Tuhinjski glas Avgust 2014 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA Letnik IX Številka 2 TUHINJSKA DOLINA Bilo je pred 20. leti... Program 9. ETNOLOŠKE PRIREDITVE PRI TERMAH SNOVIK ČETRTEK, 21. AVGUSTA, OB 11. URI SOBOTA, 23. AVGUSTA, OD 11. URE Okrogla miza s slavnostno počastitvijo 20-letnice pilotnega bazena v Termah Snovik Sejem pred Termami Snovik s predstavitvijo rokodelskih izdelkov PETEK, 22. AVGUSTA, OB 20. URI OB 18. URI Gledališka predstava GOZDARJEVA HČI Sodeluje orkester harmonikarjev Cirila Spruka PRED HIŠO DOMAČO Osrednja prireditev Tuhinjska dolina NEKOČ IN DANES V SOBOTO PO OSREDNJI PRIREDITVI VESELICA Z ANSAMBLOM BRATOV POLJANŠEK IN SREČELOV Tuhinjski glas Šport v občini je bil dolga leta podhranjen Ne upam si dati točne napovedi glede uvoza. - Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna. Marjan Šarec, župan občine Kamnik Spoštovani gospod župna Marjan Šarec. Po začetkih pred 20. leti sta Terme Snovik in turizem v Tuhinjski dolini do danes postala prava blagovna znamka Eko turizma doma in vse bolj tudi prek meja ter hkrati pomembno prepoznavno ime v bogatem vsebinskem mozaiku občine Kamnik. Že od začetka in vsebinskega nastajanja nenehnega razvoja pa je bila ugotovitvena nuja tako imenovani Uvoz v Snovik, v Terme. Kako. Kaže danes glede tega (uvoz, pločnik, javna razsvetljava,… )? Bi lahko napovedali, kdaj bo ta dolgoletni projekt, zelo pomemben za razvoj; in ne nazadnje tudi za vsebinsko prijazno počutje gostov, za varnost …, uresničen? »Glede uvoza v Snovik lahko povem, da je razpis zaključen in je za nami odpiraje ponudb. Sedaj je potrebno preveriti ustreznost ponudb, počakati zakonske roke glede morebitnih pritožb, skratka še kar nekaj birokracije je pred nami. Ne upam si dati točne napovedi začetka del, a po predvidevanjih bi to moralo biti v drugi polovici septembra 2014.« Ob dosedanjem razvoju vsebin, ki so tudi že dokaj podprte z zgrajeno ustrezno infrastrukturo, se v okviru prostorsko-razvojnih možnosti in programov v občini vse bolj in pogosto pojavlja tudi mnenje, da bi ta prostor z že danimi infrastrukturnimi pogoji (voda z energetskimi vrednostmi, bazeni, še druge rekreacijske in športne možnosti) lahko opredelili v širši športno rekreacijski projekt občinske razsežnosti; konkretno olimpijski bazen z vsebinami vodnih športov in rekreacije. Kaj lahko rečete o tem oziroma o v občini načrtovanem pokritem olimpijskem bazenu? Menite, da ima Snovik za to prave osnove in možnosti, in če, kakšni so izgledi za uresničitev? »Odločitev o lokaciji bazena še ni dokončna, saj je veliko dejavnikov, ki jih je potrebno opredeliti. Svoje morajo povedati tudi športniki, ki bodo bazen tudi uporabljali. Če bi bazen gradili v Snoviku bi bilo potrebno razmisliti kaj storiti z bazenom v mestu, ki je tudi popolnoma dotrajan.« Bi bil to lahko eden od prednostnih programov v občini v naslednjem mandatu in hkrati jasna iztočnica jutrišnjega razvoja? In hkrati ugotovitev ob bližnjih etnoloških dnevih v Snoviku, ko bodo obeležili 20-letnico tako imenovanega Pilotnega bazena, iz katerega so nastale današnje Terme Snovik?! »Šport v občini Kamnik je bil dolga leta podhranjen kar se tiče infrastrukture in v naslednjem mandatu bo potrebno nadaljevati delo na tem področju. Zaključili smo z obnovo stadiona Prijateljstva v Mekinjah (nova tekaška steza, prenova objekta in asfaltiranje prostora med objektom in igriščem). Na prenovo čakata še bazen in športna dvorana v Kamniku. To so trije ključni objekti za razvoj športa v občini Kamnik, za katere se bomo trudili, da jih tudi zaključimo.« A. Žalar Albin Pirš Topla voda in hladni tuši do današnjih Term v Snoviku Topla voda je na potoku gotovo tekla že prej, kakor poslušamo v pripovedih starih ljudi. Uporabljali smo jo pa bolj malo. Včasih smo se v njej umili, tudi kopali smo se Albin Pirš v njej. Celo čreva smo pozimi prali v tej vodi, da nas ni zeblo v roke. Ko pa so nam v kamniški ETI podarili velike posode (cca 2 kubična metra), smo vanje napeljali vodo in se v njih namakali. Žal pa nam je prva večja voda naše »termalen bazene« odnesla. Tisti, ki so o tej vodi vedeli več, pa so si tudi želodčne težave zdravili z njo. Že dolgo pokojni Kovačev Janez je velikokrat povedal, da si je z rednim pitjem te vode pozdravil želodec. Enako trdi tudi Burjov Srečo iz Snovika. Tako je kmalu po 2. svetovni vojni ta voda vzbudila tudi zanimanje med geološkimi strokovnjaki. Po daljših pripravah so se tako leta 1953 lotili prve resne preiskave. Naredili so sedem, z rokami izvrtanih plitvejših vrtin, ki so dale spodbudne rezultate. Bile so tako spodbudne, da so domačini začeli razmišljati (in so tudi zahtevali), da se raziskave nadaljujejo in da se zgradi termalni bazen. To je bila »večna tema« na zborih krajanov v krajevni skupnosti Srednja vas. Starejši se tudi spomnijo, da je vedno bil na zborih krajanov prisoten tudi kakšen predstavnik občine, ki nas je vedno miril, da ne bomo zmogli takšne zahtevne naloge kot je nadaljevanje raziskav in gradnja bazena; da pa bo občina poskrbela, da projekt ne bo zamrl. In res so v letu 1973 geologi ponovno zagnali stroje in naredili par novih vrtin, ki so dajale polno upanj s spodbudnimi podatki; vendar pa tudi, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave. In spet je vse ostalo oziroma zastalo pri tem. Domačini pa smo potem spet znova in znova zahtevali, da se termalni vrelec uporabi za razvoj kraja. Konec (70.) sedemdesetih ali v začetku (80.) osemdesetih let pa nam je tedanji predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Tone Pengov na občnem zboru povedal, če ne bomo sami prevzeli pobude in začeli aktivneje posegati v priprave, bazena še dolgo ne bomo imeli. Na vprašanje, če to pomeni, da lahko začnemo takoj, nam je povedal, da nimamo kaj čakati. TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU. Naslovnica: Pilotni bazen pred 20 leti je bil začetek Term Snovik. 2 Tuhinjski glas Mihael Novak, načelnik Upravne enote Kamnik Sončnice in Marjetice z veliko začetnico Mihael Novak Znano je večkrat povedano pravilo, da mora neka stvar dozoreti. Tako je v naravi, tako je običajno tudi v glavah ljudi. Nekaj podobnega, če pomislim na toplo vodo in dogajanja v zvezi njo, je bilo tudi v Tuhinjski dolini. Na nek način najbrž upravičeno, po drugi strani pa dolgotrajno in morda tudi zato ne ravno upravičeno, je bilo dozorevanje tudi v tem primeru, da danes ta nekdanja dolgoletna zgodba o topli vodi in hladnih tuših beleži šele ali pa že 20 let. Vsekakor pa sem vesel, da smo danes vsaj na pragu dvajsetletnice. Nedvomno bo ta jubilej nadaljeval in nadgrajeval svojo pot k novim še toliko in toliko desetletnicam. Pa še nekaj me vsa ta prejšnja in dogajanja zadnjih dvajsetih let prepričujejo. Ta lepa, zelena dolina je dobesedno začela cveteti. Vse več je iz leta v leto v njej Tako smo dobili zeleno luč! Tedanji predsednik krajevne skupnosti se je skupaj z odborom zelo zavzel. Prvi otipljiv rezultat je bil skupni sestanek, ki so se ga udeležili trije predstavniki ORS (občinske raziskovalne skupnosti Kamnik): referent za turizem, predsednik krajevne skupnosti, predstavnik Geološkega zavoda in dva predstavnika skupnih služb (SISov). Namenili so se začrtati »dela« na raziskavi mineralne vode v Vasenem v letu 1982. Že takrat je bil predviden tudi dogovor z lastnikom zemljišča, na katerem so vrtine. O tem je bilo potem več sestankov, nazadnje pa je bila sklenjena pogodba o poravnavi starih obveznosti do lastnika zemljišča in o odškodnini za škodo ob predvideni novi raziskavi. Tako so potem leta 1983 geologi naredili novo vrtino V-14 v globino 610 metrov, ki pa je pokazala, da je najboljša temperatura vode že v globini 172 metrov (30,7 stopinj Celzija). Že pri globini 180 metrov pa je temperatura padla na 18,7 stopinj Celzija; očitno je iz večje globine pritekala hladnejša voda. Ker smo leta 1983 v KS Srednja vas gradili vodovod Bela Peč - Snovik in dobesedno, in še več v prenesenem pomenu, Sončnič, vse več nežnih Marjetic; s pravo, z veliko začetnico. Tuhinjska dolina je danes čisto nekaj drugega kot pred dvajsetimi leti. Že sedaj je vsebinsko bogata, vse bolj gospodarno odprta in poslovna, turistično prijazna in hkrati nadvse ohranjajoča v prizadevanjih za svoje najlepše včerajšnje vrednote. Pogled v to dolino je tako prav zaradi tega neizmerno bogat. In s tem bogastvom se vse bolj predstavlja vsak dan številnejšim obiskom. In kar je še posebno pomembno. Prišlek na vsakem koraku začuti, da tukaj ni prostora za domovanje zakotnih duhov v včerajšnjih, pogosto tudi lepih spominskih dogajanjih; kar danes žal tu in tam preveva in ustvarja slaba razpoloženja. Tuhinjska dolina je, morda prav zaradi tople vode, zaradi te spodbudne in zdrave in hvala Bogu tudi nepokvarjene energije, ki na vsakem koraku potrjuje ime, da je tukaj pravi Eko svet, in bi jo zato lahko skorajda poimenoval Posvečen kraj naše celotne lepote. Da tako čutim, je to najbrž zato, ker sem bil v nekem pomembnem, morda prelomnem in odločilnem trenutku, zraven. Postavljanje temeljnih kamnov za nove vrednote, za nove vsebine, za razvoj, za vse kar se kaže danes, me navdihuje in mi pritrjuje, da je v tej vodi, v tistem že pred toliko leti odkritem vrelcu, in da je bil v tistem, kakorkoli ga že poimenujemo, pilotnem, začetnem, preizkusnem bazenu temelj še kako pomembnega energijskega zajetja za pot k cilju. Zato za pot k današnjemu dosegu, k cilju, ki se kaže v vizionarskih videnjih imen, ki so takrat, pred dvema desetletjema, in še prej razmišljala in želela in ne nazadnje uspela ovreči neupravičene in včasih namerne pomisleke, velja iskrena čestitka vsem, ki so si prizadevali na tej več kot polstoletni poti. Ne bi govoril in spominjal imen v teh prizadevanjih, da ne bi koga izpustil, prizadel, da ne bi s sencami razvrednotil doseženega. Bi pa vseeno naredil izjemo. Rad bi povedal, da je v tej zgodbi zadnjih dvajsetih let ob vrsti sestavnih delov nadvse pomembno ime, ki je bilo najprej idejni, nato pa glavni MOTOR, ki ga dolina že ves čas v dvajsetih letih dobro pozna. Albin Pirš ga je v današnjem zapisu o topli vodi poimenoval kot vodjo CRPOV. To je Ivan Hribar. Moje iskrene čestitke vsem za doseženo na poti po Eko svetu Term Snovik v Tuhinjski dolini. Vesel sem in hkrati ponosen, da sem sodeloval in bil pri tej zgodbi v odločilnem trenutku skupaj z ustvarjalci. Mihael Novak, načelnik UE Kamnik povezavo Loke - Srednja vas, so aktivnosti glede termalne vode precej zastale. To se je odrazilo tudi pri ponovnem zagonu projekta, saj smo ponovno vzpostavljali že utečene poti. Vendar so se stvari začele premikati. V letu 1986 sprejetem dolgoročnem planu občine Kamnik je tudi točka, ki govori o »Valorizaciji prostora občine Kamnik za potrebe rekreacije in turizma«. To naj bi omogočilo lažje umeščanje takšnih projektov v prostor. Da se je res uporabilo vsako priložnost za pospeševanje projekta »termalni bazen«, je razvidno tudi iz tega, da je Socialistična zveza (SZDL) na svoji Programsko volilni konferenci obravnavala izrabo termalne vode. Prelomen pa je bil, sestanek, ki smo ga imeli v Kamniku v stavbi tedanjega SKG 4. februarja 1988 Sestanka so se udeležili: predsednik IS občine Kamnik, dva predstavnika občinske raziskovane skupnosti, predstavnik Energetske skupnosti Domžale-Kamnik, predsednik KS Srednja vas, vodja delegacij SIS v KS Srednja vas, predstavnik Geološkega zavoda Ljubljana, predstavnik Komunalno cestne skupnosti Kamnik, predstavnik Zavoda za urbanistično planiranje in načrtovanje Kamnik ter dva predstavnika SKG Kamnik. Iz zapisnika s te seje je razvidno, da je sestanek vodil predsednik KS Srednja vas in da je le-ta tudi nosilec vseh prihodnjih aktivnosti v zvezi z nadaljnjimi raziskavami na našem področju; strokovno pomoč pa bo zagotavljal kamniški SKG. Kmalu po tem sestanku smo se udeležili zasedanja Republiške Energetske skupnosti, ki je po že predhodnih dogovorih (danes bi rekli lobiranju), pripravila predlog raziskovalnih del, v kar je bila vključena tudi nova raziskovalna vrtina v Snoviku. Kljub nekaterim ugovorom je bil predlog sprejet. Iz poročil o zaključnih računih KS za leto 1987 in 1988 je že razvidno, da se je KS tudi finančno že vključevala v priprave na izdelavo nove vrtine. Pohiteli smo z zagotavljanjem potrebnega denarja za raziskavo. Največji sofinancer je bila Samoupravna Energetska skupnost Slovenije s 300,000.000 dinarjev, Energetska skupnost Domžale-Kamnik 40,000.000 Raziskovalna skupnost občine Se nadaljuje na str. 4. >> 3 Tuhinjski glas Ivan Hribar Kritičnost je bila pomembna spodbuda Predsednik TD Tuhinjska dolina, g. Ivan Hribar, kako je pravzaprav bilo pred dvajsetimi leti. Predsednik KS Albin Pirš danes v spominih o topli vodi in hladnih Ivan Hribar, vodja tuših ugotavlja, projekta Term Snovik da bilo ponovno vrtanje 1990. leta (po daljši prekinitvi) ob ugotovljeni temperaturi 22 stopinj Veliko razočaranje. A volje ni zmanjkalo in preobrat, kot ga je imenoval, je bil program CRPOV. Takrat se je, kaže, začela nova zgodba, ki je vodila k današnji 20-letnici. Kaj se je pravzaprav zgodilo in dogajalo, ko ste bili vodja programa CRPOV. »Sprejeti so bili sklepi, da se projekt toplic Vaseno ali Potok opusti. Ker pa sem zaposlen v Zarji, kjer smo se ukvarjali z energetiko, znano pa je bilo, da je ta voda tudi zdravilna, sem menil, da je opustitev nesmiselna. Podal sem idejo, da bi razmislili, kot so razmišljali v preteklih desetletjih. Tako smo se lotili strokovno, načrtno, premišljeno, naklonjen pa nam je bil tudi izvršni svet v občini Kamnik. Pripravili smo razvojni program Tuhinjske doline in prednosti kot so asfaltiranja, telefon v vsako hišo, osnovna šola v Šmartnem, koriščenje termalne vode…Ta program je bil sprejet v občini in podlaga za CRPOV Snovik. Predstavil sem zadevo Sreču Urankarju in predsedniku KS Albinu Piršu, ki sta zamisel takoj in odločno podprla. Potem je IS imenoval strokovno komisijo. Projekt smo preučevali zgodovinsko, etnološko socialno, gospodarsko, kmetijsko in zaključili, da bi koristili termalno vodo v turistične na- prišel k njemu z določeno zamislijo, vedno sem dobil njegovo podporo. Kamnik je sicer od časa do časa dajal občutek, da ni najbolj zagret, vendar je njegova kritičnost spodbujala, da smo vse korake temeljito premislili in se nazadnje tudi zato pravilno odločali.« Kdaj je nastala Družba Terme Snovik? »Ko so bili znani vsi odgovori na vprašanja, smo leta 2000 ustanovili Družbo Term Snovik. Pridobili smo družbenike in sredstva. Najlepša leta so bila potem od 2001 do 2007, ko smo gradili. Vsako leto je bilo nekaj novega in gostje so bili zadovoljni. To pa je tudi bilo tisto, kar nas je spremljalo in vodilo k nadaljnjim aktivnostim.« (Nadeljevanje s str. 3.) Kamnik 40,000.000 in OVS Ljubljana ter KS Srednja vas 91,258.028. skupaj torej 471,258.028 dinarjev (* takratna visoka inflacija pa je številke zelo povečala, saj so bile na koncu v milijardah). Energetska skupnost Slovenije je za zagotovitev sredstev zahtevala od KS bianko menice, ki bi jih lahko vnovčila ob morebitnem neizpolnjevanju dogovorov v pogodbi. Izvajanje pogodbe pa je bilo odvisno od vseh udeležencev v finančni konstrukciji in kljub trdnim zagotovilom, da bodo vsi uresničili dogovorjene obveznosti, je bil podpis menic ena najtežjih odločitev v osemletnem predsedovanju svetu KS. Ko pa so nam po dveh letih in pol vrnili te menice, je vsem odleglo. Geološki zavod Ljubljana je v letih 1988-1990 začel z raziskavo v Snoviku. Prvotno je bilo mišljeno, da bo vrtina globoka okrog 300 metrov, voda pa naj bi imela 35 do 37 stopinj Celzija. Vendar na doseženi globini ni bilo še nobene vode marveč samo nepropustna plast. Zato so vrtanje nadaljevali do globine 600 metrov, vode pa še vedno ni bilo. Nato so vrtanje prekinili. Po daljši prekinitvi in številnih razgovorih so leta 1990 vrtanje nadaljevali. Šele pri globini 970 metrov so prebili nepropustno plast in prišli do vode, ki pa je imela bistveno nižjo temperaturo od pričakovane: 22 stopinj Celzija. Razočaranje je bilo veliko! Vendar nismo vrgli puške v koruzo. Na 4 mene. In; rodil se je pilotni bazen.« Kaj pa temperatura vode? »Geolog je svetoval, da zadnjo vrtino usposobimo in morda bi tako pridobili na temperaturi. To smo 1994. Leta naredili, a ni bilo pomembne spremembe. Smo pa postavili toplotne črpalke in na drugi vrtini pridobili 30 stopinj. Lotil sem se pridobivanja znanj: v šoli termalnih lastnosti, v šoli podjetništva, šoli investicij, delničarstva. Opravljali smo meritve, črpalne poskuse, izvajali bakteriološke, fizikalne, kemične meritve... Najpomembnejša pa je bila podpora domačinov in lastnika zemljišča Sreča Urankarja. Kadarkoli sem Začetki pilotnega bazena Kot novinar sem bil vpet v takratna dogajanja, zato sem danes tudi osebno ponosen, da sem spremljal razvoj in pot te zgodbe. Bila je vrsta utrinkov: najprej travnik, nato pilotni bazen, potem odprt bazen, pa pokrivanje 500 kvadratnih metrov velikega bazena, prireditve, plavalni nastopi ob odpiranju zunanjih bazenov, pa temeljni kamen za apartmajsko naselje, drsališče, kotlovnice… Veliko se je dogajalo v teh 20 letih. Kar je bilo včasih: Saj bo…, Sami ne boste zmogli..., Občina bo imela v programu..., Dolina je preozka in tega ne bo prenesla … In še in še razlogov za NE. Vse to je danes nekje na prehojeni poti za nami. Še kako živo pa je z nami na tej 20 let dolgi poti naslednje: ISKRENA ČESTITKA ZA DOSEŽENO IVAN HRIBAR! »Hvala, vendar so največje uspeh gostje, zadovoljni obiskovalci. Zagotovo pa ne bi bilo Term, če ne bi bilo Zarje in stroke iz Zarje Kovis. Terme so danes energetsko učinkovite in okolju prijazne. In stroka nam to prizna kot primer dobre prakse. Zato pa je dvajset let tudi priložnost in dolžnost, da pogledamo, kaj je bilo dobro, kaj ne in kako naprej. Zgodba Term Snovik namreč še ni končana. Z načrtnim in vztrajnim delom, s sodelovanjem v dolini živečih in delujočih članov, društev, tako kot to delamo pri prireditvah, bomo nadaljevali. Prepričan pa sem, da je bilo to do sedaj prav in koristno za Tuhinjsko dolino, za turizem na kamniškem in tudi širše.« Pa še nekaj je tudi res. Gorenjci smo s tem dobili in imamo še vedno Prve in edine gorenjske Terme, Slovenija pa ima v Snoviku najvišje ležeče Terme. Lepo povabljeni v Snoviško dolino. Andrej Žalar našo pobudo je občina naročila strokovno mnenje o možnosti izrabe tople vode iz vseh aktivnih vrtin na območju Potoka, Vasenega in Snovika. Inženirski biro iz Celja, ki je strokovno mnenje izdelal, je ugotovil, da bi uporaba vode v turistične namene prinašala izgubo; lahko pa bi se voda uporabljala za gojenje rakov, zelenjave ali pa za polnilnico vode. To je bil še dodaten hladen tuš za naša načrtovanja, videnja, želje... No, na srečo pa vsi niso verjeli, da je temu tako. Nastal je program CRPOV, ki ga je vodil Ivan Hribar. Tudi ta program pa je krajevna skupnost podpirala. To pa je že nova zgodba. Andrej Žalar in Albin Pirš Tuhinjski glas MTB Terme Snovik – Velika planina V nedeljo, 15. junija 2014 so Turistično društvo Tuhinjska dolina, Terme Snovik in Velika planina organizirali že 9. gorski kolesarski vzpon Snovik – Velika planina. Tudi tokrat je bila proga izziv za ljubitelje gorskega kolesarjenja. V lepem sončnem dnevu se je zbralo 56 Sponzorji kolesarjev, ki so se pomerili na 3 različnih progah s startom v Termah Snovik. Najdaljšo progo - 28 km in 1500m višinske razlike s ciljem pri Zelenem robu na Veliki planini je zmagal Matej Lovše (Tušmobil). Za vzpon je potreboval 1:33:40. Drugo mesto je osvojil Jure Kukovič, tretje pa Rajko Novak. Na 10-kilometrskem vzponu na Črnivec je bil prvi Vinko Ladinek (KK Ravne) s časom 31:23. Najmlajši tekmovalci pa so se pomerili na razgibani 2 in 4-kilometrski progi okrog Term Snovik. Po povratku v Terme Snovik je ob prijetnem druženju in okrepčilu potekala tudi razglasitev rezultatov. Najboljši trije tekmovalci na najdaljšem vzponu so poleg praktičnih prejeli tudi denarne nagrade. Odličen čas V soboto 14. junija, je progo velikega vzpona Terme Snovik – Velika planina v skupni dolžini 28 km in 1500 metrov višinske razlike pretekel Bernard Jarc, nekdanji reprezentant Slovenije v gorskih tekih, in dosegel odličen čas 2:36,12. To je bila hkrati tudi lepa napoved Bernard Jarc in vabilo za vse, da so se v nedeljo, 15. junija, podali s kolesi na Veliko planino. Bernardu Jarcu je na nedeljski podelitvi odličij najboljšim čestital tudi predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar. 9. Velikonočni sejem Zmagovalci Uspela čistilna akcija V soboto, 29. marca, dopoldne je bila uspešna čistilna akcija. Bili smo učinkoviti in sem zelo zadovo- streho poškodovano na kozolcu prireditvenega prostora, posekali in počistili en del struge potoka Snovišek, naši hortikulturni delavnici so obnovili pletene koše, marjetice in ribo ter naredili novo skulpturo - pava iz brezovih vej. Skratka bili smo pridni in uspešni.« - A. Ž. Po končani čistilni akciji ljen,« povedal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar po letošnji Čistilni akciji. »Sodelovalo je 28 članov oziroma krajanov; 12 učencev O.Š. Šmartno in člani društva. Delovali smo na več področjih. Koristili smo en stroj rovokopač, en traktor z dvigalom, tri motorne žage in ostalo ročno orodje. Poskrbeli smo, da sta prehodni dve glavni tematski poti s Černivca in od Doline na Kočevo, označili smo nove markacije, pobrali tudi odpadke, prepleskali lesene stebre za smerokaze, obnovili Sejem pred Termami Letos je bil pri Termah Snovik že devetič Velikonočni sejem v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina. Njegov namen je promovirati okoliške turistične kmetije in s teh kmetij pridelano zdravo hrano. Letos so se predstavili tudi nekateri razstavljavci in ponudniki od drugod, kot vsako leto pa so tudi letos na sodelovali otroci iz OŠ Šmartno, pevke, harmonikarji in kulturna skupina iz občine Komenda s skečem Zdrava prehrana v režiji Franca Martinjaka. Predsednik Turističnega društva in direktor Term Snovik Ivan Hribar je tokrat poudaril, da sejem nadgrajuje ponudbe Term Snovik, saj že sedaj ponujajo gostom zdravo prehrano, pridelano na kmetijah v Tuhinjski dolini. Spodbujajo pa tudi okoliške kmetije k razvoju kmečkega turizma in jim pomagajo pri njihovi predstavitvi. Pav iz vej ob potoku Skeč zdrava prehrana 5 Tuhinjski glas Že 12. srečanje ljubiteljev postrvi Prvo letošnjo julijsko soboto (5. 7.) je bilo pri plaži Term v Snoviku tradicionalno srečanje ljubiteljskih in poklicnih kuharjev v pripravi postrvi. Namen prireditve je promocija zdravega načina preživljanja prostega časa in prehranjevanja, organizirala pa sta jo prvo julijsko soboto že dvanajstič zapored Terme Snovik in podjetje Racon. Tudi tokrat sta v Terme privabila številne radovedneže in zabave željne obiskovalcev ter ljubitelje ribjih jedi. Bilo je vroče. Grelo je sonce izza oblakov, greli so grelniki in pečice ob pripravi jedi oziroma ob preskušanju receptov. Zmagovalec Božo Saje, kuhar v Termah Snovik, in vodja komisije Stane Omerzu Pokazalo pa se je tudi, da je tekmovanje vodila Nina Igrutinovič, na harmoniko je vsako leto bolj zahtevno in zato tudi vedno igral Matic Hribar. Z nagradno igro pa je bolj vznemirljivo; za obiskovalce, ljubite- obiskovalce zabavala Jana iz Radia Sora. lje rib in seveda tudi za tekmovalce zaradi receptov. Tekmovalo je 6 ljubiteljskih in 6 poklicnih kuharjev. Kritično oko tekmovanja pa so sestavljali v strokovni komisiji predsednik Stane Omerzu in člani Damjan Krašovec, Tina Dobnik, Maja Plohl, Matevž Hribar, Anamarija Strmljan in Jana Ahčan. Med ljubiteljskimi kuharji Skupinski posnetek vseh, ki so pripravili in delali prireditev. je prvo mesto osvojil Mitja Omerzu. Drugo mesto je zasedel Jan Kakor vsako leto je tudi letos izkupiček Omerzu, Najmanjši kotliček in bronasto denarja, zbranega na licitaciji, šel za domedaljo pa je prejela Janja Rudolf. Pri brodelno Sonce v Srcu. Če ste prireditev letos zamudili, lepo poklicnih kuharjih pa je zmaga tudi tokrat ostala v Termah Snovik kuharju Božu povabljeni prihodnje leto, ko bo prvo julijSajetu. Alen Praštalo je osvojil 2. mesto, sko soboto v Termah v Snoviku že 13. zapored tekmovanje ljubiteljskih in poklicnih 3. pa je bil Igor Budimir. Sproščeno in zabavno tekmovanje je kuharjev v pripravi postrvi. Pripravil A. Žalar Srečanje športnikov Terme Snovik, društva in Osnovna šola Šmartno vsako leto v Šmarnem na športnem pred šolo in nam koncu s klepetom in prigrizkom v Termah Snovik pripravijo družabno športno srečanje. Letošnje je bilo že 11. po vrsti v sredo, 4. junija. Začelo sem je (tradicionalno) s popoldansko nogometno tekmo, ko so se najprej pomerili člani mladi ekip, nadaljevali pa so potem slovenski športniki, ki so se tudi tokrat pomerili z z n a n i m i osebnostmi. Presenečenje tega »dvoboja ekip« je bil neodločen rezultat, kar je bil pravzaprav recimo »poraz« za kondicijsko natrenirane športnike... Da je vse potekalo po ustaljenem programu sta tudi tokrat oskrbela Jože Arko in Andrej Lanišek, za hudomušne in izvirne komentarje pa je tudi tokrat skrbel Rajko Jeglič. Med gledalci druženja pa so bili tudi predstavniki Zavarovalnice Triglav (pokrovitelj srečanja), OŠ Šmartno, različnih društev iz doline in seveda Term Snovik z direktorjem Ivanom Hribarjem. A. Ž. Četrti Eko reli Društvo Planet Zemlja organiziralo že četrti Eko reli z namenom, da z zgledom seznani in opozori sodelujoče in javnost nasploh, da je varna in varčna vožnja tudi manj obremenjuje okolje. V tekmovalnem programu je izpred Vodnega mesta Atlantis startlo14 posadk z različnimi vozili z različnimi energenti, ki se danes pri vožnjah uporabljajo na vožnjah po slovenskih cestah. Med aktivnimi udeleženci letošnjega Eko Relija je bil tudi minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan. Tokratna pot je potekala tudi po Tuhinjski dolini. Tekmovalci so se med potjo ustavili 6 v Termah Snovik, kjer so opravili tudi določeno nalogo. Pri Vranskem so se priključili na avtocesto in potem od Lenarta nadaljevali po magistralni cesti do Gornje Radgone. Vsi udeleženci Eko relija so dokazali, da je mogoče izbrano pot prevoziti v času, ki ga omogočajo prometna pravila, s prilagojeno tehniko pa bistveno znižati porabo goriva in s tem tudi izpuste vozil. Okolju prijaznejša vožnja pa se pozna tudi na denarnici, saj je bila letošnja povprečna poraba vseh tekmovalnih posadk le 3,27 litra goriva na 100 kilometrov. Med udeleženci Eko relija je bil tudi minister mag. Dejan Židan. Tuhinjski glas Snovičkov festival z gosti za otroke V Termah Snovik je bil v nedeljo, 3. avgusta, že tradicionalni Snovičkov festival z gosti za otroke. Prireditev se je pričela ob pol enajstih dopoldne, ko so se otrokom predstavile maskote. Gostitelj je bil obiskovalcem Term Snovik dobro poznani Palček Snoviček, ki je v Terme povabil kengurujčka Vzajemka iz Zavarovalnice Vzajemna, super junaka Kuponka z www.kuponko.si , medvedka Lina iz Podravke, indijančka Vikija z Viki kremnim namazom, Vodne vragolije V soboto, 14. junija, so bile v Termah vodne vragolije s palčkom Snovičkom za vse obiskovalce. Kljub napovedi slabega vremena so le-tega čez dan pregnali in se dodobra ogreli med vodno aerobiko v zunanjem bazenu, spretnosti in ravnotežje so obiskovalci preizkusili pri hoji po vrvi oziroma tako nasmejanega sončka Sonija s pijačo Sola iz Pivovarne Union in kužka Pazija iz Zavarovalnice Triglav. Maskote so otroke spremljale ob različnih delavnicah, na katerih so si najmlajši pridobivali nagradice in žige. Plesno delavnica je vodila Špela Pibernik; ustvarjalno Manca Kadunc; štafetne igre Aleksandra Rusijan; pevsko delavnico Matic Hribar, kuharsko Božo Salaj, hoja po vrvi čez bazen pa bila na skrbi Slackline Thin. S promocijo in nagradno igro so naše obiskovalce razveseljevali Vzajemna ter Sola. Poslikavo obraza pa je prevzela umetnica Jasna Zuljič. Festival je povezovala Nina Igrutinovič, trajal pa je to tretje ure popoldne, ko je bil veliki finalni žreb. Da je festival lepo uspel, se v Termah Snovik še posebej zahvaljujejo sponzorjem Vzajemna, Kuponko.si, Zavarovalnica Triglav, Pivovarna Union, Viki, Podravka, DM. Naslednje prireditve v Snoviku pri Termah pa bodo od 20. do 23. avgusta, ko bodo etnološki dnevi Tuhinjska dolina nekoč in danes. Izbirali so miss in mistra V nedeljo, 20. julija, so v Snoviku izbirali miss in mistra Term Snovik. Prijavilo se je sedem deklet in trije moški, ki so se sprehodili na snoviški modni pisti. Tako dekleta kot fantje so svoja brhka telesca predstavili tričlanski žiriji, ki so jo sestavljali Klara Krošelj, miss športa 2013, Tilen Leskovec, mister Term Snovik 2012 in Claudi Sovre Markelj, fotomodel, novinar in reporter pri reviji Lady. Dogodek je povezovala Nina Igrutinovič. Tekmovanje je potekalo v oblačilih za prosti čas in v kopalkah. Pri slednjem je žirija kandidatom in kandidatkam zastavljala tudi vprašanja. Po tehtnem premisleku smo tako okronali novo miss in novega mistra Term Snovik leta 2014. Pri dekletih je druga spremljevalka postala Branka Bojić iz Kranja, prva spremljevalka je bila Damjana Metelko, zmagala pa je Nizozemka Lauria ten Dam. Pri moških je mesto 2. spremljevalca zasedel Jefery Tuhunury, 1. spremljevalec je postal Uroš Kastreuc, naslov mister Term Snovik Lepi balkoni, lepa Tuhinjska dolina imenovanem slacklinu čez bazen, ko smeha in padcev v vodo ni manjkalo. Vabljiva je bila plesna delavnica s Palčkom Snovičkom in delavnica med izdelovanjem akvarijev. Malčki pa so uživali tudi pri teku po vodni preprogi in na vodnem trampolinu. Saj niste pozabili na poznano izbiranje oziroma iskanje najlepših balkonov v Tuhinjski dolini. Nekaj smo jih zadnji mesec že »ujeli« v objektiv. Še naprej pa velja predvsem vaše sporočanje na telefon 031 638 699. Pokličite in nam predlagajte, katerega in kje naj si ogledamo in poslikamo za izbor najlepših. Akcija torej še vedno traja in prav v tem času so povečini balkoni najlepši. Andrej Žalar 7 Tuhinjski glas Župnik Danijel Kaštrun Duhovni in nič manj posvetni zidar »Sem napisal na Škofijo, naj me iz Slovenj gradca dajo na tako župnijo, kjer ne bo treba zidat. Prišel sem v župnijo Sela pri Kamniku, kjer naj tega ne bi bilo veliko. (Župnik Danijel Kaštrun, rojen 1934 v Preddvoru) Delo ti zdravje vrne. Pravi, da ima napako, da vidi napake; na gospodarskem in pastoralnem področju. Neka življenjska in pastoralna naravnost je v njem. župnik Danijel Kaštrun »Odločil sem se, da postanem duhovnik, ker sem doživljal strahoto II. svetovne vojne, kjer je bilo toliko gorja in sovraštva. Sklenil sem, da bom delal za božjo ljubezen. Spoznanje, da je treba delati dobro, me je držalo na površini vsa leta. Kje ste vse bili? »Bil sem kaplan v Trebnjem; na Vrhniki, kjer sem učil 6000 otrok 3 leta. Tam sem dobil izkušnjo, kako pridigati, ko nimaš časa za pripravo. To mi še danes pomaga. Potem so me dali na Mirno. Nadškof je napisal: Greste v trd kamnolom. Prvi mesec je bilo težko, ampak začel sem z usmiljenjem. Vse je razpadalo, vse cerkve… In tako sem postal zidar, v pravem pomenu besede; saj se tam naredil zidarsko vajeniško službo. Po treh letih sem bil nezaželen. Zaradi prevelike aktivnosti nezaželena oseba (je pisalo), naj me prestavijo, sicer me bodo onemogočili. Znašel sem se v Trnovski župniji v Ljubljani, »ker sem bi priden« so zapisali. Tam smo se borili za vsak kvadratni meter. Ker sem znal zidat, so mi obrtniki nagajali. Zato sem iskal obrtnike na podeželju in zato sem bil problematičen. Tako je ta fara »V dobro župljanov postala pretežka.« In sem se zato znašel v Polhovem gradcu, kjer je delali, so rekli, koliko bo to stalo. Toliko denarja nisem nikoli videl. Pa smo s skoraj nič denarja delali. Delal sem cerkev in bil sam; pa je prišel še fant, pa dekle in tako je naraščalo sodelovanje. Vse je bilo temno in smo dobili toliko apna, da ga je bilo dovolj za posvetlitev vseh podružnic. Ker ni bilo elektrike, smo vse vozili na Lovrenca. Na Setnici, kamor hodijo turisti, smo naredili Kapelo sprave. Bilo je naporno delovno obdobje zidanja in zaradi preutrujenosti sem dvakrat padel komo, bile so pljučnice…« In potem ste se znašli tukaj, v župniji na Selah? »Tako je. Tu je samo cerkev, župnišče, Marijin dom, mrliška vežica, pokopališče. Vse strehe je bilo treba zamenjati in v Marijinem domu sem naredil Spominsko sobo. Dvanajst vasi je v župniji, nekatere so majhne; kot Poljana, Trobelno, Sovinja in Bela peč, Studenca so malo večja. Ko sem prišel, je bilo 750 ljudi, zadnja leta pa število narašča; Rožično, Sela, Srednja vas, Markovo …; tako da jih sedaj okrog tisoč. Sicer pa ima župnija okrog 900 duš kristjanov, dobrih kot pravimo, kakšnih 100 družin, ki dihajo z njo, kakšna tretjina pa so prišleki.« So Terme in turizem spodbudili dogajanje in porast? »Ko sem prišel, je bila Tuhinjska dolina zaspaIzredno bogata je spominska soba v Marijinem domu. na, nobene kulture, vse 12 cerkva, kjer ni bilo denarja in sem po je bilo nekako na tleh. V naši župniji se vaseh iskal sodelavce. Pa tudi tam so bila število obiskovalcev sicer ni povečalo, ker določena nasprotja.« ljudje hodijo različno v različne kraje. Če prav sledim vaši pripovedi, ste Zanimiv pa je zapis v kroniki, da je II. svepravzaprav povsod zidali dobre odnose? tovna vojna tukaj terjala 73 ljudi, kar je več »Šele ko sem odšel, sem spoznal, kako kot v celem Kamniku. lepo so me sprejeli. Cerkve, poslopja so Pred menoj je bilo tukaj nekaj sijajnih narazen lezla. Ko smo statično sanacijo župnikov. Blaž Artel z Brezovice doma, ki 8 je cerkev zidal, Ivan Tomažič, Ljubljančan je vso cerkev dal preslikat, Matevž Ravnikar pesnik. V dolini je bilo veliko verovanja in poganske dediščine; verovanja v vraže. Ivan Tomažič je bil fotograf in ljudje po1. svetovni vojni, ko je bil tukaj, so mislili, da čara, ko je filme kazal. Anton Pavlič s Prtovča je bil tu 37 let. Anton Jamnik je začel pisati zgodovino in kroniko. Zdaj imam Franceta Hvaleta, ki jo piše. Tako sem zbral vse te zapiske in imamo Kroniko zadnjih sto let že v računalniški izvedbi in upam, da bo letos izšla v (klasični) knjižni.« Mislim, da se ne motim. Tudi tukaj ste zidali, posvetno in duhovno? »Marijin dom smo obnavljali. Bile so denacionalizacijske težave. KS se je preselila v šolo. Dom smo obnovili, ne da bi ljudi kaj prosili. Največje delo je župnišče, ki ga je bilo po vojni treba v celoti obnoviti. Pred mano so ga obnavljali zgoraj, name je padlo pritličje. Največje delo, pravi zalogaj, pa je bila notranja prenova župnijske cerkve. Ogromno dela je bilo na prezbiteriju. Bila je razmajana, dobesedno nevarna za obrede. Takrat se je potem 160 ljudi odzvalo na pismo. Občina je dala, tretjino obljubljenega in z ljudmi smo veliko naredili sami umetniško in sicer; posebno ko je šlo za pleskanje in še prej glede določanja barv. Veliko je pomagal pri prižnici in tronu, pri oltarjih… mojster za baročne zadeve Janez Ahčin s hčerko.« Koliko časa boste še »zidali«? »Dokler bom še zmogel, potem pa se bom umaknil ali odšel. Trenutno obnavljamo klopi v cerkvi. Macesnove so, samo umetniški okvirji ne. Goba je prišla vanje. Sicer pa imam za počitek dve možnosti; pri bratovem sinu ali pa v duhovniškem domu.« Želim vam še veliko zdravja in bodite še dolgo »zidar«. Andrej Žalar Tuhinjski glas M+2=? Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki nas spremljajo dobesedno na vsakem koraku: na letakih in tiskanih oglasih, na spletu, ob gledanju televizije in ob poslušanju radia, na potovanjih ... V splošnem se zavedamo, da je znanje tujih jezikov pomembno, morda pa še nismo povsem uzavestili dejstva, da je z učenjem tujih jezikov potrebno začeti čim prej. In da je dobro, da se učimo več kot en tuj jezik. Prej kot bo otrok začel z učenjem tujih jezikov, enostavneje bo! Tuji jeziki bodo tako postali »stalni spremljevalci« v življenju. Zgodnje učenje tujih jezikov pomaga otrokom razviti samozavest, izgubiti strah pred govorjenjem pred drugimi. Poveča zmožnosti koncentracije in izboljšuje slušno razumevanje. Otroci bolje razvijejo svoje osebnostne kvalitete, toleranco in družabnost. Poleg tega lahko znanje tujih jezikov v življenju vedno znova obnovijo, nekako tako kot vožnjo s kolesom: ko se tega enkrat naučimo, nikoli več ne pozabimo. Učenje tujih jezikov je izjemna naložba, ki se nam izplača od trenutka, ko otrok začne v tujem jeziku govoriti prve fraze. Ob učenju tujih jezikov se otroci učijo tudi novih socialnih veščin v praksi, spoznavajo drugačne življenjske stile in kulture in celo nove prijatelje v drugih državah. Ob vsem tem pa je najpomembnejše to, da doživijo uspeh. Učenje tujih jezikov spodbuja tudi mišljenje in razvija možgane. Ti otroci prej razvijejo intelektualne sposobnosti in so hkrati bolj odprti. Tuji jeziki jim pomagajo, da imajo več občutka za kulturo in razumevanje za drugače misleče. V zadnjem času lahko spremljamo različne razprave o poučevanju tujih jezikov v osnovni šoli. Učitelji (in Evropska unija) pri tem zagovarjamo formulo M + 2, kar pomeni, da naj bi se otroci učili materinščine + dveh tujih jezikov. Nekaj let se je težnja uresničevala, a letošnje šolsko leto (2014/15) na omenjenem področju prinaša spremembe. Pred šestimi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport začelo s postopnim uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega učnega predmeta v osnovne šole (7., 8. in 9. r.). V ta projekt se je vključila 1/3 vseh slovenskih osnovnih šol. so vsi prejeli kratka navodila o pravilni hoji in opravili kratko šolo nordijske hoje. Pohod so zaključili z razvajanjem v termalnih bazenih Term Snovik. Se nadaljuje na str. 10. >> 7. Dan druženja in gibanja vseh generacij Nordijska hoja v termah V soboto, 12. Aprila, so se v prelepi naravi, ki obdaja Terme Snovik zbrali ljubitelji nordijske hoje. Prva skupina se je podala po 4,3 kilometra dolgi gozdni poti, druga pa do izviral termalne vode. Pred pohodom Projekt se je »prijel« in kazal dobre rezultate, lani pa je prišlo do večjega preobrata, ko je 6. maja ministrstvo vsem osnovnim šolam sporočilo, da s šolskim leto 2013/14 ukinja uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. Omenjena poteza ministrstva je v nasprotju z Resolucijo o evropski strategiji za večjezičnost (2008), smernicami Evropske unije (1995, Bruselj) V soboto, 17. maja 2014, je bil že tretje leto zapored v Termah Snovik projekt Dan druženja in gibanja vseh generacij. Prireditve se je kljub nekoliko slabšemu vremenu udeležilo prek 60 otrok in odraslih, ki so uživali v dejavnostih Zelišča. Pohodniki pod vodstvom učiteljic Lučke Drganc, Polone Ravnikar in Brigite Aleš so se podali na pohod do izvira termalne vode. Ob povratku je bila najprej razglasitev najštevilčnejše družine, najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda. Nato so si udeleženci ogledali predstavitev zelišč, ki so jih pripravili učenci pod vodstvom učiteljice Tine Ušeničnik . Pripravili pa so tudi pogostitev z različnimi zeliščnimi namazi, zeliščnim maslom, pehtranovo in metino potico. Sledile pa so še igre v vodi pod vodstvom učitelja Mitje Luknerja. Učenci so uživali ob različnih štafetnih igrah, trampolinu in preprogi v vodi. Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi 7. Dneva druženja in gibanja vseh generacij kot tudi vsem udeležencem, ki so si vzeli čas in prišli v Snovik. Še posebna zahvala velja Termam Snovik, ki nas vsako leto prijazno sprejmejo. Metka Mozetič-Pančur, koordinator projekta 9 Tuhinjski glas (Nadeljevanje s str. 9.) in določili Sveta Evropske unije (2002, Barcelona), ki narekujejo učenje vsaj dveh tujih jezikov v osnovni šoli. Prav tako ta odločitev nasprotuje Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012/16, ki določa, da se mora poskrbeti za uveljavitev obveznega drugega tujega jezika v osnovne šole. Razlogi za ukinitev drugega tujega jezika v osnovni šoli so po mnenju predlagateljev zakona v zelo različnih zmožnostih učencev in potrebi po varčevanju, ob tem pa še poudarjajo, da bodo vsi otroci, ki bodo to želeli, imeli še naprej možnosti učenja tujih jezikov. Iniciativni odbor za ohranitev obveznega drugega tujega jezikav osnovnih šolah meni, da gre za podcenjevanje jezikovnih sposobnosti otrok; z ukinitvijo obveznega drugega tujega jezika v osnovnih šolah se jezikovne možnosti otrok siromašijo, odvzema se sposobnost za kvaliteten razvoj družbe, šolstva in konkuriranja na domačem in evropskem trgu delovne sile. Hkrati gre za namerno potiskanje učenja jezikov v zasebni sektor. OŠ Šmartno v Tuhinju je ena od osnovnih šol, ki učencem že vrsto let omogoča Pravljica o Palčku Snovičku Sredi leta je izšla zanimiva knjižica z naslovom Pravljica o Palčku Snovičku. V nakladi500 izvodov sta jo izdala Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik. Besedilo je uredila Jožica Hribar, grafična oprema in oblikovanje pa je delo Joje Flis Jurko. Sicer pa je pravljica nastala v delavnici kreativnega pisanja v Termah Snovik. Slovenskemu izidu že pripravljajo še angleški prevod. - A. Ž. učenje drugega tujega jezika in je bila ena od prvih v Sloveniji, ki se je priključila omenjenemu projektu ministrstva. S predmetom imamo torej številne izkušnje, ki so izjemno pozitivne, zato bomo z izvajanjem drugega tujega jezika nadaljevali tudi v prihodnje. V šolskem letu 2014/15 se bo drugi tuji jezik izvajal v zadnjem izobraževalnem obdobju (7., 8. in 9. r.), pri čemer bo v 7. r. potekal kot obvezni izbirni predmet. Prav tako pa se nemščina »seli« tudi v 4. r., kjer se bo izvajala kot neobvezni izbirni predmet. Ker pouk v 4. r. poteka tako na podružnicah kot na matični šoli, se je šola potrudila po svojih najboljših močeh in pouk drugega tujega jezika zagotovila vsem učencem 4. r. (matična šola in podružnice), kar je velik logistični in organizacijski zalogaj (prevozi idr.). Nemščina v 4. r. bo tako potekala enkrat tedensko (6. in 7. šolsko uro; skupaj 2 uri tedensko), in bo metodološko in didaktično prilagojena tej starostni skupini. Poleg razvijanja jezikovnih spretnosti in besedišča ožjega in širšega otrokovega okolja (predstavitev sebe in drugih, moj dom, predstavitev učilnice, dejavnosti, prebivalci, jeziki …) bomo veliko časa namenili predvsem igri, petju in drugim dejavnostim, ki so otrokom v tem starostnem obdobju še posebej blizu. Pri tem pa se bomo osredotočali na poslušanje, branje, tvorjenje preprostih besedil (poudarek je na ustnem in ne pisnem izražanju) in na medkulturnost. Veseli smo, da so se učenci 4. r. v tako velikem številu odločili za obiskovanje drugega tujega jezika. Veliko zanimanje za nemščino nas navdaja z upanjem, da se v Tuhinjski dolini že zavedamo pomembnosti znanja drugega tujega jezika in da nam ni vseeno, kaj nam bo prinesla prihodnost! Julija Remenik, učiteljica nemščine na OŠ Šmartno v Tuhinju REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA V Eko Termah Snovik- Kamnik, d.o.o. in Zarji Kovis, d.o.o. si vseskozi prizadevamo za razvoj kvalitetnih storitev, zato izobražujemo in usposabljamo zaposlene in podpiramo redno izobraževanje dijakov in študentov. Za letošnje šolsko leto v okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, razpisujemo naslednje namere štipendiranja kadrov: Molkova pot 5, 1240 KAMNIK Poklic/smer izobraževanja Natakar/gastronom hotelir Kuhar/gastronom hotelir Gostinski tehnik – natakar gastronom Gostinski tehnik – kuhar gastronom Diplomirani organizator poslovanja v turizmu Raven/vrsta izobrazbe Št. štipendij 4. 2 4. 2 5. 5. 6.b ali 7. 2 2 2 Molkova pot 5, 1240 KAMNIK Poklic/smer izobraževanja Monter strojnih instalacij Oblikovalec kovin Elektrikar- energetik Univ. dipl. inž. strojništva ali diplomirani inženir strojništva Univ. dipl. inž. eletrotehnik ali dipl inž. elektrotehnik Inženir mehatronike Raven/vrsta izobrazbe 4. 4. 4. Št. štipendij 2 2 2 7 oz. 6/b. 1 7 oz. 6/b 1 6/b 1 Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme Snovik-Kamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali na e-mail: [email protected]. 10 Tuhinjski glas Konjeniški klub Komenda Kasaška prireditev in jesenski kmetijsko-obrtniški sejem v Komendi KASAŠKA DIRKA v nedeljo, 21. 9. 2014, ob 14.30 uri JESENSKI KMETIJSKO OBRTNIŠKI SEJEM od petka, 3. 10. 2014 do nedelje, 5. 10. 2014 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1 , 1240 Kamnik V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo: aktualne sadike zelenjadnic in rož, vrtno orodje, oprema, gnojila in ostali kmetijski material UGODEN odkup krav, bikov in telic za izvoz tel.: 01/831-76-28, 041/ 612 646 NOVO! Odkopujemo hlodovino smreke, jelke in bora v sodelovanju z Lip Bohinj. 11 E V R O P S K I E Z K L J N A Z A O K O OKOLJU PRIJAZNE TERME PESTRA JESEN V TERMAH SNOVIK • Vsako soboto med 10.30 in 14.30 uro rajanje s Palčkom Snovičkom. • Vsako prvo soboto v mesecu ob 11. uri srečanje članov Kluba palčka Snovička • Začetni in nadaljevalni PLAVALNI TEČAJI za otroke in odrasle. Možnost enomesečnih, trimesečnih in celoletnih plavalnih tečajev. • ROJSTNODNEVNE ZABAVE . Izbirate lahko med: rojstnodnevne vodne vragolije; potapljaški rojstni dan ali pa praznovanje v naravi • Organizirana vodna telovadba ob 10. in 16. uri • Občani Kamnika in Komende 15% popust pri nakupu prenosljive bazenske vstopnice Otroci! Včlanite se v Klub palčka Snovička in si pridobite številne ugodnosti. Od pravljice o palčku Snovičku, brezplačnih vstopov v bazen, popustov na plavalne tečaje in rojstne dneve itd. V restavraciji Potočka smo pripravili za vas: • Dnevno sveža kosila - izbirate lahko med 4 meniji • Tuhinjska postrv na 10 načinov. Že od 8,00€ dalje • OKUSI KAMNIKA (trnič, tuhinjska fila, Snoviška rezina) Pri termah Snovik 20.8. – 23.8. ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA DOLINA NEKOČ IN DANES PRIREDITVE V LETU 2014 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA 20.8. – 23.8. ETNOLOŠKI DNEVI TUHINJSKA DOLINA NEKOČ IN DANES 13.09. KUHARSKA DELAVNICA 21.09. POHOD NA MENINO PLANINO 04.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI MARATON 31.10. SEŽIG ČAROVNICE 01.11. TEKMOVANJE V PRIPRAVI PALAČINK ZA VSO DRUŽINO 08.11. DAN NORDIJSKE HOJE 06.12. MIKLAVŽEV TEK 21.12. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI 25.12. OBISK MAŽORETK IN BOŽIČKA Pohod na Menino planino 21. 9. Tradicionalni pohod Terme Snovik - Menina planina bo letos v nedeljo, 21. septembra. Udeleženci se bodo podali na pot iz Term Snovik ob 7. uri. Več informacij o poznanem in vse bolj priljubljenem pohodu, ki ga organizira Turistično društvo Tuhinjska dolina, interesenti dobijo na GSM 041 633 779. Lepo povabljeni.