1. No category

Nosilci energije v prihodnosti
Prof.dr. Peter Novak
Podpredsednik Znanstvenega sveta Evropske
okoljske agencije, Kopenhagen
Častni član: IIR, ASHRAE, REHVA, SITHOK; SLOSE
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
1
Vsebina
•
•
•
•
•
•
•
Uvodna razmišljanja
Razvoj energetike in sonaravna rast
Okolje in energija
Ekonomika oskrbe z energijo
Slovenski energetski razvojni načrti
Pomen za planiranje v občinah
Zaključki
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci energije v
prihodnosti
2
O čem bomo govorili?
Posvetili se bomo predvsem trem ključnim temam:
1.
2.
Slovensko gospodarstvo in oskrba z energenti
Slovenska podjetja se pri poslovanju soočajo s pomembnimi odločitvami
o oskrbi z energijo: kateri nosilci so dolgoročno najbolj zanesljivi in
ekonomični, bodo to: elektrika, plin, nafta, biomasa …? Kaj je bolj
podprto z ustrezno infrastrukturo? Na kaj moramo biti pozorni pri nabavi
ali morebitni zamenjavi energenta ter kako se »pametno« odločiti in pri
tem prihraniti?
Slovensko gospodarstvo in proizvodnja energetskih naprav
Slovenija je bila nekoč precej močna na področju proizvodnje
energetskih naprav, zato si je v trenutnih gospodarskih razmerah
pomembno zastaviti vprašanja:
– Kakšne tehnologije za pretvarjanje energije bomo rabili doma?
– Katere tehnologije se bodo uporabljale v svetu
– Ali se lahko vključimo v svetovni trg z domačim ali kupljenim znanjem?
3.
Katere tehnologije razvijati doma?
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
3
Slovensko gospodarstvo in oskrba z energenti
• Oskrba z energeti v slovenskem gospodarstvu zadnjih 20 let ni bila
kritična in je zagotavljala standardni izbor nosilcev energije (ocene za
leto 2012):
–
–
–
–
–
–
–
Domači premog za elektriko cca 5 milj. ton(/leto (61,55 PJ)
Uvoženi plin za industrijo in široko rabo 907.000 sm3 (34.37PJ)
Tekoča goriva za promet in industrijo: 2,476 Mton (106,31 PJ)
Jedrsko gorivo za JEK: 68,64 PJ
OVE (elektrika iz HE): 12,92 PJ
Potrebna količina goriv na prebivalca: 3,74 toe/a,cap (156,7 GJ/a,cap.)
Potrebna količina končne energije: 2,58 toe/a,cap (108,16 GJ/a,cap)
• Ali lahko pričakujemo hitre spremembe pri oskrbi?
– Odgovor je negativen
• Kaj se bo spremenilo?
– Spremenila se bosta cena in sigurnost oskrbe
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
4
Kaj lahko pričakujemo?
• Do leta 2020 je razvoj energetske oskrbe dogovorjen in ga
brez velikih stroškov ne moremo spremeniti, zaradi sprejetja
obveznosti po zahtevah EU (25% OVE, -20% KE in -20% emisij
TGP)
• Da bi dosegli gornje cilje bomo morali že sedaj graditi HE, VE,
SE in upam, da tudi GE, izolirati stavbe in povečali učinkovitost
rabe energije v industriji.
• Kaj pa potem?
• Odprto je vprašanje dolgoročnih usmeritev, saj nismo sprejeli
NEP-a, niti gospodarske usmeritve Slovenije.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
5
Kaj se je v 20 letih zgodilo?
Od 1990 do danes se je v Sloveniji (in v svetu) marsikaj spremenilo:
• Spremenil se je družbeni red;
• zgodile so se velike nesreče v JE: Černobil, Fukušima;
• Nemčija, Japonska, Francija se odpovedujejo nadaljnji rabi JE!!!;
• Skladiščenje V-RAO ni rešeno nikjer (v ZDA naj bi problem rešili do 2040,
ZRN še ne ve, kaj bi z njimi, Švedska, Francija rešujejo lokalno, Rusija po
svoje ??);
• Trgovina s fosilnimi gorivi je postala prvovrstno politično vprašanje;
• Nova nahajališča plina in tehnologije za pridobivanje nafte so podaljšale
življenjsko dobo fosilnih goriv;
• Slovenska energijska odvisnost ostaja visoka in presega brez jedrskega
goriva (2012) ~47,6%, z njim pa skoraj 71% (61%, če upoštevamo le
polovico JEK).
• Stroški za uvoz goriv v Sloveniji so predstavljali v letu 2012 kar ~2,6
milijard ali 7,56 % BDP ali 12,3% vsega izvoza (pri 1 milijardi negativne
izvozno –uvozne bilance)
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
6
Kako gospodarimo?
Obveza o zmanjšanju rabe PE za 1%/leto do 2016 in nato še do 2020 se ne
izvršuje. Po podatkih letnih energetskih bilanc RS je stanje slabo. PE raste, BDP pa
sicer nominalno raste, a realno pada.
leto
2010
2011
2012
2013?
Uvožena goriva
PE v PJ
303,60
309,53
313,40
315,00? predstavljajo v končni
KE v PJ
210,86
213,15
216,33
218,00?
OVE v PJ
25,47
28,20
29,76
31,00?
Uvoz goriv v
M€
1.820
2.457
~2.600
~2.700?
1% prihranka
PJ
3,04
3,10
~3,13
3,15
Vrednost v M€
18,2
24,57
~26,00
27,00
35.607
36.172
~34.400
32.600?
5,11
6,79
~7,56
8,28?
BDP v M€*
Delež uvoza
goriv v BDP %
* V stalnih cenah (realno pada)
12/09/2013
Vir: SUR-Slovenija v številkah
2011, 2012, 2013 ocene
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
energiji 2011 kar 60%.
Prihranek 1% PE gre lahko
predvsem na račun
uvoženih goriv, kar
predstavlja 3,13 PJ ali
~5,2% uvoženih goriv.
Stroški za uvoz goriv v
Sloveniji so predstavljali
v letu 2012 kar ~2,6
milijard ali 7,56 % BDP ali
12,3% vsega izvoza (pri 1
milijardi negativne
izvozno –uvozne bilance)
7
Ocenjene rezerve fosilnih goriv
premog
nafta
17.7% Russia
plin
USA
27.5%
S. Arabia
25.2%
Russia
18.3%
Venezuala 14.4% Iran
15.7%
China
13.3%
Canada
11.9% Qatar
13.4%
Skupaj
59,1%
44,0%
54,3%
% preb.
26,3
1,26
3,2
8 držav ima več kot 50% rezerv fosilnih goriv in predstavljajo
le 28,7 % svetovnega prebivalstva v letu 2008
V podatkih ni plina v skrilavcih in metan hidrata, niti nahajališč nafte v
Azerbajdžanu.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
8
Ocena življenjske dobe fosilnih goriv
Premog v
Mt
Rezerve
2008
1,044.995,3
1329,847
176.109
8.092,8
30,855
3.140
3,564
129,1
43,1
56,0
50
Raba/a
2008
Pričakovana
življ. doba v
letih
CO2 emis. %
od celote
38
Nafta v
Gsodih
plin Gm3
gorivo
79 %
41
Hydro
TWh/y
21
-
Elektrika
TWh/y
Ins. moč
TW
19.103,2
4.624,77
40
-
-
Vir: US EIA (Energy Inf. Agency, Oct. 2011
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
9
Metan hidrat – gorivo za jutri?
Vir: NASA 2003
Svetovne zaloge: (1-5).106 km3
ali 350 ÷ 3500 let sedanje porabe
Vir: ORNL Report 2005 in U.S. Geological
Survey Marine and Coastal Geology
Program
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
10
Pretekla, sedanja in bodoča potrebna energija in
njene cene – vizija BP
Development primary energy use and costs of energy carriers
Source: BP Energy outlook, 2013
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
11
Kaj je glavni problem?
•
•
•
•
Energija – oskrba z gorivi?
Klimatske spremembe ?
Razporeditev zalog goriv?
Energetska revščina?
Ne
Da?
Da
Da
Glavni problem pri nastajanju
klimatskih sprememb
sta premog in nafta
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
12
Okoljske težave z emisijo toplogrednih plinov: koncentracija
stabilizacije in predvideni porast temperature
Izmerjeno 2013
na vseh
merilnih
napravah na
Japonskem
50% verjetnost
Vir: Stern Report, P.
Novak : FT, 2013
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
13
Ogljični odtis – merilo za okoljsko obremenitev planeta
Zemlje
1,7
1,7
2012
Matevž Lenarčič, naš pilot, ki je obkrožil svet z UL letalom sicer meni, da je
še dovolj praznega prostora, vprašanje je samo, ali ga lahko uporabimo za
življenje ljudi.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
14
Kako je z okoljskim odtisom Slovenije – statistika OZN
2007
Število prebivalcev v SI:
2,01 mio
Biološka kapaciteta SI:
Okoljski odtis – izvoz:
Okoljski odtis – uvoz:
Okoljski odtis – poraba:
2,61 gha/preb x
3,88 ‘‘
(1,50)
6,95 ‘‘
(2,66)
5,30 ‘‘
(2,03)
Naš družbeni sistem je torej zelo potrošniško usmerjen, ni
sonaraven, saj živimo dvakrat bolj razkošno, kot nam
omogočajo naravne danosti v Sloveniji.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
15
Rast prebivalstva in raba energije na Zemlji
Prebivalstvo leta 2011:
~7 milijard
Raba energije v 2011:
513 EJ or 12,27 Gtoe, od
tega je ~7% OVE
Vir :BP-EO, Jan. 2012
Ali bomo lahko zmanjšali
rabo fosilnih virov
energije in jih zamenjali z
obnovljivimi ????
OVE
FOS. GOR.
Napovedi iz leta 1992 se
skladajo z resničnim
razvojem
1992
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
16
Kako planirajo v IEA in v EU?
Vir: EU Energy use perspective up to 2050
(Roadmap to low carbon society)
Vir: IEA energy technologies perspectives in 2008
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
17
Ali rabimo novo rešitev in kako lahko pridemo
do nje ?
Sonaravni energijski sistem (ES) mora izpolniti najmanj šest
glavnih zahtev:
• Vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod na
planetu Zemlja;
• Nosilci energije ne smejo povzročati emisij TGP pri
pretvarjanju;
• Energija mora biti na razpolago v vsakem času in v vseh
potrebnih oblikah: trdi, tekoči, plinasti ter kot elektrika;
• Nosilci energije morajo biti primerni za obstoječo
infrastrukturo z manjšimi dopolnitvami;
• V prehodnem obdobju morata brez motenj paralelno delovati
oba sistema;
• Mora biti konkurenčen ob vključevanju vseh eksternih
stroškov, ki jih povzročajo fosilna goriva v njihovo ceno.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
18
Ali lahko sončna energija pokriva naše- svetovne
potrebe po energiji?
Sončna energija, ki prihaja na planet: ~122.100 TWa/a (3,850.000 EJ/a)
Uporaba za biomaso: ~ 3.000 EJ/y (~0,08%)
Energija vetra: ~2.250 EJ/a
CO2 vezan v biomasi: ~200 Gt/a !
Emisije TGP zaradi fosilnih goriv ~32 Gt/a ali 6% letno vezanega CO2 v biomasi
Sedanje in bodoče potrebe primarne energije (TPES):
2010: 12,717 Gtoe/a => ~ 17,7 TWa/a (0,015% of SE)
2050: 30 TWa/a (0,025 % of SE)
2100: 46 TWa/a (0,038% of SE)
Z uporabo le 8,8% bioloških odpadkov (kemično shranjene sončne energije v
rastlinah) lahko pokrijemo TPES na svetu. Vendar je nerešen problem njenega
zbiranja.
Opomba: oznaka a – leto
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
19
ENERGETSKI
SISTEM
ZA USKLAJENI
RAZVOJ
Voda, zrak
VETER
JE,
PREMOG ?
Ima le tri nosilce energije:
- Elektrika
- Metan CH4
- Metanol CH3OH
- Dimetileter CH3-O-CH3
Ni potrebna bistveno nova
infrastruktura
Potrebne so številne nove
tehnologije za konverzijo
OVE v elektriko in posredno
za proizvodnjo vodika
(P. Novak, 2003)
Za proizvodnjo sin-metana
in metanola se uporabi
izključno ogljik iz biomase.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
20
Kateriso torej glavni nosilci energije v
bodoče?
1. Elektrika iz obnovljivih virov energije:
-
Vodnih elektrarn
Vetrnih elektrarn
Fotonapetostnih elektrarn
Geotermalnih elektrarn
Elektrarne na solarni vodik, metan ali metanol za
pokrivanje nestacionarnosti
2. Metan CH4
3. Metanol CH3OH
4. Dimetil-eter in sindizel iz organskih odpadkov in
biomase v prehodnem obdobju
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
21
Lastnosti metanola in dimetil-etra
Metanol je biorazgradljiv
Metanol ima dve obliki.
Molekularna masa: 32,03 kg/mol;
Spec. masa ρ = 0,7918 kg/l.
Tališče: Tm = -98°C; Vrelišče: Tb = +65°C
Hi = 19,7 MJ/kg, Oktansko število: 114
Proizvodnja metanola iz biomase:
2 C16H23O11 + 19 H2O + O2 → 42 H2 + 21 CO + 11 CO2 →
21 CH3OH + 11 CO2
Kaskadna sinteza CO2 v metanol.
Vir: ACS, Huff and Sanford
DME – Dimetil-eter: je pri
normalnih pogojih plin
Mol. masa: 46,07 kg/mol
ρ = 1,97 kg/Nm3
Tf = -141°C; Tb = -24°C
Hi = 34,15 MJ/kg
Cetansko število: 55
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
22
Ali so URE* in OVE rešitev tudi za Slovenijo?
• URE je pogoj za uporabo OVE v široki rabi in industriji, vendar ni
dolgoročna rešitev, ker je tehnološko omejena.
• OVE so pogoj za večjo energijsko neodvisnost Slovenije
• Proizvodnja elektrike iz OVE je primarni pogoj za sonaravni energetski
sistem.
• Uporaba toplotnih črpalk s pogonom na zeleno in domačo elektriko bi
bila pravilna in dobra usmeritev.
• Gretje z biomaso, razen v lokalnih razmerah (redke kmetije in vikendi) je
nesmotrno, ker so les in ostala biomasa kemično akumulirana sončna
energija.
• Biomasa predstavlja osnovno surovino za sintetični dizel, dimetileter,
metan in metanol, kot goriva prihodnosti.
URE* -v politiki je mišljena učinkovita raba fosilnih goriv
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
23
Sonaravni energetski sistem in Slovenija
Slovenija ima dovolj naravnih danosti, da si v naslednjih desetletjih zagotovi energijsko
neodvisnost.
Rabimo cca 220 PJ/a končne energije do leta 2020 , od tega jih je že danes ~30 PJ/a iz OVE.
Ostalih 190 PJ/a pa je mogoče razdeliti na :
Široko rabo :
~47 PJ/a– tu lahko prihranimo 50% z izolacijo, ostane nam ~24 PJ/a
Promet :
~86 PJ/a – velik problem, prehod na plin in hibridna vozila ?
Industrija :
~54 PJ/a – ostane na plinu in elektriki
Možna usmeritev:
Široka raba: uporaba TČ na zeleno elektriko: pri grelnem številu 4 rabimo 6 PJ /a zelene
elektrike – (1.670 GWh/a) predvsem pozimi !
Nove HE z akumulacijo – tehnični potencial v Sloveniji je ocenjen na 6.527 GWh/a.
Po izgradnji bi nam ostalo še 4900 GWh /a za preusmeritev v promet.
Energija vetra omogoča izgradnjo nad 200 MW VE z letno proizvodnjo cca 240 GWh/a
Geotermalna energija: neizkoriščena možnost z visokim multiplikativnim učinkom –
elektrika + proizvodnja v rastlinjakih, ocenjena na 150 MW in proizvodnjo 1200 GW/a.
Biomasa je neizkoriščena in bi se skupaj z organskimi odpadki lahko predelala v sintetični
dizel (postopek KDV)
TO JE VIZIJA ZA BODOČI NEP ! IN ZA RAZVOJ PROIZVODNJE ZA PRETVARJANJE ENERGIJE
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
24
Energetski potencial obnovljivih virov energije brez
emisij ogljika in potrebe po energiji v Sloveniji
Teoretični potencial sonca je ~ 688 krat (520,8 krat, brez GE) večji od sedanjih
potreb.
Tehnični potencial: je ~ 74 krat (33,8 brez GE) večji od potreb
Slovenija je torej lahko v bodočnosti energetsko neodvisna, brez emisij ogljika.
Vprašanje je le cena te neodvisnosti.
Ocena vlaganj: vložiti moramo cca 24,5 milijarde ali letno cca 1,44 milijarde €/ leto
do leta 2050, da bi zamenjali 2000 MW moči v naših termoelektrarnah in
pridobili enako količino elektrike z FNE. Približno enako vsoto pa bi potrebovali
za izgradnjo HE in akumulacij.
Ker moramo doseči 25% OVE že v letu 2020 pomeni to najmanj 60 PJ/leto ali
podvojitev sedanje rabe (30 PJ ali 0,713 Mtoe energije iz novih OVE), če ne
bomo uspeli zmanjšati potrebno primarno energijo ali 49 PJ (+17 PJ), če bomo
to uspeli.
TPES – total primary energy supply (celotna dobavljena primarna energija)
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
25
Ali je vse to za Slovenijo ekonomično?
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Elektriko imamo že danes v celoti domačo – zeleno (HE, VE, SE), rjavo (TE) in
črno (JE).
Toplotna zaščita stavb je posel za 10.000 delavcev skozi 10 let.
Letni prihranek je najmanj 120 mio € na uvozu goriv (pokrije plačo delavcev)
Poveča se obrat kapitala na domačem trgu zaradi porabe izolacijskih in
gradbenih materialov, ki so domačega izvora.
Gradnja HE je vezana, razen manjšega dela opreme, v celoti na domači trg.
Zaposli lahko naslednjih 500 delavcev in najmanj 100 v inženiringu in 100 v
industriji opreme.
Zelena elektrika omogoča uporabo vseh vrst TČ, ki nadalje zmanjšujejo uvoz
fosilnih goriv, predvsem kurilnega olja.
Proizvodnja naprav za predelavo organskih odpadkov v sintetični dizel in
njihova uporaba omogoča oskrbo z domačim dizlom iz praktično lastne
biomase v obsegu cca 13,0 % letne porabe.
Sočasno rešimo problem odlaganja organskih odpadkov po končani reciklaži.
Ali lahko dvomimo o ekonomičnosti take usmeritve?
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
26
Cene elektrike na svetovnem trgu
• Cene elektrike v Sloveniji, OECD in ZDA za gospodinjstva in industrijo
Slovenija
Slovenija brez omr.
Slovenija
ZDA
J. Koreja
Meksika
ZDA
Cena elektrike za
godpodinjstva v
EUR/MWh €/MWh
Francija
V. Britanija
Cena elektrike za
godpodinjstva v
EUR/MWh $/MWh
Nizozemska
Japonska
Italija
Nizozemska
Cena elektrike za
industrijo v EUR/MWh
€/MWh
Francija
V. Britanija
Cena elektrike za
industrijo v EUR/MWh
$/MWh
Španija
Nemčija
Japonska
Španija
Italija
Nemčija
0
200
400
600
0
100
200
300
Vidimo, da je razmerje cen med ZDA in EU za več kot 50% v korist ZDA.
Pomembno za nadaljnje odločitve pa je ugotovitev, da končne cene elektrike
za gospodinjstva v Sloveniji že danes presegajo proizvodno ceno elektrike iz
sončnih celic.
Vir: FAZ, 21.05.2013, Novak P.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
27
Cene nafte in plina na svetovnem trgu
• Projekcija cene nafte v letošnjem letu (EIA –ZDA, FT 09.09.13) je 116
USD/sod
• Cene plina za MWh pa so naslednje: Slovenija
Slovenija
Kanada
ZDA
ZDA
Kanada
V. Britanija
V. Britanija
Cena plina za
godpodinjstva v
EUR/MWh €/MWh
J. Koreja
Poljska
Cena plina za
godpodinjstva v
EUR/MWh $/MWh
Francija
Španija
Cena plina za industrijo
v EUR/MWh €/MWh
Španija
Nizozemska
Cena plina za industrijo
v EUR/MWh $/MWh
Poljska
Francija
Nemčija
Nemčija
J. Koreja
Nizozemska
0
0
50
100
20
40
60
80
150
• Slovenija in EU tudi tu nimata najbolj konkurenčnih pogojev, ZDA so tudi tu
v veliki prednosti, zato je vprašanje konkurečnosti v mnogočem odprto.
Vir: FAZ, 21.05.2013, Novak P.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
28
Kaj lahko storimo?
• Usmeriti se moramo v zmanjšanje porabe uvoženih goriv
• Povečati domače aktivnosti za zamenjavo fosilnih goriv z OVE, saj s tem
sočasno dosežemo tri cilje:
– Zmanjšamo uvozno odvisnost
– Povečamo zaposlitev
– Zmanjšamo emisije TGP in povečamo delež OVE in s tem rešimo problem
naših obvez do EU.
Pri tem je bistvo, da ne pospešujemo sprememb tam, kjer ni domače
proizvodnje naprav za pretvarjanje in zaposlitev.
Dele opreme, ki je v cenovnem deležu majhna, pa uvozimo iz svetovnega trga,
toda z najboljšo učinkovitostjo.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
29
Kje začeti?
• Prva možnost je ponovna uvedba serijske proizvodnje SSE in pripadajoče
opreme (omogočiti tržno konkurenčnost domačim proizvajalcem);
• Pripraviti izgradnjo kombinata za proizvodnjo stekla, sončnih celic in
razsmernikov za standardno vgradnjo v stanovanjske stavbe (paketi po
vzoru Japonske). Steklo potrebujemo tudi za energijsko sanacijo stavb;
• Uspostaviti proizvodnjo sin-dizla in s tem rešiti problem odlaganja
organskih odpadkov in uporabo odpadne biomase.
• Razmisliti o izgradnji fotonapetostnih elektrarn nad prometnicami
(železnico in avtocestami in n.pr. lokalnimi cestami za oskrbo občin z
elektriko za javno razsvetljavo).
• Obnoviti proizvodnjo naprav za uporabo plina (kurilne naprave,
kogeneracije z motorji ali gorilnimi celicami (trdni oksid).
• Pospešiti uporabo komprimiranega ali UNP za pogon vozil
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
30
Primer: Postopek KDV za sintetični dizel
• Proizvodnja sintetičnega dizla iz organskih odpadkov in biomase je razvil
dr. Koch v ZRN.
• Prvi proizvodni obrati že delujejo (ZRN, Poljska, v gradnji Hrvatka)).
• Princip je zelo enostaven:
Vir: Dr. C. Koch: Seminar, 2012,
Eppendorf, ZRN
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
31
Masna bilanca za napravo 1000 l/h
Potrebne količine snovi in končni produkti:
Masna bilanca
Surovina
Dizel
Voda
Pepel
CO2
ton
%
22.500 100,00%
7.123 31,66%
3.375 15,00%
1.125
5,00%
10.877 48,34%
Količina komunalnih odpadkov v Sloveniji: ~ 1,000.000 ton
Od tega je 40% organskih, 215.500 ton embalaže (cca 50% v reciklaži)
Odpadna biomasa: 3,5 mio m3 /a je posek v gozdovih in cca 30% je ostanka ali 1,0 mio
m3 (~ 600.000 ton/a).
Lahko računamo z najmanj 1,o mio ton surovin za sintetični dizel
Lahko pridobimo: ~316.600 ton goriva (rabimo ga 2,470.000) ali 13% vse porabe v
letu 2012. Pri tem rešimo probleme odlagališč in prihranimo na uvozu cca 208 mio €.
Z stalnim čiščenjem gozdov in uporabo poljskih ostankov je to količino mogoče
podvojiti.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
32
Kaj pomeni to za planiranje energetike v občini?
Sedanji LEK-i so izdelani po znanem pravilniku in brez jasne dolgoročne
energijske usmeritve države.
Ker so investicije v naprave dolgoročne narave (najmanj 15 let) je potrebno z
izjemno pazljivostjo načrtovati gretje in hlajenje stavb, predvsem javnih, da jih
zaradi trenutne ekonomske situacije ne zavedemo.
Gradnja kurilnic na biomaso ni okoljsko niti energetsko utemeljena in EKO
sklad s svojo podporo tem rešitvam ne bi smel slediti.
Gradnja geosond ali klasičnih TČ je, kljub višji ceni, veliko boljša rešitev, saj
dolgoročno omogoča uporabo zelene elektrike.
Uporaba SSE je močno podcenjena, čeprav lahko z njimi in novimi sistemi
akumulacije v energijsko saniranih stavbah dosežemo zelo dobre rezultate.
Daljinsko gretje z biomaso, brez proizvodnje elektrike je dolgoročno
neprimerna rešitev.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
33
Sklepi
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Rast prebivalstva, socialna nepravičnost in revščina na planetu Zemlja
zahtevajo številne spremembe.
Ena od teh je sprememba v oskrbi z energijo in njeno rabo.
OZN je pripravil program „Energija za vsakega“, s katerim skuša rešiti problem
energijske revščine.
Predlagani sonaravni energijski sistem predstavlja eno izmed možnih rešitev.
Ker je osnovan na sončni elektriki, biomasi kot surovini za metan in metanol,
predstavlja dolgoročno rešitev, brez omejitve rabe energije.
Prednosti so v uporabi obstoječe infrastrukture, tehnološko znanih naprav za
pretvarjanje in v sožitju s sedanjim energetskim sistemom,
Prehodno obdobje ocenjujemo za svet v povprečju na 75 do 100 let, v EU pa
na 35 do 50 let.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
34
Socialne posledice
• Kombinacija porazdeljene in centralne oskrbe z energijo s
pametnim omrežjem bo spremenil obnašanje dobaviteljev in
uporabnikov.
• Vedno več uporabnikov bo energijsko neodvisnih in/ali manj
izpostavljeno velikim dobaviteljem na trgu (premogovnim,
naftnim, plinskim in elektrogospodarskim družbam).
• Energijska svoboda je pomembna iz nacionalnega in
privatnega vidika.
• Energijska svoboda (če vključimo tudi hrano) pa je tudi
osnovni pogoj za stabilno in resnično demokracijo.
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
35
Družba s kroženjem ogljika in
ne nizko-ogljična družba mora biti naš cilj.
Slika vir: Olah et al., J. ACS, jul 2011
Samo slučajno se izraz „kroženje“
sklada z najnovešo ekonomsko
teorijo zelene rasti, ki jo
imenujejo „circular economy“ –
krožeča ekonomija.
HVALA ZA POZORNOST!
12/09/2013
GV posvet,09.2013, P. Novak: Nosilci
energije v prihodnosti
36