Tuhinjski glas Junij 2012 GLASILO TURISTIČNEGA D R U Š T VA Letnik VII Številka 2 TUHINJSKA DOLINA Dobimo se na 7. MTB kolesarskem vzponu na Veliko planino blizu Telovadnice v naravi. Tuhinjski glas Turizem, ki upošteva naravo Vodilna družba pri tuhinjskem turizmu so gotovo Terme Snovik, ki pa morajo imeti podporo tudi pri drugih subjektih v Tuhinjski dolini in na širšem območju občine. Tuhinjska dolina je v zadnjem desetletju postala pomembna in razvojno zanimiva turistična destinacija Marjan Šarec, župan ne le občinskeobčine Kamnik ga, ampak tudi širšega prostora. Spoštovani župan Marjan Šarec, katera razvojna izhodišča ocenjujete so v prihodnosti prednostna v okviru občinskega programa? »Težko je enoznačno in na kratko odgovoriti na to vprašanje, a vseeno. Če se želimo iti turizem, moramo najprej imeti ureje- no infrastrukturo in vedenje, kaj je naš cilj. Naš cilj ni turizem, ki bi obremenjeval okolje, ampak trajnostno sonaravno usmerjen turizem, ki upošteva naravo, saj je to naša največja danost in potencial. Vodilna družba pri tuhinjskem turizmu so gotovo Terme Snovik, ki pa morajo imeti podporo tudi pri drugih subjektih v Tuhinjski dolini in na širšem območju občine. Tukaj mislim na lokalno kulinariko na turističnih kmetijah, tudi lokalne gostilne. Turisti vedno radi spoznavajo lokalno ponudbo, ki mora biti kakovostna. Poleg hrane bo treba ljudem ponuditi tudi športne in rekreacijske možnosti. V Termah Snovik že razmišljajo v tej smeri, žal jih je trenutno nekoliko zavrla neugodna gospodarska situacija, a prepri- čan sem, da to ne bo večno trajalo. Na začetku sem omenil infrastrukturo in tukaj moram izpostaviti neprimeren uvoz v Terme Snovik na državni cesti. Kot rečeno, načrti so, a vsak bo moral prispevati svoj delež. Tuhinjska dolina se bo morala povezati tudi z drugimi ponudniki npr. Veliko planino, Arboretumom, mestom Kamnik.« Kakšni so izgledi za uresničevanje opredeljenega programa? »Možnosti je veliko, potrebno jih bo izkoristiti, predvsem pa resno in tržno pristopiti k razumevanju turizma. Otresti se je treba prepričanja, da bodo drugi naredili nekaj namesto nas. Kar bomo sami naredili, s svojim znanjem in voljo, to bomo imeli, kajti denar ne prileti z neba.« A. Žalar Na prvem mestu je turizem O njem pa se moramo še naprej pogovarjati. - Precej truda je bilo vloženega v nakup zemljišč za uvoz v Snovik. - Pričel bo voziti krožni avtobus. - Občinska politika predloge krajanov in krajevnih skupnosti večkrat spregleda. Decembra lani, leto dni po izvolitvi v občinski svet, smo se na srečanju pogovarjali o možnostih razvoja Tuhinjske doline. Takrat smo bili enotni, da se v treh mesecih pripravijo vsebinska izhodišča za razvojne možnosti doline in njene opredelitve v občinski razvojni program. Je na tem področju že kaj znanega, narejenega oziroma kako kaže? To vprašanje smo zastavili občinskim svetnikom iz Tuhinjske doline. (Do zaključka redakcije žal nismo dobili odgovora svetnika in poslanca mag. Mateja Tonina, Zgornji Tuhinj, in od občinske svetnice Marije Mošnik, Golice, ki je sporočila, da je na potovanju). Tuhinjska dolina ima največje možnosti v prihodnjem razvoju v turizmu. Eden od »glavnih motorjev« na tem področju so nedvomno Terme Snovik. Bi se pa jaz v razmišljanju o razvoju zapeljal še malo naprej po cesti do odcepa za Menino planino. Mislim, da Menina planina ponuja vse možnosti za dober turizem. Predvsem ob vikendih, pa tudi med tednom v vseh letnih časih, srečamo mnogo pohodnikov. Zadnje čase je tudi kar precej tujcev, ki sprašujejo po prenočišču in hrani. To dobijo samo na Bibi. Problem pa so prenočišča, ki jih tako rekoč ni. Sicer pa sem prepričan, da se moramo o prihodnjem razvoju turizma še veliko pogovarjati in tudi dogovoriti, da bomo začrtali in se podali na prave poti. Mislim, da je ena takšnih, ki se kar sama ponuja, tudi pravi gorski turizem. Jože Goltnik Na žalost sem bil takrat odsoten in nisem bil na vašem srečanju, zato tudi ne vem o čem ste se takrat pogovarjali. Mislim, da je 2 bil takrat proračun za leto 2012 že sprejet in zato se verjetno ni nekaj dosti spremenilo. Precej truda je bilo vloženega okoli nakupa zemljišč za uvoz v Snovik. Mislim, da so predpogodbe z lastniki podpisane tako, da bo ta zadeva šla v proračun za leto 2013; kakor tudi nekateri ostali razvojni programi, če bo seveda denar in če bo politika za to. Jože Korošec, svetnik SLS Za razvoj Tuhinjske doline bo ključen sprejem OPN (občinskega prostorskega načrta). OPN predvideva možnost razvoja malega gospodarstva na področju načrtovanih treh malih industrijskih conah in sicer v Srednji vasi, Šmartnem in Motniku. Za razvoj Tuhinjske doline je tudi pomembno, da smo za potrebe kanalizacije v preteklih tednih pridobili praktično vse služnosti vseh lastnikov zemljišč, po katerem bo potekala nova kanalizacija. V preteklem mesecu so bili tudi uspešno končani dogovori o prodaji zemljišča na področju novega uvoza za vas Snovik ter Terme Snovik. Prav tako je v preteklem tednu DRSC že potrdila projektno nalogo za omenjeni uvoz. V prihajajočih letih tako lahko resno računamo na pospešen razvoj komunalne ter cestne infrastrukture v naši dolini. Za razvoj doline ter našega bisera – Term Snovik pa je tudi pomembno, da bo konec avgusta na območju med Kamnikom in Snovikom pričel voziti krožni avtobus, ki bo našo dolino z dodatnimi linijami povezal s Kamnikom in z dolino Kamniške Bistrice. Cena bo zgolj simbolična oziroma bistveno nižja kot je cena sedanjega primestnega avtobusnega prevoza. Damjan Hribar, svetnik SDS Na zadnjem sestanku me sicer ni bilo, vendar poudarjam, da so smernice razvoja Tuhinjske doline že bile podane v razvojnih programih krajevnih skupnosti in so bile tudi posredovane na občino. Krajevne skupnosti vsako leto oddajo na občino Kamnik svoje predloge. Tako je bilo tudi letos. Na žalost pa večkrat občinska politika te plane spregleda in tako se tudi predlogi krajanov in KS spregledajo. Ne bi omenjal vsako cesto, ki bi jo želeli asfaltirati oziroma urediti. Mislim pa, da bi bilo potrebno v treh letih dokončno vendarle urediti vse ceste, ki so v upravljanju občine Kamnik. Tako bi zmanjšali vzdrževalne stroške za ceste in tudi stroške zimske službe. Oboje pa predstavlja kar precejšen kos »pogače občinskega proračuna«. Ob tem pa tudi mislim, da ima Tuhinjska dolina velike možnosti predvsem na področju turizma in razvoju podeželja. To se kaže predvsem v zadnjem času, ko se predvsem v okolici Snovika pospešeno gradijo apartmaji. Tovrstna dodatna dejavnost na kmetiji bo nedvomno še izboljšala življenje na vasi in prispevala k razvoju turizma. Tuhinjska dolina ima še veliko možnosti predvsem v pohodništvu in kolesarstvu. Mislim predvsem na Menino in Motniško kotlino, saj je na tem področju urejeno že kar nekaj kolesarskih poti, ki pa bodo morda z malo več promocije privabile še več turistov. Mislim tudi, da društva na turističnem področju v Tuhinjski dolini dobro sodelujemo. To tudi kaže, da se zavedamo, da z dobrim sodelovanjem postajamo močnejši in prepoznavni v celotni Sloveniji. Marjan Semprimožnik Tuhinjski glas Telovadnica na prostem Telovadnica na prostem, ki je nastala v skladu z razpisom LAS Srce Slovenije, dobiva končno podobo in kmalu bodo lahko turisti in tudi domačini ob obisku te nove pridobitve spoznavali geografske posebnosti Tuhinjske doline in bodo hkrati športno aktivni. Telovadnica na prostem z vadbenimi elementi za fitnes se nahaja neposredno pod apartmaji Term Snovik. Člani turističnega društva Tuhinjske doline so k sodelovanju spodbudili tudi mlade, kar ni zanemarljivo, saj bo njihova zavest o pomembnosti telovadnice zagotovilo, da bodo po svojih močeh poskrbeli za optimalno uporabnost le-te. Skupaj smo opravili veliko ur prostovoljnega dela: uredili vso potrebno dokumentacijo za projekt, očistili teren, uredili podlogo za postavitev vadbenih elementov, uredili okolico in poskrbeli za zatravitev. Projekt vključuje tudi ureditev trim steze. To je razgibana pot skozi prelepo naravo. Na stezi je več postaj, kjer so posebni vadbeni elementi, na katerih bodo obiskovalci izvajali športne vaje. Izdali bomo tudi zgibanko oziroma vodnik po poti, v bližini term pa postavili table z usmeritvami, da se bodo naključni obiskovali laže znašli. Ob pristopu k projektu je bil cilj pridobiti travnato površino z vadbenimi elementi za fitnes in trim stezo. Dobili pa smo še mnogo več, saj je sodelovanje povezalo ljudi, bili so pripravljeni prostovoljno pomagati, kar kaže, da je usmeritev projekta takšna, da to pomembno pridobitev sprejemajo tudi prebivalci Snovika oziroma celotne Tuhinjske doline. Tako nedvomno lahko ugotovimo in poudarimo, da je telovadnica na območju Tuhinjske doline pomembna pridobitev v ponudbi bogatega naravnega okolja, saj omogoča aktiven oddih in doživetja na starih pešpoteh zelene Tuhinjske doline. Jožica Hribar, članica projektne skupine Hvala vsem, ki ste pri tem prostovoljno pomagali in pripomogli k uspehu, saj se zavedamo dragocenosti časa, energije, zamisli in dobre volje, ki ste jih prispevali k uresničitvi projekta. Seveda steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi imeli toliko posluha za napredek svojega kraja in ne bi odstopili svojega zemljišča za ureditev steze. Najlepša hvala tudi njim. Prizadevnost vseh prostovoljcev, ki v izjemno slabih vremenskih pogojih, niso odnehali, je omogočila, da bomo v zadnjih dneh junija odprli telovadnico na prostem. TUHINJSKI GLAS – Glasilo je izdalo in založilo Turistično društvo Tuhinjska dolina, zanj upravni odbor in predsednik Ivan Hribar. Odgovorni urednik Andrej Žalar. Tuhinjski glas dobijo vsa gospodinjstva v Tuhinjski dolini, vključno tudi v KS Špitalič in Motnik brezplačno. Naklada: 2000 izvodov. Naslovnica: Dobimo se v Telovadnici v naravi in na 7. MTB kolesarskem vzponu na Veliko planino. 3 Tuhinjski glas Etnološka sekcija turističnega društva Tuhinjska dolina Košnja in spravilo sena nekoč Zanimivo in veselo bo od 16. do 18. avgusta v Snoviku. »Običaji na podeželju, med njimi je zagotovo tudi košnja, se prenašajo iz roda v rod. Tako tudi povezujejo ljudi na podeželju. Tako smo se v etnološki sekciji Turističnega društva Tuhinjska dolina letos odločili, da s prikazom obudimo košnjo in spravilo sena, kot je bilo v dolini včasih,« pojasnjuje letošnjo osrednjo prireditev med zanimivimi dogajanji od 16. do 16. avgusta, predsednik sekcije Srečo Urankar. V Tuhinjski dolini se je včasih prva košnja začela kasneje kot sedaj. Kositi se je pričelo okoli svetega Vida, ki goduje 15. junija. 4 Gospodar se je za košnjo odločil po tehtnem premisleku. Včasih ni bilo radijskih in drugih vremenskih napovedi. Takrat so bile pomembne osebne izkušnje, pregovori, reki in Pratika. Ponavadi ob mlaju niso kosili, če pa sta luna in veter obetala nekaj dni stanovitnega vremena, je bil to razlog za začetek košnje. Gospodar je sam, ali kdo drug od domačih, šel do sosedov in ostalih in jih naprosil, ali najel, za košnjo. Delovne sile je bilo namreč včasih dovolj in kosit je vsakdo rad prišel; še posebno, če je bila hiša na dobrem glasu in gospodinja znana kot dobra kuharica, ki pri jedi ne skopari. Kosci so bili oblečeni v srajce in predpasnike, ponavadi pa so imeli tudi šopek travniških rož za klobukom. Grabljice so se postavljale z rožnatimi krili, predpasniki in rutami zavezanimi nazaj– »na Micko«. Kosit je bilo treba rosno travo, ker se v suhi travi kosa zaustavlja. Tako tudi poje pesem: Mrzla rosa, ostra kosa, rada travca se kosi… Koscem pa je bilo treba dobro streči. Zato pravi pregovor: »Kak se koscu streže, kak mu kosa reže«. Ob jutranjem svitu so kosci odšli na travnik skupaj z gospodarjem, ki je najprej pregazil mejo. Nekdo je stopil na mejnik, gospodar se je postavil k drugemu mejniku, nato pa je nasprotniku gledal v oči in po celi travi stopal proti njemu. Tako je bila meja vidna in košnja se je lahko začela. Kosci so se postavili v vrsto. Prvi je bil gospodar ali pa najboljši kosec. Vsak kosec je rezal svoj reduje. Prvi je stopal naprej, drugi pa po vrsti dva do tri korake drug za drugim. Kosit je bilo treba v »štih« s prvim. Vsi so morali hkrati enako zamahniti s koso in hkrati podreti travo. Sramota je bila za kosca, če ga je njegov sosed »prekosil«. Tuhinjski glas Vsake toliko časa so se kosci ustavili in vsi hkrati brusili kose. Ko je kosec pokosil reduje do kraja, je navadno zavriskal-zaukal. Približno ob sedmi uri je gospodinja pripravila jerbas z zajtrkom (fruštkom). Ponavadi so bili to »žganci, zelje, črna kava – »proja« in šilček žganja.« Gospodinja sama, njena hči ali pa dekla, vsaka čedno oblečena, je prinesla zajtrk na travnik. Kosci so že od daleč zagledali bleščeče belo pregrinjalo na jerbasu, ustavili so se in zapeli. Dekle je postavilo jerbas na tla, razgrnila pregrinjalo ter skledo z žganci in zeljem postavila na tla. Kosci so polegli okoli sklede in si privoščili okusno hrano. Proti deveti uri rosa izgine in kosa noče več rezati. Takrat so prišle na travnik žene in dekleta z grabljami. Reduje je bilo treba raztrositi. Mlado in staro, moški in ženske, so vihteli grablje ter se proti poldnevu odpravili proti domu na kosilo. Za gospodarjem so molili očenaš in zdravomarijo, nato pa so začeli pridno zajemati iz skupne sklede. Po južini je bila urica odmora. Mladi so jo izkoristili za svoje zabave. Starejši so polegli in kramljaje navadno hitro zadremali. Potem je sledilo drugo obračanje sena. Čeprav je bilo ponavadi grabljačev in grabljic zadosti, je obračanje v opoldanski pripeki zahtevalo dosti truda. Pri večerji so se ponovno zbrali tudi kosci, ki so dopoldne odšli domov. Ob večernem hladu in obilni rosi so nadaljevali svoje delo. Če je bila mesečina, so kosili tudi pozno v noč, čeprav je bilo treba naslednje jutro že ob svitu spet začeti s košnjo ponavadi pri drugem kmetu. Pripomočki pri košnji Za klepanje kose so kosci potrebovali » klepavn'k« in klepalno kladivo. Pri košnji so poleg kose potrebovali še »vosovnk«, v katerem so imeli brusni kamen in vodo z malo kisa. Tako se je kosa lažje brusila. Običajno je bil »vosovnk« iz rogov goveda. Kosec je »vosovnk« privezal okrog pasu, da ga je imel vedno pri roki, ko je bilo treba nabrusiti koso. dobro ograbile, da se seno med potjo ni izgubljalo. Ko je bil zadnji voz naložen in travnik pospravljen, so zadaj morale biti v voz zasajene vile. Če je bilo seno suho, so ga z voli odpeljali domov in ga zmetali na »cimper«, sicer pa so ga zložili v kozolec. To je kratek opis, kakšna je bila včasih Spravilo sena Posušeno seno so zgrabili v zgrabke in ga naložili na lojterni voz z lesenimi kolesi. Voz sta ponavadi nakladala dva moška z obeh strani. Tisti, ki je nakladal z leve strani je bil ta vajetn (glavni). Za voz, ki je stal v bregu, so zgornja kolesa vkopali, da so ga tako malo poravnali. Vsaka lega sena ima pri nakladanju svoje ime. Nakladali so: spredaj na vogu, pa zavrat, zadaj na vogu in zavrat, in na sredino. Ponavadi je bil eden na vozu, ki je seno posebej uravnaval in tlačil. Ko je bil voz naložen, so ga povezali. Spredaj so žrd zavezali z verigo, jo dobro zategnili in zadaj zavezali z vrvjo. Grabljice so voz košnja, kako so nekdaj v dolini spravljali seno. Še veliko bolj zanimivo pa bo, kot rečeno od 16. do 18. avgusta, ko bo košnja med takratnimi dogajanji osrednja prireditev v Snoviku. (Po zapisu in slikovnem gradivu Pavle Tomec pred letošnjo etnološko prireditvijo, ki bo sredi avgusta v Snoviku - pripravil Andrej Žalar) 5 Tuhinjski glas Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Sprejeti program dosledno uresničujemo Turistično društvo Tuhinjska dolina sprejeti program na občnem zboru v celoti uresničuje. V letošnjem letu smo najprej uspešno organizirali čistilno Ivan Hribar akcijo in se tako pridružili projektu očistimo Slovenijo. Nadaljevali smo s hortikulturno ureditvijo potoka Snovišek in očistili tematske pešpoti ter na novo markirali pot do Črnivca. Imeli smo predavanje o balkonskem cvetju – trendi pri zasaditvi balkonskih korit in razdelili nagrade za najboljša štiri mesta v okviru akcije NAJ balkon. Nagrade so prispevali vrtnarstvo Volčin, Terme Snovik in Turistično društvo Tuhinjska dolina. Nadaljevali smo z akcijo subvencioniranja pri nabavi sadik balkonskega cvetja ter razdelili 10.000 sadik sončnic za sončno Tuhinjsko dolino. Pri Termah Snovik smo zasadili drevored s sadnim drevjem. Izdali smo nov prospekt Tuhinjska dolina–Oddih v naravi, v katerega smo vključili ponudnike iz doline. Razpisali smo tudi natečaj za turistične razglednice in turistične spominke Tuhinjske doline ter natečaj za razstavo maket in razglednic kozolcev in toplarjev iz Tuhinjske doline. Uspešno smo izvedli velikonočni sejem. Letošnja posebnost je bila, da so na sejmu sodelovali tudi ponudniki iz drugih krajev Slovenije, kar je bila lepa obogatitev vsebine sejma. S turističnimi društvi v občini smo se skupaj z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik prijavili na razpis Lider. Naše društvo je kandidiralo za projekt sofinanciranja izdaje časopisa Tuhinjski glas in za postavitev info panoja v Termah Snovik, kjer bi se predstavljali vsi turistični ponudniki občine Kamnik. Že deveto srečanje športnikov Terme Snovik skupaj s Turističnim društvo Tuhinjska dolina in Športnim društvom Šmartno v Tuhinju že kar nekaj let v začetku junija pripravijo športno srečanje z nogometno tekmo na igrišču pri šoli v Šmartnem v Tuhinju. Letos, 6. junija, je bilo že deveto srečanje po vrsti, ki so se ga med drugim udeležili in si ogledali tekmo tudi kamniški župan Marjan Šarec, nekateri vojni atašeji, ki so bili takrat na obisku v s Sloveniji in seveda športniki ter prireditelji. Seveda brez glavnega organizatorja in pobudnika Jožeta Arka tudi letos tega srečanja ne bi bilo. Prišel pa je tudi Franc Pestotnik Podokničar. Rezultat na tekmi je bil tudi tokrat v korist medijskih osebnosti, za vse pa so zvečer po6 skrbele Terme Snovik, kjer so jih nagovorili tudi direktor Matjaž Konda, župan Marjan Šarec in predsednik TD Tuhinjska dolina ter prokurist Term Snovik Ivan Hribar. A. Žalar V Termah Snovik smo skupaj z društvom GEOS organizirali tridnevno usposabljanje za nevladne organizacije, kjer smo lahko pridobili veliko novih znanj, kako naj bi se društva predstavljala v javnosti, kako naj bi se prijavljala na različne razpise, kakšni so načrti socialnega podjetništva, kako si pridobiti sponzorje in donatorje in kako je potrebno komunicirati z mediji. Skupaj z zadrugo Jerina in Razvojnim centrom Litija smo organizirali delavnico, kako povečati samooskrbo in kako naj bi tržili lokalne proizvode. Največ operativnih aktivnosti pa je bilo gotovo za realizacijo projekta Telovadnica v naravi. Pri tem so nam veliko pomagali vaščani Snovika in tudi drugi prebivalci Tuhinjske doline. Trenutno pa potekajo glavne priprave na VII. MTB vzpon Terme Snovik –Velika planina in na prireditev Košnja in spravilo sena nekoč in danes v Tuhinjski dolini. Ivan Hribar, predsednik TD Tuhinjska dolina Spet bomo iskali najlepše balkone Z Matevžem Hribarjem, predsednikom sekcije za lepši izgled doline, upava, da nas boste tudi letos obveščali in nam predlagali, kje so lepi balkoni s cvetjem po dolini. Prav uživali smo lani, ko smo se morali odločiti za tri najlepše. Pa tudi zadreg pri odločanju o najlepših lani ni manjkalo. To se je potrdilo tudi v petek, 23. marca, na predavanju o cvetju, balkonih in marjetic v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, ko je predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar moral podeliti kar dve tretji priznanji in še posebno pohvalo. Spomnimo, prvo mesto je pripadlo balkonu Mihaele Pirš iz Zgornjega Tuhinja, drugo mesto Kati Šuštar iz Srednje vasi, dve tretji mesti pa Fani Zore iz Laz in Tončki Mali iz Šmartna. Pohvalo pa je dobila Rozalija Pestotnik iz Kostanja za balkon s prelepimi gorenjskimi nageljni. Toliko še enkrat o balkonih, sicer pa ne pozabite: Spet bomo dosegljivi za vaše predloge na številki 031 638 699. A. Žalar Tuhinjski glas Pospravljali smo po dolini V okviru projekta Očistimo Slovenijo 2012 je bila tudi v Tuhinjski dolini 24. marca letošnja čistilna akcija, ki se je tudi tokrat začela pri Termah Snovik. Šolarji so v akciji sodelovali že prej, na sam dan pa tudi člani drugih društev. Obsežna je bila tudi letos dejavnost hortikulturnega urejanja brežin potokov, ki ob potoku v Snoviku poteka že nekaj let s pletenjem košev iz vrbja. Vodi jo Matevž Hribar, ki je zaslužen tudi za veliko akcijo posaditve 10.000 sončnic v Tuhinjski dolini in za prepoznavnost Tuhinjske doline po marjetici – ivanjščici. Učenci osnovne šole Šmartno pa so letos skupaj z Matevžem pred Termami poskrbeli za simboliko termalne ponudbe: Iz vrbja so izdelali ribo, saj so terme poznane po ribjih specialitetah in po vsakoletnem tekmovanju v pripravi ribjih jedi. Letošnje, jubilejno deseto, tekmovanje bo v soboto, 7. julija, ob 14. uri na terasi zunanjega bazena v termah Snovik. A. Ž. REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA V okviru Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, bomo tudi letos razpisali naslednje namere štipendiranja kadrov: Molkova pot 5 KAMNIK Molkova pot 5 1240 KAMNIK Poklic/smer izobraževanja Gostinski tehnik - natakar Gostinski tehnik - kuhar Diplomirani organizator poslovanja v turizmu Raven/vrsta izobrazbe 5. 5. 6.2 ali 7. Število štipendij 2 2 1 Poklic/smer izobraževanja Monter strojnih instalacij Oblikovalec kovin Diplomirani ekonomist Raven/vrsta izobrazbe 4. 4. 6.2 ali 7. Število štipendij 2 2 1 Vsi zainteresirani naj vloge oddajo na naslov: Terme SnovikKamnik, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK ali ZARJA KOVIS, d.o.o. Molkova pot 5, 1240 KAMNIK. 7 Tuhinjski glas Velikonočni sejem na materinski dan Razstava toplarjev Etnološka sekcija TD Tuhinjska dolina razpisuje NATEČAJ za razstavo maket in razglednic kozolcev – toplarjev Predloge je potrebno oddati do konca julija 2012. Razstava bo v okviru prireditve Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski dolini od 16. do 18. avgusta. Informacije o natečaju Manja Žebaljec telefon 041 917 045 Na materinsko nedeljo, 25. marca, je Turistično društvo Tuhinjska dolina pripravilo tradicionalni Velikonočni sejem v Snoviku. Za velikonočno, že kar praznično obarvano, prireditev so poskrbeli tudi nekateri razstavljavci, še posebno Rajko Žebaljec s prazničnimi »butarcami«, gojenci Društva Sožitje in učenci Osnovne šole Šmartno. Velikonočni sejem z okrog 20 razstavljavci domačih pridelkov in izdelkov je odprl podžupan občine Kamnik Damjan Hribar, na kratko pa je predstavil program turističnega društva predsednik društva Ivan Hribar. Sejem so s kulturnim programom zgodaj popoldne sklenili člani Kulturnega društva Šmartno z dvema skečema, učenci osnovne šole Šmartno so zaplesali, s pesmijo pa so obeležili tudi materinski dan. A. Ž. 10. TEKMOVANJE V PRIPRAVI POSTRVI Pozdrav poletju v Termah Snovik Zabavna prireditev na bazenih Term Snovik Harmonike na sto načinov V soboto, 23. junija, od 13. ure naprej. Nastopili bodo • Harmonikarji Pustotnik, • Harmonikarski orkester Kulturnega društva Mihaelov sejma iz Mengša, • Harmonikarji Ferme, • Mladi Trsteničani s Trstenika pri Golniku, • ansambel Goveja župca in • animatorji Na veselo popoldansko druženje, ko bomo na plaži pozdravili Poletje 2012 vabijo bo v soboto, 7. julija 2012, ob 14. Uri v TERMAH SNOVIK na terasi zunanjega bazena. 8 Tuhinjski glas Križnikov pripovedovalski festival Križnikov pravljični festival z naslovom Jenkret je biv, ki je bil v petek in soboto, 1. in 2. 6. 2012, v Motniku, je prvi pripovedovalski festival na Kamniškem in prvi, na katerem so se pripovedovale samo pravljice, ki jih je zapisal Gašper Križnik iz Motnika. Skupaj s Kulturnim društvom Motnik, Turističnim društvom Motnik, Matično knjižnico Kamnik, Ireno Cerar in Ivanko Učakar smo pripravili bogat pripovedovalski in spremljevalni program: osem različnih dogodkov, več kot 10 pripovedovalcev, 25 udeležencev pripovedovalske delavnice z Anjo Štefan, več kot 150 prispelih likovnih del na likovni natečaj Podobe Križnikovih pravljic… Gašper Križnik danes velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk in drugega, leta 1874 pa je izdal osem pravljic Slovenske pripovedke iz Motnika. Njegovo gradivo je širši javnosti nedostopno, vendar pa zelo dragoceno za slovensko kulturno dediščino. Prav zato je s strani KD Motnik prišla v knjižnico ideja, da bi morali kaj narediti za Križnikovo prepoznavnost. Beseda je dala besedo in skupaj smo že od novembra načrtovali obuditev spomina in pomena Križnikovega poslanstva. Zato smo v okolje, kjer so pravljice nastajale, pripeljali različne pripovedovalce iz cele Slovenije in z različnimi pripovedovalskimi praksami, vsi pa so pripovedovali Križnikove pravljice. Otroke smo spodbudili k risanju ilustracij Križnikovih pravljic, natečaju pa smo dali naslov Podobe Križnikovih pravljic. Na natečaju je sodelovalo 214 udeležencev, ki so pripravili 162 prispevkov. Vse izdelke je ocenila natečajna komisija: slikarka in ilustratorka Andreja Peklar, slikarka Sava Kralj in bibliotekarka Andreja Štorman Vreg. Začetek festivala je bilo prav odprtje razstave in nastop učencev POŠ Motnik pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič in z moderiranjem Majde Zupančič. Nagrade je prispevala Mladinska knjiga, podelil pa jih je dr. Miha Kovač, glavni urednik pri založbi. Prisotne v polni dvorani so pozdravili predsednik Kulturnega društva Rafko Goltnik in predsednik KS Motnik in TD Motnik Marjan Semprimožnik ter direktorica knjižnice Breda Podbrežnik. Želeli smo slišati Križnikove pravljice na motniškem trgu pod starimi, košatimi lipami, a je lilo kot iz škafa, zato se je dogodek odvil v dvorani. Uveljavljeni pripovedovalci so na večeru z naslovom Jenkret je biv … en Križnik pripovedovali predvsem neobjavljene in skoraj neznane Križnikove pravljice za odrasle. S tem smo oživili ljudsko ustno izročilo, ki na podeželju še ni izumrlo. Pripovedovali so Zdenka Gajser iz mariborske knjižnice, Špela Frlic iz Ljubljane, Liljana Klemenčič iz ptujske knjižnice, Irena Cerar, s katero smo hodili že po Kamniških pravljičnih poteh, Ivanka Učakar, kamniška pravljičarka, Anja Štefan, pobudnica festivala Pravljice danes, duo Vroča župa v sestavi Goran Završnik in Rok Kosec. Vzdušje je bile enkratno, saj je bilo pripovedovanje vrhunsko, zgodbe zanimive in doživetje nenavadno. Naslednji dan sta Turistično društvo in Kulturno društvo pripravili stojnice z domačo ponudbo, ob ponku in starih orodjih smo se spomnili na nekdanje obrtnike, pripravili smo tudi voden ogled Motniške turistične poti, a je žal vreme prekrižalo naše načrte. Motnik je bil včasih trški, obrtniški kraj, zato smo želeli prikazati tradicijo in podeželske dejavnosti. Pod lipami na motniškem trgu smo poslušali pravljice za otroke z naslovom Jenkret je bla steklena gora, nastopili pa so Anja Štefan, Ivanka Učakar in duo Vroča župa. Mimogrede: eden od Motničanov je rekel, da že od šole ni poslušal pravljic in da je pozabil, kako je to imenitno. Ker želimo, da se pripovedovanje ohrani kot del naše kulturne dediščine in kot del vzgoje, zato smo pripravili tudi delavnico pripovedovanja, ki jo je vodila uveljavljena pravljičarka in teoretičarka ter avtorica pravljic Anja Štefan in ki je bila dobro obiskana. Udeleženke so prišle s cele Slovenije! Sledila je Motniška pravljična pot z Ireno Cerar, avtorico uveljavljenih knjig o pravljičnih in zgodovinskih poteh po Sloveniji. Sprehodili smo se od trga pod lipami in Križnikovega spomenika do muzeja pritlikavega nosoroga, šli na grad, kjer smo poslušali o treh kmetih, pogorelcih, od katerih je imel srečo tisti, ki so ga imeli za neumnega. Na koncu je sledila delavnica s polžki, pobarvanih polžjih hišic je bilo veliko in prav tako tudi veselja. Zvečer smo pripravili pripovedovanje z naslovom Jenkret je biv en povžar s tistimi, od katerih so nekateri zbiralci folklornega blaga že posneli ali zapisali zgodbe (na primer za knjigo Čuden prečudež). To so bili Jože Semprimožnik, ki je povedal zgodbo o motniškem polžu, ki je bil prav požrešen, velik in hiter, Ivan Jagodic iz Podgorja (Narobetov), ki nam je povedal, od kje izvira nekdaj znamenita Ljubljanska kmečka ohcet. Iz Podgorja, vendar! Nežka Bajde iz Zgornjega Tuhinja nam je povedala nekaj šegavih živalskih zgodb, da je bilo prav luštno. Naš dogodek je presegel naša pričakovanja. Kljub vremenu je pomenil velik korak k spominu na Križnika, na stare zgodbe, ki smo jih v hitenju in pehanju pozabili in k utrjevanju identitete. Križnikove pravljice vsebujejo tudi modrosti, ki je ni nikoli preveč, kvečjemu kdaj premalo. Poleg tega smo na podeželje pripeljali obiskovalce, ki nam v knjižnico sporočajo svoje prijetne vtise in pozitivno presenečenje nad dogodki, ki jih bomo še ponovili. Breda Podbrežnik in Ivanka Učakar 9 Tuhinjski glas Osnovna šola Šmartno v Tuhinju Projekt Varnost in mobilnost za vse Skupina učencev 5. razredov OŠ Šmartno v Tuhinju je v letošnjem šolskem letu sodelovala v projektu Varnost in mobilnost za vse, ki ga je podprla Javna agencija RS za varnost prometa, njegov organizator pa je Revoz, d.d. Novo mesto. Petošolci so si v okviru projektne naloge postavili cilj, da bodo s svojim delom poskušali vplivati na to, da bi se eno izmed postajališč, to je postajališče pri Koširju, ki ga uporablja njihov sošolec, začelo urejati. Izdelali so film, ki predstavlja šolo Šmartno v Tuhinju glede prometne varnosti, v filmu pa so predstavili tudi računalniško simulacijo varne poti do postajališča pri Koširju. Svoje zamisli so predstavili tudi vplivnim posameznikov v občini. S svojo nalogo so se uvrstili med prvih 6 od 53 prijavljenih skupin v državi in se zato udeležili sklepne prireditve v Novem mestu v tovarni Revoz, ki je vsakemu finalistu podelila donacijo v višini 500 €. Uvrstitev v finale in biti opažen pri svojem delu je za nas velik uspeh. Še vedno pa naša naloga ostaja nedokončana; zaključek v njej pa morajo »napisati« drugi. Marjana Jeras, mentorica projekta Prostovoljski projekt Mladinski svet Slovenije organizira natečaj Prostovoljec leta 2011, na katerega se je prijavila tudi OŠ Šmartno v Tuhinju, saj smo se v letošnjem šolskem letu aktivno ukvarjali s prostovoljstvom v okviru mednarodnega projekta Aces. V juniju smo vabljeni na zaključno prireditev natečaja, ki ga gosti predsednik RS dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Petra Potočnik, članica mednarodnega projekta ACES Napovednik dogajanj v Tuhinjski dolini TD Tuhinjska dolina * VII. Kolesarski maraton Snovik – Velika planina v soboto, 24. junija. * Etnološki dnevi: Košnja nekdaj in danes v Tuhinjski dolini od 16. do 18. avgusta pri termah v Snoviku. * Romanje k cerkvi Marije Zvezde pri Novi Štifti 14. avgusta. V Termah Snovik * 10. tekmovanje v pripravi postrvi v soboto, 7. julija 2012, ob 14. uri v Termah Snovik na terasi zunanjega bazena. 10 * Pozdrav poletju - Uradno odprtje zunanjega bazena bo 23. junija od 13. do18. ure. Priredili bomo narodno-zabavni žur! Vabljeni vsi, pridružite se nam! Kud Ivan Cankar Šmartno * Predstava Županova Micka v letnem gledališču v peskokopu 6., 7. in 8. julija s proslavitvijo 60-letnice Kuda. TD Gora sv. Miklavž * Praznovanje na predvečer Dneva državnosti 24. junija na Gori. Konjerejsko društvo Zgornji Tuhinj * Konjerejski praznik na Bibi planini v nedeljo, 1. julija, ob 11. uri; ob 13. uri maša v kapeli. 13. pastirski praznik v nedeljo, 26. avgusta, na planini Lipovec Tuhinjski glas Kulturna šola Turizmu pomaga lastna glava Dežela Vav Turizmu pomaga lastna glava je projekt, ki ga izvajajo učenci osnovnih šol, da se preizkusijo v inovativnih in »odpičenih« idejah. Izvedli smo ga tudi na OŠ Šmartno v Tuhinju. Sprva je bilo idej zelo malo in se nam je zdelo, da projekt ne bo napredoval. A kasneje se je učencem in učiteljicama utrnila ideja o čudežni Deželi Vav, kjer živijo Vavčki. Živijo v gozdu, na drevesih, v majhnih želodovih hiškah, pokritih z lubjem, se vozijo z deževniki… Idejo smo dopolnjevali in dograjevali, dokler se naposled nismo lotili dela. Za sceno smo trdo garali. Sprva smo zelo »zabušavali«, a smo kasneje ujeli ritem. Veliko je k odličnosti pomagal tudi sam nastop. Učenci smo bili psihično zelo motivirani in pripravljeni, da osupnemo publiko. Naposled je bilo vse nared za predstavitev. V Mercatorju, v Celju, smo postavili stojnico in dali vse od sebe ter kar se da dobro predstavili šolo in projekt. Tudi ocenjevalna komisija je bila z nami zadovoljna. OSVOJILI SMO ZLATO PRIZNANJE. Nika Pestotnik in Petra Resnik, 8. razred Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije ter društvom Geoss je oktobra 2011 objavil Javni poziv k oddaji vlog za dodelitev naziva Kulturna šola 2012. Javni poziv je bil namenjen osnovnim šolam, ki glede številčnosti kot kakovosti izkazujejo nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev in mentorjev. Na podlagi analize prijav in posredovanih podatkov je strokovna komisija v skladu z merili in izbirnim postopkom izbrala šole, ki ustrezajo kriterijem za pridobitev naziva in jim dodelila naziv Kulturna šola 2012. Tudi OŠ Šmartno v Tuhinju se je prijavila na javni poziv. Aprila 2012 je zasedala pristojna komisija za vrednotenje prijavnih vlog in ugotovila, da skladno z razpisnimi kriteriji šola Šmartno v Tuhinju izpolnjuje vse kvantitativne in kvalitativne pogoje. Zato je šoli za obdobje 2012-2015 podelila naziv Kulturna šola. Po uspešnem šolskem letu skok v počitnice To šolsko leto se počasi izteka in prav vsi že nestrpno pričakujemo počitnice, v katerih bomo skušali kar se da uživati in biti brezskrbni. Ob začetku šolskega leta 2011/12 smo si postavili veliko nalog in izzivov, ki smo jih opredelili v letnem delovnem načrtu in prizadevanje vseh vključenih v šolsko delo je omogočilo, da smo jih tudi izvedli. Vsem, ki ste nam pomagali pri uspešni izvedbi programa, se zahvaljujem za sodelovanje in se veselim ponovnih stikov. Vsi se trudimo po svojih najboljših močeh, nekateri pa s svojim trudom, nadarjenostjo in ustvarjalnostjo dosežejo izjemne uspehe v šoli in izven nje in jih prepoznamo kot najboljše učence posameznega razreda. Prav vsakemu med njimi čestitam in želim, da svoje danosti tudi v prihodnje razvijajo in jih nadgrajujejo. Zdaj imamo priložnost, da se prepustimo radostim počitnikovanja. Ne pozabimo na raziskovanje zanimivosti, športno dejavnost, enkratna potovanja s knjigo, spoznavanje novih ljudi in krajev, posvetimo se tistim, ki jih imamo radi, predvsem pa si naberimo moči za jesenske izzive. Jožica Hribar, ravnateljica Odličnjaki vseh devet let. 11 VII. vzpon z gorskimi kolesi Terme Snovik – Velika planina 2012 V nedeljo, 24. junija 2012, s pričetkom ob 10. uri. Organizator: Turistično društvo Tuhinjska dolina, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju Vrsta dirke: Gorski tekmovalni maraton - vzpon z gorskimi kolesi VELIKI VZPON: Trasa: Terme Snovik 440m nmv – Osredkar – Poljana 990m nmv– Črnivec 902m nmv– Kašna planina 1290m nmv– Kranjski Rak 1029m nmv– Ravni – Marjanine njive – Ušivec – Mačkin kot -Velika planina – Zeleni rob 1617m nmv; Višinska razlika proge: 1.526 m, dolžina: 28 km Okvirni čas vožnje: od 1.30 h do 2.30 h Štart: ob 10.00 uri MALI VZPON: Trasa: Terme Snovik 440m nmv– Osredkar – Poljana 990m nmv – Črnivec 902m nmv Višinska razlika proge: 550 m, dolžina 10 km Okvirni čas vožnje: 0,40 h do 1,30 h Štart: ob 11.00 uri OTROŠKA TEKMA: Trasa: Okolica Term Snovik Štart: ob 11.30 uri Dolžina: en krog - 2 km Deklice in dečki A kolesarijo en krog – 2 km, deklice in dečki B dva kroga – 4 km. Pravica nastopa: Dirka je odprtega tipa za vse rekreativne kolesarje. Kategorije: Kategorija letnik Deklice A do 10 let 2002 in mlajše Deklice B od 11-14 let 2001-1998 Dečki A do 10 let 2002 in mlajši Dečki B od 11-14 let 2001-1998 Ženske A do 30 let 1982 in mlajše Ženske B nad 31 let 1981 in starejše starost Moški A do 20 let 1992 in mlajši Moški B od 21 do 30 let 1982 do 1991 Moški C od 31 do 40 let 1972 do 1981 Moški D od 41 do 50 let 1962 do 1971 Moški E od 51 do 60 let 1952 do 1961 Moški F nad 61 let 1951 in starejši Prijave: Na dan prireditve pri štartnem prostoru, najkasneje 45 minut do štarta. Predprijave in predplačilo do četrtka 21.6.2012: na naslov: Turistično društvo Tuhinjska dolina, Snovik 7, 1219 LAZE V TUHINJU TRR: 03103-1000473861, sklic: 06-2012 Štartnina: Veliki vzpon 25,00 EUR, v pred prijavi 20,00 EUR Mali vzpon 15,00 EUR, v pred prijavi 12,00 EUR Otroška tekma 8,00 EUR, v pred prijavi 5,00 EUR Vračanje nazaj: neorganizirano Rezultati in pritožbe: rezultati bodo znani eno uro po skupnem prihodu v Terme Snovik. Rok pritožb je možen 15 minut po objavi rezultatov. Razglasitev in podelitev: razglasitev bo v Termah Snovik. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. Najhitrejši tekmovalec in najhitrejša tekmovalka na vseh treh progah prejmejo pokala. Nagrade: vsak tekmovalec ob vrnitvi štartne številke prejme spominsko majico, bon za topel obrok in napitek ter darilno vstopnico za kopanje v Termah Snovik in povratno vozovnico za Veliko planino. Splošne določbe in pravila kolesarske dirke: vsak tekmovalec s prijavo in štartom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki jo tekmovalec povzroči pred, med in po tekmovanju sebi, sotekmovalcu ali tretji osebi. Zaščitna čelada je obvezna. Zdravstvena služba bo zagotovljena. V času tekmovanja bo organizirana redarska služba in delna zapora križišč. V primeru intervencijske vožnje ( policijsko, reševalno ali gasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. Tekmuje se v vsakem vremenu. Dostop do prireditve in parkirišča: glavna cesta Vransko – Kamnik z odcepom za Terme Snovik v vasi Potok. Objava rezultatov: na spletni strani Turističnega društva TD - www.td-tuhinjskadolina.si Term Snovik - www.terme-snovik.si in Velike planine - www.velikaplanina.si Kontaktne osebe organizatorja dirke: Dušan Božičnik, gsm: 041 675 027; Ivan Hribar, gsm: 041 633 779 Organizator si pridržuje pravico spremembe razpisa o čemer bodo tekmovalci pravočasno obveščeni. V soboto, 23. junija, se bo na progo oziroma na ogled proge podal tekač Klemen Janša. Organizacijski odbor