Tuhinjski glas Marec 2014 GLASILO TURISTIČNEGA 4. STRAN: Novo D R U Š T VA Letnik IX Številka 1 TUHINJSKA DOLINA vodstvo TD Tuhinjska dolina • 6. STRAN: Lepi balkoni za lepo Tuhinjsko dolino • 7. STRAN: 12. torta v Termah Snovik • 8. STRAN: Že 9. Velikonočni sejem Tuhinjski glas Praznična razmišljanja o občini, Tuhinjski dolini O dogajanjih med dvema občinskima praznikoma v Občini Kamnik in posebej v Tuhinjski dolini smo se pogovarjali z županom Marjanom Šarcem in direktorjem občinske uprave Ivanom Kendo. Marjan Šarec, župan občine Kamnik Gospod župan, kaj bi posebej poudarili pri dogajanjih v občini med dvema občinskima praznikoma? »Predvsem je potrebno omeniti novo Osnovno šolo Toma Brejca, kjer je bila gradnja zaključena v rekordnem času, zaključili pa smo tudi nekatere projekte, ki so čakali dolga leta na realizacijo. En primer je igrišče na Pšajnovici oziroma na Lasenem, premika se tudi v Češnjicah (mrliška vežica, krajevni dom). Tak primer je tudi Spominska soba Rudolfa Maistra na Šutni. Še vedno pa čakamo na odločbo o kohezijskih sredstvih za vodooskrbo in kanalizacijo. V februarju je območje Tuhinjske doline prizadel žledolom, kakršnega ne pomnimo. Škoda na območju občine Kamnik je ogromna (skoraj 2 milijona) in dolgo bo tudi trajalo, da si bo narava opomogla.« In vaše sporočilo občanom ob prazniku; seveda še posebej v Tuhinjski dolini? Se bo letos po programu v njej (in na katerem področju) kaj spremenilo ozi- roma spreminjalo, dogajalo…? »Predvidena je rekonstrukcija ceste skozi Šmartno v Tuhinju, občinska uprava pa je tudi razpisala koncesijo za daljinsko ogrevanje v Šmartnem. Bila je ena prijava in če bo izbrani ponudnik pridobil gradbeno dovoljenje pravočasno (v igri so evropska sredstva), bosta ti dve stvari potekali hkrati. V proračunu je predvidena tudi izgradnja novega uvoza v Snovik. To bo izboljšalo prometno varnost in dvignilo raven turizma, saj je sedaj stanje križišča precej neugledno. Vsem prebivalkam in prebivalcem Tuhinjske doline čestitam ob občinskem prazniku, predvsem z mislijo na sodelovanje in iskanje dobrih stvari. Kdor se ukvarja zgolj s tistim česar nima, ne zna uživati v tistem, kar ima. Optimistično naprej! Kako kot direktor občinske uprave Občine Kamnik ocenjujete dogajanja v občini v minulem letu? »Leto 2013 je bilo verjetno eno najbolj napornih mag. Ivan Kenda, direkv tem mandatu, tor občinske uprave se je pa ta napor splačal, saj so bile izvedene praktično vse zastavljene naloge, na skoraj vseh področjih. Najbolj se pri realizaciji pozna to, da je v državi huda kriza, finančnih prilivov je vse manj, če pa že so, čakamo nanje zelo dolgo. Kljub temu nismo vrgli puške v koruzo in z že pridobljenimi projekti, soglasji, gradbenimi dovoljenji kandidiramo na različne razpise in veseli smo vsakega evra. Dokazali smo, da se lahko z manj denarja naredi vsaj toliko ali celo več. Na splošno ocenjujem, da občinska uprava dela dobro.« Kljub težavam, s katerimi se spopadamo v državi (in bolj ali manj tudi v občinah), ste nedvomno zabeležili tudi uspešno dosežene cilje v občini. Kaj ste uspeli uresničiti, kaj pa je počakalo in bo prišlo na vrsto letos ali kasneje? »Omenil sem že, da je občina izvedla praktično vse zastavljene cilje, razen nekaterih, vezanih na državna ali evropska sredstva. Morda bom izpostavil bolj področje družbenih dejavnosti, kjer je bila obnovljenih večina podružničnih šol (Sela, Zg. Tuhinj), knjižnica v Motniku, igrišče Pšajnovica, zaključek del ob igrišču pri OŠ Šmartno in še mnogo manjših projektov. Zelo rad bi se zahvalil za izredno dobro sodelovanje krajevnih skupnosti, s predstavniki društev in zavodov.« Kaj oziroma katere bodo letos prednostne naloge v občinski upravi (oziroma v občini) in kje bodo potrebna še posebna zalaganja? »Največje napore pri izvedbi relativno nezahtevnih projektov, žal, predstavljajo politični interesi. Smo v volilnem letu in veliko energije poberejo neskončna pogovarjanja in usklajevanja. Čeprav so investicije namenjene vsem občanom, imam občutek, da je politika na prvem mestu. Največji projekt, ki bi se moral izvajati, če bi v tej državi veljal red, je gradnja komunalnih vodov, zato se v začetek vlaga vsa možna energija. Drugi večji projekt je obnova in dokončanje večnamenskega objekta in sanacija tekaške proge na stadionu v Mekinjah, kjer bi po desetletjih zapuščenosti, povečali uporabnost objekta, kar pomeni, da bi bila večina uporabnikov bliže domu, ipd.« TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada 2100 izvodov. Naslovnica: Priznanja za najlepše balkone. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU. 2 Tuhinjski glas Za uresničitev potrebna združitev moči Vsako leto ob pričetku koledarskega leta se sestanejo predsedniki turističnih, kulturnih, športnih, gasilskih društev, predsedniki KS ter svetniki Tuhinjske doline v občinskem svetu. Sestanejo se, da pregledajo aktivnosti v preteklem letu in usklajujejo načrtovane prireditve za tekoče leto. Posebej izpostavijo skupne prireditve. Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, je povabil udeležence na skupno srečanje 27. januarja 2014. V uvodu povedal je, da je turizem v Tuhinjski dolini realnost, ki daje nove možnosti in priložnosti. »Vsako leto smo bolj prepoznavni, lahko smo še boljši. Izpostavil je prireditvi, ki sta bili v lanskem letu najbolj odmevni: Etnološki dnevi in Miklavžev tek, dodatno ponudbo za obiskovalce predstavlja tudi Telovadnica v naravi. Udeleženci sestanka pa so povedali. Tomo Petek,ŠD Šmartno: »Letos je potekal že 13. Miklavžev tek in petič je bil start iz Snovika. Bila dobra odločitev, da smo start predstavili v bližino term, saj smo si želeli, da bi prireditev presegla lokalno raven.« Organizatorji se trudijo, tekači prihajajo iz vseh koncev Slovenije in so zadovoljni. Načrtujejo, da bi prireditev razširili, postala bi dvodnevna. Letos bo tek v soboto, 6. decembra. Jože Korošec,TD Gora sv. Miklavž: »Društvo tesno sodeluje s TD Tuhinjska dolina, predvsem pri večjih prireditvah kot so etnološki dnevi in jaslice. V letu 2013 smo organizirali številne dogodke: praznovanje 1. maja, otvoritev obnovljene mežnarije, kmečka opravila v oktobru in Miklavževanje (obdaritev otrok). Za leto 2014 še nimajmo podrobnejšega načrta. Sprejeli ga bomo na občnem zboru.« Marjan Semprimožnik, TD Motnik, KS Motnik, svetnik: »Veliko energije in dela smo vložili v praznovanje 590 let trga Motnik. Najodmevnejša prireditev je bila vseslovenska prangarijada. Nadaljevali bomo s tradicionalnimi poletnimi dnevi. Kolesarki izlet od Snovika do Motnika bo 31. avgusta 2014. Nadaljujemo s tradicionalnimi mesečnimi pohodi po tematskih poteh okrog Motnika. Zelo se je »prijel« Štefanov pohod, 26. decembra, saj vedno več ljudi prihaja od drugod. Pestro je bilo tudi decembrsko dogajanje, ki je bilo praznično obarvano.« Rafko Goltnik, KD Motnik: »Letos bomo organizirali že 3. Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv … Festival bo 6. in 7. junija 2014. V letu 2013 je bil pokrovitelj festivala Janez Bogataj.« Letos so že imeli 1. januarja novoletni pohod na Jasovnik. Franc Modrijan,KUD Ivan Cankar: »V letu 2013 smo v Kamnolomu odigrali več ponovitev igre Glavni dobitek. Veseli smo, da so v poletnem gledališču gostovala tudi druga društva. Radi bi, da bi gledališče pokrili in predstave ne bi bile tako odvisne od vremena. V letu 2014 načrtujemo igro Limonada slovenica avtorja V. Möderndorferja. Predstave v kamnolomu bodo od 11. do 13. julija.« Predsednik Ivan Hribar je ob tem povedal, da je turistično društvo pridobilo novo oglasno tablo za vse ponudnike v dolini. Žal predstavnikov gasilskih društev ni bilo na sestanku. Marijan Semprimožnik pa je povedal, da ima večina društev že programe dela za letos; poznani so datumi za gasilske veselice, ki predstavljajo pomembno turistično ponudbo doline v poletnih mesecih. Predsednik TD Tuhinjska dolina je poudaril, da naj bi se tudi KS čim bolj vključile v lokalno dogajanje. Trenutno dolina nima dolgoročnih ciljev, eden večjih pro- projekti, uresničitve pa ni. Svetnik Damijan Hribar pa je ugotovil, da TD Tuhinjska dolina z malo denarja pripravlja kvalitetne prireditve, ob tem ko določeni projekti v izvedbi TIC ob več denarnih sredstvih ne izstopajo. Poudaril je tudi, da je vizija doline jasna, kaže pa, da pri tem ni prave enotnosti. Rekel je, da sta v občinskem proračunu dva projekta: uvoz in kolesarska steza od Kamnika do Ločice (predlagan že pred leti). »Odziv je, v skladu e na voljo vsaj 150 000 evrov. Upam, da bo podpora projektu še narasla. Za ta sredstva se lahko izdelajo projekti, pridobi gradbeni načrt in se nato odloča o lokaciji. Uvoz predstavlja desetletno zgodbo, a tudi letos v proračunu ni postavke za investicijo.« Marjan Semprimožnik, svetnik pa je povedal, da svetniki z branjem prvega osnutka proračuna (takrat) niso zadovoljni. Vesel pa je, da je v proračunu vsaj postavka in upa, da jo bodo svetniki podprli. jektov je gradnja pokritega olimpijskega bazena (lokacija še ni znana, lahko tudi Snovik). Kamniški svetniki se bodo po obravnavi proračuna lotili še ustanovitve dveh proračunskih skladov, ki sta z njim tesno povezana. Prvi sklad bo namenjen ureditvi prostorov Gorske reševalne službe – GRS Kamnik, drugi pa gradnji pokritega bazena. Oba objekta si v Kamniku že dogo želijo, na gradnjo pokritega olimpijskega bazena se pripravljajo že več kot desetletje. Tako bi se turistična ponudba doline iz enodnevnih prireditev lahko razširila v večdnevne. Občinski svetnik Jože Korošec je pri tem povedal, da ima sklad za izgradnjo bazena v predlogu proračuna voljo 150 000 evrov in omenil, da so v občini številni Damjan Hribar pa je menil, da je problem, ker župan nima večine. »Vsi se nekaj pogovarjajo, dogovarjajo, a ker župan nima večine, je potem problem. Tudi vsi večji razvojni projekti stojijo.« Milan Mali, KS Sela, je podprl in pozdravil idejo o olimpijskem bazenu. »Upam, da bodo vplivni ljudje na občini in številni svetniki iz doline to podprli.« Igor Urankar, KS Srednja vas: »Krajani se vključujejo v dejavnosti. Radi bi pločnik od Potoka do Snovika, saj je cesta ozka in nevarna za sprehajalce.« Mnenja in misli na srečanju v pogovoru je povzel na koncu predsednik TD Ivan Hribar: »Pri ključnih projektih je treba združiti moči, da bo šel razvoj naprej.« A. Ž. 3 Tuhinjski glas Občni zbor Turističnega društva Tuhinjska dolina Turizem kot najpomembnejša panoga v dolini in občini V Termah Snovik bodo avgusta letos slovesno obeležili 20-letnico tako imenovanega pilotnega bazena, kjer so potem najprej zgradili pokriti bazen s termalnimi programi, nato v zunanjosti odprti plavalni bazen in v terasi nad bazenom apartmajsko naselje. Danes so Terme v Snoviku poznane ne le v državi, ampak tudi izven meja, v Evropi. Na občnem zboru, ko so 6. marca pregledali in ocenjevali delo v minulem letu, so se strinjali, da so terme postale resnično pravi motor turizma v Tuhinjski dolini. Za dosego tega cilja pa so tudi lani z najrazličnejšimi vsebinami - prireditvami in dejavnostmi uresničili na prejšnjem občnem zboru pred letom dni sprejeti program. Nič drugače naj ne bi bilo tudi letos. Predsednik Turističnega društva Ivan Hribar je podrobno predstavil lanska prireditvena dogajanj, vsa po vrsti pa so potrjevala dolgoletno rdečo nit osnovne usmeritve v celotni Tuhinjski dolini - TURIZEM. Pritrdila mu je in pohvalila izredno pomembno predstavljanje na tem področju in tudi ta del začrtane razvojne vsebine v celotni občini, kakor tudi sodelovanje z organi in društvi v njej, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar. Iz njene ocene so člani na zboru morda lahko razumeli tudi namig, da velja to še kako upoštevati tudi na drugih področjih razvojnih vsebin; tako v celotni dolini, še posebno pa tudi v celotni obpodžupanja mag. Juli- čini Kamnik. Zato jana Bizjak Mlakar se nehote vsiljuje Novo vodstvo TD Tuhinjska dolina misel, ko so se letos na skupnem srečanju pogovarjali občinski svetniki iz doline, predstavniki društev oziroma krajevnih skupnosti v Snoviku, da je morda politika v občini ta trenutek v pogledih preveč »razklana« ali pa vsaka sebi samozadovoljna. To pa seveda ni ravno prava in demokratično usklajena podpora usmeritvam k skupnim rešitvam in potrebnemu premišljenemu in preverjenemu uravnoteženemu razvojnemu opredeljevanju k ciljem v občini. In prav zato, če želi, kot se včasih rado sliši, da je politika rada všečna, bi najbrž morala znati bolje prisluhniti razpoloženju tako svojega članstva kot tudi všečni usmeritvi in potrebam vseh občanov. Lani je Turistično društvo v Tuhinjski dolini spet bogato nadgradilo celotno turistično leto tako s sodelovanjem z drugimi društvi kot s svojimi prireditvami. Velikonočni sejem, kolesarski maraton s tekačem in kolesi na Veliko planino, srečanje športnikov, kuharsko tekmovanje, Pohod na Menino planino, Miklavžev tek in seveda najpomembnejša nadvse priljubljena tradicionalna Etnološka prireditev so z nekaterimi drugimi pri sosedih glavne točke v sestavi celotnega bogatega turističnega mozaika. In čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, da bi s priljubljenimi živimi jaslicami sklenili bogato leto, velja prepriča- 9. Velikonočni sejem V nedeljo, 6. aprila, od 10.00 do 16.00 na ploščadi pred Termami Snovik. Ena od tradicionalnih vsakoletnih prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina je tudi Velikonočni sejem. Letošnji, že 9. po vrsti, bo v nedeljo, 6. aprila na ploščadi pred Termami Snovik. Začel se bo ob 10. uri in trajal do 16. ure. Na 20 stojnicah bodo tudi tokrat pridelki in izdelki iz ponudbe Tuhinjske doline; pa tudi nekaterih gostujočih prijavljenih od drugod. Poleg domačih izdelkov bodo še posebno zanimive tudi predstavitve različnih ročnih del, izdelovanje košev, copat, košar, kvačkanih izdelkov, pirhov, velikonočnih butaric; skratka motivov, ki tako ali drugače ne smejo manjkati v pomladnem velikonočnem času, bo veliko. Pa tudi na kul4 turno popestritev dogajanj na sejmu v društvu tudi tokrat ne bodo pozabili. Vabljeni torej vsi ljubitelji tradicije, rokodelskih izdelkov in domačih dobrot. Vsi izdelki na stojnicah bodo tudi naprodaj. - A. Žalar Po volilnem občnem zboru TD Tuhinjska dolina, ki je bil v četrtek, 6. marca, se je v torek, 18. marca, na prvi seji sestal novoizvoljeni upravni odbor društva. Sprejeli so zadolžitve za posamezne dejavnosti in odgovornosti v društvu. Predsednik društva ostaja še naprej Ivan Hribar, podpredsednik pa bo poslej Matevž Hribar, ki je hkrati v tem mandatu tudi predsednik sekcije za estetski izgled doline. Etnološko sekcijo bo vodil Janko Trebušak, Kolesarsko in pohodniško pa Matej Slapar. Plavalno sekcijo bo vodila Metka Mozetič-Pančur, Dragica Jagodic pa bo imela na skrbi sodelovanje društva na sejmih. - A. Ž. nje, da so s sosednjimi društvi v dolini in skupaj s Termami zares že ves čas zgled turističnemu razvoju, ki je ta trenutek najpomembnejša panoga v občini. Po sprejemu programa ostanejo tudi letos vse prireditve med nalogami Turističnega društva Tuhinjska dolina. Najpomembnejša bo Etnološka, ki pa bo tokrat avgusta obeleževala 20-letnico nastanka prvega pilotnega bazena v Snoviku, ki pomeni rojstvo doma, v državi in tudi v tujini poznanih Term Snovik. Prva bo tradicionalna prireditev pa bo že v nedeljo, 6. aprila, 9. Velikonočni sejem na ploščadi pred Termami v Snoviku. Teden pred sejmom oziroma v soboto, 29. marca, pa se bodo člani društva skupaj z gasilci in učenci šole v Šmartnem lotili tudi spomladanskega čiščenja v tradicionalni Čistilni akciji, ki jo prav tako vsako leto na tem območju organizira Turistično društvo Tuhinjska dolina. - A. Žalar Čistilna akcija Turistično društvo Tuhinjska dolina vabi, da se pridružite na akciji v soboto, 29. marca, dopoldne. Na prvi seji upravnega odbora TD Tuhinjska dolina po občnem zboru, ki je bil 6. marca, so sklenili, da bo društvo Čistilno akcijo v občini Kamnik organiziralo v prvem terminu v soboto, 29. marca. Akcija, v kateri bodo tudi letos sodelovali člani društva, gasilci, učenci in posamezni krajani bo trajala od 9. do 12. ure. Opoldne po končani akciji se bodo udeleženci zbrali v Termah Snovik. Če bo 29. marca slabo vreme, bo čistilna akcija naslednjo soboto, 5. aprila. - A. Ž. Tuhinjski glas Ledena ujma in njeni junaki Narava je pokazala svojo moč V začetku februarja je tudi našo dolino, tako kot dobršen del Slovenije, prizadela naravna katastrofa v obliki žledu. Za nekaj dni nas je odela v električni in telekomunicijski mrk in nas postavila v spoznanje, da narava, kakorkoli že človek obrača, naredi po svoje. Ljudje smo lahko samo nemo opazovali, s kakšno lahkoto se pod ogromno težo ledu lomijo električni drogovi in mogočna drevesa v gozdu. Ponekod je bila teža tolikšna, da so posamezni gozdni predeli dobesedno izruvani in polomljeni v celoti. Ravno tako žled ni prizanesel sadovnjakom, kjer je veliko starih sadnih dreves popolnoma uničenih. Vsa ta polomija pa se je zgrnila tudi na ceste in odrezala od sveta posamezne hiše in zaselke. Brez elektrike, brez telefona in brez dostopa do soseda je vse izgledalo kot dobro zrežiran film. Tukaj pa nastopijo ljudje, ki bi jim izrekla najiskrenejšo za- hvalo. To so člani prostovoljnih gasilskih društev naše doline, ki so v teh izrednih vremenskih razmerah znova dokazali, da njihova pripravljenost pomagati in obenem njihov pogum, ne poznata meja. Delovali so na področju obveščanja ljudi o nastalih razmerah. V mnogokrat nemogočih in izredno nevarnih razmerah so se poskušali prebiti do posameznih hiš. Verjamem, da jim včasih ni bilo lahko pri srcu, toda njihov čut do sočloveka in spoznanje, da jih ljudje potrebujejo, so premagali tudi tesnobne trenutke. Še enkrat več se je pokazalo, da so člani gasilskih organizacij tisti, ki so prvi, ko gre za kakšno koli nesrečo. Zato, tovariši gasilci vseh prostovoljnih gasilskih društev Tuhinjske doline, iskrena hvala za vašo pomoč, za vašo požrtvovalnost in vaš pogum. Naj vas še naprej spremlja dobra volja, hrabro srce in vaš zavetnik sveti Florjan. Na pomoč! Manja Ledena ujma je poškodovala veliko dreves. Zato bo veliko primernega lesa za pripravo sekancev. Dodatne informacije o tem, kako je treba les pripraviti za izdelavo sekancev, dobite pri Branetu – GSM 041 837 286. Miklavžev tek z rekordno udeležbo Nedelja je bila sončna, brez vetra in tudi ostrega mrazu ni bilo čutiti. Tuhinjska dolina se je ravno prebujala v soncu, ko so prvi tekači že prihajali v Terme Snovik. Bil je prvi dan veselega decembra in bil je dan za Miklavžev tek, ki ga vsako leto organizira Športno društvo Šmartno v Tuhinju, tokrat že trinajstič po vrsti. Trinajstica je očitno srečna številka, saj je letošnja udeležba podrla vse rekorde, v breg se je pognalo 387 udeležencev, vseh starostnih kategorij. Pa tudi ''težaških'', saj na Miklavževem teku spoštujejo prav posebno kategorijo – 100 kg. Otroci so premagovali razdaljo 1,4 kilometra in 90 me- trov višinske razlike, med dečki je bil absolutni zmagovalec Miha Oražem iz KGT Papež Kamnik s časom 6 minut in 41 sekund, med deklicami pa Ana Milović, prav tako iz KGT Papež Kamnik. Slednja je s časom 6 minut in 40 sekund tudi izboljšala rekord proge. Malo daljšo razdaljo pa so ubrali ostali tekači, ki so pretekli dobrih 5 kilometrov (5,3) in premagali 300 metrov višinske razlike. Štart z glasbeno uverturo se je pričel pred Termami, od koder se je vila kača navdušenih tekačev do vasi Snovik in nato samo še v breg. Da ni bi- lo tako težko, so tekače spodbujali navijači na progi, za ritem je poskrbelo tudi nekaj glasbenih vložkov harmonike. S vso konkurenco je s časom 22:25 pometel Gašper Bregar iz KGT Papež Kamnik, med ženskami pa je prva pritekla na cilj Karmen Klančnik iz ŠD Naklo, s časom 27:24. A zmagovalec je na Miklavževem teku vsakdo, ki prisopiha do vrha. In tudi nagrajen je vsakdo. Če že ne z medaljo, pa s kosom domače zaseke, sveže pečenega peciva, s toplim čajem in celodnevnim kopanjem v Termah Snovik. Za povrh pa je še Miklavž poskrbel za čudovit sončen zimski dan, ki si ga bomo zapomnili. Rezultate in fotografije s teka si lahko ogledate na spletni strani organizatorja www.sd-smartno.si Špela Dobnikar 5 Tuhinjski glas Lepi balkoni, lepa Tuhinjska dolina V petek, 14. marca, smo spet podelili priznanja za najlepše balkone leta 2013 v Tuhinjski dolini. spreletelo iz nekdanjih potov po Gorenjski; izrek in misel namreč, da se je z rožami treba pogovarjati, da je zanje treba imeti roko in da takrat, ko pride mesec na okrog in imajo ženske tista dogajanja, ne smejo hoditi po cvetočem vrtu. Rože, da namreč to začutijo. Bo najbrž kar držalo, saj tudi možje začutimo njihovo prijaznost in kdaj nismo najbolj zaželeni. Tako smo podelili priznanja za vsa tri mesta v minulem letu. Letos pa nikar ne pozabite in pri odločanju, ali bi poklicali Na boste verjeli, učilnica za pouk biologije v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju je bila v petek, 14. marca, zvečer polna predstavnic nežnejšega spola. Predavatelj Jože Lovenjak, ki je razlagal uporabo zelišč in kako urejati balkone, predsednik sekcije Matevž Hribar in predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar so bili edini trije predstavniki, da je bi razred »podoben« ljudem. Po dobri uri predavateljeve razlage, ki se je hvala bogu malo zavlekla, sem se še sam pridružil sklepnemu dogajanju. Ja, spet smo namreč podelili priznanja za najlepše balkone v minulem letu. Če leto poprej niste, drage in spoštovane gospe, bile preveč za to, da bi poklicale naj pridemo pogledat vaš, ali sosedov balkon, ali pa tudi kakšnega, ki ga recimo nimate ravno najbolj v čislih, ste bile lani precej bolj zavzete za klice. Naj bo zato tudi letos tako, saj so lepi balkoni, najlepša slika za tudi lepo Tuhinjsko dolino. Z Matevžem Hribarjem sva lani skušala narediti korak naprej pri ocenjevanju. H klasičnim bršlinkam in kar nekaj novim idejam cvetja in polepšanja balkonov smo po (pred leti) polepšanje z gorenjskimi nageljni, letos pogledali še nekaj desetletij nazaj. Takrat je bil lep okras, ki sicer ni bil Fani Razpotnik, priznanje za asparaguse 6 pogosto viden na balkonih, bolj na oknih (v vežah) in kot zeleni dodatek k cvetočemu šopku prenekatere neveste. No, lani nas je na ogled asparagusove stene pred vhodom v hišo povabila Fani Razpotnik iz Kostanja. Priznam, da si kljub moji že precej častitljivi novinarski kilometrini, nisem znal predstavljati, kakšen pogled bom doživel. Potem pa sem hitro razumel in si predstavljal, kako lep je asparagus v nevestinem šopku na ohceti, kot okras v nabožnem znamenju Polona Zore, priznanje tudi letos za Najlepši balkon ali na cerkvenem oltarju. Strinjal sem se tudi z Matevžem, da velja s 3. mestom Fani Razpotnik spodbuditi tovrstne ideje tudi letos. Drugo mesto sem našel v kraju Markovo. Pravzaprav bi si s šopkom nekaj neštevilnih hiš skorajda cel kraj z vsemi balkoni zaslužil priznanje. Morda bomo tudi to enkrat ocenjevali v dolini. Tokrat pa se je pogled s fotoaparatom ustavil na balkonu Ljudmi- Priznanja sta podelila predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan le Štrajhar v Hribar in predsednik sekcije Matevž Hribar. Markovem številka 4. Bilo bi res škoda, ali ne, ne razmišljajte preveč skromno. če me Ljudmilina boljša Pokličite na številko 031 638 699 (- Anpolovica - njen mož, ne bi drej), ko bo vaš ali sosedov balkon, ali kateri, ki ste ga kje opazili, v polnem cvetju. poklical in povabil. In prvo mesto za balkon Naj namreč velja geslo: LEPI BALKONI, Polone Zore v Lazah. Že LEPA TUHINJSKA DOLINA. Andrej Žalar predlani, ko sem se sprehajal s fotoaparatom pri številVrtnarija VOLČIN - Matevž Hribar, ki 15 in beležil poglede, in bo imela sadike rož pri Termah Snoje potem osvojila prvo mevik zadnjo soboto v aprilu, sadike sto za leto 2012, mi je nekaj sončnic pa 20. maja. Poklireklo, da zna biti Polona tudi čite in naročite pa jih ob letu osorej spet med prilahko tudi po telefonu na znanji. Pa še nekaj me je številko 041 607 031 Tuhinjski glas Dvanajst let Term Snovik 12. torto so letos razrezali za obiskovalce domači kopalci iz Tuhinjske doline Marjan Albič, Alojz Cevec, Milan Mali in France Pančur. V soboto, 25. januarja 2014, je bila v Termah Snovik potekala ob 12. obletnici neprekinjenega delovanja. Prireditve se je udeležilo veliko stalnih obiskovalcev in gostov. Direktor Term Snovik Ivan Hribar je v nagovoru orisal dogajanja v minulem letu. »Vesel sem, da je dvanajsta obletnica tudi potrditev naše pravilne odločitve pred desetletjema. Beležimo lepe turistične in poslovne rezultate. Lansko leto je bilo pestro, dinamično. Stremeli smo, da pride k nam čim več obiskovalcev od blizu in daleč. Vse strokovne aktivnosti smo usmerjali v to in veseli smo, da smo dobili 1. mesto za Naj kopališče. To nam je pomenilo potrditev in spodbudo za naprej. Občina Kamnik je realizirala dolgo načrtovani projekt prometnega uvoza v Snovik s pridobitvijo zemljišč in letos pričakujemo nadaljevanje. Sicer pa nismo pozabili na prihodnost. Naši razvojni cilji so rekreacija telesa in duha; s koriščenjem termalne in zdravilne vode. Ta voda je res tista, na kateri moramo in bomo še naprej gradili. Lani smo dosegli velik porast obiska; več kot 8 odstotkov kot leto prej. Rezultat je povečanje obiska za več kot 100 %. Ni velik, ampak pozitivna ničla. Tudi letos načrtujemo vse aktivnosti v nadaljevanju v tej smeri; iz lanskih 2000, na letošnjih 4000 prenočitev. Hočemo biti pojem eko borbe in razvoja turizma. In še naprej bomo investirali v izobraževanje in v priprave za izgradnjo večnamenskega prostora. Potekajo pa tudi razgovori o želeni izgradnji pokritega olimpijskega bazena. Upam, da bomo v občini našli skupno rešitev za razvoj športa in da bo v prihodnje ta dolina tudi na tem področju še bolj prepoznavna kot je sedaj.« Da so Terme Snovik tesno povezane z občino Kamnik, je ob pozdravu poudarila podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar. Brane Golubovič, poslanec v državnem zboru, pa je podčrtal, da so terme v vseh teh letih veliko pripomogle k prepoznavnosti Tuhinjske doline. Na slovesnosti so ob dvanajsti obletnici podelili nagrado Darilo narave Term Snovik Miru Kregarju, ultramaratoncu, ki je tudi s pomočjo snoviške termalne vode postal svetovni prvak. Tradicionalno praznično torto ob 12-letnici Term Snovik pa so tokrat razdelili kopalci Marjan Albič, Alojz Cevec, Milan Mali in France Pančur, ki že od začetka vsako soboto prihajajo v Terme. V kulturnem programu na prazničnem dogodku sta nastopila člana glasbene skupine Galop Nina Uršič in Damjan Krmavnar. A. Žalar Tekaški vikend v Termah Snovik V soboto, 15. marca, in v nedeljo, 16. marca, so v Termah Snovik organizirali Tekaški vikend. Na lep sončni vikend se je zbralo 10 tekačic in tekačev. V soboto dopoldan so se odpravili na intervalni trening, prilagojen vsakemu tekaču posebej in uživali v neokrnjeni naravi Tuhinjske doline. Po kosilu je sledil počitek nato pa popoldanski trening na Svetega Miklavža. Pred spanjem je bilo še predavanje, kako pravilno načrtovati vadbo. Pove- čerjali so v Restavraciji Potočka, ki je znana po postrveh. Zadnji dan jih je čakala še igra teka oziroma fartlek, nato pa sprostitev in kopanje v termalnih bazenih. Kljub napornem vikendu so bili tekači navdušeni. Komaj čakajo september, ko bodo v Termah Snovik ponovno organizirali tekaški vikend. Tekaški vikend je vodil Bernard Jarc, tekaški trener in absolvent Fakultete za šport B.J. 7 Tuhinjski glas Gremo na izlet Oktobra smo se v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina odpravili na celodnevni izlet. Odločili smo se, da podrobneje spoznamo Idrijsko-Cerkljansko regijo. Prvi daljši postanek je bil v Idriji, ki se ponaša s svojo naravno, kulturno, tehniško in kulinarično ponudbo. Za projekt Idrija – zgodba za vse čase ji je bil podeljen naziv Evropska destinacija odličnosti 2011. Ogled smo pričeli na gradu Gewerkenegg, kar v nemškem jeziku pomeni rudniški grad. Ogledali smo si stalno razstavo Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije, na kateri je prikazan poltisočletni razvoj rudnika v podzemlju in vzporedno z njim rast mesta na površini. Na razstavi so predstavljeni tehnološki procesi, zgodovinski dogodki, življenjske zgodbe in usode. Idrija je tudi najstarejše klekljarsko središče na Slovenskem, ki ohranja tradicijo te domače obrti že več kot tristo let. Leta 2008 so v muzeju postavili novo razstavo o idrijski čipki z naslovom »Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina«. Čipkarska šola Idrija skrbi za ohranjanje in razvijanje znanja klekljanja, skrbi pa tudi za vzgojo in ozaveščanje javnosti o pomembnem delu slovenske kulturne dediščine. Prijetno doživetje v Idriji predstavlja obisk drugega največjega živosrebrnega rudnika na svetu. Tudi mi smo si ogledali skrivnostno podzemlje in spoznali težko delo rudarjev, dragoceno cinabaritno rudo, kapljice živega srebra in edinstveno podzemno kapelo. Kapelo svete Trojice so sredi 18. stoletja postavili ob koncu rova, jo opremili z reliefom treh božjih oseb in dodali kipa svojih zavetnikov - svetega Ahacija in svete Barbare. Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi in je tudi najstarejši del idrijskega rudnika. Skupna dolžina odprtih rovov na tem nivoju je okoli 300 metrov. Pred rovom so v 18. stoletju zgradili mogočno vhodno stavbo Šelštev, ki je bila prizivnica. Po ogledu je sledil krajši postanek, saj je bilo potrebno poskrbeti za okrepčilo. Nato smo se po slikoviti in panoramski cesti odpeljali proti partizanski bolnici Franja. Ozka in nedostopna dolina Pasice je med drugo svetovno vojno nudila zavetišče in oskrbo številnim ranjenim borcem ter postala prava legenda narodno osvobodilnega boja. Objekti so popolnoma obnovljeni po uničujoči povodni leta 2007 ter zopet privabljajo obiskovalce. Zapeljali smo se tudi v Novake, kjer smo si ogledali razstavo starega kmečkega orodja. Naš zadnji postanek je bil v Ceknem, kjer smo si v hotelu privoščili pozno popoldansko kosilo. Seveda tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. Ker smo z ogledi končali in nas je čakala le še pot domov, smo si vzeli malo več časa za druženje in klepet. Pot domov je minila v sproščenem razpoloženju. Veseli smo bili, da smo se odločili za to traso, čeprav smo si ogledali le delček zanimivosti. Mogoče se bo našel kdo, ki se bo sam odpravil na raziskovanje omenjenih krajev. O. Drolc Letos bo pohod na Menino planino 21. septembra Lani je bil pohod 15. septembra Turistično društvo Tuhinjska dolina v septembru vsako leto organizira pohod na Menino planino. Tako so se v nedeljo, 15. septembra 2013, na pohod odpravili že sedmo leto zapored. Med pohodniki so bili nekateri posamezniki, ki so se do sedaj udeležili vseh pohodov. Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi, se je na zbirnem mestu zbrala primerno velika skupina pohodnikov. Pot jih je iz Snovika vodila mimo Zgornjih Mej in Praproč na Vrsnovec, kjer na hribčku Osnovček stoji spomenik NOB. Mitraljez – težka breda je bil postavljen 28. 9. 1975 v spomin na boj Kamniškega bataljona z nemškim okupatorjem leta 1942. Pot so nadaljevali vse do Prevale, kjer se odpre lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, a ta dan je pogled preprečevala megla. Pri Jurčkovi koči sojih postregli s toplim obrokom in kavo, kar je zelo teknilo. Po krajšem počitku in s polnimi želodci so pot nadaljevali proti Domu na Menini planini. Kmalu so se priključili markirani poti, ki vodi od Črnivca do Doma na Menini planini. Pri domu so si privoščili daljši postanek, saj jih je čakal le še del poti do cilja. V dolino so se nekateri vrnili peš, drugi z avtomobili. Preživeli so lep, prijeten dan, ki je dal energijo za nov delovni teden. Turizem in prosti čas Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik sta imela na letošnjem sejmu Turizem in proti čas v Ljubljani 29. januarja tudi skupno stojnico. Obisk na njej je bil presenetljivo velik; tudi predsednik države g. Pahor in predsednik Turistične zveze Slovenije g. Bulc sta se ustavila in 8 poskusila predstavljene dobrote iz Tuhinjske doline. Med obiskovalci jih je bilo veliko, ki poznajo dolino in terme, pa tudi takšni, ki še niso bili v termah. Poleg pohval so bile tudi pobude in kritične misli. Obojih, pohval in drugačnih misli, so bili na stojnici veseli, in jih bodo skušali tudi upoštevati. Društvo, terme in Tuhinjsko dolino sta na stojnici predstavljali Joži Hribar in Dragica Jagodic. - A. Ž. Tuhinjski glas Portret Slika postane slika, ko jo gledaš Kot prvorojenec med desetimi otroki v majhnem zaselku treh domačij blizu Špitaliča je bil Vlado pri učitelju Petru Potočniku odličen učenec. Njegova mama je bila dobra gospodinja, pridna, zgarana ženska. Njegova teta, mamina sestra, je bila Tončka Marolt. Ko se pogovarjava, pove, da je bila bajtarska hiša velika, socialno pa na dnu. Samo ena krava je bila v hlevu za nahranitev desetih otrok. Pri Mošniku se je reklo po domače. Najbrž ste sedaj že uganili, da vam pravim o umetniku Vladu Cenclju, ki je pred desetimi meseci v restavraciji Potočka v Termah Snovik razstavljal svoje intarzije; v les oziroma v furnirje položene oblike, ki so, kot pravi Vlado, postale slike zato, ker so pred nje stopili gledalci. Po šoli v Špitaliču je nadaljeval v Ljubljani, potem pa na višji in visoki upravni v Beogradu. Pristal je v službi v notranjih zade- vah. O očetu ne pove veliko; da je bil priučen tesar, ki je zanemarjal kmetijstvo, ker tudi ni bilo možnosti za kmetovanje v tistih hribih, še celo gnoja da ni bilo. Bil pa je oče velik domoljub. In vsi otroci so bili tako vzgajani, za kar sta skrbela mama in oče. Rojen je bil Vlado 1921. leta. Spomni se strica, ki je bil ustreljen v Smledniku kot prvi talec1941. leta. Imel je mlin za Barutano v Kamniku. Njegova smrt je vse zelo prizadela in najbrž je to Vlada napotilo k partizanom, kjer, pravi, da je bil večkrat lačen, ni pa nikoli tako stradal pri partizanih, kot je doma. Njegov odhod v partizane je sestro in brate podal h kurirjem, kar policiji v Motniku ni ostalo skrito, in tako sta oče in brat pristala v zloglasnem nemškem zaporu Stari piskr v Celju. Potem pa izselitve, taborišča in… čudo: za novo leto 1945/1946 se je vseh deset otrok spet zbralo doma. »Iz partizanov sem prišel v gospodarsko dejavnost. Videl sem namreč perspektivo v gospodarstvu. A so me v Mariboru našli in me dali k Notranji. Pa sem potem nekoč vprašal partijskega funkcionarja: Kaj pa, če bom koga zasliševal in bo kihnil, ali mu lahko rečem bog pomagaj? On pa mi odvrne: Bog ne daj. No, pa se mi je res zgodilo, da mi je tisti, ki je kihnil, odvrnil Boglonej. Ja, bil sem domoljub, od doma vzgojen, in želel sem si gospodarsko službo.« Ko je 1971. praznoval srečanje z Abrahamom, mu prijatelj Janez z Dolenjske reče, naj naredi serijo desetih intarzij. Ker je vedel, kaj je furnir, ker se je namreč kmalu razvedelo, da je bila njegova prva intarzija korenina v okvirju, podobna abstraktnemu levu, tigru, neki divji živali, mu furnirjev, ki so mu jih dajali mizarji, potem ni nikdar manjkalo. Tako je delal in lepil različne furnirje v slike, zgodbe, v plesalce, gradove, pesnike, poznana imena, v divje živali; saj je bil lovec. Tudi motorist. Nekaj tega je dobil najbrž iz očetovih genov, ki je imel rad boks in kot Maistrov borec v Leobnu je bil tudi poznan, da sta s stricem pri tem ali onem birtu (gostilničarju) hitro pregnala goste iz gostilne; če je tako pač, in rado, naneslo. »Potem je prišel Borut Pahor, kot predsednik vlade, na obisk v Terme. Uf, na kaj, kaj naj ga spomni na obisk v Tuhinjski dolini. Pa se je direktor Ivan spomnil na Cenclja iz doline, na moje intarzije.« In, tako je Vladotova slika postala slika in darilo v rokah predsednika vlade. Danes Vlado v pokoju, ki ga uživa dlje časa, kot je trajalo delo zanj, pravi, da živi v Ljubljani in kar zadeva intarzije »pauzira«. Pri 93 letih mu tega res ni za zamerit. Želi pa si, da bi njegova dela, ker je iz Tuhinjske doline, ostala v Tuhinjski dolini; morda v Snoviku, v termah ali… Tudi zato, da bi potomci, ob njegovi 80-letnici (pred več kot desetimi leti, jih je bilo na slavju 93 in še lani je bilo od desetih živih osem njegovih bratov in sestra), videli in vedeli, kdo in kaj je bil Vlado Cencelj, Mošnikov iz zaselka pri Špitaliču… In, da se ne bi res zgodilo, kot ga včasih vpraša žena, kdaj bo ves ta les, ki je v sobi, kjer je delal, zakuril. Recepta za dolgo življenje ne pozna. Verjame pa, da slabo seme in slaba sadika ne bosta dočakala dolge starosti. Trdno pa je prepričan, da pri ustvarjanju pohvala spodbuja, kritika pa uči! Andrej Žalar V Termah je vedno živahno V Termah Snovik je vedno pestro. Novembra lani so na primer so se predzadnjo soboto v sončnem vremenu zbrali ljubitelji nordijske hoje. Bil je namreč dan nordijske hoje za vso družino po 4,3 km dolgi gozdni poti. Pred pohodom je inštruktor INWA Primož Košak predstavil in opravil kratko šolo nordijske hoje. Pohod so sklenili zaključili z razvajanjem v termalnih bazenih Term Snovik. B.J. Program prireditev 2014 • • • • • Velikonočni sejem - 6. aprila Kolesarski maraton - 15. junija Srečanje športnikov - 4. junija Kuharsko tekmovanje - 5. julija Etnološki dnevi od 21. do 23. avgusta (igra Gozdarjeva hči 22. avgusta, Pred domačim pragom – poudarek na žegnanju 23. avgusta) • 21. obletnica pilotnega bazena v Snoviku - 21. avgusta • Pohod na Menino planino - 21. septembra • Božična zgodba - 21. decembra *** • Od nedelje, 23. marca sta mežnarija in cerkev na Gori pri sv. Miklavžu ponovno odprti vsako soboto in nedeljo od 14.00 dalje. • 1. maj - Praznik dela ob 15.00 sveta maša, po maši tradicionalno prvomajsko srečanje • 24. junija - Praznovanje na predvečer Dneva državnosti: ob 19.00 sveta maša za domovino, po maši proslava in druženje ob kresu 9 Tuhinjski glas Prizadevanja za dvig bralne pismenosti Na šoli se pogosto pojavi vprašanje oz. dilema, v katero smer moramo usmeriti naša prizadevanja, da bodo učenci usvojili dovolj znanja in se naučili uspešnih strategij, ki jim bodo v pomoč tudi na nadaljnji šolski in vseživljenjski poti. Ko smo si ob koncu prejšnjega šolskega leta postavili to vprašanje, smo prišli do sklepa, da želimo izboljšati bralno pismenost učencev. Dviga bralne pismenosti smo se lotili sistematično in načrtno in se v prizadevanja za dosego tega cilja vključili vsi učitelji. Že nekaj let smo opažali, da motivacija učencev za branje nekoliko upada, zato smo se odločili, da v tem šolskem letu izvedemo nekaj dejavnosti, ki bodo učence spodbudile, da bodo raje posegli po knjigi in da bo le-ta dejansko postala njihova prijateljica, ki jih bo nato spremljala skozi vse življenje. Učencem smo ponudili širok nabor različnih dejavnosti, katerih skupen namen je bil dvig njihove motivacije za branje. Že v začetku šolskega leta smo pričeli z branjem v nadaljevanjih, ki ga izvajamo 10 minut na teden pri uri slovenščine in učenci z nestrpnostjo pričakujejo nadaljevanje branja, da bi izvedeli, kaj se bo zgodilo; nekatere pa radovednost premaga in še preden je skupno branje končano, posežejo po knjigi in jo preberejo sami. Ob branju svoje misli o prebranem zapisujejo na lističe in te prilepijo na plakat. Učenci posameznih razredov kar tekmujejo med sabo, na katerem plakatu bo več lističev. Zelo se je obnesla tudi praksa, ko starejši učenci berejo mlajšim, kar je zagotovo pozitivna izkušnja tudi z vidika druženja, razvijanja občutka odgovornosti in hkrati spodbujanja k branju. Otroci so dejavnost zelo lepo sprejeli in oboji, tako manjši, ki poslušajo prebrano, kot starejši, ki berejo, saj kar sprašujejo, kdaj bodo spet brali. Najmlajši pa imajo prav posebno knjižnico tudi v svojih razredih, za katero skrbijo sami in ki je prilagojena njihovemu bralnemu okusu. V novembru so devetošolke obiskale knjižni sejem, kar je bila zanje dragocena izkušnja, saj so na ta način spoznale različne založbe, postavitev sejma in opazovale so lahko, kakšen je odnos posameznih obiskovalcev in razstavljalcev do knjig, hkrati pa so prav vse kupile kakšno knjigo in na ta način obogatile svojo knjižno zbirko. Kako dogajanje v knjigi prenesti v film? S tem se spopada skupina devetošolcev, ki je zelo natančno prebrala knjigo, izbrala posamezne prizore, ki jih bodo odigrali in posneli in se ob tem nedvomno močno zabavali, na koncu pa bo snemalec vse skupaj povezal in pripravil 10-minutni film. Seveda tudi analiziranje knjig, ki jih Projekt Zdrav življenjski slog 2013 - 2014 Projekt Zdrav življenjski slog poteka na 150 osnovnih šolah po Sloveniji, ena izmed njih je tudi osnovna šola Šmartno v Tuhinju, kjer projekt poteka že četrto leto. Izvajanje programa delno financira Evropska unija in delno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Program zagotavlja vsem zainteresiranim učencem na osnovni šoli vsakodnevne strokovno vodene športne dejavnosti. Izvaja se od 1. do 9. razreda, cilj programa pa je dodatno spodbuditi otroke k oblikovanju zdravega načina življenja. Učencem zagotovimo dodatni dve uri športne aktivnosti na teden, s čimer odpravljamo negativne vplive sodobnega življenja. Odpravljamo ploska stopala, debelost, skrbimo za primerno telesno držo in razvoj splošne vzdržljivosti. Seveda moram poudariti, da se pri tem učenci veliko družijo med seboj, zabavajo, veselijo in smejijo. Program obsega do 850 ur vadbe na leto in poteka v času pouka, po pouku in pa tudi med poukom prostih dni, ob sobotah in med počitnicami. Izvaja se v telovadnici, na zunanjih športnih površinah ali v naravnem okolju. Na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju in njenih podružnicah je v projekt vključenih več kot 210 otrok, kar pomeni okoli 55% vseh otrok na šoli. Udeležba na razredni stopnji je skoraj 100%, na predmetni pa je zaradi drugih krožkov nekoliko manjša. Vadba poteka od ponedeljka do petka med 11. in 16. uro, ob sobotah pa se tudi udeležujemo raznih tekov, ki so organizirani s strani športnih društev. Letos smo že sodelovali na Veronikinem teku v Kamniku in na Miklavževem teku. Kljub temu, da je bila sobota, smo ju obiskali v velikem številu, na kar smo zelo ponosni. Program vsebuje podrobno predstavitev vsaj 12 športnih panog (igre z žogo, gimnastika, atletika, hokej, ples, igre z loparji, plezanje po plezalni steni, zimski športi, lokostrelstvo, itn). Učence seznanjamo s teoretičnimi vsebinami o zdravi prehrani in pomenu zdravega načina življenja. Poudarjamo pomen športa zaradi zdravstvenih razlogov (ohranjanje primerne telesne teže, nepravilna telesna drža, poškodbe hrbtenice...) Na urah Zdravega življenjskega sloga zelo uživamo in se imamo lepo. Zavedamo se, da bomo z zdravim načinom življenja poskrbeli za boljše počutje, zdravje, vitalnost in splošni življenjski optimizem. Mitja Kukner, prof. športne vzgoje, vodja projekta Zdrav življenjski slog Anketa zdrav življenjski slog Zakaj ste se odločili, da boste hodili na Zdrav življenjski slog (ZŽS)? • • • • • • druženje več športa se zabavamo zaradi različnih iger zaradi učitelja smo že prej hodili in nam je bilo všeč KATERE DEJAVNOSTI SO VAM NAJBOLJ VŠEČ? • • • • • • ALI BI DODALI ŠE KAKŠNO DEJAVNOST? KAJ POČNETE NA ZŽS? • • • • • • plezamo poligon z ovirami igre z žogo štafete lovljenje med dvema ognjema 10 rokomet med dvema ognjema različne igre tek nogomet plezanje • • • • • več časa zunaj kolesarjenje plavanje gledanje tekem nogomet KAJ VAM POMENI ŠPORT? • • • • • zdravje igra druženje sproščanje tekmovanja ALI RADI HODITE NA ZŽS? Vsi učenci so odgovorili z da. Nekateri učenci so dodali, da jim je všeč učitelj. S četrtošolci smo se pogovarjale Maruša Florjančič, Patricia Krmelj, Nuša Mali in Ines Železnik. Tuhinjski glas morajo učenci prebrati, če želijo sodelovati na Cankarjevem tekmovanju, pripomore k motiviranju učencev, spodbujanje učencev k opravljanju bralne značke, sodelovanje v interesni dejavnosti na odrskih deskah in še mnogo drugih dejavnosti omogoča učencem, da bodo začutili in vzljubili knjigo in ugotovili, kaj vse jim ponuja. Prizadevanja za dvig motivacije pa bomo okronali z nočjo branja, ko bodo osmošolci in devetošolci ob branju knjig o odraščanju, pogovoru z avtorjem nekaterih mladinskih del ob prijetnem druženju prespali kar v šoli. Seveda pa bodo učenci brali tudi besedila, ki zadevajo posamezna predmetna področja, in se z njimi s pomočjo različnih bralnih-učnih strategij uspešno spopadali. Naučili smo se, kako je s pomočjo časovnega traka lažje napisati obnovo besedila, kako ugotavljamo in predstavimo podobnosti in razlike dveh primerjanih pojmov, kako izdelamo miselni vzorec. Nekateri učenci so že pravi eksperti v postavljanju vprašanj, pri čemer prav dobro vedo, katera so težja in katera lažja in počasi se navajajo, da je tudi na tisto najbolj zoprno vprašanje, ki se začne z zakaj potrebno odgovoriti in da v resnici sploh ni tako težko. Naša prizadevanja na področju bralne pismenosti spremljajo tudi pristojni na Zavodu za šolstvo in v prihodnjem mesecu bo pri nekaterih urah na naši šoli prisotna tudi profesorica Barica Marentič Požarnik, ki je priznana pedagoška psihologinja. Tamara Damjanac Kmetijsko obrtniški sejem v Komendi Največji sejem na Gorenjskem Prireditelji in obiskovalci sejmov vedo, da je bil nekdaj največji sejem na Gorenjskem, v času skupne države Jugoslavije pa celo v Sloveniji, Mednarodni gorenjski sejem v Kranju. Njegovi začetki so namreč segali daleč tja v leto 1500. Poltisočletno tradicijo sejmov na Gorenjskem pa s prenehanjem (propadom) sejmov v Kranju Gorenjska ni izgubila. Že 18 let jo namreč nadaljuje in hkrati potrjuje Komenda. Začetki sejma v Komendi pa so bili v Konjeniškem klubu, ki mu je že takrat predsedoval Alojz Lah, poznan tudi po Kmetijskem centru Lah na Klancu v Komendi. Takrat, pred več kot 18 leti, letos bo namreč 19 let Kmetijsko obrtniškega sejmai v Komendi, je Lojze Lah s še štirimi poslovnimi sodelavci, ki so bili do takrat tudi razstavljavci na sejmu v Kranju, pripravil razstavo na 200 kvadratnih metrih v Komendi. To je bil tudi začetek sejmov (ne semnov) v Komendi, ki je danes poznana po dveh, Spomladanskem in Jesenskem sejmu, v Sloveniji in tudi prek meja. Na 32.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, s prek 500 razstavljavci in prek 70.000 obiskovalci v treh dneh, je sejem danes vsebinsko povsem primerljiv in enakovreden radgonskemu sejmu in nekaterim drugim v sosedstvu tudi prek meja. Letos bo torej še vedno pod predsednikovanjem Lojzeta Laha Konjeniškemu klubu Komenda že devetnajsto leto sejmov v Ko- mendi. Konjeniški klub s sejmi pa je tudi velika opora delovanju tako konjeništva kot tudi drugim društvom v občini. Za razliko od dosedanjih spomladanskih sejmov bo letošnji Spomladanski sejem trajal štiri dni, jesenski pa bo še naprej vabil obiskovalce tri dni v Komendo. Poleg dveh sejmov bo imel Konjeniški klub Komenda v programu tudi tri tradicionalne kasaške prireditve na hipodromu v Komendi. Prihodnje leto bo konjeniški klub komenda obeležil in proslavil 60-letnico delovanja in 20-letnico sejmarstva v Komendi. Slednjega je začel prav Lojze Lah, ki predseduje Konjeniškemu klubu že 36 let in je prava legenda slovenskega klubskega konjeništva in sejmarstva. Na seji upravnega odbora Konjeniškega kluba minuli teden so sklenili, da bo praznovanje jubilejev kluba in sejmov prihodnje leto spomladi. Pospešeno pa že potekajo tudi priprave na letošnji spomladanski sejem v Komendi, ki bo od četrtka, 10., do nedelje, 13. aprila. Tudi med razstavljavci je že precejšnje zanimanje. A. Žalar Konjeniški klub Komenda SPOMLADANSKI KMETIJSKO OBRTNIŠKI SEJEM od četrtka, 10. 4. 2014, do nedelje, 13. 4. 2014. 11 E V R O P S K I E Z K L J N A Z A O K O OKOLJU PRIJAZNE TERME KO JE PLAVANJE UŽITEK ZA DOBRO POČUTJE Najmlajše obiskovalce vabimo, da se včlanijo v Klub Palčka Snovička in si s tem vsako 1. soboto v mesecu zagotovijo brezplačni vstop v bazene in druženje s Palčkom. Prav vsako soboto ustvarjalne delavnice in vodne vragolije s Palčkom. Plavanje je nedvomno zdrava rekreacija. Je vseživljenski šport, ki koristi celotnemu telesu. Zato so Terme Snovik pravi raj, da storite nekaj za svoje zdravje in počutje! - Občani Kamnika imajo pri nas dodatni 15% popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 EUR dalje. - Dvakrat dnevno brezplačna vodna telovadba. - Vsak torek od 18. do 20. ure rekreativno plavanje - Wellness storitve z 20% popustom. Restavracija Potočka vabi na kulinarično doživetje. OKUSI KAMNIKA IN SLOVENSKEGA MORJA od 28. 3. do 6. 4. 2014 PRIREDITVE V LETU 2014 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU SREČANJE ČLANOV KLUBA PALČKA SNOVIČKA 15.03. – 16.03. TEKAŠKI VIKEND 06.04. VELIKONOČNI SEJEM 12.04. NORDIJSKA HOJA 30.04. KRESOVANJE 25.05. TEKAŠKI DAN 04.06. SREČANJE ŠPORTNIKOV 14.06. UTRIP MLADOSTI 15.06. VIII. MTB VZPON 05.07. 12. KUHARSKO TEKMOVANJE - jedi iz postrvi 06.07. POHOD NA VELIKO PLANINO 20.07. IZBOR ZA MISS IN MISTR TERM SNOVIK 03.08. SNOVIČKOV FESTIVAL 15.08. OBISK BUDNARJEVE DOMAČIJE 20.08 – 23.08. ETNOLOŠKI DNEVI: TUHINJSKA DOLINA NEKOČ IN DANES 13.09. KUHARSKA DELAVNICA 21.09. POHOD NA MENINO PLANINO 4.10. PRIPRAVE NA LJUBLJANSKI MARATON 31.10. SEŽIG ČAROVNICE 01.11. TEKMOVANJE V PRIPRAVI PALAČINK ZA VSO DRUŽINO 08.11. DAN NORDIJSKE HOJE 06.12. MIKLAVŽEV TEK 21.12. BOŽIČNA ZGODBA Z ŽIVIMI JASLICAMI 25.12. OBISK MAŽORETK IN BOŽIČKA