Lepo povabljeni v Bizjakove doline na praznični večer S pesmijo v
Tuhinjski glas December 2012 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA Letnik VII Številka 3 TUHINJSKA DOLINA Telovadnica v naravi je bila letošnji največji projekt. Naj bo tudi leto 2013 tako spodbudno za razvoj Tuhinjske doline. Lepo povabljeni v Bizjakove doline na praznični večer S pesmijo v božični čas 26. decembra ob 17. uri Tuhinjski glas Spoštovani, leto 2012 se poslavlja od nas z mešanimi občutki. Bilo je leto polno preobratov, kriza se je še poglobila. Minilo je v znamenju predsedniških volitev in protestov množic, ki na svoj način izražajo nestrinjanje s politiko. Dobili smo novega predsednika republike. Upam in želim, da mu bo uspelo uresničiti vse zastavljeno. Marjan Šarec Naša država in družba sta v nekem krču, ki ni dober za razvoj. Politika, na splošno izgublja zaupanje, pri tem ni pomembno, ali gre za levico ali desnico. Ustvarja se vtis, da so oziroma smo, vsi slabi in prežeti s korupcijo. Nekateri gotovo so in tisti bi morali premisliti, če še zastopajo ljudstvo. Zaradi nekaj gnilih jabolk nobeden ne vrže proč celega zaboja, ampak se vpraša, če jih shranjuje v primernem okolju. Zakonodaja je tista, ki določa norme in mora imeti tudi prave vzvode za nadzor. Nekako v senci velikih tem pa ostajajo lokalne teme, ki so za svet nepomembne, za vas prebivalce, pa so življenjskega pomena. Zanima vas, kaj se dogaja v vašem kraju in prav je tako. V letu 2012 smo skupaj s pomočjo krajanov izvedli nekaj investicij na območju Tuhinjske doline. Zavedam se, da je želja še več, a krajevnih skupnosti je 22 in trudimo se zagotavljati enakomeren razvoj. Časi, ko je bilo denarja bistveno več, so nepreklicno mimo. To pa ne pomeni, da se ne bomo trudili za Tuhinjsko dolino tudi v prihodnosti. Kakšno bo leto 2013? Nihče od nas ne ve. Vemo pa, da brez truda vseh, brez skupnih prizadevanj, uspeha ne bo. Predvsem se moramo otresti črnih misli in tarnanja. Premisliti moramo, kaj lahko prispevamo k skupnosti, v kateri živimo. Misel, da se nič ne da, ni prava misel. Da se, a na pravi način. Če gremo kosit travo, ne bomo s seboj vzeli motike, ampak koso. Če je ena pot zaprta, se najde druga, a na cilj nas pripelje! Drage krajanke in krajani, v letu, ki prihaja, vam želim trdnega zdravja, razumevanja ter jasnega pogleda v prihodnost. Naj vsak najde notranji mir in harmonijo na poti do sočloveka. Čisto preprosto, bodimo si ljudje in vse bo uresničljivo! Hvala za vse, kar dobrega storite za lokalno skupnost! Vaš župan, Marjan Šarec Vsi skupaj smo bili zelo uspešni Spoštovani g. Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina. Leto se poslavlja. Kakšna je vaša ocena ob začetku leta dogovorjenih oziroma sprejetih dogajanj? »Najprej se želim zahvaliti vsem članom društva kot tudi nečlanom - soustvarjalcem realizacije projektov, ki si jih je naše društvo Ivan Hribar zastavilo za letošnje leto. Vsi skupaj lahko ugotovimo, da smo bili zelo uspešni. Realizirali smo vse planirane aktivnosti in dosledno sledili viziji društva, ki skrbi za turistično prepoznavnost in privlačnost v Tuhinjski dolini. Hkrati pa smo se zavzemali za čim boljšo kvaliteto življenja nas Tuhinjcev. Zahvala gre tudi sponzorjem, donatorjem in lastnikom zemljišč, ki so nam omogočali realizacijo navedenega. Še enkrat hvala vsem in uspešno, zdravo novo leto z veliko pozitivne energije v letu 2013.« Kaj pa pogled v jutri, v leto 2013? »Naše misli in aktivnosti so že v letu 2013, saj smo na zadnji seji upravnega odbora sprejeli okvirni plan aktivnosti, ki je usmerjen v realizacijo že tradicionalnih prireditev kot so: Velikonočni sejem, MTB vzpon Terme Snovik - Velika planina, Etnološki dnevi - nekoč je bilo in danes v Tuhinjski dolini, pohod na Menino planino ter Žive jaslice z božično zgodbo. In seveda še nekatere druge, prav tako tradicionalne dejavnosti, ki bogatijo in spremljajo dogajanja v dolini. Tako se bomo predstavljali na sejmih in prireditvah izven Tuhinjske doline, organizirali izobraževanje, kako bi našo dolino še lepše uredili, izvedli akcijo 10.000 sončnic v Tuhinjsko dolino, razdelili brezplačne sadike, subvencionirali nabavo balkonskega cvetja, izvedli natečaj izbora najlepše urejene hiše in balkona. Načrtujemo postaviti info pano v Termah Snovik, kjer se bodo lahko predstavili vsi, ki bodo organizirali prireditev. Aktivnosti bomo usmerili, kako bi uredili tudi kolesarsko pot po Tuhinjski dolini in se tako povezali s Kamnikom, učencem osnovne šole pa zagotovili varno pot v šolo. Še in še bi lahko našteval, vendar naj zaželim za skupno sodelovanje čim bolj uspešno in mirno leto 2013 A. Žalar Kljub težavam tudi investicije Ob iztekajočem se letu smo povprašali direktorja občinske uprave mag. Ivana Kendo. Še nekaj dni je do konca leta 2012. Kaj kaže kratek pregled opravljenih del in načrtovanih aktivnosti po Tuhinjski dolini in okolici. »Kljub vedno bolj negotovim časom in pomanjkanju finančnih sredstev, je Občina Kamnik poleg obveznih gospodarskih služb, kamor sodijo zimska služba vzdrževanje cest, reševanje elementarnih mag. Ivan Kenda nesreč ipd.,namenila denar tudi investicijam. Naj jih nekaj naštejem: gasilski dom Špitalič (investicijsko vzdrževanje), športno igrišče Pšajnovica (projektna dokumentacija, zaščita objekta), OŠ Šmartno – plezalna stena, POŠ Sela – dokončanje rekonstrukcijskih del, POŠ Vranja peč – sanacija greznice, ureditev cest Okrog – Biglez, na Črnem vrhu, v okolici Velike Lašne, Buč – Hruševka – Ravne, Loke v Tuhinju – Vaščar, Češnjice – Okrog. V letu 2013 pa so načrtovanje naslednje večje investicije: sanacija POŠ Zgornji Tuhinj, urejanje varnih poti, ureditev ceste skozi Šmartno, mrliška vežica Češnjice in Zgornji Tuhinj, Gora Sv. Miklavž - sanacija strehe, ureditev igrišča Pšajnovica.« Kako pa je z dolgo pričakovano kanalizacijo? »V sklopu medobčinske vloge za nepovratna kohezijska sredstva (v projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode Domžale - Kamnik, kjer sodeluje 6 občin - Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda in Cerklje na Gorenjskem), kandidiramo za izgradnjo povezovalnega kanala odpadne vode od Šmartnega v Tuhinju do že obstoječe kanalizacije v Vrhpolju. Prve vloge za pridobitev gradbenih dovoljenj so že vložene. Povezovalni kanal predstavlja najdaljši odsek, približno 10,5 km kanalizacije s štirimi črpališči. Po napovedih bo v mesecu marcu 2013 jasno, ali bo naš projekt dobil nepovratna sredstva že v tej finančni perspektivi (torej do 2015). Ob pričakovani pozitivni odločbi bomo hkrati s predvideno gradnjo kohezijskih projektov v lastni režiji zgradili še del sekundarne kanalizacije, predvsem v območju ob glavnem zbirnem kanalu in na območjih z gostejšo poselitvijo. Skladno s programom bi do 2015 zgradili sekundarno kanalizacijo v skupni dolžini približno 8 km (Šmartno, Vaseno, Loke v Tuhinju, Srednja vas pri Kamniku, Poreber, Soteska, in manjkajoča kanalizacija v Vrhpolju) - do 2015 bo predvidoma na Centralno čistilno napravo v Domžalah iz Tuhinjske doline pripeljali novih 1094 populacijskih enot onesnaženja. Vsem občankam in občanov ob tej priložnosti želim lep in vesel Božič ter predvsem zdravja in obilo miru v letu 2013!« A.Ž. TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. 2Naslovnica: Telovadnica v naravi – velika spodbuda za uspešno nadaljevanje v dolini. - Za vsebino je odgovorno Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt sofinancira EU. Tuhinjski glas Telovadnica v naravi Aktiven oddih in nova doživetja po starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline vzpostavilo prostor za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev doline. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija je povedala, da »LAS Srce Slovenije podpira iniciative, ki pomembno prispevajo k dvigu kvalitete življenja ljudi, hkrati pa nas veseli, da se krepi ponudba območja«. Pot zdravega življenjskega sloga je nadgradnja 45 kilometrov tematskih pešpoti v okolici Snovika. Nova Snovičkova pot zdravega življenjskega sloga v Tuhinjski dolini je bila izbrana kot Naj pot 2012 Osrednjeslovenske regije. V Tuhinjski dolini, v bližini Term Snovik, najvišje ležečih term v Sloveniji, so 25. oktobra odprli novo telovadnico v naravi. Uradno jo je po kratkem kulturnem programu predal namenu župan občine Kamnik Marjan Šarec in rekel: »Želim si, da bi telovadnico v naravi obiskalo čim več ljudi, ki bodo izkoristili možnost preživljanja prostega časa v naravi naše občine« Novo telovadnico v naravi sestavlja 12 vadbenih elementov in devet fitnes naprav, povezuje pa jih tri kilometre dolga trim steza. Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je ob odprtju posebej poudaril: »Telovadnica v naravi pomembna pridobitev v ponudbi aktivnega oddiha v bogatem naravnem okolju Tuhinjske doline. S trajnostnim delovanjem izboljšujemo kakovost življenja domačinov, ki so telovadnico vzeli za svojo, večja privlačnost okolja pa je vabljivejša tudi za obiskovalce. Projekt je Tuhinjce znova povezal, saj je bilo opravljenih veliko ur prostovoljnega dela, zato je bil projekt realiziran v večjem obsegu, kot je bil načrtovan. Seveda steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi imeli toliko posluha za napredek svojega kraja in ne bi odstopili svojega zemljišča. Uporabnikom telovadnice bomo omogočili strokovno vodeno vadbo in s tem prispevali k zdravemu načinu življenja.« Elementi telovadnice v naravi so bili postavljeni s pomočjo evropskih sredstev, preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije. Nosilec projekta, Turistično društvo Tuhinjska dolina, je s projektom Turistično društvo Tuhinjska dolina je prostovoljno društvo, v katerem se združujejo krajani, ki v okviru društva uresničujejo svoje interese z namenom pospeševanja turizma in promoviranja krajev v Tuhinjski dolini. Tuhinjska dolina se nahaja na pragu Kamniško-Savinjskih Alp. V okolici je možno planinarjenje, kolesarjenje (proti Veliki planini, Kamniški Bistrici), sprehodi in igranje golfa v Arboretumu Volčji Potok. Terme Snovik so najvišje ležeče terme v Sloveniji. Kot prvo slovensko turistično podjetje so prejeli prestižni Znak za okolje EU za turistične namestitve. Uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitve (The European Eco-label for tourist accomodation service) je poznan tudi pod imenom EU marjetica. Podjetja, ki pridobijo »marjetico«, s tem uradno veljajo za okolju prijazna podjetja oziroma za podjetja, ki si prizadevajo za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo rabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter tista, ki v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano. 3 Tuhinjski glas V deželi cvička V drugo gre rado! pravi slovenski pregovor. Prav tako bi lahko rekli za letošnji izlet turističnega društva. Odločili smo se, da se letos odpravimo na Dolenjsko, saj skriva številne kotičke, ki so zanimivi in vredni ogleda. Po jutranji megli v Ljubljanski kotlini nas je dolenjska prestolnica pričakala v soncu. Vkrcali smo se na Rudolfov splav, sledila je vožnja po okljuku reke Krke. Peljali smo se pod štirimi mostovi, mimo gradu Kamen in Novi dvor, videli stolno cerkev sv. Nikolaja, občudovali Breg – najbolj priljubljeno mesto neštetih slikarjev, frančiškansko cerkev in samostan. Primičeva Julija in perica sta na zanimiv način predstavili sebe, Novo mesto in reko Krko. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar. Silvo je bil sprejet med Rudolfove splavarje, za kar je prejel tudi certifikat. Mogoče se bo sedaj pričel ukvarjati s podobno dejavnostjo tudi v Tuhinjski dolini. Nikjer na svetu ne poznajo toliko različnih oblik kozolcev in v tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji. V občini Šentrupert na Dolenjskem so si omislili edinstven muzej na prostem - Deželo kozolcev. Tudi Tuhinjska dolina je bogata s kozolci, zato nas je zanimalo, kako so za ohranjanje kulturne dediščine poskrbeli v Šentrupertu. V muzeju lahko vidimo 6 tipov kozolcev (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in tri dvojne (nizki, kozolec na kozla in toplar). Najstarejši kozolec, Lukatov toplar, šteje že 217 let. Ob ogledu muzeja nas je prišel pozdravit župan občine Rupert Gole. Projekt podpira tudi Evropska unija. Vredno ogleda, ni kaj. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Ruperta, ki se uvršča v vrh slovenske gotske stavbne umetnosti. Današnja triladijska dvoranska cerkev je naslednica že prej stoječih cerkva. O nastanku današnje cerkve je mogoče govoriti po letu 1393, ko so prevzeli patronatsko pravico nad župnijo Celjski grofje, a začetek njene gradnje verjetno ne seže nazaj v zgodovino dlje kot v leto 1450, ko je župnijo prevzel Ivan Harrer. Pri zadnji restavraciji cerkve so v ladji odkrili tudi sledove srednjeveških fresk. Za zaključek je sledil postanek na turistični kmetiji, kjer so nas v veliki zidanici izvrstno postregli. Tudi cvička ni manjkalo, saj ga gospodar letno pridela okrog 7000 litrov. Kmetija stoji na vzpetini, od koder je lep pogled na Mirnsko dolino. Ves dan nas je prijetno grelo sonce, dodatno nas je pogrel še cviček, zato smo se domov vračali veseli, nasmejani in razigrani. Za dobro vzdušje je poskrbel tudi Matej, ki je raztegnil svoj meh. Pohod na Menino planino Po vročem in dolgem poletju so bile v septembru temperature primerne za pohodništvo. Tako smo se tretjo nedeljo v mesecu odpravili na Menino planino. V skupini pohodnikov smo bili v večini stari znanci, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so se nam pridružili prvič. Teh smo bili še najbolj veseli, saj smo jim želeli pokazati nove, druge pristope na Menino. Pot smo pričeli v Snoviku, sledili markacijam vse do sv. Miklavža, kjer smo si po prvem resnem vzponu zaslužili krajši postanek. Vneti gobarji so se med vzponom na Goro razkropili po gozdu in preiskali teren. Jurčkov žal niso našli, saj so jih 4 verjetno pobrali gobarji, ki smo jih srečali med potjo. Našli pa so dežnikarice. Pot smo po grebenu nadaljevali do Ovčjih jam, od tam pa po novi gozdi cesti oz. »vlaki« vse do Prevale, kjer se nam je odprl lep pogled na bližnje vrhove. Le še malo in že smo zagledali kočo Pri Jurčku, kje sta nam prijazna lastnika pripravila okusno malico. Tudi na jutranjo kavico nista pozabila. Razkropile so se še zadnje meglice, sonce je prijetno grelo, naši želodčki so bili polni, nasmejani in dobre volje smo pot nadaljevali preko Velikih sten proti Vivodniku. Vodnik Srečo je presodil, da smo skupina, ki zmore to pot. Ob poti smo videli številne gobe, naš pogled so pritegnile tudi mušnice. Z Vivodnika se nam od- pre čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, a žal so ta dan vrhove prekrivali oblaki. Pri Domu na Menini planini smo se naužili še zadnjih sončnih žarkov, nato se je pooblačilo in rahlo je pričelo pihati. Hitro smo se odpravili še do Jožetovega kozolca, kjer nam je Matevž pripravil topel obrok. Rahlo utrujeni, a zadovoljni smo že načrtovali naslednji pohod. Vreme se je kisalo, zato smo obisk na planini hitro končali in se odpravili v dolino. Nekateri so se v dolino odpeljali, glavnina pa je šla peš. Tuhinjski glas Turistično društvo Tuhinjska Kako so včasih v Tuhinjski dolini kosili in seno spravljali Razstava toplarjev in Županova Micka sta pred košnjo »poskrbeli«, da so bile kose koscev na dan košnje ostre in so imele grabljice res kaj pograbiti in »za v kozolec dati.« še danes značilni okras krajine in življenja v Tuhinjski dolini. Ob že omenjenem Mateju Slaparju pa je razstavo, ki je odprla kulturna vrata letošnjih 7. etnoloških dogajanj v dolini, vokalno in instrumentalno bogato uokvirila Marinka Šarc iz Češnjic, ki je z znanjem iz III. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani - smer klaviature, tudi opozorila, da se ji, morda še malce sramežljivo, že vabljivo odpira oder z nastopi. Etnološke prireditve v Snoviku je odprla vsebinsko bogata razstava. Z odprtjem razstave z etnološkim predznakom v prostorih recepcije Term Snovik so se v četrtek, 16. avgusta, začele letošnje 7. etnološke prireditve Turističnega društva Tuhinjska dolina v Snoviku. V okviru Etnološke sekcije, zadnja tri leta ji predseduje Srečo Urankar, je obiskovalce nagovorila Manja Žebaljec, ki je pripravljala razstavo toplarjev oziroma kozolcev, po katerih je danes Tuhinjska dolina primerljiva s številnimi toplarji z Zgornjo bohinjsko dolino, za katero velja, da ima v Bohinju d'ž ta um'ade, v Tuhinjski dolini pa za to deževno primerjavo menda skrbi Menina planina. Predstavila je sicer ne ravno obsežno, vendar vsebinsko bogato etnološko vsebino doline z razstavo maket, slik, razglednic kozolcev in toplarjev v njej. Anja Tabakovič s Potoka je s fotografijami predstavila toplarje v dolini, tiste na Vasenem. Jože Žibert iz Zajasovnika je, kot smo slišali, nekako življenjsko povezan z naravo in lesom, predstavil pa je maketo toplarja v Zajasovniku, za katero ni štel, koliko sto in sto ur je v njej. Matej Slapar iz Srednje vasi z znanjem iz grafične šole se je predstavil s tremi rastrskimi slikami toplarjev. V vsaki na A 4 je bilo vsaj 50 ur za prepoznavnost toplarja s pikicami. Povrhu pa je zaigral še na harmoniko za kul- Jože Žibert iz Zajasovnika. Koliko sto in sto ure je vložil v kozolec ni štel. Rastrski kozolci Mateja Slaparja. V vsakem je najmanj 50 ur. turno popestritev odprtja. Klemen Slapar iz Srednje vasi, ki se je po osnovni šoli v Šmartnem šolal naprej v Ljubljani in Mariboru, sedaj pa je mizar v podjetju Lestor v Kamniku, pa je v razmerju 1 proti 10 na razstavi pokazal Kadunčev toplar. Več kot 1000 (tisoč !) ur je v njem, bil pa je podlaga in podpora njegovi diplomski nalogi izpred dveh let. Tokrat pa je bil vsekakor krona celotne razstave in nedvomno tudi osrednje etnološko sporočilo, da so številni toplarji Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina: »Letošnje etnološke prireditve so razkrile še en zaklad iz mozaika preteklosti Tuhinjske doline.« Veseloigra Županova Micka Po zanimivi in vsebinsko bogati razstavi toplarjev (odprta je bila do konca tedna v recepciji Term v Snoviku), so se v programu Etnološke sekcije letošnjih že 7. etnoloških prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina predstavili člani Kuda Ivana Cankarja iz Šmartnega z Linhartovo veseloigro Županova Micka. Čeprav so ob 60-letnici društva v začetku julija v letnem gledališču v peskokopu Gradišče tri večere Klemen Slapar je za Kadunčev toplar, ki je bil podlaga za njegovo diplomsko nalogo, v razmerju 1:10 delal več kot 1000 (tisoč) ur. Marinka Šarc iz Češnjic si z znanjem III. letnika konservatorija spodbudno odpira oder za nastope. Županova Micka v Bizjakovih dolinah pri Termah je bila pred košnjo naslednjega dne prikaz časa, kako so takrat spravljali seno v Tuhinjski dolini. Nadvse uspešni v prikazu pa so bili z režiserjem Francem Modrijanom igralci Kuda Ivan Cankar, ki letos praznuje 60 let delovanja. 5 Tuhinjski glas Franc Modrijan z Županovo Micko bogato polnili prostor za gledalce z obiskovalci, tudi tokrat v Bizjakovih dolinah drugi večer etnoloških prireditev v Snoviku, ni manjkalo obiskovalcev. Zgodba, govor iz časov Linharta, domala profesionalna izvedba igralcev, izstopala sta še posebno župan Jaka - Janez Pavlič in Mickin ženin Anže - Igor Žavbi, pa tudi Micka - Maja Korošec, s celotno igralsko zasedbo v režiji Franca Modrijana, je bila mladostno prepričljiva v času jezika in zgodbe. Skratka, Županova Micka je bila domišljeno izvirna in času dogajanj naslednjega dne primerna na letošnjih dnevih turističnega društva. Napovedala je, da so turistični kosci v društvu skrbno sklepali kose za košnjo, grabljice pa se pripravile na spravilo sena v kozolec naslednjega dne. Tudi gospodar še pred zoro skleplje koso. Sobotno dogajanje je začel sejem domačih izdelkov in dobrot pri termah. kazali nakladanje na lojtrni voz, pravilno in natančno zložbo na njem, da se potem voz s senom med vožnjo h kozolcu ni prevrnil. Prav tako je bilo znanje potrebno za nakladanje (spravilo) v kozolec. Običajno je to marsikje počel gospodar. Tokrat pa se je pri teh delih, še posebej pa na vozu in spravilu v kozolec, nadvse uspešno predstavila Fanika Baloh iz Zgornjega Tuhinja, sicer Jerasova Fani s Stražarjeve domačije iz Zlatega polja v občini Lukovica. V mladih letih je že poprijela za koso, pa za skladanje v kozolec in tudi za žrd na vozu ve, kako se poveže, da se seno med vožnjo ne potresa z voza. Ja pri marsikaterem opravilu je Fani že od nekdaj »zalegla« za nekaj koscev skupaj. In ko je bilo seno v kozolcu, je bil na vrsti še likof in harmonika s hlapcem Silvom je raztegnila meh. Pred tem pa so fantje in dekleta za kopami, kasneje pa tudi na vozu, »veseloigre počeli«; tako kot včasih. Ob tem pa so seveda domači in tisti, ki so pomagali, popazili, da otroci pri »veselih igrah« niso preveč »oči pasli«. Mrzle rose, ostre kose... pa zelje, klobase, špehovka Po sejmu, ki se je začel sredi sobotnega dopoldneva, in trajal tja v pozno popoldne, so pevci Mešanega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom Primoža Leskovca začeli predstavo o koscih in spravilu sena nekdaj in danes v Tuhinjski dolini. Manja Žebaljec s strokovno razlago posameznih opravil in dogajanj, Zdenka Klančnik pa z režijo in zgodbo, kako se je začelo običajno že zvečer pred naslednjim zgodnjim jutrom in se potem dogajalo, tudi s skeči in vragolijami pri opravilih na kmetiji, sta vodili obiskovalce, ki so v poznem popoldnevu spremljali v igri prikazana opravila. Po klepanju kos, odmeri prostorov koscem, tekmovalnih vragolijah med košnjo, malici z zeljem in žganci, ko tudi »kačje sline« ni manjkalo za »štimungo«, so pri6 »Jutri zjutraj bomo Pr' Boštarjevih zgodaj zjutraj začeli košnjo,« pove gospodar France dekli Ivi, po tem, ko se je že pogovoril z ženo Ano, da mora pripraviti za kosce in grabljice zelje, klobase, špehovko… Ker se »tam čez« zvečer sliši fantovsko petje, naroči Ivi, da mora takoj po hlapca Silvota, da ne bo zjutraj ves krmežljav. Iva gre rada ponj, saj ji tudi ni čisto vseeno, da ga dekleta poznajo kot veseljaka. In tako se zgodi, da Silvo »pripodi« Ivo domov. In potem se zjutraj začne in… Mrzle rose, ostre kose, rada travca se kosi. Vse to in še kaj več so nam prikazali tisto soboto pri termah v Snoviku kosci in grabljice - člani in članice Turističnega društva Tuhinjska dolina; pa tudi nekateri nečlani. Ob vseh obujenih zanimivostih nekdanjih del in opravil pri košnji in spravilu sena v Tuhinjski dolini pa je bila še posebej posebna ta, da smo vsi, ki smo bili zgolj Tuhinjski glas Po košnji pride na vrsto malica - zelje, špehovka, klobasa… Zdenka Klančnik, socialna delavka, sicer pa že 30 let v režiji in učenju igralcev. »Dobri so ti igralci. Silvo Osolnik (ki so mu karakterne zabavne vloge pisane na kložo), je enkrat rekel Francu Šuštarju: »Pa kaj ti daš režiserki, da si v igrah vedno gospodar?« gledalci (pa tudi kronisti za poročanje) spremljali zares zanimivo predstavo: Pravo igro del in običajev na prostem. Za to, da sta ob vseh koscih in grabljicah še posebej zabavno izstopala gospodar Boštarjev France (Franc Šuštar – Loke) in hlapec Silvo (Silvo Osolnik – Snovik) pa sta poskrbeli, izkušeni, vsaka v svojem poslu, voditeljica Manja Žebaljec in režiserka Zdenka Klančnik. Seno je treba zgrabit in naložiti na voz. Balohova Fani iz Zgornjega Tuhinja je vse možakarje »v koš dala«, ko je pokazala, kako se v kozolec daje. Manja Žebaljec, avtorica besedil, da ima »dogodek iz nekdaj in danes« zgodbo. V treh dneh blizu sto sodelujočih Predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina Srečo Urankar je letošnji prikaz ocenil, da so z njim lepo in uspešno obudili še en košček iz življenja, dela in običajev v Tuhinjski dolini: »Po predlanskem čebelarjenju in lanskem spravilu lesa smo tokrat predstavili košnjo in spravilo sena. V treh dneh je pri Srečo Urankar, predsednik etnološke sekcije TD Tuhinjska dolina: »V pripravi etnoloških prireditev je v treh dneh sodelovalo blizu sto članov oziroma domačinov. Iskrena hvala vsem.« pripravi in predstavah sodelovalo blizu sto članov društva in domačinov iz doline. Vsem se iskreno zahvaljujem.« Predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar pa je ob zaključku v pogovoru zadovoljen ugotovil: »Društvo s sekcijami za pohodništvo (poti), za izgled (sončnice, marjetice, balkoni), s turističnim podmladkom, ki je letos z mentorico Olgo Drolc dobilo zlato odličje na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, in še posebno s tokratnimi sedmimi etnološkimi dnevi, potrjuje svoje raznovrstno in bogato turistično poslanstvo za prepoznavnost Tuhinjske doline. Naj omenim samo pohodništvo, rekreacijo, pešpoti, kolesarjenje… in od nedavna Telovadnico v naravi. Vse to in še več so vsebine, ki privabljajo obiskovalce, spodbujajo različne poslovno-turistične dejavnosti v dolini in oblikujejo ter bogatijo njene prepoznavnosti. Zato sem v prizadevanjih za turistični razvoj in predstavitev naravnih in življenjskih lepot tega dela kamniške občine zadovoljen, da smo tokrat prikazali še en zaklad iz bogatega tovrstnega mozaika Tuhinjske doline.« Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar in takratna v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar. Andrej Žalar Za konec pa še »likof«, Silvo pa je harmoniki raztegnil meh. Organizatorjem že sedmih etnoloških prireditev v Snoviku sta čestitali tudi podžupanja občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar (prva z desne) in takratna v. d. direktorica Zavoda za turizem in šport Kamnik Urška Kolar (tretja z desne). 7 Tuhinjski glas Miklavžev tek ni le vaška dirka Prva decembrska nedelja je sv. Miklavžu na Gori nad Šmartnim v Tuhinju zopet prinesla malo športne akcije, predvsem pa veliko število obiskovalcev, ki so ga obiskali nekaj dni pred njegovim praznikom. ŠD Šmartno v Tuhinju je 2. decembra organiziralo že 12. Miklavžev tek, ki je kljub hladnemu vremenu in zimskim razmeram, privabil v Tuhinjsko dolino skoraj 300 tekačev. Start teka za odrasle je bil ob 10. uri izpred Term Snovik, kjer so tekmovalci na razdalji 5,3 km premagali 300 metrov višinske razlike. V moški konkurenci je progo najhitreje pretekel in za 22 sekund presegel svoj lanskoletni rekord, svetovni podprvak v gorskem maratonu Mitja Kosovelj, novi član KGT Papež Kamnik, s časom 20:57. Za njim sta se uvrstila Gašper Bregar in Domen Zupan, prav tako člana KGT Papež Kamnik. Za družinsko slavje je poskrbela Mitjeva sestra Mateja Kosovelj (ŠD Nanos), ki je med ženskami prva pritekla na cilj s časom 24:42, za njo pa sta ciljno črto pretekli Neja Kršinar (KGT Papež Kamnik) in Andreja Godec (AD Štajerska). Start otroške proge je bil v »Klemenovem malnu«, mladi tekmovalci pa so morali pre- Na 12 Miklavževem teku so bili izboljšani vsi rekordi: Novi rekorderji so - Otroška proga: Lukan Klara - AK Šentjernej 07:05, Golja Janez - AK Domžale 06:13.5; Daljša proga - Kosovelj Mateja - ŠD Nanos 24:42.5, Kosovelj Mitja - KGT Papež Kamnik 20:57.9 Podrobnejši rezultati: http://www.sdsmartno.si/upload/mt2012.htm teči razdaljo 1,4 km in premagati 90 metrov višinske razlike. Pri dečkih je zmagal Janez Golja (AK Domžale) s časom 6:13, pred Domnom Vidergarjem (Srednja šola Domžale) in Tinetom Hrenom (TK Šmarnogorska naveza). Pri deklicah pa je s progo najhitreje opravila Klara Lukan (AK Šentjernej) s časom 7:05, pred Gajo Perko (TK Trisport) in Lucijo Pevec (KGT Papež Kamnik). Omeniti velja, da so zmagovalci teka v absolutnih kategorijah presegli vse dosedanje rekorde, tako na daljši kot tudi na otroški progi. Anja Žavbi, slike Franc Modrijan, Roman Žavbi, A. Ž. Že 7. maratonski vzpon Velika planina Turistično društvo se je tudi letos 24. Junija pomerilo skupaj z Veliko planino in Termami Snovik v organizaciji kolesarskega vzpona iz Snovika na Veliko planino z gorskimi kolesi. Tradicionalna prireditev je bila, glede na izredno natrpan tekmovalni kolesarski koledar v Sloveniji, na prepričljivo kvalitetni ravni. Tisti, ki že dodobra poznajo zahtevnost in zato tudi kvaliteto tega vzpona, so se tudi tokrat preskusili. Sicer pa, ne glede na poznan ali nova imena, je bila prireditev a organizatorje zahtevna, za tekmovalce ozirom udeležence ponoven izziv, za gledalce, ki so se tudi podali ta 8 dan na start, ob progo ali na cilj pa zanimiv družabni dogodek tiste nedelje 24. junija. Prireditev je skratka uspela in ostaja še naprej v koledarju programskih vsebin turističnega društva Tuhinjska dolina tudi v prihodnjem letu. V malem vzponu na 10kilometrov dolgi progi s 550 metri višinske razlike je bila med ženskami do 30 let najboljša Karmen Mali (ŠD Šmartno), med moškimi do 20 let pa Matej Vrankar (Calcit Bike). V skupini moški 21dio 30 let Denis Kemperl (KD CALCIT GT), 31 do 40 let Tadej Nadvešnik, 41 do 50 let Rajko Novak (CALCIT BIKE TEAM – GT), 51 do 60 let Tone Klemenc (KD ALPE) in nad 61 let Franc Koželj (KD CALCIT GT). – Absolutna zmagovalka med ženskami je bila Karmen Mali, med moškimi pa Rajko Novak pred Matejem Vrankarjem. V velikem vzponu na 28 kilometrov dolgi progi z višinsko razliko 1526 metrov je bil pri moških od 21 do 30 let prvi Boštjan Hribovšek (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 31 do 40 let Jure Kukovič (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 41 do 50 let Iztok Arbajter (CALCIT BIKE TEAM – GT), od 51 do 60 let Bojan Kemperl (KD CALCIT GT), nad 61 let pa Jože Gaber (K.K. MEDVODE). - Absolutni zmagovalec velikega vzpona je bil Jure Kukovič (CALCIT BIKE TEAM – GT). Tudi pred letošnjim vzponom na Veliko planino se je na ogled proge 23. junija iz Snovika podal tekač Klemen Janša. A. Ž. Tuhinjski glas Najlepši balkoni Skupaj na pot - Simbioza V Sloveniji je bil že drugo leto zapored medgeneracijski projekt Simbioza, katerega idejna zasnova je nastala prav pri nas. Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju smo se odločili, da tudi sami prispevamo pri dejavnosti, ki omogoča aktivno povezovanje starejše in mlajše generacije. Pri letošnjem obiskovanju balkonov niste imeli toliko predlogov kot prejšnje leto. Kateri je bil najlepši, bo znano v začetku prihodnjega leta. Pozdrav poletju Računalniška učilnica 23. junija smo imeli pozdrav poletju v Termah v Snoviku. Tako smo odprli kopalno sezono v zunanjih bazenih. Bilo je veselo in zabavno. Tekmovanje v pripravi rib Letos je bilo v Termah že deseto tekmovanje v pripravi postrvi. Organizatorji smo pričakovali skromen obisk, zaradi česar nas je skoraj polno zasedena računalniška učilnica prijetno presenetila. Enotedenskih računalniških delavnic se je udeležilo 12 starejših od blizu in daleč. Nekaj udeležencev še ni imelo izkušenj z uporabo računalnika, nekateri pa so bili že bolj izurjeni v obvladovanju posameznih računalniških programov. Delavnice so bile pestro zastavljene, njihova vsebina je bila bogata. Posamezne module smo prilagodili predznanju in zanimanju naših udeležencev. Najbolj so se navdušili nad pripomočki, ki jih nudi mobilni telefon: radio, budilka, fotografiranje, snemanje zvoka, beležke,… Uporaba družabnega omrežja Facebook jih ni tako pritegnila, zato smo nekaj časa namenili dodatnim vajam v pošiljanju elektronskih sporočil. Zagotovo pa je bil pomemben tudi čas, ki so ga udeleženci in njihovi mladi mentorji porabili za sproščen klepet ob kavi, soku in piškotih. Starejši so z veseljem sprejeli pomoč naših učencev-prostovoljcev in z njimi delili tudi svoje osebne zgodbe. Izbrali smo nekaj besednih utrinkov udeležencev: »Počasi počasi mi gre, ampak gre.« (Zdenka) »Zahvala za novo izkušnjo. Sem zelo vesela.« (Alenka) »Zelo sem zadovoljna z vašim predavanjem.« (Ivana) »Računalniški tečaj poteka že tretji dan in sem Vam zelo hvaležen za vaš trud.« (Marko) »Škoda, da je petek že tako blizu. Kaj pravite na to, da tečaj podaljšamo še v naslednji teden?« (Davorina) Delavnice je vodila učiteljica računalništva ob pomoči kar 17 učencev – prostovoljcev od 7. do 9. razreda. Prostovoljci so potek delavnic dokumentirali z uporabo fotoaparata in videokamere, posnetke pa so uporabili za izdelavo filma o projektu Simbioza. Z izkušnjo so bili zelo zadovoljni in želeli sodelovanje tudi v prihodnje. In prostovoljci? Maša in Simon: »Na projektu Simbioza se mi je zdelo zelo zanimivo. Pomagala sem starejšim, ki niso znali dobro uporabljati računalnika in telefona in se tudi jaz kaj novega naučila. Upam, da bo tudi naslednje leto takšna delavnica ...« Maša, 7. razred »Moji vtisi? Hm... Zelo pozitivni. Všeč mi je bilo, da je bila delavnica cel teden. Za sodelovanje v projektu sem se odločil, ker rad pomagam drugim ljudem in, seveda, zaradi ''špricanja'' pouka. :-) Takšnih delavnic bi moralo biti več in upam, da jih bo, seveda pa, da bom lahko sodeloval. Upam, da so se starejši naučili uporabljati računalnik in mobilnik, kajti to jim bo prišlo zelo prav. Lahko rečem, da so zdaj v modernem svetu. :-) Mislim da so nam starejši zelo hvaležni.« Simon, 8.razred Udeleženci projekta Simbioza Zelo smo zadovoljni z organizacijo, udeležbo, potekom ter odzivom glede delavnic. Želimo si, da bo projekt Simbioza tudi prihodnje šolsko leto in da bomo lahko sodelovali. Prepričani smo, da je izkušnja prepričala udeležence, da se ponovno vrnejo in da glas o svojem znanju posredujejo tudi drugim; da bodo (po Simonovo) bolj domači v modernem svetu. Brigita Kotar,vodja delavnic na šoli In nazadnje še – diploma 9 Tuhinjski glas Planinske urice na OŠ Šmartno v Tuhinju Begunjščica Način življenja v sodobni družbi prinaša tudi večjo odtujenost človeka od narave in okolja. Podobno so tudi otroci vedno bolj odtujeni od zunanjega okolja, saj je njihovo preživljanje prostega časa vse bolj povezano z dejavnostmi v zaprtih prostorih, med katerimi so v ospredju dejavnosti, povezane z uporabo računalnika ali televizije. Kdor pozna otroški svet, ve, kako malo je potrebno, da pritegnemo otrokovo pozornost. Otroci imajo veliko željo po gibanju in dosti energije, zato lahko tu črpamo motivacijo za sodelovanje in seznanitev otrok z naravo. Zagotovo so hribi, planine, gore in izleti po njih pravi teren za sproščanje otroške energije in hkrati raziskovanje novega. Že zgodaj jih lahko seznanimo z lepotami naših gora, a jih tudi posvarimo pred nevarnostmi, v katerih bi se lahko znašli. Učimo jih varnega gibanja v gorskem svetu. Vsak posameznik v planinski skupini se razvija tako na čustvenem, umetniškem, spretnostnem, socialnem in kognitivnem ter seveda telesnem področju. Naravnanost k skupini je pri planinskih uricah ključnega pomena. Pomembno je sodelovanje, komunikacija, odgovornost in seveda zaupanje med člani skupine. Kot mentorici se mi zdi pomembna skupina, v kateri se posamezniki ne izgubijo med seboj in imajo možnost vzpostaviti stike z vsemi v skupini in zadovoljiti svoje potrebe, kar je temeljna predpostavka pripadanja skupini. Otroci pri interesni dejavnosti planinske urice zadovoljujejo osnovne socialne potrebe, na primer potrebo po varnosti, sprejetju, zaupnosti, druženju in pripadnosti. Pomembno načelo je tudi soodločanje in soustvarjanje. Skupaj načrtujemo pohode (narišemo skico poti, se odločimo za postanke in dejavnosti na teh postajah), učenci sami pripravijo družabni večer, sooblikujejo prireditev Mladi planinec in 10 podobno. Prepričam jih, da gre za njihovo stvar, kar jih motivira k aktivnejšemu sodelovanju in ustvarja pozitivno vzdušje. Vem, da je planinska dejavnost za otroke pozitivna izkušnja in bo pripomogla k podobnim odločitvam tudi v prihodnje. S pomočjo planinskih dejavnosti oblikujejo pristen, čustven, spoštljiv in kulturen odnos do narave kot posebne vrednote. Oblikujejo pozitiven odnos do hoje kot najbolj dostopne in univerzalne športne dejavnosti, hkrati pa se usposabljajo za samostojno planinarjenje v poznejših starostnih obdobjih. Družijo se in zadovoljujejo vse osnovne socialne potrebe. Uresničujejo tudi različne kulturno specifične potrebe in interese, načrte in delovne naloge, porabo dobrin, potrebo po zabavi. Med poletnimi počitnicami smo se z našimi mladimi planinci udeležili doživljajsko-planinskega tabora na Zelenici. Imeli so možnost spoznati nekaj novega, se družiti in se medsebojno spoznavati v drugačnem okolju ter se navajati na samostojnost. Poleg tega so spoznavali življenje v skupnosti, utrip življenja v naravi in se navajali na smotrno izkoriščanje prostega časa. V mesecu septembru smo izvedli pohod po Koželjevi poti v Kamniško Bistrico. Na travniku Pri Jurju smo si ogledali prireditev, ki je bila posvečena 90-letnici organiziranega reševanja na Kamniškem. Ob tem smo videli dejavnosti gasilcev, jamarjev, policistov, civilne zaščite, nujne medicinske pomoči… Svoje spretnosti smo lahko preverili na plezalni steni in se preizkusili v pripenjanju vponk ob vrvni ograji (»ferati«). Najbolj zanimiv pa je Tabor na Zelenici bil ogled reševanja padalke, ki je obvisela na drevesu. V mesecu oktobru smo se skupaj s planinci drugih kamniških šol podali na pohod na Vrh nad sv. Trojico. Ta pohod je organiziral mladinski odsek pri PD Kamnik. V mesecu novembru je v Šmartnem potekalo 24. regijsko tekmovanje Mladina in gore. Pomerilo se je 27 skupin mladih planincev osnovnošolcev od 6. do 9. razreda. Tekmovanje je pripravila Mladinska komisija PZS, pri organizaciji in izvedbi tekmovanja pa sta ji pomagala naša šola in Planinsko društvo Kamnik, ki sta pripravila odlično prireditev in tekmovanje. V mesecu decembru smo se odpravili na Miklavžev pohod na Goro. Na ta pohod smo povabili še planince iz OŠ Janka Kersnika iz Brda. Na sveže zasneženo in sončno nedeljo se nas je zbralo več sto, ki smo se pogumno podali na pot. Na Gori nas je v cerkvi pričakal sv. Miklavž, ki je obdaril kar sedemdeset pridnih planincev. Turistično društvo Gora je prijazno odstopilo mežnarijo, kjer smo lahko skuhali in postregli čaj ter se tako pogreli na toplem. Otroci upajo, da tudi drugo leto Miklavž ne bo pozabil na njih. V torek, 11. decembra, pa smo uživali na že petem nočnem pohodu okoli Gradiškega jezera. Pohod je bil prava pustolovščina, saj je svetloba bakel in svetilk, ki se je odbijala od snega, naravo posula s tisočimi biseri. Na koncu smo si ob ognju zaželeli prijetne praznike in srečno v letu, ki prihaja. Na šoli planinske urice delujejo že skoraj deset let in naše delo spodbuja vodstvo šole, Planinsko društvo Kamnik in starši. Na vseh pohodih nam pomagajo še vodniki društva, predvsem vodnik Franc Obreza. Ob tej priložnosti se mu najlepše zahvaljujem za pomoč in uspešno vodenje na pohodih. Velika priložnost, da se povrnemo k naravi, smo mi sami in naša dejanja, ki so zgled otrokom. Od nas je odvisno, kaj jim bomo prenesli in v kakšen način življenja jih bomo usmerili. univ.dipl.soc. ped., učiteljica RP, Lučka Drganc, mentorica PS na OŠ Šmartno v Tuhinju Tuhinjski glas Šport je zakon – gibaj z nami tudi ti… Smeh, razigrani kriki otrok, veselje ob zmagi, navijanje za sošolca ali ekipo, pa tudi razočaranje ob porazu … Vse to se v popoldanskem času sliši iz telovadnic v OŠ Šmartno, PŠ Sela in PŠ Zgornji Tuhinj. Le zakaj? To prinaša projekt Zdrav življenjski slog, ki že tretje leto zapored poteka na omenjenih šolah. Projekt je delno financiran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Cilj programa je s pomočjo dodatnih ur športne vadbe zainteresiranim učencem zagotoviti 5 ur strokovno vodene športne aktivnosti na teden. Vadba poteka takoj po končanem pouku in je za učence brezplačna. Z dodatnimi urami naj bi odpravljali nepravilno telesno držo, ploska stopala, debelost ter razvijali splošno vzdržljivost in odpravljali posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Pester izbor športnih vsebin (gimnastika, atletika, igre z loparji, ekipni športi, pohodništvo, tek na smučeh, plavanje, kolesarstvo, lokostrelstvo, urbani športi ipd.) omogoča izboljšanje razvoja gibalnega potenciala osnovnošolskih otrok in jih spodbuja pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga. Obiskanost programa se vsako leto povečuje, saj se je začetno število 10 vadbenih skupin in skupno 213 udeleženih otrok v šolskem letu 2010/2011 zvišalo na 11 vadbenih skupin in že 233 udeležencev. To pomeni, da vadbo obiskuje več kot 60 odstotkov učencev šole. V celotnem šolskem letu opravimo 850 ur neposrednega dela z učenci. Delo poteka v obliki redne vadbe dvakrat tedensko po eno uro. Učenci 8. in 9. razreda izražajo željo po še večji tedenski obremenitvi, zato smo dodali še eno uro. Poleg redne vadbe pa vadba poteka tudi med vikendi in počitnicami. Takrat izvajamo tiste aktivnosti, ki trajajo dlje časa ter tiste, za katere je med učenci tudi največ zanimanja in za njih med rednimi urami zmanjka časa - tečaji rolanja, športni turnirji v telovadnici, športne elementarne igre, pohodi, in-line hokej, udeležba in sodelovanje na prireditvah, sejmih in dogodkih v lokalnem okolišu. Sodelujemo tudi s športnimi društvi in klubi v občini Kamnik. Z nami so opravljali vadbene ure trenerji, strokovni delavci in drugi športni delavci in nam predstavili področja gorskih tekov, odbojke, lokostrelstva, akvatlona, plavanja, nogometa, kolesarstva in pohodništva. Učenci so bili zelo veseli novih oblik in metod dela ter novih športov. Tudi rezultati evalvacije programa, ki so bili predstavljeni na 24. Mednarodnem posvetu športnih pedagogov, kažejo, da življenjski slog udeležencev intervencijskega športnega programa omogoča aktivnejši življenjski slog tudi na drugih področjih. Ugotovljena je bila srednje visoka povezanost med gibalno zmogljivostjo in dejavniki zdravja. Največje pozitivne spremembe pri intervencijski skupini “Zdrav življenjski slog” so ugotovili na področju gibalnih sposobnostih: koordinacija gibanja vsega telesa, mišične moči trupa, rok in ramenskega obroča in pri aerobni vzdržljivosti. To odraža dobro delo in pravo usmerjenost našega programa. Mislim, da smo učence že »zasvojili« s športom in počasi, vendar vztrajno, dosegamo tisto, kar smo si tudi zastavili – to pa je, da bi učenci sprejeli šport kot potrebo in ne nujo. Pomembno je poudariti tudi veliko vlogo staršev otrok, ki lahko osveščajo in spodbudijo svoje otroke k redni udeležbi ter jim pri tem nudijo tudi podporo. Le takrat lahko pričakujemo pozitivne učinke pri spremembi načina življenja in sprejetju športa kot enega izmed ključnih vodil visoke kakovosti bivanja tudi v starosti. Izvajalec projekta Rok Hribar, prof. šp. vzg. Razglednici in prospekt a in ol i a d av sk ar nj n hi ih v Tu dd O Tuhinjska dolinaj ep ostala letos prepoznavnejša z dvema razglednicama in turističnim prospektom. Tuiristično društvo Tuhinjska dolina je založilo razglednico doline, Terme Snovik pa svojo delavnost. Bogata pa je predstavitev tudi v prospektu Turističnega društva. Tuhinjska dolina razglednica terme snovik tuhinjska dolina.indd 1 12.12.2012 7:17:28 11 9 12.12.2012 7:16:1 snovik tuhinjska razglednica terme dolina.indd 5 vabi 26. decembra ob 17.00 v Bizjakove doline pri Praznični večer S pesmijo v božični čas Gostja Alenka Gotar – Ogled živih jaslic Ko zazveni opera, se odprejo nebesa In ko se operi doda pridih popa, se nebesa spustijo na zemljo. Vrnili se bomo v idilično kmečko okolje, kjer bomo ob sožitju treh generacij, hlapcev in vaških posebnežev spremljali priprave na Sveti večer. Zadišalo bo po potici in kadilu… Spoznali bomo dobroto in toplino človeških src. Pred nami bo oživel Betlehem. Spoznali bomo pastirje, ki so s svojimi ovcami domovali na prostranih pašnikih. (slika) Videli bomo angela, ki se je spustil iz nebes in ljudem na zemlji oznanil veselo novico. Rodilo se je dete. Novi kralj. Kralj brez kraljestva in vojske, a bolj mogočen kot vsi, za katere smo kdaj slišali. Usmiljen in dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja, kralj miru. V Božični čas nas bodo s pesmijo popeljali domači ljudski pevci; Marinka Šarec, moški zbor župnije Šmartno, Marija Zelič, mladinski pevski zbor OŠ Šmartno, mešani pevski zbor Tuhinjska mladina, ALENKA GOTAR ALENKA GOTAR je operna pevka, ki je študirala na Musik-Akademie der Stadt Basel v Švici, magistrirala iz petja in teaterskih znanosti pri gospe Kammersaengerin Lilian Sukis na svetovno znani akademiji za glasbo Mozarteum v Salzburgu v Avstriji, se šolala na raznoraznih masterclassih po vsej Evropi, izpopolnjevala pa se je tudi v Rimu pri madam Maji Sunara Bianchini. ela je kot solistka na odrih vsega sveta. Od sezone 1999/2000 dalje je gostja oz. stalna članica obeh slovenskih državnih oper SNG opera balet Ljubljana in Maribor, v Sloveniji pa je zaorala ledino in je po svoji uspešni operni karieri združila svoj operni glas z elementi popa in se v hipu zasidrala na slovenski glasbeni sceni, uspešno zastopala Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije in naši državi priborila tudi finale. Od takrat je stalna gostja največjih pop in opernih odrov po vsej Sloveniji, Evropi in na področju stare Jugoslavije. Sodeluje z največjimi glasbenimi legendami: Petar Grašo, Oliver Dragojević, bila je osebna prijateljica Tošeta Proeskega.... Lepo povabljeni! Če bo vreme slabo, bo praznični večer 5. januarja 2013 ob 17. uri Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen pomoči potrebnim.
© Copyright 2024