oddaljenega griča se nam je odprl čudovit pogled na Tržaški zaliv. V bližini gradu je Sveta jama, zanimiva kraška jama, v kateri se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami naj bi prebival sveti Socerb, po katerem se kraj tudi imenuje. Naš naslednji postanek je bil v vasi Truške na Ekološki kmetiji Rodica. Gre za mlado vinogradniško družino, ki se je pred nekaj leti odločila, da bo ves svoj trud in znanje namenila vzgoji vinske trte in pridelavi vrhunskih vin. V zadnjem desetletju so obnovili več kot 60 000 trt na 14 hektarjih površine. Posajene imajo različne vrste, predvsem avtohtone: malvazijo, refošk, merlot, cabernet sauvignon, sivi pinot in rumeni muškat. Mineralnih gnojil ne uporabljajo, saj morajo trte živeti skromno, s čimer razvijajo večjo odpornost in trdoživost. Tako lahko brez pomoči sintetičnih zaščitnih sredstev pridelajo zdravo in zrelo grozdje. Gospod Marinko Rodica nam je razkazal klet in opisal postopke pridelave različnih vrst vina. Nato je sledila degustacija vin ob domačih dobrotah. Ob odhodu smo si bili enotni, da nam toliko znanja lahko pokloni le oseba, ki svoje delo opravlja z dušo in srcem. V Kopru nas je pričakala mlada lokalna vodička, ki nas je popeljala po starem mestnem jedru. Srednjeveško mesto je oklepalo obzidje z dvanajstimi vrati. Dobro so ohranjena glavna vrata Muda. Za obokanim prostorom vrat Muda se odpira Prešernov trg. Na njem izstopa Da Pontejev vodnjak iz 1666. S Prešernovega trga vodi v staro mesto Župančičeva ulica, ki se združi s Čevljarsko. Čevljarska ulica je imenovana po glavni dejavnosti, ki so jo tu opravljali stoletja. Na koncu Čevljarske ulice se nenadoma odpre Titov trg, ki je središče starega mesta ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Na koncu smo se sprehodili po Semedelski promenadi. Čakal nas je še ogled Sečoveljskih solin. Območje solin je prepreženo s kanali in nasipi. Tradicionalno ročno pobiranje soli na solnih parcelah ni le posebnost kulturne dediščine sredozemske Slovenije, ampak med drugim zagotavlja razmere, ki omogočajo ohranjanje najpomembnejše naravne dediščine Sečoveljskih solin. Soline so zaščitene z državno uredbo kot Krajinski park. Po vseh ogledih smo bili že rahlo utrujeni in lačni, zato smo se odpeljali v Dragonjo, kjer so nam na Kmetiji Mahnič v istrskem ambientu postregli dobro istrsko hrano. Polni novih vtisov in dobre volje smo se proti večeru odpeljali nazaj v Tuhinjsko dolino. Olga Drolc 5 Tuhinjski glas Iskali smo najlepše balkone Kar lepo ste nas letos obveščali in nam predlagali, kje so lepi balkoni s cvetjem po dolini. Morda smo pogrešali več predlogov in klicev še iz malce bolj odmaknjenih domačij v dolini, z domačij ob malo manj prometnih poteh. Odločitev za najlepše pa vseeno ni bila lahka med petnajstimi predlogi. Zato smo poleg treh najlepših podelili še tri pohvale. Pohod na Menino planino Vsi, ki so se letos podali na pohod na Menino planino, so bili zelo zadovoljni. Šestnajst se jih je udeležilo tradicionalnega pohoda in kot so pripovedovali, ni bilo med njimi takšnih, ki bi zaostajali med potjo. Bil pa je letošnji pohod vendarle malce drugačen od prejšnjih. Odmor za Prvo mesto je tokrat pripadlo balkonu Mihaele Pirš iz Zgornjega Tuhinja s poudarkom zasaditve na strukturnih rastlinah, kjer so cvetoče pelargonije samo za dopolnilo. Torej zasaditev, ki je ne vidimo prav pogosto. Na drugo mesto je uvrščen balkon Kati Šuštar iz Srednje vasi s trendovsko zasaditvijo in bogatim cvetjem. Komisija pa je namenila tokrat dve tretji mesti: Faniki Zore iz Laz za bogato cvetje v kombinaciji strukturnih rastlin in balkonu v Šmartnem 24 (Mali) za umirjeno barvno kombinacijo in kjer je zgornji balkon pravilna protitež spodnjemu. Pohvale pa so dobili balkoni: Majda Mali v Snoviku za balkon in okolico, Štefka Močnik iz Sel za cvetoče pelargonije in Fani Vrankar za kombinacije z asparugusom. malico je bilo malo daljši kot prejšnja leta, kar je tudi vsem prijalo. Izkušnja torej za naslednje leto, saj bodo pohodi še naprej v programu turističnega društva. Telovadnica v naravi Aktiven oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline S sprejetjem Programa razvoja podeželja RS 2007–2013 je Slovenija vstopila v novo programsko obdobje, v katerem je upravičena do porabe sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. LAS Srce Slovenije je pripravila in sprejela svojo razvojno strategijo za obdobje 2007-2015. Ključno vodilo pri izvajanju razvojne strategije je skupna razvojna vizija območja, ki izhaja iz značilnosti ter potreb in priložnosti območja: »Z inovativnimi pristopi pri izrabi obstoječih potencialov zagotavljati vitalnost podeželja na območju “Srca Slovenije” in njegovo trajnostno rast«. Na podlagi prvega javnega poziva LAS Srce Slovenije za leto 2011 je bilo na seji razvojnega sveta in skupščine LAS potrjenih 12 projektnih predlogov (tudi projekt TD Tuhinjska dolina), katerim je bilo odobreno sofinanciranje projektov v višini do 85 odstotkov upravičenih stroškov. Na drugem javnem pozivu za leto 2011 je bilo izbranih osem projektov v skupni vrednosti sofinanciranja 253.000 EUR, ki pa še čakajo na potrditev Ministrstva za 6 kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med temi čakajočimi projekti je tudi projekt Turističnega društva Tuhinjska dolina Telovadnica v naravi - Aktiven oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline Realizirani projekt »Stare pešpoti« bomo nadgradili z vadbenimi elementi – telovadnico v naravi. Ob urejeni pešpoti bomo postavili vadbene elemente, ki bodo izboljšali kakovost življenja prebivalcem, večja privlačnost okolja pa bo dodatno privabila obiskovalce. Uporabniki telovadnice bodo domačini in zlasti turisti tako imenovanega zelenega turizma. Po stari pešpoti lahko tečemo ali hodimo, na postajah pa se bodo lahko izvajale športne vaje. Izbrane vaje zagotavljajo krepitev pomembnejših mišičnih skupin. Vadbeni elementi bodo nudili na nek način vodeno vadbo, saj vadečega k aktivnosti usmerjajo vadbene table. S »trimčkanjem« vplivamo na gibalne sposobnosti – moč, gibljivost, ravnotežje, koordinacija in vzdržljivost. Seveda pa se v zavetju gozda oziroma v naravnem, človek še duhovno osveži. Z vadbo zmanjšujemo posledice sedenja in pomanjkanja gibanja in drugih enostranskih obremenitev pri delu. Uporabniki vseh starosti lahko brezplačno vadijo katerikoli dan in uro v tednu in hkrati doživljajo sprostitev ter druženje v naravi. Z ustvarjanjem okolja, v katerem radi bivamo, bomo s trajnostnim delovanjem, s krepitvijo kakovosti življenja, kakovostno ponudbo, s povezovanjem in osveščanjem medsebojne soodvisnosti vseh deležnikov Tuhinjske doline, dosegli močnejšo prepoznavnost Tuhinjske doline v širši družbi, učinkovitejše komuniciranje, krepitev ugleda že obstoječih znamk na tem območju in prispevali k utrjevanju znamke Srce Slovenije. Jožica Hribar, članica projektne skupine Tuhinjski glas Na OŠ Šmartno v Tuhinju Mednarodna izmenjava v okviru projekta ACES Naša šola OŠ Šmartno v Tuhinju je tudi letos članica projekta ACES. To je mednarodni projekt, ki temelji na spoznavanju novih kultur, običajev, navad in ljudi. Ker je letos leto prostovoljstva, je tudi tema vseh projektov, ki sodelujejo v ACES, prostovoljstvo. Naša šola se je povezala s šolama iz Makedonije in Romunije, skupaj pa smo v projektu z naslovom Dobrodelnost je več kot le preprosto dejanje. V ponedeljek, 28. novembra 2011, smo sprejeli naši partnerski šoli iz Struge - Makedonija in Galatija - Romunija. Zaradi zgodnjega prihoda Makedoncev smo jih sprejeli ločeno in tudi kratko, saj so bili vsi zelo utrujeni. Nato so jih družine gostiteljice odpeljale v svoje domove, kjer so se vsi zalo hitro odpravili spat. Naslednji dan, v torek, pa smo začeli delati na polno. No, pravzaprav še ne, saj smo imeli ta dan na sporedu izlet v Ljubljano in na Bled. Na Bledu smo šli na grad, kjer smo se ‚pofotkali‘, in pa seveda na kremne rezine. V Ljubljani pa smo si najprej ogledali stari del mesta, potem pa smo imeli nekaj prostega časa. Svojim prijateljem iz Makedonije in Romunije smo razkazali naše najboljše trgovine in seveda našo znamenitost – McDonalds . Domov smo prišli utrujeni, a smo še vseeno zbrali dovolj moči, da smo se s svojimi partnerji zvečer pogovarjali o njihov kulturi, šoli, družini in pa seveda o novopečenih ljubeznih. V sredo pa se je začelo zares. Ko smo prišli v šolo, so nam učitelji najprej razložili, kaj bomo počeli; nato pa smo začeli delati s polno paro. Uspelo nam je narediti veliko adventnih venčkov, angelčkov in aranžmajev, nekateri pa so pridno pekli dobrote za bazar. Ko smo končali z delom, smo se odpravili v Kamnik. V starem mestnem jedru smo najprej imeli lov za zakladom, nato pa smo prisluhnili še legendi o Veroniki. Nato pa se nam je začel prosti čas. Mnogi od nas smo se odpravili v picerijo, saj smo postali že prav lačni. Ko pa smo napolnili naše želodčke, smo naše goste popeljali na svoje domove ali pa smo si kako drugače popestrili preostanek dneva. Na predzadnji dan, v četrtek, pa je nastopil dan D. V šoli smo prav vsi hiteli z izdelavo še zadnjih okraskov in peciva. Kmalu smo pripravili v prejšnjih dneh, izkupiček pa namenili Kriznemu centru za otroke – Hiši zavetja Palčica iz Grosuplja. Za tem pa je sledil še najboljši del dneva - ples. Po kratkem pospravljanju stojnic smo hitro zavrteli glasbo in pričeli s plesom. Vzdušje je bilo odlično, a Makedonci so ga še bolj popestrili. Po koncu zabave smo še malo pospravili in se ob prihodu domov vrgli v posteljo. Petka se ni veselil nihče, kajti napočil je dan za odhod. Romuni so nas zapustili najprej, čez kakšne pol ure pa so odšli še Makedonci. Ob odhodu se je pretočilo kar nekaj solz, a prijateljska vez bo ostala. Seveda pogrešamo naše prijatelje, a nič ne de, saj se bomo konec januarja spet videli, nekateri pa bodo Romunijo obiskali že naslednji teden. Zala Kanc in Katjuša Lanišek, učenki 9. razreda, slike: Tina Balantič in Petra Potočnik »Za nami je teden prijetnih ogledov in različnih aktivnosti, za nami je teden novih prijateljstev in skrbi drug za drugega. OŠ Šmartno v Tuhinju je šola, kjer se počutiš tako, kot se počutiš v krogu svojih najbližjih, družine. Najlepša hvala za priložnost, da smo lahko sodelovali pri tako čudovitem dogodku.« (Dana Puroska, učiteljica iz partnerske šole iz Makedonije) je moški del ekipe začel postavljati stojnice za bazar. Pripomniti moram, da smo bili vsi malo na trnih (eni malo bolj, eni malo manj), kako bosta uspela bazar in prireditev. A skrbi so bile zaman. Na prireditvi so nam učenci iz Makedonije in Romunije predstavili njihovo državo ter zaplesali ples, Slovenci pa smo predstavili svojo državo. Po koncu prireditve pa smo odhiteli k stojnicam, kjer smo prodajali tisto, kar “Imela sem priložnost spoznati prijazne in tople ljudi, ki so nam dali priložnost, da spoznamo državo, kulturo, tradicijo in obenem tudi priložnost, da vam predstavimo našo kulturo, jedi, plese, ... Naši gostitelji so z nasmehi na obrazih in čudovito organizacijo začeli z nepozabno izmenjavo.” (Daniela Bobocea, učiteljica partnerske sole iz Romunije) Trgovina Kajža v Srednji vasi Marko in Maja Gradišek sta v Srednji vasi za trgovino Tuš jeseni odprla trgovino Kajža. Na poti skozi dolino je priročna trgovino kot nalašč za potnike, ki se tako lahko oskrbijo za spominek, šopek ali darilce. Prihodnjič: Janez Ahčin Ravnarjev z Velikega hriba 15 v Tuhinjski fari se je učil rezbarjenja pri Maksu Bergantu v Kamniku. Njegove nabožne rezbarije danes krasijo oltarje po vsej Sloveniji. 7 Spoštovani! jatelje? ne veste, kam povabiti pri Praznujete rojstni dan, pa ? ijatelji, obletnico mature Pripravljate srečanje s pr dušju. za druženje v prijetnem vz ravili zanimive programe Za Vas smo v ta namen prip MAH SNOVIK ER T V JE N VA O ZN RA P A PRI NAS VKLJUČUJE: ZABAV a pokušino prilagamo ka ali sejni sobi Hrast . Z otoč • Kosilo v Restavraciji P . anja sreč posebne menije za t žive glasbe ali uporabe ru vam, nudimo možnos • Po predhodnem dogovo CD predvajalnika. enih, kjer za vašo aljevati na termalnih baz • Druženje je možno nad ku. obis pri usta pop 20% skupino nudimo % popusta pri spati pri nas, nudimo 10 • Za tiste, ki bi si želeli pre 4*. ajih artm li ap ah a nastanitvah v sob Spoštova ni! V želji, da bi vabimo, d Vaše druženje s so a vesele t renutke st delavci, prijatelji ali družin arega leta o preživite Pripravili v naši dru ob koncu leta prež smo Vam žbi. iveli čim več različ prijetneje, nih možno Vas sti: PREDNO VOLETNA SPROŠČEN o kopanj A DRUŽE e, savna in NJA: kosilo ali o kopanj ve e in kosilo ali večerj čerja o poslov a no srečanj e z večerj Po predh o, ki se za odnem d ključi z zab ogovoru predvajaln avo ik a. Za pokuši vam, nudimo mož nost žive no prilaga glasbe ali m o posebn uporabe e menije za Svoje sode CD srečanja. lavce, pri jatelje in d DARIL ružino lahk NIM BON o razves OM za pr eživljanje elite s prijetnim in o kopanj koristnim e v termal prijetnih u darilom nih bazeni ric v Term o savno h ah Snovik: z novimi s avna progr o masaž ami o o nego t elesa in o braza, ped ikuro SILVESTR OVANJE B Silv REZ SV estrovanje bo poteka EČANE GARDERO BE – PREP lo na ba Cena je 6 ROSTO V 0€ za odra zenu, s hladno‐topl sle, za otro im bifejem KOPALKAH Navedli sm ke in z od 4. do o nekaj m 14. leta pa abavno animacijo ožnosti, z . 30€. veseljem Pokličite pa bomo nas na tel pripravili . št. : 01/8 po 3 44 104 a sebno po nudbo za li pišite n a info@te v rme‐snov ašo družbo. ik.si. a vašo družbo. Pokličite ravili posebno ponudbo z sti, z veseljem pa bomo prip ovik.si. e‐sn term fo@ a in Navedli smo nekaj možno ite n 04 ali piš nas na tel. št. : 01/83 44 1 Vzemite si čas in v priha jajočih mrzlih dneh storite nekaj zase in za svoje telo. Poleg masaž, ki so v Ter mah Snovik že stalnica, vam po novem ponujamo tudi: NEGO TELESA NEGO OBRAZA DEPILACIJE PEDIKURE. Potrebne so predhodne rezer vacije. Rezervacije na info@ tel: +386 1 83 44 100 ali terme-snovik.si, na recepciji Term Snovik Na Miklavževem teku rekordna udeležba Na letošnjem tradicionalnem Miklavževem teku so organizatorji 4. decembra zabeležili rekordno udeležbo. Kar 220 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj imen, ki v slovenskem prostoru na tovrstnih tekmovanjih nekaj pomenijo, je startalo sredi dopoldneva izpred Term Snovik. Letos so bile vremenske razmere za tekmovalcev veliko ugodnejše, saj proga ni bila zasnežena kot lani. Tudi temu bi lahko pripi- sali tako veliko in tudi kvalitetno udeležbo vseh starostnih skupnih in obeh spolov. Res pa je tudi, da je ta prireditev v Tuhinjski dolini postala prepoznavna, saj je v času, ko je za marsikoga rekreativni preizkus kot naročen. Sicer pa je bila predvsem pri koških konkurenca na zavidljivi ravni. Tako so prva mesta zasedli tekači, ki jih je potem čez teden dni čakalo evropsko prvenstvo v krosu. Zmagovalec pa je bil Mitja Kosovelj, aktualni svetovni prvak v gorskem maratonu,ki je tokrat tudi močno izboljšal rekord proge. Skratka prireditev je več kot uspela. A. Žalar