Revidirano letno poročilo Moje delnice BPH za leto 2012

KAZALO
I.
DEL: POSLOVNO POROČILO ............................................................................................................. 4
1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. ........................................................................... 2
1.1 Vizitka družbe ............................................................................................................................ 2
1.2 Mejniki razvoja družbe .............................................................................................................. 2
1.3 Vrednote in vizija družbe ........................................................................................................... 3
1.4 Ključna dejavnost družbe .......................................................................................................... 3
1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov ........................................................ 4
1.6 Organi upravljanja družbe ......................................................................................................... 4
1.7 Lastniška struktura .................................................................................................................... 4
2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012......................................................... 5
2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012 ................................................................ 5
2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe............................................................................ 7
2.3 Upravljanje s tveganji .............................................................................................................. 11
2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb....................................... 11
3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................................................. 17
3.1 Poslovno poročilo uprave ........................................................................................................ 17
3.2 Poročilo nadzornega sveta ...................................................................................................... 19
II.
DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO ................................................................................................. 21
4 RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................. 22
4.1 Izjava poslovodstva.................................................................................................................. 22
4.2 Bilanca stanja ........................................................................................................................... 23
4.3 Izkaz poslovnega izida ............................................................................................................. 24
4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa .................................................................................. 25
4.5 Bilančni dobiček/izguba ........................................................................................................... 25
4.6 Izkaz denarnih tokov................................................................................................................ 26
4.7 Izkaz gibanja kapitala ............................................................................................................... 27
5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA ................................................................................. 29
5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov ............................................................................. 29
5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike ......................................................................... 29
5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom ........................................................................................ 33
6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ........................................................................................ 43
6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje ................................................................... 43
6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje .................................................................... 44
6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida ............................................................................................. 45
6.4 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 46
6.5 Priloga k poslovnemu poročilu ................................................................................................ 47
III.
DEL: REVIZORJEVO POROČILO ................................................................................................... 48
I.DEL: POSLOVNO POROČILO
1 PREDSTAVITEV DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D.
1.1 Vizitka družbe
Firma družbe:
Skrajšana firma:
Sedež:
Matična številka:
Davčna številka:
ID št. za DDV:
Registrska številka:
Dejavnost:
Osnovni kapital:
Moja delnica borzno posredniška hiša, d.d.
Moja delnica BPH d.d.
Dunajska 20, 1001 Ljubljana, Slovenija
p.p. 3535
Poslovalnica Novo mesto, Rozmanova 16, 8000 Novo mesto
Poslovalnica Brežice, Trga izgnancev 1a, 8250 Brežice
Poslovalnica Ljubljana, Hajdrihova ulica 4, 1000 Ljubljana
5926629
80484417
SI80484417
1/27696/00 vpisana dne 23.10.1995 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani
K 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom
730.000,00 EUR
Telefon:
Telefaks:
Spletni naslov:
e-mail:
+386 (0)1 433 11 55
+386 (0)1 430 83 00
www.moja-delnica.si
[email protected]; [email protected]
Poslovalnice:
Poslovni račun pri NLB:
TRR za sredstva strank pri Banki Slovenije:
Izločeni devizni račun za sredstva strank:
SWIFT koda:
Borzna koda člana:
KDD koda člana:
SI56 0204 5001 9846 585
SI56 0150 2000 7310 043
SI56 0204 5025 3870 046
MODPSI21XXX
MOJLJ
M5
Moja delnica BPH d.d. je skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah razvrščena med male
družbe.
Družba je imela na dan 31.12.2012 v sodni register vpisanega 730.000,00 EUR osnovnega kapitala ter
izdanih 118.611 kosovnih delnic (oznaka MDLR), ki se vodijo v centralnem registru pri KDD.
1.2 Mejniki razvoja družbe
1995: 62 delničarjev, 44 pravnih in 18 fizičnih oseb, ustanovi družbo Moja delnica BPH d.d.
1996: Moja delnica BPH d.d. od nadzornega organa pridobi potrebne licence za opravljanje storitev;
družba se usmeri na izvenborzno trgovanje
2001: - razširitev dejavnosti na področje upravljanja premoženja v Sloveniji in posredovanja
- pridobitev tehnologije, ki se je že desetletje pred tem uspešno uporabljala pri upravljanju
premoženja strank
2
2003: - razvita orodja za mednarodno investiranje
- razširitev dejavnosti upravljanja premoženja na tujih trgih, kar postane tudi glavna
dejavnost podjetja
2005: sprememba celostne podobe podjetja
2007: uvedba novega informacijskega sistema na upravljanju premoženja
2008: občutno povečanje števila borznih posrednikov z licenco
2009: kljub obdobju velike finančne in gospodarske krize je Moja delnica BPH d.d. povečala število
portfeljev na upravljanju
2010: - uspešen prehod na nov trgovalni sistem Ljubljanske borze
- korenita prenova spletne stani družbe, izgradnja spletne strani upravljanja premoženja in
gradnja skupnosti na spletu
2011: pričetek trgovanja s programsko opremo tretje generacije za upravljanje portfeljev GEPArd
1.3 Vrednote in vizija družbe
Moja delnica BPH d.d. vse od ustanovitve leta 1995 svoje poslovanje gradi na visoki strokovnosti in
odličnosti. Danes je specializirana in ena vodilnih borznih hiš v Sloveniji na področju upravljanja
premoženja. Ob tem svojim strankam nudi tudi vrsto drugih finančnih storitev.
Vizija Moje delnice BPH d.d. je biti pomemben igralec na področju upravljanja premoženja strank na
najzahtevnejših globalnih finančnih trgih. Ključno vodilo pri delu je kakovost, zato družba zagotavlja
profesionalno obravnavo in sodelovanje, ki temelji na strokovnosti in zaupanju. Posebno pozornost je
posvečena varnosti in obvladovanju tveganja poslovanja ter sprotnem nadzoru nad morebitnimi
konflikti interesov strank in družbe.
Ključne vrednote družbe so:
1. postavljanje interesa strank na prvo mesto;
2. spoštovanje etičnih in moralnih načel ter izpolnjevanje dane besede;
3. izgradnja stabilnega kolektivnega duha med sodelavci.
Moja delnica BPH d.d. ima konec leta 2012 zaposlenih 13 strokovnjakov, od katerih ima večina visoko
izobrazbo in druge strokovne nazive. Naši zaposleni imajo med drugim specializirano znanje s
področij finančnih storitev, borzne analize, investiranja na domačem in tujih trgih ter davčnih
optimizacij, to znanje pa je dodatno podprto z izkušnjami s področij bančništva, naložbenega
svetovanja in računovodstva. Kakovost in izkušnje ekipe sta pomembni prednosti družbe.
Tudi v prihodnje bo Moja delnica BPH d.d. gradila na manjši ekipi visoko usposobljenih strokovnjakov
in timskem delu ter na razvoju lastnih odločitvenih modelov pri upravljanju portfeljev strank. Ključna
naloga družbe danes in v prihodnje je stabilna rast poslovanja in doseganje zadovoljstva strank.
1.4 Ključna dejavnost družbe
Ključna dejavnost Moje delnice BPH d.d. je upravljanje premoženja. Gre za storitev, pri kateri lahko
tako fizične kot pravne osebe izkoristijo znanje in dolgoletne izkušnje profesionalnih upravljavcev
premoženja. Družba uporablja informacijsko podprt ekspertni odločitveni sistem, ki omogoča, da
3
stroškovno in po donosnosti enako učinkovito upravljamo tako naložbe manjših vrednosti kot tudi
tiste, ki so vredne več milijonov evrov.
Učinkovitost naložbene politike Moje delnice BPH d.d. izhaja iz dejstva, da upravljavci strukturo
naložbe (portfelja) ves čas prilagajajo spreminjajočim se razmeram in najugodnejšim priložnostim, pri
čemer na podlagi analiz poslovanja in tržnih pričakovanj vlagajo v vrednostne papirje različnih
podjetij najrazličnejših panog. Tako zmanjševanje kot uravnavanje tveganja jim uspeva z razpršenim
vlaganjem v delnice in druge finančne instrumente (terminske pogodbe, opcije) na globalnih borznih
trgih, s čimer vrednost premoženja strank dolgoročno tudi aktivno povečujejo.
1.5 Dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev in poslov
Moja delnica BPH d.d. ima v skladu z odločbami št. 21/39/AG-95 z dne 14.2.1996, št. 21-1/39/AG-01 z
dne 23.5.2001 in 21/73/AG-04-(693) z dne 27.10.2004 Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski
nasip 6, 1000 Ljubljana, ki skladno z določili Zakona o trgu finančnih instrumentov tudi nadzoruje
poslovanje družbe, dovoljenje za opravljanje naslednjih investicijskih storitev in poslov:
 sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnih instrumentov (v
nadaljevanju FI);
 izvrševanje naročil za račun strank;
 gospodarjenje s FI;
 investicijsko svetovanje;
 izvedba prve ali nadaljnje prodaje FI brez obveznosti odkupa, ter
 pomožnih investicijskih storitev, ki so:
o vodenje računov nematerializiranih FI,
o svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave, poslovne strategije in sorodnih zadev
ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij,
o investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s
posli s FI.
1.6 Organi upravljanja družbe
Organi upravljanja v Moji delnici BPH d.d. so uprava, nadzorni svet in skupščina.
Upravo Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 sestavljata:
 Robert Rudolf, predsednik uprave
 Borut Pintar, član uprave
Nadzorni svet Moje delnice BPH d.d. na dan 31.12.2012 pa sestavljajo:
 Andrej Vozlič, predsednik nadzornega sveta
 Polonca Šušterič, članica nadzornega sveta
 Darja Čakar, članica nadzornega sveta
1.7 Lastniška struktura
Na dan 31.12.2012 je lastniško strukturo družbe sestavljalo 57 delničarjev, od katerih noben
posamezen delničar ni imel deset ali več odstotkov delnic družbe. Število delničarjev se je glede na
konec leta 2011 povečalo za enega.
4
Posamezni delničarji in njihovi lastniški deleži na dan 31.12.2012 so prikazani v naslednji tabeli.
% lastništva
9,9991%
9,9991%
9,9991%
9,9991%
7,0525%
6,5432%
5,0737%
3,7939%
2,8665%
2,8404%
1,7073%
1,6862%
1,6862%
1,6862%
1,6862%
1,5462%
1,5176%
1,2646%
1,2646%
1,2646%
1,2022%
0,8431%
0,8431%
0,8431%
0,8431%
0,8330%
0,7925%
0,7731%
0,7731%
Delničar
BEDEK URŠKA
NIKA RIS d.d.
NIKA DUS d.d.
NIKA d.d. Brežice
RR & CO. d.o.o.
PINTAR BORUT
KERUBIN d.o.o.
KOVINOPLASTIKA LOŽ d.d.
RUDOLF ROBERT
RUDOLF MATEJA
MAVRIČ TOMAŽ
ELMO, d.d.
DELO PRODAJA, d.d.
RUDOLF BOŠTJAN
TMK ČRNCI d.d.
ENERGIJA RM d.d.
STANIČ MARIJA
GORENJE, d.d.
RUDOLF JANJA
RUDOLF PETRA
UMEK JOŽEF MARTIN
VOZLIČ ANDREJ
ANTONČIČ VOJKO ANTON
P33 d.d.
SPL d.d.
ŠUŠTERIČ POLONCA
CEUFIN BROKERS (HOLDINGS) LTD
TOSAMA d.o.o.
FARMA STIČNA d.o.o.
% lastništva
0,7166%
0,7031%
0,6745%
0,6745%
0,6323%
0,4215%
0,4215%
0,4215%
0,4215%
0,4215%
0,3372%
0,3094%
0,2816%
0,2807%
0,2807%
0,2108%
0,2108%
0,1686%
0,1686%
0,1686%
0,1686%
0,1686%
0,1349%
0,0843%
0,0843%
0,0843%
0,0843%
0,0422%
Delničar
DELO - TČR d.d., Ljubljana
KEMA Puconci, d.o.o.
MLINOPEK d.d. Murska Sobota
Gorenje NO, d.o.o.
ERA, d.o.o.
STANIČ GORAN
METREL d.d.
LOGAR MATEJ
HOLEŠEK JAKOB
MEŽICA FINANCE d.o.o.
TRN d.o.o.
KONT, d.o.o.
ŠUŠTERIČ NIKA
ŠUŠTERIČ MIHA
ŠUŠTERIČ MARTIN
MINERVO d.d. Ljubljana
LIPOVAC BOJAN
BOHORČ ANA
IZLETNIK CELJE d.d.
NIKO, d.o.o., Železniki
LESONIT d.o.o.
LEDENI VIHARNIK, d.o.o., Ljubljana
ZARNIK IRENA
ŽUST DENIS
KORAČ MARKO
TRIO, d.d., Tržič
ČERMELJ LUCIJAN
MAČEK MARJAN
2 POSLOVANJE DRUŽBE MOJA DELNICA BPH D.D. V LETU 2012
2.1 Pomembni dogodki v poslovnem okolju v letu 2012
Leto 2012 se je začelo optimistično, saj se je nadaljeval trend rasti tečajev iz leta 2011. Celotna
svetovna slika je bila sestavljanka uspešnega gospodarskega stanja v ZDA, z dobrimi izgledi za solidno
gospodarsko rast v prvi polovici leta (2,5 %), ter na drugi strani evropski javnofinančni in politični
problemi. Drugo četrtletje je bilo v znamenju korekcije delniških tečajev po predhodni večmesečni
rasti. Cene so se nižale predvsem aprila in maja. Ker so bile novice iz podjetij v skladu s pričakovanji je
bila pozornost vlagateljev usmerjena na širšo makroekonomsko sliko. Drugo polovico leta je
zaznamovala rast, ki se je začela že v juniju. V zadnjem četrtletju so bile spremembe cen manjše,
prevladoval je bikovski trend še posebej zaradi predsedniških volitev v ZDA.
Na gibanje tečajev v Evropi so celo leto vplivale velike teme, kot so bile možnosti propada evra,
dolžniške težave nekaterih južnoevropskih držav, bančni problemi,... Evropa je te težave razreševala
z dokončnim konstituiranjem povečanega sklada EFSF, ki je namenjen za pomoč državam z evrom in
dogovorom z zasebnimi upniki o delnem odpisu grškega dolga. ECB je bankam za pomoč pri izhodu iz
težav ponudila 1000 milijard evrov ugodnih triletnih kreditov z eno odstotno letno obrestno mero.
5
Očitno so bili ti ukrepi za rast cen finančnega premoženja pomembnejši kot drugi nakopičeni
problemi saj so do konca leta evropski delniški indeksi lepo porasli, še posebej nemški DAX.
Med letom je bilo veliko razlag, da ima Kitajska probleme zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti,
industrijska proizvodnja jim je začela padati. To se je močno poznalo na ceni kitajskih delnic, ki so
sredi leta zaostale za 10,8 % za ameriškim povprečjem (indeks S&P500). Podobno se je godilo s
cenami finančnega premoženja na trgih razvijajočih se držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska).
Proti koncu leta so se tečaji tudi na teh trgih začeli dvigovati.
V ZDA je bila pozornost usmerjena v kazalce o stanju gospodarstva, ki so bili v povprečju celega leta
solidni, toda že manjša medletna odstopanja so porajala strahove in manjše padce cen. Rast
zaposlenosti v ZDA v letu 2012 ni bila tako velika, da bi močno zmanjšala stanje brezposelnosti.
Število novih delovnih mest se je iz meseca v mesec spreminjalo med 100 in 250 tisoč, kar ni dajalo
prepričljivega zaupanja delavcem oziroma potrošnikom. Gospodarsko rast v ZDA je podpiral
stanovanjski trg, kjer je okrevanje v gradbeništvu nastopilo po polovici desetletja. Podjetniki so imeli
sredi leta manj poguma za najemanje novih delavcev, raje so se usmerjali v izboljšanje
produktivnosti, zastajati je začela industrijska proizvodnja tudi zaradi dragega dolarja. Ta se je
zmanjšala prvič po juliju 2009, a je proti koncu leta zopet okrevala.
Iz tabele je razvidno, da se je cena finančnega premoženja v zadnjih treh mesecih močneje zvišala v
Franciji, zmerno v večini opazovanih držav, znižala pa v ZDA, evro je v tem obdobju nekaj pridobil
proti dolarju in veliko več (11,65 %) proti jenu.
Spremembe deviznih tečajev proti EUR
Mesecev
USD
JPY
Spremembe delniških indeksov, preračunano v EUR
GER
FRA
ZDA
JAP
RUS
GDXI
FCHI
DJI
N225
RTS
3
-2,00%
-11,65%
5,49%
8,53%
-4,43%
3,54%
1,50%
6
-4,58%
-11,87%
18,64%
13,90%
-2,92%
1,72%
8,10%
12
-1,93%
-11,80%
29,06%
15,23%
5,18%
8,43%
8,72%
24
3,44%
0,06%
10,10%
-4,30%
17,08%
1,69%
-10,69%
36
10,98%
15,37%
27,78%
-7,50%
39,46%
13,71%
18,55%
60
8,41%
32,44%
-5,64%
-35,14%
6,16%
55,40%
-28,20%
Po dolgem času je Ljubljanska borza sestavila pozitivno prvo četrtletje. Na rezultat so imeli velik vpliv
politični dejavniki v Sloveniji in Evropi. Zamenjava vlade, ki je napovedala ekonomsko konsistenten
varčevalni paket, je na trg prinesla vsaj nekaj optimizma, ki pa ni trajal dolgo, saj mu je sledil v
drugem četrtletju strahovit padec. Veliko rast finančnega premoženja je prinesla zlasti druga polovica
leta, zlasti zaradi uspešne izdaje slovenskih obveznic v dolarjih, kar je nakazalo, da se zaupanja v
Slovenijo vrača.
Kotirajoče družbe so za leto 2011 in prvo četrtletje 2012 objavljale slabe poslovne rezultate in tudi v
nadaljevanju leta ni bilo dosti bolje. Največja podjetja so ustvarila približno 5 % nižje prihodke in
tretjino manj čistega dobička kot v enakem obdobju 2011. Na padec dobička so deloma vplivali tudi
visoki odhodki za plačilo obresti in nove slabitve naložb, posebej to velja za banke in finančne
holdinge. Najdemo pa tudi izjeme, ki so močno napredovale, kot na primer Petrol z 32 % višjim čistim
dobičkom in ob koncu leta Zavarovalnica Triglav. Tržni del slovenskega gospodarstva je v 2012 delal
in ustvaril enako kot v 2011, padec BDP pa je posledica tega, da so ljudje varčevali in manj trošili. Ker
precej statističnih podatkov kaže manj črno sliko, kot je stanj duha, je verjetno, da je delniški trg z
rastjo v drugi polovici leta napovedoval boljše čase v Sloveniji za prihodnja leta.
6
2.2 Pregled ključnih kategorij poslovanja družbe
V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije poslovanja in njihovo spreminjanje po
posameznih letih. Denarne vrednosti v tabelah so prikazane v evrih, vrednosti, zapisane v oklepajih,
predstavljajo negativne vrednosti.
Poslovno leto, upoštevno v letnem poročilu družbe Moja delnica BPH d.d. za leto 2012, je enako
koledarskemu letu.
1. Dobiček
V letu 2012 je družba iz rednega poslovanja realizirala izgubo v višini 173.418 evrov, čisti poslovni izid
pa je znašal (187.835) evrov. Čista izguba je glede na leto 2011 zmanjšala za 39 %, kar je posledica
večjih prihodkov iz poslovanja v 2012. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli.
Kategorija
1. Prihodki iz poslovanja
2. Odhodki iz poslovanja
A. Poslovni izid iz poslovanja (1+2)
1. Prihodki iz financiranja
2. Odhodki iz financiranja
B. Poslovni izid iz financiranja (1+2)
C. Poslovni izid iz rednega delovanja (A+B)
D. Čisti poslovni izid
2012
530.903
(868.734)
(337.831)
174.443
(7.630)
166.813
(171.018)
(198.437)
2011
230.798
(834.427)
(603.629)
239.748
(12.429)
227.319
(376.310)
(307.485)
2010
255.902
(866.835)
(610.933)
353.070
(34.930)
318.140
(292.793)
(243.421)
V razmerah precejšnjih vzponov in padcev na svetovnih finančnih trgih ter razmeroma nizkemu
prometu na slovenskem trgu je družba v letu 2012 realizirala približno za 130% višje prihodke iz
poslovanja. Nekoliko so se povečali tudi odhodki iz poslovanja, vendar se je poslovni izid iz poslovanja
glede na leto 2011 precej popravil, vendar še vedno ostal negativen. Prihodki iz financiranja so se v
letu 2012 zmanjšali za 27%, odhodki iz financiranja pa za kar 39% . Poslovni izid iz financiranja je bil
pozitiven, vendar ni uspel nadomestiti izgube iz poslovanja, tako da je poslovni izid iz rednega
poslovanja negativen, prav tako tudi čisti poslovni izid.
2. Bilančna in izvenbilančna vsota
V letu 2012 se je bilančna vsota zmanjšala, ravno tako izven bilančna vsota družbe. Bilančna vsota se
je v letu 2012 glede na leto 2011 zmanjšala za 27,2 % in znaša 619 tisoč evrov. Izvenbilančna vsota se
je v istem obdobju znižala za 2,44 % in je 31.12.2012 enaka 130,1 mio evrov. Podatki za pretekla leta
so prikazani v tabeli.
Kategorija
Bilančna vsota
Izvenbilančna vsota
31.12.2012
618.822
130.179.479
31.12.2011
849.457
133.436.931
31.12.2010
1.100.294
152.727.322
3. Temeljni kapital
Temeljni kapital Moje delnice BPH d.d. je sestavljen iz vplačanega osnovnega kapitala, kapitalskih
rezerv, zadržanih dobičkov oziroma izgub in zmanjšanj za odbitne postavke.
7
Višina temeljnega kapitala je na dan 31.12.2012 znašala 439.585 evrov, višina zahtevanega kapitala,
ki sledi zakonodajnim zahtevam, pa 125.000 evrov. Medletna primerjava je podana v naslednji tabeli.
Kategorija
Temeljni kapital
Zahtevani temeljni kapital
31.12.2012
439.585
125.000
31.12.2011
652.646
125.000
31.12.2010
944.151
125.000
Temeljni kapital je v letu 2012 glede na 2011 zmanjšal za 32,65 %, pri čemer temeljni kapital na
31.12.2012 vsebuje tudi izgubo v letu 2012.
Osnovni kapital družbe na 31.12.2012 znaša 730.000 evrov in se glede na konec leta 2011 ni
spremenil.
4. Vrednost finančnih instrumentov
Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem trgu na posredovanju na dan
31.12. v letih 2010-2012.
31.12.2012
121.843.943
128.798
121.715.145
Domači trg (1+2)
1. Za hišo
2. Za stranke (posredovanje)
31.12.2011
124.963.602
188.069
124.775.533
31.12.2010
142.321.443
175.964
142.145.478
Skupna vrednost finančnih instrumentov na posredovanju je 31.12.2012 znašala slabih 122 mio evrov
in je bila nižja kot konec leta 2011. Glavni del upada gre na račun vrednosti portfeljev strank. Na tujih
trgih so sredstva na posredovanju konec let 2010-2012 enaka nič.
Naslednja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov na domačem in tujih trgih na
gospodarjenju na dan 31.12. v letih 2010-2012.
31.12.2012
4.644.232
4.644.232
3.820.100
2.739.037
3.480.191
0
1.228.764
(49.304)
517.740
12.790
48.352
37.589
(8.342)
7.616
(4.194.336)
8.464.332
A. Domači trg
1. Za stranke (gospodarjenje)
B. Tuji trg (1+2+3+4+5+6+7+8+9+10+11)
1. NASDAQ
2. NYSE
3. CBOE
4. XETRA
5. CME
6. OTC
7. PS OTC
8. LSE
9. AMEX
10. ICE
11. EUREX
12. Denar
C. SKUPAJ (A+B)
8
31.12.2011
3.765.412
3.765.412
4.895.987
3.909.207
4.546.772
0
1.912.311
(108.795)
437.265
12.952
28.517
84.100
0
0
(5.926.342)
8.661.399
31.12.2010
2.741.760
2.741.760
7.840.084
6.261.342
6.185.441
(335)
2.703.577
(148.606)
437.036
0
49.830
83.221
(1.762)
0
(7.729.660)
10.581.844
Skupna vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju je bila konec leta 2012 glede na konec leta
2011 nižja za 2,28%. Razlog za znižanje vrednosti leži v znižanju vrednosti premoženja na tujih
finančnih trgih. Vrednost finančnih instrumentov na gospodarjenju v Sloveniji se je sicer povečala,
vendar pa je upad vrednosti premoženja na tujih trgih presegel povečanje na slovenskem trgu. Delež
vrednosti finančnih instrumentov na gospodarjenju v tujini se je v letu 2012 glede na 2011 znižal za
11,4 odstotne točke na 45,1 %.
5. Promet s finančnimi instrumenti
Skupen promet za stranke na organiziranem trgu v Sloveniji je v letu 2012 glede na predhodno leto
porasel za 45,9 %, čemur je botrovala zlasti večja aktivnost strank na Ljubljanski borzi zaradi ocene,
da so tečaji glede na vrednost podjetij podcenjeni. Promet na neorganiziranem trgu se je v letu 2011
glede na predhodno leto nekoliko zmanjšal. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli.
Kategorija
A. Organizirani trg (1+2+3) *
1. Promet z delnicami
2. Promet z obveznicami
3. Promet z investicijskimi skladi
B. Neorganiziran trg**
2012
3.001.571
2.912.831
51.541
37.199
1.073.296
2011
3.948.388
3.489.653
131.162
327.573
1.098.341
2010
2.706.519
2.220.312
98.212
387.995
1.513.829
*
Podatki o prometu na organiziranem trgu so povzeti iz poročila o letnem prometu članov Ljubljanske borze. Ta na člana
pripiše le polovico sklenjenega posla, razen v primeru aplikacijskih poslov.
**
V poslih neorganiziranega trga so vključeni posli s finančnim tokom preko družbe in posli s svežnji.
Skupen promet za stranke, opravljen na tujih trgih, merjen z denarnim tokom in iz tujih valut
preračunan v evre po povprečnem letnem referenčnem tečaju ECB, se je v letu 2012 glede na 2011
korenito povečal. Od tega je bilo več polovico vseh poslov sklenjenih na borzi NYSE, dobrih 36 % na
borzi NASDAQ in 8 % na borzi XETRA.
Kategorija
1. NASDAQ
2. NYSE
3. CBOE
4. XETRA
5. LSE
6. OTC
7. AMEX
8. PS
SKUPAJ (1+2+3+4+5+6+7+8)
2012
6.204.633
8.474.512
519.599
1.386.954
0
223.889
64.577
566
16.874.730
2011
2.554.898
4.853.066
1.362.341
753.041
1.739
60.890
26.368
1.641
9.613.984
2010
932.744
1.788.660
323.965
315.489
0
45.956
13.136
0
3.419.950
Število poslov, sklenjenih s terminskimi pogodbami, se je glede na leto 2011 povečalo. Tako je bilo na
trgih CME, ICE in EUREX v letu 2012 sklenjenih skupno 17.050 terminskih pogodb (7.516 v letu 2011),
kar je torej dobrih 136 % več kot leto poprej.
Strategija upravljanja, postavljena v letu 2004, se v letu 2012 ni spremenila. Tržnim nihanjem se
upravljavci prvenstveno prilagajajo z uporabo standardiziranih terminskih pogodb, ne pa toliko z
obrati vrednostnih papirjev. Prav tako upravljavci izkoriščajo številne prednosti drugih izvedenih
finančnih instrumentov (npr. opcij).
9
Družba v letu 2012 za svoj račun ni opravljala prometa na borznem, prostem in neorganiziranem
slovenskem trgu ali na trgih v tujini, razen prometa z obveznicami, ki služijo za kritje jamstvenega
sklada borznoposredniških družb.
6. Število strank družbe
Na zadnji dan leta 2012 je bilo število strank družbe na posredovanju nižje kot konec leta 2011.
Naslednja tabela prikazuje število strank na posredovanju ob koncu let 2010-2012. Družba je v
zadnjih letih dejavnost posredovanja opravljala le na Ljubljanski borzi.
Kategorija
stranke na posredovanju - Slovenija
31.12.2012
2.052
31.12.2011
2.319
31.12.2010
2.626
V letu 2012 je prišlo do zmanjšanja števila strank na gospodarjenju tako v tujini kot v Sloveniji. Na dan
31.12.2012 jih je bilo na gospodarjenju v tujini 219, na gospodarjenju v Sloveniji pa 123. Pri tem so
stranke, ki imajo mešane portfelje, upoštevane dva krat.
Kategorija
stranke na gospodarjenju - Slovenija
stranke na gospodarjenju - tujina
31.12.2012
123
219
31.12.2011
134
240
31.12.2010
130
239
7. Število poslovalnic
Družba je imela na dan 31.12.2012 tri poslovalnice (Brežice, Ljubljana in Novo mesto) za sprejemanje
naročil strank. Isto število poslovalnic je imela tudi ob koncu let 2010 in 2011.
8. Število zaposlenih
Število zaposlenih v Moji delnici BPH d.d. je bilo konec leta 2012 13 ljudi; vsi so zaposleni za
nedoločen čas, večina od njih ima visoko izobrazbo in druge strokovne nazive. Glede na leto 2011 je
družbo zapustil 1 zaposleni, tako da je bilo v letu 2012 povprečno zaposlenih 13 ljudi.
Kategorija
Število redno zaposlenih v letih
31.12.2012
13
31.12.2011
14
31.12.2010
14
Izobrazbena struktura na dan 31.12.2012 je podana v spodnji tabeli.
Izobrazbena struktura
Št. zaposlenih
2012
3
1
7
2
V. stopnja izobrazbe
VI. stopnja izobrazbe
VII. stopnja izobrazbe
VIII. stopnje izobrazbe
Št. zaposlenih
2011
3
1
7
3
9. Tržni delež
Tržni delež družbe pri posredovanju navadnih borznih poslov v Sloveniji v letu 2012 je glede na
predhodno leto upadel na 0,55 %. Pri poslih s svežnji družba v letu 2012 (tako kot v letu 2011) ni
10
posredovala. Upoštevaje vse posle na Ljubljanski borzi je tržni delež v letu 2012, glede na 2011 ostal
nespremenjen in sicer 0,42 %.
Kategorija
Tržni delež glede na promet na borznem trgu v
Sloveniji brez svežnjev
2012
0,55 %
2011
0,61 %
2010
0,38 %
Vir: poročilo Ljubljanske borze.
2.3 Upravljanje s tveganji
Za področje upravljanja s tveganji je uprava Moje delnice BPH d.d. zadolžila posebno osebo, pri
čemer ji glede na posamezna področja pomagajo vsi zaposleni v drugih oddelkih. Na področju
upravljanja s tveganji se izvajajo sledeče aktivnosti:
1. Implementacija in nadgrajevanje zastavljenih strategij, politik in metodologij identificiranja,
prevzemanja, kontroliranja in upravljanja s tveganji. Pri tem gre za pripravo interne
dokumentacije v obliki pravilnikov, navodil in kriterijev ter sodelovanje v procesu njihove
implementacije v vsakodnevno poslovanje družbe.
2. Zagotavljanje obvladovanja prevzetih tveganj ter notranje in zunanje poročanje o upravljanju
s tveganji.
3. Izpolnjevanje zahtev, ki jih nalaga ZTFI, predvsem za zagotavljanje ustrezne likvidnosti,
minimalnega notranjega kapitala, izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržno, kreditno in
operativno tveganje ter nadzor izpostavljenosti do posameznih naložb oz. nasprotnih strank.
4. Zagotavljanje visokih standardov na področju organizacijskih zahtev, notranjih kontrol in
implementacija ostalih zahtev ZTFI na področju upravljanja s tveganji.
5. Priprava rednih poročil o tveganjih na mesečni ravni, ki vključujejo naslednje vrste tveganj:
 tržno tveganje;
 obrestno tveganje;
 operativno tveganje;
 likvidnostno tveganje;
 strateško tveganje;
 tveganje ugleda;
 kapitalsko tveganje;
 tveganje dobičkonosnosti;
 tveganje skladnosti.
2.4 Razkritja v skladu s Sklepom o razkritjih borznoposredniških družb
1. Politika in cilji upravljanja s tveganji
Moja delnica BPH d.d. upravlja s tveganji na podlagi Politike upravljanja s tveganji. Metodologija
temelji na določitvi profila tveganosti družbe, v katerem se ugotovijo in ocenijo relevantna tveganja
ter opredelijo načini njihovega obvladovanja.
Osnova metodologije je določitev ključnih procesov in aktivnosti poslovanja družbe, za katere se
oceni: (1) obseg oz. pomen za poslovanje družbe, (2) vrste tveganj, ki nastajajo v aktivnosti, (3)
verjetnosti teh tveganj, posledice oz. vpliv morebitnih škodnih dogodkov, (4) uteži tveganj, (5)
pomembnost aktivnosti, (6) opis notranje kontrole in ocena notranje kontrole, (7) skupna utež, (8)
odgovorno osebo, (9) način ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj ter (10) pogostost
11
merjenja in ocenjevanja tveganj. Moja delnica BPH d.d. redno pripravlja tudi zbirno poročilo o
tveganjih po pomembnosti poslovnih procesov in poslovnih aktivnostih.
Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj v skladu
z opisano metodologijo. Ocena sposobnosti prevzemanja tveganj je dokumentirana. Prav tako vsaj
enkrat na leto ali ob vsaki pomembni spremembi izpostavljenosti prevzetim tveganjem preverja
ustreznost metodologije za ocenjevanje lastne sposobnosti prevzemanja tveganj.
Uprava družbe zagotavlja ustrezni notranji kapital in skrbi za to, da Moja delnica BPH d.d. posluje v
mejah sposobnosti prevzemanja tveganj. Družba je zadolžila osebo za redno spremljanje sprememb
zakonodaje.
2. Organizacijska pravila izvajanja procesa upravljanja s tveganji
Moja delnica BPH d.d. ima jasen organizacijski ustroj, ki temelji na natančno opredeljenih razmerjih
glede odgovornosti, določenih po posameznih delovnih mestih.
Uprava družbe je za področje upravljanja s tveganji zadolžila posebno osebo. V okvirju te funkcije se
izvajajo aktivnosti implementacije zastavljenih strategij, politik in metodologij prevzemanja tveganj in
upravljanja s tveganji na ravni družbe.
Pri ocenjevanju, obvladovanju, spremljanju in poročanju o tveganjih sodelujejo vsi zaposleni v družbi,
ki so vključeni v poslovne procese, kjer se tveganja pojavijo.
3. Postopki ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj
Prvi korak procesa upravljanja s tveganji, je določitev ključnih poslovnih procesov v okviru poslovanja
družbe. V okviru posameznega procesa se ocenijo oziroma merijo:
 obseg/pomen procesa za poslovanje družbe;
 identifikacija tveganj v okviru posamezne faze poslovnega procesa;
 verjetnost tveganja;
 posledice škodnega dogodka;
 ocena vpliva na prihodke/stroške;
 način merjenja/ocenjevanja, spremljave in obvladovanja tveganj.
Moja delnica BPH d.d. zagotavlja redno izvajanje postopkov ugotavljanja in merjenja oziroma
ocenjevanja tveganj, kar omogoča zmanjševanje, razpršitev, prenos, izognitve obstoječim tveganjem,
zaznavo sprememb v obstoječih tveganjih in pripomore k preprečitvi nastanka novih tveganj.
Izračun sposobnosti prevzemanja tveganja Moje delnice BPH d.d. temelji na minimalnih kapitalskih
zahtevah, opredeljenih s sklepi ATVP, za:
 kreditno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za kreditno tveganje;
 operativno tveganje, izračunanih po enostavnem pristopu za operativno tveganje;
 likvidnostno tveganje;
 tržna tveganja,
dopolnjenih z oceno potrebnega notranjega kapitala za ostala tveganja.
12
4. Operativno tveganje
V Moji delnici BPH d.d. smo se zaradi pomembnosti vpliva operativnih tveganj na doseganje
postavljenih ciljev podjetja, pomembnosti zagotavljanja učinkovitega sistema notranjih kontrol ter
preventivnega ukrepanja odločili za vzpostavitev internega modela ocenjevanja operativnih tveganj.
Model izhaja iz temeljnih procesov in znotraj njih definiranih aktivnosti. Družba je opredelila
naslednje temeljne poslovne procese:
 borzno posredovanje – organiziran trg;
 borzno posredovanje – neorganiziran trg;
 upravljanje premoženja;
 nastanek stroškov – prejeti računi;
 nastanek stroškov – plače.
Model se uporablja na naslednji način:
 za vsako aktivnost znotraj procesa se:
o identificira vsa tveganja,
o opredeli dejavnike tveganja (kadrovski, IT, zunanji izvajalci, zakonodaja, drugo),
o kratko opiše tveganja,
o ocenijo posledice (1 - 5),
o oceni vpliv na ugled podjetja (Da, Ne),
o oceni verjetnost nastanka škodnega dogodka (1 - 5),
o izračuna ocena tveganja (posledice krat verjetnost nastanka), kar je osnova za
rangiranje tveganj znotraj posameznega procesa.
Na osnovi liste vseh identificiranih tveganj se definirajo prioritete, ocenijo notranje kontrole, preveri
se ustrezna dokumentiranost kontrol in predvidijo ukrepi (nosilec in rok). Ocena se izdeluje enkrat
letno. Opravi jo oseba, zadolžena za upravljanje s tveganji, in o rezultatih obvešča upravo.
Dobro postavljen sistem preventivnih ukrepov in pravil predstavlja najpomembnejši način
minimiziranja verjetnosti škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja. Ti ukrepi in pravila
delijo na interne ter eksterne.
Interni ukrepi in pravila:
- ustrezno opredeljeni delovni procesi;
- ustrezna kadrovska politika in sistem nagrajevanja;
- vzpostavljene in delujoče notranje kontrole;
- načrt neprekinjenega poslovanja in krizni načrt,
- ostali ustrezni akti in pravilniki.
Eksterni ukrepi in pravila:
- avtorizacije (točno določeni zaposleni imajo dostop do točno določenih, za njihovo delovno
mesto potrebnih virov podatkov, IT sistemov in ostalih informacij),
- pooblastila (točno določeni zaposleni lahko sprejemajo odgovornost za in odločajo o točno
določenih, njihovemu položaju primernih stvareh in zadevah),
- prostorske ločitve in tehnološka zaščita,
- notranje in zunanje revizije (odkrivanje pomanjkljivosti v organizacijski strukturi oz. poslovnih
procesih).
13
Moja delnica BPH d.d. spada po 153. členu ZTFI med borznoposredniške družbe, ki izračunava kapital
borznoposredniške družbe po 6 odstavku 3. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za operativno
tveganje borznoposredniške družbe. Tako mora kapital borznoposredniške družbe vedno dosegati
vsaj znesek, ki znaša 25% vseh rednih poslovnih stroškov preteklega poslovnega leta, kot jih je
izkazovalo zadnje revidirano letno poročilo, zmanjšanih za tiste stroške, ki so izrazito povezani z
obsegom poslovanja. Kapitalske zahteve se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.
5. Tržna tveganja
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb tržnih pogojev. Tržno
tveganje se meri preko rednega spremljanja izpostavljenosti do različnih dejavnikov tržnega tveganja
kot so: obrestne mere, valutni tečaji, cene vrednostnih papirjev, itd. Poleg tega se spremlja tudi tržna
pričakovanja in spremembe v tržnih pogojih.
Moja delnica BPH d.d. nima dovoljenja za trgovanje za lasten račun, zato temu tveganju ni
izpostavljena in ga ne spremlja. Posebej se tako spremlja valutno tveganje in pozicijsko tveganje iz
naslova dolžniških finančnih instrumentov, saj ima družba glede na predpisane zakonske zahteve v
Sklepu o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev pri BPD oblikovan portfelj naložb (finančni
instrumenti Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS).
Za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je
metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve
se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.
Razčlenitev kapitalske zahteve za tržna tveganja v evrih, izračunano po standardiziranem pristopu na
dan 31.12.2012, podajamo v naslednji tabeli:
Pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
sprememb cen blaga
Pozicijsko tveganje - Dolžniški finančni instrumenti
Valutno tveganje
4.707
1.559
6. Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih terjatev
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do podjetja. Za
izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno tveganje se v celoti uporablja standardiziran pristop, to je
metodologija, ki jo definira Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja. Kapitalske zahteve
se izračunavajo in poročajo ATVP za vsako trimesečje.
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje se izračuna v višini 8 % vsote tveganjem prilagojenih zneskov
izpostavljenosti. Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti se računajo za vsako posamezno
izpostavljenost, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalska zahteva za
tržna tveganja, in sicer kot zmnožek njene vrednosti in uteži tveganja. Utež tveganja se določi glede
na kategorijo izpostavljenosti in stopnjo kreditne kakovosti. Pravila o določanju uteži so določena v
Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za kreditna tveganja po standardiziranem postopku za
borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106-5269/2007).
14
Najbolj pomemben vir kreditnega tveganja pri Moji delnici BPH d.d. predstavljajo terjatve do kupcev
in terjatve do obresti jamstvenega sklada. Tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede
na tip izpostavljenosti v evrih.
Kategorija
Postavka sredstev
Originalna vred. Oslabitve
izpostavljenosti
34.867
0
Neto
Tveganjem prilag. Kapitalska
izpostavljenost
znesek izpost.
zahteva
34.867
34.867
2.789
Naslednja tabela prikazuje razčlenitev kreditne izpostavljenosti glede na uteži tveganja v evrih.
Utež tveganja
100%
Originalna vred.
izpostavljenosti
34.867
Oslabitve
0
Neto
Tveganjem prilag. Kapitalska
izpostavljenost
znesek izpost.
zahteva
34.867
34.867
2.789
7. Kapital
Za potrebe kapitalske ustreznosti Moje delnice BPH d.d. je kapital sestavljen iz temeljnega kapitala in
dodatnega kapitala. Temeljni kapital sestavljajo vplačani osnovni kapital, kapitalske rezerve, zadržani
dobiček oz. izguba ter zmanjšanje za odbitne postavke. Dodatnega kapitala družba nima. Stanje tako
izračunanega temeljnega kapitala na dan 31.12.2012 znaša 439.585 EUR.
8. Minimalne zahteve in proces ocenjevanja notranjega kapitala
Moja delnica BPH d.d. zagotavlja ustrezen notranji kapital v višini, ki je nujna za zagotovitev
normalnega delovanja družbe. Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temelji na
identificiranih tveganjih, hkrati pa mora zagotavljati ohranjanje prevzetih tveganj v mejah
sposobnosti družbe.
Za namen ocenjevanja posameznih tveganj Moja delnica BPH d.d. uporablja naslednje metodologije:
• izračun kapitalskih zahtev v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja
za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št. 106/2007, 74/09, 97/10, 80/11, 33/12),
Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za operativno tveganje za borznoposredniške družbe
(Uradni list RS, št. 106/2007, 80/11) in Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno
tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe (Uradni list RS, št.
106/2007, 74/09, 80/11, 33/12);
• nemerljiva tveganja oz. tveganja, za katere zakonodaja ne predpisuje metodologije izračuna
kapitalskih zahtev, Moja delnica BPH d.d. ocenjuje z uporabo lastne metodologije;
• družba zagotavlja ustrezen notranji kapital z istimi vrstami kapitala, kot je sestavljen kapital
za namen kapitalske ustreznosti.
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 2.789 EUR.
Kapitalska zahteva za tržna tveganja na dan 31.12.2012 znaša 6.270 EUR.
Kapitalska zahteva za operativno tveganje na dan 31.12.2012 znaša 183.723 EUR.
9. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je minimalno in je posledica poslovanja s kupci in dobavitelji ter denarnih stanj na
računih, ki so prehodne narave in ne vpliva pomembneje na poslovanje.
15
10. Poročanje o upravljanju s tveganji
Moja delnica BPH d.d. zagotavlja izdelavo rednih mesečnih poročil o tveganjih, ki jih prevzema v
okviru svojega poslovanja. Te informacije omogočajo sprejemanje vodstvenih odločitev glede
ukrepov za obvladovanje tveganj ter spremljanje rezultatov teh ukrepov. V primeru izrednih
dogodkov Moja delnica BPH d.d. zagotavlja tudi izdelavo izrednih poročil o tveganjih.
16
3 POROČILO UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
3.1 Poslovno poročilo uprave
Leto 2012 je bilo leto, ko so – zlasti evropski – javnofinančni pretresi vlivali nezaupanje v prihodnjo
rast delniških tečajev, hkrati pa so bile jeseni v ZDA predsedniške volitve. Evropa je svoje težave
zaenkrat uspela rešiti z ustanovitvijo sklada EFSF, ter tiskanjem poceni denarja (ekspanzivna
monetarna politika) s strani ECB. Podobno politiko goji v ZDA tudi FED, saj se zaenkrat ne pričakuje
dvig referenčnih obrestnih mer. Tako gospodarsko okolje ima dobro osnovo za nadaljevanje zmerne
rasti delniških tečajev tudi v letu 2013, a s stalno grožnjo po povečevanju inflacijskih pritiskov. Vse
skupaj je pomembno za izvajanje storitve upravljanja premoženja, kot osnovne dejavnosti Moje
delnice BPH d.d.
Kljub rasti delniških tečajev na razvitih trgih, je veliko težav še vedno prisotnih – predvsem
brezposelnost in javno finančni primanjkljaj v ZDA in nekaterih evropskih državah. Iz ekonomskih
področij so se vplivi krize marsikje razširili tudi na socialno in politično področje, kar velja zlasti za
Slovenijo. Z vidika Moje delnice BPH d.d. si želimo delovati v čim bolj stabilnem in predvidljivem
poslovnem okolju, na drugi strani pa smo precej odvisni tudi od kupne moči Slovencev, ki v zadnjih
letih upada.
Glede na to, da zunanjega okolja ne moremo spreminjati, smo vso svojo energijo usmerjali v razvoj in
izboljšave lastnih struktur notranjega okolja. V letu 2012 smo nadaljevali z razvojem programske
opreme GEPArd. Gre za program, ki objektivno meri in zaznava gibanja na trgih ter s tem upravljavcu
daje pomembne informacije za njegove odločitve. V programu je inkorporiranega veliko sodobnega
znanja kvantitativnih metod, s katerimi največji in najuspešnejši upravljavci po svetu upravljajo svoje
portfelje in portfelje svojih strank.
Upravljanje s pomočjo programske opreme GEPArd naj bi glede na testiranja prineslo nekaj dodatnih
odstotnih točk k donosnosti portfeljev strank, kar bo lahko – ob hkratnem obvladovanju tveganja –
precej izboljšalo dosežene rezultate za stranke in posledično tudi za družbo. Aktivno kvantitativno
upravljanje je ključna konkurenčna prednost Moje delnice BPH d.d., ki jo bo z ustreznim trženjskim
pristopom družba skušala predstaviti svojim sedanjim in potencialnim strankam.
Dejavniki in predvidevanja prihodnje uspešnosti poslovanja
Ohranjanje pozitivne gospodarske klime po svetu ter izvedba potrebnih sprememb v slovenskem
gospodarskem sistemu bodo ključni dejavniki poslovnega okolja, ki bodo pomembno vplivali na
prihodnjo poslovno uspešnost Moje delnice BPH d.d. Ker pričakujemo, da bo gospodarska klima po
svetu ostala pozitivna, ter da bodo velike in močne evropske države projekt Evropske Unije in skupne
valute Evro uspešno vodile naprej in da bo Slovenija sama znala rešiti lastne politične in družbenoekonomske probleme, bi se skupaj z boljšimi poslovnimi rezultati kotirajočih podjetij morala pozitivna
energija vrniti tudi na Ljubljansko borzo, zato menimo, da bo leto 2013 za družbo uspešnejše od
predhodnih.
K optimističnemu pogledu v prihodnost nas navdaja tudi razvoj in uporaba programske opreme
GEPArd, ki omogoča boljšo prilagajanje tržnim razmeram in vzpostavitev ustreznih pozicij glede na
globalna borzna nihanja.
17
Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta
Po preteku poslovnega leta 2012 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje
delnice BPH d.d.
Predlog o razporeditvi izgube
Uprava predlaga, da se izguba prerazporedi kot prenesena izguba preteklih let.
18
3.2 Poročilo nadzornega sveta
19
20
II. DEL: RAČUNOVODSKO POROČILO
21
4 RAČUNOVODSKI IZKAZI
4.1 Izjava poslovodstva
22
4.2 Bilanca stanja
SREDSTVA (v €)
DOLGOROČNA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
Dolgoročne premoženjske pravice
Predujmi za neopredmetena sredstva (tudi v pridobivanju)
Opredmetena osnovna sredstva
Druge naprave in oprema
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Druge dolgoročne finančne naložbe
IV. Odložene terjatve za davek
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
I. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
a) Druge kratkoročne finančne naložbe
II. Kratkoročne poslovne terjatve
a) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
b) Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
III. Denarna sredstva
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
IZVENBILANČNA EVIDENCA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €)
A. KAPITAL
I. Vpoklicani kapital
1. Osnovni kapital
II. Rezerve iz dobička
1. Zakonske rezerve
III. Presežek iz prevrednotenja
IV. Preneseni čisti poslovni izid
V. Čisti poslovni izid poslovnega leta
B. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
I. Kratkoročne poslovne obveznosti
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
2. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
3. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
C. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
IZVENBILANČNA EVIDENCA
A.
I.
1.
2.
II.
1.
III.
1.
Pojasnilo
1,2
1
1
2
3
4,5,6
4
5
6
7
8
9
9
9
10
10
11
31.12.2012
618.822
284.466
1.605
427
1.178
15.870
15.870
77.722
77.722
77.722
189.269
325.303
123.250
123.250
123.250
181.096
222
180.874
20.957
9.053
130.179.479
618.822
517.248
730.000
730.000
0
0
(486)
(212.266)
0
84.704
84.704
29.857
18.943
35.904
16.870
130.179.479
31.12.2011
849.457
300.513
9.967
8.789
1.178
12.398
12.398
61.464
61.464
61.464
216.684
537.806
180.552
180.552
180.552
299.135
1.242
297.893
58.683
10.574
133.436.931
849.457
709.873
730.000
730.000
0
0
(6.298)
(13.829)
0
123.480
123.480
27.579
57.002
38.899
16.104
133.436.931
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z
računovodskimi izkazi.
23
4.3 Izkaz poslovnega izida
1.
2.
3.
a)
b)
4.
a)
b)
c)
5.
a)
b)
6.
a)
7.
a)
8.
a)
9.
a)
10.
11.
12.
13.
Čisti prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki
Stroški blaga, materiala in storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Stroški plač
Stroški socialnih zavarovanj
Drugi stroški dela
Odpisi vrednosti
Amortizacija
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Odloženi davki
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
Pojasnilo
12
12
13
13
13
12
12
13
13
12
13
14
14
2012
527.374
3.529
(446.465)
2011
230.798
0
(371.558)
(6.594)
(439.871)
(404.480)
(306.561)
(49.301)
(48.618)
(17.789)
(16.427)
(1.362)
166.004
166.004
8.439
8.439
(5.558)
(5.558)
(2.072)
(2.072)
1
(5)
(27.415)
(198.437)
(7.531)
(364.027)
(433.556)
(327.769)
(51.597)
(54.190)
(29.313)
(29.313)
0
236.323
236.323
3.425
3.425
(38)
(38)
(12.391)
(12.391)
1.118
(6.891)
74.598
(307.485)
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z
računovodskimi izkazi.
24
4.4 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
1.
2.
3.
ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU
Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev
VSEOBSEGAJOČI DONOSI V OBDOBJU SKUPAJ (1+2)
2012
(198.437)
5.812
5.812
(192.625)
2011
(307.485)
(1.149)
(1.149)
(308.634)
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z
računovodskimi izkazi.
4.5 Bilančni dobiček/izguba
A.
B.
C.
D.
2012
(198.437)
(13.829)
0
(212.266)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
PRENESENI ČISTI DOBIČEK / IZGUBA
ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA
BILANČNA IZGUBA (A+B+C)
2011
(307.485)
147.446
146.210
(13.829)
Bilančni dobiček je na podlagi 4. odstavka 66. člena ZGD-1 definiran kot vsota prenesenega dobička
oziroma izgube preteklih let, čistega poslovnega izida obračunskega obdobja, zmanjšanja kapitalskih
rezerv in rezerv iz dobička ter povečanja rezerv iz dobička.
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z
računovodskimi izkazi.
25
4.6 Izkaz denarnih tokov
2012
A.
1.
a)
b)
2.
a)
b)
c)
d)
e)
3.
B.
1.
a)
2.
a)
b)
c)
3.
D.
E.
F.
G.
H.
J.
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen prevrednotenja) in finančni prihodki iz
poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevred.)
Sprememba čistih obratnih sredstev poslovnih postavk
bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
Končni manj začetni poslovni dolgovi
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezerv.
Pribitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri
poslovanju (A1+A2)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
Pribitek prejemkov pri naložbenju ali pribitek izdatkov pri
naložbenju (B1+B2)
KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV
Denarni izid v obdobju (A3+B3+C3)
Začetno stanje denarnih sredstev
DENAR IN DENARNI USTREZNIKI
Denar in denarni ustrezniki v bilanci stanja na dan 31.12.
Denar in denarni ustrezniki za potrebe izdelave izkaza
denarnih tokov na dan 31.12 (H+I)
2011
(159.803)
(347.222)
696.908
(856.711)
467.216
(814.438)
86.758
123.588
1.521
426.885
368.630
(565)
(38.776)
425
53.995
4.825
(73.045)
79.663
100.000
100.000
(64.681)
(11.537)
(16.258)
(36.886)
(9.786)
(9.786)
(14.601)
(1.926)
0
(12.676)
35.319
20.957
(37.726)
58.683
31.12.2012
20.957
(24.387)
58.683
55.276
3.407
31.12.2011
58.683
20.957
58.683
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z
računovodskimi izkazi.
26
4.7 Izkaz gibanja kapitala
Leto 2012
A.
B.3
Stanje 1.1.2012
Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z
lastniki
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb
Spremembe v kapitalu
a)
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
C.
Stanje 31.12.2012
B.1.
B.2.
a)
b)
Osnovni
kapital
Rezerve iz dobička
Druge
Zakonske
rezerve iz
rezerve
dobička
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
730.000
0
0
0
0
0
0
0
Čista
Preneseni
poslovni izid
čisti
poslovnega
poslovni izid
leta
(6.298)
(13.829)
0
0
5.812
0
0
0
0
BILANČNA IZGUBA
(486)
0
0
(192.625)
(198.437)
(198.437)
5.812
(198.437)
198.437
(198.437)
198.437
0
(212.266)
0
517.248
(212.266)
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi.
27
709.873
(198.437)
5.812
730.000
Skupaj
kapital
0
(212.266)
Leto 2011
A.
B.3
Stanje 1.1.2011
Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z
lastniki
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega
obdobja
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih
naložb
Spremembe v kapitalu
a)
Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala
C.
Stanje 31.12.2011
B.1.
B.2.
a)
b)
Osnovni
kapital
Rezerve iz dobička
Druge
Zakonske
rezerve iz
rezerve
dobička
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
730.000
0
146.210
0
0
0
0
0
Čista
Preneseni
poslovni izid
čisti
poslovnega
poslovni izid
leta
(5.149)
147.446
0
0
(1.149)
0
0
0
(308.634)
(307.485)
(307.485)
(1.149)
(146.210)
(161.275)
307.485
(146.210)
(161.275)
307.485
0
0
0
BILANČNI DOBIČEK
Pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z računovodskim izkazi.
28
(6.298)
1.018.507
(307.485)
(1.149)
730.000
Skupaj
kapital
0
0
(13.829)
709.873
(13.829)
(13.829)
5 RAČUNOVODSKE USMERITVE IN POJASNILA
5.1 Podlage za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o
gospodarskih družbah. Podatki v računovodskih izkazih so izkazani v evrih, postavke bilance stanja so
iz tujih valut preračunane po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sestavitve bilance stanja.
Tečajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se štejejo kot postavka prihodkov oziroma
odhodkov v izkazu poslovnega izida.
Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v
skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske
predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega
dogodka. Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost,
prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Pomembne postavke so tiste, katerih višina presega 2
% višine bilančne vsote.
5.2 Osnovne računovodske usmeritve in politike
1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
Za neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in
posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se
vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.
Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnem modelu. Vsa neopredmetena sredstva imajo
končno dobo koristnosti, amortizacija pa se obračunava po enakomerni časovni metodi.
Neodpisano vrednost neopredmetenih sredstev je treba podrobno presoditi ob koncu vsakega
obračunskega obdobja. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno
razlikuje od prejšnje usmeritve ter če se pomembno spremenijo pričakovanja gospodarskih koristi od
sredstva, je treba dobo amortiziranja in metodo amortiziranja ustrezno spremeniti. Razlika med čisto
prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese
med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čista prodajna vrednost višja od knjigovodske
vrednosti oziroma med prevrednotovalne odhodke, če je knjigovodska vrednost višja od čiste
prodajne vrednosti.
Neopredmetena sredstva se morajo prevrednotiti zaradi oslabitve, če njihova knjigovodska vrednost
presega njihovo nadomestljivo vrednost.
Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in
posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot
posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko
med nabavno in odpisano vrednostjo. Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnem
modelu.
V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in
vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje
nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če le povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.
29
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se
pojavi zaradi njihove oslabitve.
Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska vrednost
presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo če je nadomestljiva vrednost opredmetenega
osnovnega sredstva manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša.
Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve in se šteje kot prevrednotovalni poslovni odhodek.
Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva
se amortizirajo posamično in sicer se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca po datumu
nakupa osnovnega sredstva. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da
se v obračunskem obdobju spremeni metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe,
jih opisati in navesti razloge za spremembe. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene
za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene
amortizacijske stopnje so podane v pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.
Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po letnih
amortizacijskih stopnjah, ki znašajo:
 neopredmetena dolgoročna sredstva
20 %
 oprema
10-33,3 %
Amortizacijske stopnje se glede na leto 2011 niso spremenile.
2. Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna finančna naložba je naložba, ki je pridobljena z namenom, da se bo obdržala več kot leto
dni in s katero naj se nebi se trgovalo.
Moja delnica BPH d.d. ima dolgoročne finančne naložbe izkazane kot drugi dolgoročni deleži. Ločeno
so izkazane dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij in dolgoročno dana posojila.
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena
denarna ali drugačna sredstva. Dolgoročne finančne naložbe, ki se prerazvrstijo med kratkoročne
finančne naložbe, se prenašajo mednje posamično po knjigovodski vrednosti.
Osnovno vplačilo v jamstveni sklad družba razvršča v finančne naložbe v dolgoročna posojila.
Vrednost osnovnega vplačila določa Klirinško depotna družba (v nadaljevanju KDD).
Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se
pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost (učinek se pripozna v kapitalu),
prevrednotenje zaradi oslabitve ali prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve.
Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo,
pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi,
da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz
prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za
katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni
odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo
zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot
prevrednotovalni finančni odhodek.
30
3. Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek so zneski davka od dohodka pravnih oseb, ki bodo povrnjeni v prihodnjih
obdobjih glede na odbitne začasne razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in
prenos neizrabljenih dobropisov v naslednja obdobja.
Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube se pripoznajo, če je verjetno, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube.
4. Kratkoročne poslovne terjatve
Terjatve se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi
plačani.
Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno povečajo ali pa zunaj prejetega plačila tudi
zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se utemeljeno predvideva, da ne bo poravnan. Popravki
vrednosti terjatev se opravijo na podlagi ocene izterljivosti individualnih terjatev, vplivajo pa na
poslovni izid obračunskega obdobja.
5. Kratkoročne finančne naložbe
Družba ločeno izkazuje kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih podjetij (kupljene vrednostne
papirje), kratkoročno dana posojila, kratkoročne depozite in varščine.
Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena
denarna ali drugačna sredstva.
V skupino finančnih naložb razpoložljivih za prodajo družba razvršča obveznice Republike Slovenije.
Ob pridobitvi jih razvršča kot finančno naložbo, razporejeno in izmerjeno po pošteni vrednosti prek
kapitala in sicer z upoštevanjem datuma nakupa. Nakupna vrednost obveznice vsebuje vrednost
glavnice in stroške nakupa.
Prevrednotenje dolgoročnih finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se
pojavi kot prevrednotenje finančnih naložb na pošteno vrednost, prevrednotenje zaradi oslabitve ali
prevrednotenje zaradi odprave njihove oslabitve.
Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti
finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene
vrednosti sredstva. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve.
Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je na razpolago za prodajo,
pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi,
da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz
prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za
katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo prevrednotovalni finančni
odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo
zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot
prevrednotovalni finančni odhodek.
31
6. Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni in denar na računih družbe.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvaja pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih valutah, če se po
začetnem pripoznanju spremeni tečaj valute. Tečajna razlika se izkaže kot finančni prihodek oziroma
odhodek v izkazu poslovnega izida.
7. Aktivne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve vključujejo kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke in prehodno
nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske izdatkov ali stroškov, ki ob
svojem nastanku še vplivajo na poslovni izid. Ti stroški bodo šele kasneje vračunani kot stroški in
bodo vplivali na poslovni izid. V tej postavki družba vodi vnaprej plačane članarine in najemnine.
8. Kapital
Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz
dobička, presežek iz prevrednotenja in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana
čista izguba poslovnega leta.
Kapitalske rezerve sestavljajo zneski, ki jih podjetje pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske
zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov.
Rezerve iz dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za poravnavo
možnih izgub v prihodnosti.
Presežek iz prevrednotenja se pripozna na podlagi opravljenega prevrednotenja finančnih naložb
določenega obračunskega obdobja.
Vplačani presežek kapitala je razlika med doseženo ceno vpisanih delnic ob njihovi prodaji oziroma
zamenjavi za stvarne vložke v obliki terjatev in njihovo nižjo nominalno vrednostjo.
9. Poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do
dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev,
obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.
10. Prihodki in odhodki
Prihodke in odhodke sestavljajo poslovni prihodki in odhodki, finančni prihodki in odhodki ter drugi
prihodki in odhodki.
Poslovne prihodke sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju, če je
realno pričakovati, da bodo tudi plačane. Poslovne odhodke sestavljajo stroški porabljenega
32
materiala in storitev, v obračunskem obdobju obračunani stroški dela, odpisi obratnih sredstev
(predvsem poslovnih terjatev), amortizacija in drugo.
Finančni prihodki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi naložbami pa tudi v
zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, pa tudi
prevrednotovalni finančni prihodki. Finančne odhodke predstavljajo stroški obresti, odpisi finančnih
naložb ter izgube pri prodaji vrednostnih papirjev.
11. Davek od dobička
Družba je v skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb zavezanec za plačilo davka od
dobička, katerega stopnja v letu 2012 znaša 18 % davčne osnove.
12. Izkaz denarnih tokov
Bilančna oblika izkaza finančnega izida je delana po različici II. Izkaz denarnih tokov je sestavljen iz
naslednjih postavk:
 Denarni tokovi pri poslovanju zajemajo postavke izkaza poslovnega izida (prihodki, odhodki
ter davek iz dobička) ter spremembe čistih obratnih sredstev (poslovnih terjatev in
obveznosti, aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev).
 Denarne tokove pri naložbenju sestavljajo izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb,
opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter prejemki od unovčenja kupona obveznic in
prejetih dividend.
 Denarne tokove pri financiranju predstavljajo izdatki za izplačilo dividend.
5.3 Pojasnila k računovodskim izkazom
1. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2012 so prikazana v naslednji
tabeli:
Neopred.
sredstva
A. NABAVNA VREDNOST
1. Začetno stanje 1.1.2012
2. Nove nabave/pridobitve
3. Končno stanje 31.12.2012
B. POPRAVEK VREDNOSTI
1. Začetno stanje 1.1.2012
2. Amortizacija v obdobju
3. Končno stanje 31.12.2012
C. NEODPISANA VREDNOST
1. Začetno stanje 1.1.2012
2. Končno stanje 31.12.2012
Oprema in DI
Neopred.
sredstva v
izgradnji
SKUPAJ
249.172
0
249.172
145.092
11.537
156.629
1.178
0
1.178
395.442
11.537
406.979
240.383
8.362
248.745
132.694
8.065
140.759
0
0
0
373.077
16.427
389.504
8.789
427
12.398
15.870
1.178
1.178
22.365
17.475
Skupna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev (programska oprema) znaša 427 evrov. Med
opredmetena osnovna sredstva se uvrščajo oprema in nadomestni deli. Prevladuje oprema za
avtomatsko obdelavo podatkov (končna neodpisana vrednost 12.626 evrov), sledijo pisarniško
33
pohištvo in oprema za zveze. Na 31.12.2012 nobeno osnovno sredstvo ni zastavljeno, ni omejeno z
lastninsko pravico ali dano v poroštvo. Iz naslova nakupov neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev na 31.12.2012 družba nima obveznosti.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za leto 2011 so prikazana v naslednji
tabeli:
Neopred.
sredstva
A. NABAVNA VREDNOST
1. Začetno stanje 1.1.2011
2. Nove nabave/pridobitve
3. Končno stanje 31.12.2011
B. POPRAVEK VREDNOSTI
1. Začetno stanje 1.1.2011
2. Amortizacija v obdobju
3. Končno stanje 31.12.2011
C. NEODPISANA VREDNOST
1. Začetno stanje 1.1.2011
2. Končno stanje 31.12.2011
Oprema in DI
Neopred.
sredstva v
izgradnji
SKUPAJ
249.172
0
249.172
143.166
1.926
145.092
1.178
0
1.178
393.516
1.926
395.442
221.345
19.038
240.383
122.418
10.276
132.694
0
0
0
343.763
29.313
373.077
27.827
8.789
20.748
12.398
1.178
1.178
49.753
22.365
2. Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe so prikazane v spodnji tabeli:
Kategorija
1. Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD
SKUPAJ
31.12.2012
77.722
77.722
31.12.2011
61.464
61.464
Osnovno vplačilo v jamstveni sklad KDD je znesek, ki ga član Centralne klirinško-depotne družbe (v
nadaljevanju: KDD) vplača v jamstveni sklad ob sprejemu v članstvo KDD za čas članstva. Višina
osnovnega vplačila se lahko spreminja, če se spremenita obseg in vrednost denarnih obveznosti iz
sklenjenih poslov na organiziranem trgu vrednostnih papirjev vseh članov KDD. Višino osnovnega
vplačila KDD določa praviloma enkrat letno najkasneje 30 dni po preteku koledarskega leta. Osnovno
vplačilo v jamstveni sklad se je v letu 2012 povečalo za 16.258 evrov.
Gibanji dolgoročnih naložb v zadnjih dveh letih sta prikazani v spodnji tabeli.
2012
1. Začetno stanje 1.1.2012
1. Nakupna vrednost
2. Povečanja
1. Novi nakupi
3. Zmanjšanja
1. Prodaje
4. Končno stanje 31.12.2012
1. Nakupna vrednost
2011
61.464
61.464
16.258
16.258
0
0
77.722
77.722
34
51.678
51.678
9.786
9.786
0
0
61.464
61.464
3. Odložene terjatve za davek
Kategorija
A. Terjatve za odloženi davek za neizrabljene davčne izgube
SKUPAJ
31.12.2012
189.269
189.269
31.12.2011
216.684
216.684
Družba izkazuje terjatev za odloženi davek v višini 189.269 evrov, ker pričakuje, da bo v prihodnjih
obdobjih na razpolago obdavčljivi dobiček, ki ga bo obremenila s to terjatvijo. Družba ocenjuje, da bo
to dosegla v treh letih, zato je stopnjo davka 15%, ki bo veljala za leto 2015, aplicirala tudi na
pretekle davčne izgube. Tako je terjatve za odloženi davek v letu 2012 znižala za 27.415 evrov.
4. Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo:
Kategorija
1. Donos jamstvenega sklada
2. Obveznice RS59
3. Obveznice RS64
4. Obveznice RS49
5. Obveznice RS67
SKUPAJ (1+2+3+4+5)
31.12.2012
0
13.687
0
64.483
45.080
123.250
31.12.2011
26
13.366
100.500
66.660
66.660
180.552
Družba ima med finančnimi naložbami 328 lotov obveznic RS59, 179 lotov obveznic RS49 ter 49 lotov
obveznic RS67 , razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev.
Ob koncu obračunskega obdobja je bil opravljen preračun glede na enotni tečaj Ljubljanske borze, ki
je izražen v odstotkih nominalne vrednoti glavnice. Pripadajoče obresti po amortizacijske načrtu
posamezne vrste obveznic družba izkazuje kot kratkoročno nezaračunane prihodke obresti.
Kratkoročne finančne naložbe niso zastavljene kot jamstvo za obveznosti.
Gibanje kratkoročnih naložb v obveznice Republike Slovenije:
2012
1. Začetno stanje 1.1.
1. Nakupna vrednost
2. Prevrednotenje
2. Povečanja
1. Novi nakupi
2. Popravek vrednosti
3. Zmanjšanja
2011
180.525
186.824
(6.299)
48.225
42.413
5.812
(105.500)
(105.500)
0
123.250
123.737
(487)
1. Zapadanje obveznic
2. Prevrednotenje
4. Končno stanje 31.12.
1. Nakupna vrednost
2. Prevrednotenje
35
169.014
174.163
(5.149)
12.661
12.661
0
(1.150)
(1.150)
180.525
186.824
(6.299)
5. Kratkoročne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve sestavljajo:
Kategorija
1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih strank
a) Terjatve za neprenesene provizije
b) Terjatve do državnih institucij
c)Terjatve do strank za zapadle neplačane kupnine in provizije
d) Druge terjatve
3. Kratkoročne poslovne terjatve skupaj
31.12.2012
222
31.12.2011
1.242
180.874
147.313
879
32.248
434
181.096
297.893
251.491
2.272
43.580
550
299.135
Kratkoročne poslovne terjatve za neprenesene provizije se nanašajo na nepreneseno provizijo v
znesku 8.289 evrov na slovenskem trgu in na nepreneseno provizijo v znesku 139.024 evrov na tujem
trgu.
Med terjatvami do državnih institucij beležimo terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje v višini
879 evrov.
Družba ima med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 32.248 evrov že zapadlih neplačanih terjatev.
Te terjatve niso zavarovane, v letu 2012 zanje ni bilo oblikovanih popravkov ali odpisov, ker so
izterljive in ni nikakršnih znakov slabitve.
6. Denarna sredstva
Kategorija
A. Denarna sredstva na transakcijskem računu
SKUPAJ
31.12.2012
20.957
20.957
31.12.2011
58.683
58.683
31.12.2012
3.458
5.595
9.053
31.12.2011
2.986
7.588
10.574
Stanje denarnih sredstev družbe na 31.12.2012 je 20.957 evrov.
7. Aktivne časovne razmejitve
Kategorija
A. Kratkoročno odloženi stroški oz. odhodki
B. Kratkoročno nezaračunani prihodki
SKUPAJ (A+B)
Kratkoročno odložene stroške predstavljajo vnaprej plačane naročnine in vnaprej plačani najem
orodij v tujini, kratkoročno nezaračunane prihodke pa obresti obveznic od zadnjega zapadlega
kupona do 31.12.2012. Izračunane so na podlagi amortizacijskega načrta, ki ga izda Republika
Slovenija.
36
8. Izvenbilančna evidenca
V spodaj prikazani tabeli prikazujemo portfelj, razdeljen po strankah na domačem in tujem trgu.
Kategorija
A. Vrednostni papirji strank na posredovanju, vknjiženi v KDD
B. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju
C. Vrednostni papirji strank na gospodarjenju pri tuji klirinški hiši
SKUPAJ (A+B+C)
31.12.2012
121.715.146
4.644.232
3.820.101
130.179.479
31.12.2011
124.775.532
3.765.412
4.895.987
133.436.931
9. Kapital
Čista izguba poslovnega leta v višini 187.835 je povečala bilančno izgubo, ki na dan 31.12.2012 znaša
201.664 evrov.
Družba je tako četrto leto zapored realizirala izgubo, kar je posledica pretresov na finančnih trgih in
na sploh slabega stanja svetovnega gospodarstva. Moja delnica BPH d.d. namreč večji del prihodkov
realizira iz naslova delitve dobička strank pri upravljanju premoženja, ki pa je bil zaradi prej omenjene
situacije negativen in je zato v preteklih treh letih prišlo do velikega izpada prihodkov. Družba kljub
temu ni imela težav z likvidnostjo, primanjkljaj prihodkov v primerjavi z odhodki je pokrivala z
neprenesenimi provizijami predvsem s tujih trgov. V prihodnjem obdobju se pričakuje okrepljena
gospodarsko rast, največ optimizma pa družba pripisuje uvedbi programske opreme GEPArd, ki naj bi
pomagala pri optimizaciji trgovanja za stranke.
Presežek iz prevrednotenja predstavlja prevrednotenje obveznic.
10. Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti
Med večje kratkoročne obveznosti do dobaviteljev sodijo obveznosti do najemodajalca, družbe NIKA
IR d.d., v vrednosti 9.025 evrov in do Klirinško depotne družbe v višini 7.047 evrov. Ostale obveznosti
so vezane na tekoče poslovanje.
Kratkoročne poslovne obveznosti sestavljajo:
Kategorija
A. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
B. Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
C. Kratkoročne obveznosti do države
Č. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
D. Druge kratkoročne obveznosti
SKUPAJ (A+B+C+Č+D)
31.12.2012
29.857
28.608
5.518
18.943
1.778
84.704
31.12.2011
27.579
28.604
9.108
57.002
1.187
123.480
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova neto plače in neto dodatkov na dan 31.12.2012
znašajo 28.608 evrov in se v celoti nanašajo na plačo za mesec december 2012. Podrobnejši podatki
so predstavljeni v tabeli na naslednji strani.
37
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih:
Kategorija
A. Neto plače:
1. Predsednik in član uprave
2. Zaposleni po individualni pogodbi
3. Ostali zaposleni
B. Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač
1. Predsednik in član uprave
2. Zaposleni po individualni pogodbi
3. Ostali zaposleni
C. Obveznosti za davke iz kosmatih plač
1. Predsednik in član uprave
2. Zaposleni po individualni pogodbi
3. Ostali zaposleni
Č. Neto dodatki
1. Predsednik in član uprave
2. Zaposleni po individualni pogodbi
3. Ostali zaposleni
SKUPAJ (A+B+C+Č)
31.12.2012
16.369
4.501
1.660
10.208
5.888
1.649
602
3.637
3.384
1.310
463
1.611
2.967
394
86
2.587
28.608
31.12.2011
16.395
4.394
1.612
10.389
5.840
1.641
599
3.600
3.404
1.390
501
1.513
2.965
307
95
2.563
28.604
31.12.2012
9.237
7.633
16.870
31.12.2011
8.812
7.292
16.104
11. Pasivne časovne razmejitve
Pasivne časovne razmejitve:
Kategorija
1. Vnaprej vračunani strošek revizije
2. Vnaprej vračunani stroški dela
Vnaprej vračunani stroški oz. odhodki (1+2)
Vnaprej vračunani stroški revizije v vrednosti 9.237 evrov predstavljajo stroške revizije za poslovno
leto 2012, ki bo opravljena v naslednjem poslovnem obdobju. Vnaprej vračunani stroški dela v višini
7.633 evrov se nanašajo na neizkoriščeni dopust leta 2012.
38
12. Prihodki
Razčlenitev prihodkov poslovnega leta:
Kategorija
A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
1. Prihodki od posredovanja doma
2. Prihodki od storitev gospodarjenja doma
3. Prihodki od storitev gospodarjenja v tujini
4. Prihodki od storitev gospodarjenja (delitev dobička)
5. Prihodki od drugih storitev
B. FINANČNI PRIHODKI
1. Finančni prihodki iz posojil
2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
C. DRUGI PRIHODKI
D. SKUPAJ PRIHODKI (A+B+C)
2012
530.903
18.147
3.794
463.842
1.533
43.587
174.443
166.004
8.439
1
705.347
2011
230.798
21.403
8.760
152.982
7.222
39.351
239.748
236.323
3.425
1.118
471.664
Prihodki od prodaje so prihodki, ki se nanašajo na osnovno storitev družbe, tj. posredništvo z
vrednostnimi papirji. Tega smo razdelili na posredovanje z vrednostnimi papirji in gospodarjenje z
vrednostnimi papirji doma in v tujini. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih
področjih poslovanja je razvidna iz zgornje tabele.
Finančni prihodki predstavljajo prihodke, ki se nanašajo na obresti na gospodarjenju, obresti od
naložb v vrednostne papirje (obveznice), obresti od jamstvenega sklada, obresti od posojil, in
prihodki od prodaje finančnih naložb ter pozitivne tečajne razlike.
13. Stroški in odhodki
Stroški in odhodki:
Kategorija
A. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
1. Stroški materiala
2. Stroški storitev
B. STROŠKI DELA
1. Stroški plač
2. Stroški za socialno varnost
a. od tega stroški pokojninskih zavarovanj
3. Drugi stroški dela
C. ODPISI VREDNOSTI
1. Amortizacija
D. FINANČNI ODHODKI
1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
E. DRUGI ODHODKI
F. SKUPAJ STROŠKI IN ODHODKI (A+B+C+D+E)
2012
446.465
6.594
439.871
404.480
306.561
49.301
27.354
48.618
17.789
17.789
7.630
2.072
5.558
5
876.369
2011
371.558
7.531
364.027
433.556
327.769
51.597
28.561
54.190
29.313
29.313
12.429
12.391
38
6.891
853.747
Pri stroških materiala so prevladovali predvsem stroški pisarniškega materiala v višini 4.104 evrov,
sledijo stroški za uradne liste in časopis, strokovne literature, energije.
39
Stroške dela delimo na:
Kategorija
A. Bruto plača skupaj z regresom:
1. Uprava
2. Zaposleni po individualni pogodbi
3. Ostali zaposleni
B. Neto dodatki skupaj
C. Delodajalčevi prispevki od plač v znesku
D. SKUPAJ (A+B+C)
2012
320.475
91.389
33.690
195.396
34.704
49.301
404.480
2011
342.433
91.247
35.514
215.672
39.526
51.597
433.556
Družba je v letu 2012 upravi izplačala skupno 57.810 evrov, nadzornemu svetu pa 1.070 evrov.
Podrobnejši podatki so predstavljeni v spodnji tabeli.
Vrsta prejemka
Sejnina
Plača in regres
A. Uprava
1. Robert Rudolf
2. Borut Pintar
B. Nadzorni svet
1. Andrej Vozlič
2. Polonca Šušterič
3. Darja Čakar
Dividenda
31.190
26.620
0
0
0
0
0
0
0
488
291
291
0
0
0
Med stroški storitev izkazujemo:
 stroške plačilnega prometa in bančnih storitev v višini 140.074 evrov (v to kategorijo
uvrščamo strošek provizije v tujini v višini 99.469 evrov, stroške uporabe tujih tržišč v višini
23.170 evrov, stroške provizij KDD in borze v višini 14.842 evrov ter ostale stroške plačilnega
prometa);
 stroške najemnin v znesku 146.058 evrov (strošek najemnine poslovnih prostorov znaša
113.248 evrov, najem programske opreme družbe ORIA d.o.o.(licence za operacijski sistem)
11.935 evrov , strošek najemnine informacijskega sistema KDD pa 13.308 evrov);
 stroške v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih sredstev v višini 31.378 evrov;
 stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 24.311 evrov, od tega strošek revidiranja v
višini 11.840 evrov in strošek notranjega revidiranja 6.302 evrov;
 stroške drugih storitev v znesku 81.010 evrov, od tega strošek za nadzor Agencije za trg
vrednostnih papirjev v višini 28.800 evrov, strošek posredovanja in dostop do borznih
podatkov 19.337 evrov in strošek storitev študentskega servisa 16.610 evrov;
 strošek amortizacije v višini 16.427 evrov:
o amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev v znesku 8.362 evrov;
o amortizacija opreme in nadomestnih delov v znesku 8.065 evrov.
Družba podrobnejše delitve stroškov po funkcionalnih skupinah ne spremlja zaradi načina svojega
poslovanja, tako da so stroški prodaje in stroški splošnih dejavnosti vsebovani v stroških blaga,
materiala in storitev.
40
14. Davek od dobička
Obračunan davek od dobička je prikazan v naslednji tabeli:
Kategorija
A. Prihodki po računovodskih predpisih
B. Izvzeti prihodki
C. Odhodki po računovodskih predpisih
D. Izvzeti odhodki
E. Davčne olajšave
F. Osnova za davek (A+B+C+D+E), če >0
G. Davčna izguba (A+B+C+D+E), če <0
H. Davek (18% od F)
I. DAVČNI IZID (F-H, če >0; G, če<0))
J. ODLOŽENI DAVEK
K. RAČUNOVODSKI DOBIČEK/ RAČ.IZGUBA (A+C-H+J)
2012
701.818
0
(876.369)
2.895
0
0
(171.656)
0
(171.656)
(27.415)
(198.437)
2011
471.664
0
(853.747)
2.367
0
0
(379.716)
0
(379.716)
74.598
(307.485)
Družba je v letu 2012 v skladu z zakonom o davku od dohodka pravnih oseb ustvarila 171.656 evrov
davčne izgube, skupna davčna izguba tako znaša 1.261.791 evrov. Odloženi davek je bil v preteklih
letih vzpostavljen v višini 20% davčne izgube. Družba ocenjuje, da bo v letu 2015 ustvarila pozitivno
davčno osnovo, ki jo bo lahko pokrivala s preteklo davčno izgubo. Zato je celotni odloženi davek
uskladila z davčno stopnjo 15%, ki bo veljala od leta2015 naprej in tako zmanjšala celotni odloženi
davek za 27.415 evrov.
15. Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala
Preračun poslovnega izida v primeru splošnega prevrednotenja kapitala:
Kategorija
A. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
B. Učinek rasti cen življenjskih potrebščin (2,7 %)
C. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (A+B)
2012
(198.437)
(14.252)
(212.689)
2011
(307.485)
(20.370)
(327.855)
V letu 2012 družba v izkazu poslovnega izida izkazuje čisto izgubo v znesku 198.437 evrov. Če bi za
leto 2012 kapital prevrednotili s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin (2,7 %), bi izkazali čisto
izgubo v višini 212.689 evrov (prikazano v zgornji tabeli).
16. Razkritja poslov s povezanimi osebami
V letu 2012 je družba s povezanimi osebami sklenila naslednje posle:
Pravne osebe
Št. oseb
Fizične osebe
Vrednost prometa
Neporavnano
(v EUR)
(v EUR)
Št. oseb
Vrednost prometa
Neporavnano
(v EUR)
(v EUR)
Terjatve/Provizija
8
15.089
216
20
4.138
263
Obveznosti/Svetovanje
1
2.208
0
0
0
0
Obveznosti/Najemnina
1
108.300
9.025
0
0
0
41
Poimenski seznam povezanih oseb, s katerimi je družba v letu 2012 sklenila kakršnekoli posle, je na
vpogled na sedežu družbe in je dosegljiv vsakomur, ki pred vpogledom podpiše izjavo o varovanju
osebnih podatkov.
17. Poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta
Po preteku poslovnega leta 2012 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na poslovanje Moje
delnice BPH d.d.
42
6 PRILOGE K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
Glede na 8. člen sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev o poslovnih knjigah borzno posredniških
družb ima bilanca stanja dve prilogi:
 priloga k bilanci stanja (poravnalno poslovanje)
 priloga k bilanci stanja (posredniško poslovanje)
Izkaz poslovnega izida ima eno prilogo, tj. priloga k izkazu poslovnega izida.
6.1 Priloga k bilanci stanja – posredniško poslovanje
SREDSTVA (v €)
A.
I.
1.
II.
III.
1.
IV.
B.
I.
1.
2.
C.
Terjatve transakcijskega računa za sredstva strank
do strank
do drugih strank
do obračunskega računa BPD
do kupcev finančnih instrumentov strank
do oseb v tujini
do računov deviznih sredstev strank
Terjatev računov deviznih sredstev strank
do strank
do povezanih strank
do drugih strank
Denarna sredstva
Denarna sredstva strank na transakcijskem računu za sredstva
I.
strank (EUR)
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV(v €)
A.
I.
1.
2.
II.
III.
B.
I.
1.
2.
II.
1.
Obveznosti transakcijskega računa za sredstva strank
do strank
do povezanih strank
do drugih strank
do obračunskega računa BPD
do transakcijskega računa za sredstva BPD
Obveznosti računov deviznih sredstev strank
do strank
do povezanih strank
do drugih strank
do dobaviteljev finančnih instrumentov strankam
do oseb v tujini
31.12.2012
9.959.746
31.12.2011
13.044.185
5.207.144
4
4
90.343
4.190.166
4.190.166
926.631
4.521.924
4.521.924
3.165.412
1.356.512
230.678
5.256.252
0
0
26.869
4.308.380
4.308.380
921.003
7.349.397
7.349.397
2.978.551
4.370.846
438.536
230.678
438.536
9.959.746
13.044.184
460.049
312.732
15.751
296.981
4
147.313
9.499.697
4.938475
1.895.982
3.042.493
4.561.222
4.561.222
673.700
397.038
16.085
380.953
25.171
251.491
12.370.484
4.984.269
1.314.045
3.670.224
7.386.215
7.386.215
130.179.479
121.715.146
8.464.333
133.436.931
124.775.532
8.661.399
ZUNAJBILANČNA EVIDENCA(v €)
Finančni inštrumenti strank ločeno po storitvah
1. Posredovanje naročil
2. Gospodarjenje s finančnimi inštrumenti
43
6.2 Priloga k bilanci stanja – poravnalno poslovanje
31.12.2012
SREDSTVA (v €)
31.12.2011
90.347
52.040
90.347
52.040
4
25.171
90.343
26.869
90.347
52.040
A. Kratkoročne obveznosti
90.347
52.040
1. Kratkoročne obveznosti do TRR za sredstva strank
90.343
26.869
4
25.171
A. Terjatve obračunskega računa BPH
1. do transakcijskega računa za sredstva strank
2. do klirinškega poravnalnega računa KDD pri Banki Slovenije
B. Denarna sredstva na obračunskem računu BPH
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (v €)
2. Neto kratkoročne obveznosti do KDD
Kratkoročne obveznosti iz naslova posredniškega poslovanja so razdeljene in vrednostno prikazane v
spodnji tabeli:
Kategorija
A. Kratkoročne obveznosti do strank (1+2)
a) v tujini
b) doma
1. Kratkoročne obveznosti do povezanih strank
a) v tujini
b) doma
2. Kratkoročne obveznosti do ostalih strank
a) v tujini
b) doma
B. Kratkoročne obveznosti do obračunskega računa
a) v tujini (posrednik finančnih instrumentov)
b) doma (obračunski račun pri BS)
C. Kratkoročne obveznosti do računa BPH
a) v tujini
b) doma
D. Kratkoročne obveznosti skupaj (A+B+C)
31.12.2012
5.251.207
4.938.475
312.732
1.911.733
1.895.982
15.751
3.339.474
3.042.493
296.981
4.561.226
4.561.222
4
147.313
139.024
8.289
9.959.746
31.12.2011
5.381.307
4.984.269
397.038
1.330.130
1.314.045
16.085
4.051.177
3.670.224
380.953
7.411.386
7.386.215
25.171
251.491
208.297
43.194
13.044.184
Obveznost računa za sredstva strank do računa za sredstva BPD se nanaša na nepreneseno provizijo.
Kratkoročne obveznosti obračunskega računa pri Banki Sloveniji do transakcijskega računa za
sredstva strank iz naslova prodaj vrednostnih papirjev iz posredniških poslov na dan 31.12.2012
znašajo 90.343 evrov, kratkoročna obveznost obračunskega računa pri BS do KDD iz naslova nakupov
44
vrednostnih papirjev iz posredniških poslov pa 4 evre. Obveznosti izhajajo iz poslov na zadnji
trgovalni dan v letu 2012, to je 28.12.2012.
Kratkoročne terjatve iz naslova posredniškega poslovanja so deljene na terjatve do strank iz
poslovanja na domačem trgu in v tujini ter terjatve do obračunskega računa pri BS doma oziroma do
posrednikov finančnih instrumentov v tujini in so vrednostno prikazane v spodnji tabeli.
Kategorija
A. Kratkoročne terjatve do strank (1+2)
a) v tujini
b) doma
1. Kratkoročne terjatve do povezanih oseb
a) v tujini
b) doma
2. Kratkoročne terjatve do ostalih strank
a) v tujini
b) doma
B. Kratkoročne terjatve do obračunskega računa
a) v tujini (posrednik finančnih instrumentov)
b) doma (obračunski račun pri BS )
C. Kratkoročne terjatve posredniškega računa (A+B)
a) v tujini
b) doma
31.12.2012
4.521.928
4.521.924
4
3.165.412
3.165.412
0
1.356.516
1.356.512
4
4.280.509
4.190.166
90.343
8.802.437
8.712.090
90.347
31.12.2011
7.349.397
7.349.397
0
2.978.551
2.978.551
0
4.370.846
4.370.846
0
4.335.249
4.308.380
26.869
11.684.646
11.657.777
26.869
Kratkoročne terjatve obračunskega računa pri Banki Sloveniji do transakcijskega računa za sredstva
strank iz naslova nakupa vrednostnih papirjev na dan 31.12.2012 znašajo 4 evre, kratkoročne
terjatve obračunskega računa pri BS do KDD iz naslova prodaje vrednostnih papirjev pa 90.343 evrov.
Terjatve izhajajo iz poslov zadnji trgovalni dan v letu 2012, to je 28.12.2012.
6.3 Priloga k izkazu poslovnega izida
2012
2011
PRIHODKI (v €)
A.
I.
1.
4.
II.
III.
Prihodki iz storitev v zvezi s finančnimi instrumenti
Investicijske storitve
Posredovanje naročil
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti
Ostale investicijske storitve
Pomožne investicijske storitve in posli
525.371
487.315
18.147
469.168
0
38.056
229.718
190.367
21.403
168.964
0
39.351
158.286
25.992
131.584
710
91.587
18.687
72.108
792
ODHODKI (v €)
A.
1.
2.
3.
Odhodki iz storitev v zvezi s finančnimi instrumenti
Odhodki v zvezi s KDD in njej podobnimi organizacijami
Odhodki v zvezi z LJSE in njej podobnimi organizacijami
Odhodki v zvezi z organizacijami, ki opravljajo plačilni promet
45
6.4 Priloga k poslovnemu poročilu
Zap.
Št.
1
1
2
3
4
5
6
7
8
Kazalec
2
Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega
obdobja sklepala posle izvrševanja naročil za račun strank
(vključno tudi s posredovanjem naročil)
Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega
obdobja opravljala storitve gospodarjenja s finančnimi
instrumenti (vključno tudi s posredovanjem naročil)
Število strank, za katere je BPD v teku obračunskega
obdobja samo sprejemala in posredovala naročila
Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo o
izvrševanju naročil (vključno tudi s posredovanjem naročil)
Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo o
gospodarjenju s finančnimi instrumenti (vključno tudi s
posredovanjem naročil)
Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo samo
za sprejemanje in posredovanje naročil
Število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno enotno
pogodbo o izvrševanju naročil, o gospodarjenju s
finančnimi instrumenti in o sprejemanju in posredovanju
naročil
Število podružnic BPD po 31. členu ZGD-1
Število odvisnih borznoposredniških zastopnikov, ki jih je
BPD pooblastila, da v njenem imenu opravljajo dejanja iz
prvega odstavka 238. člena ZTFI
9
10=
11+12 Število zaposlenih
Število zaposlenih za nedoločen čas vključno s člani uprave
11 oziroma upravnega odbora
Število zaposlenih za določen čas vključno s člani uprave
12 oziroma upravnega odbora
Višina zahtevanega kapitala v skladu s pravili o kapitalski
13 ustreznosti, v EUR
46
Zadnji dan
V
Zadnji dan
prejšnjega
obračunskem obračunskega
poslovnega
obdobju
obdobja
leta
3
4
5
655
254
0
2.052
2.319
254
278
0
0
0
0
3
3
0
0
13
14
13
14
0
0
192.782
213.342
6.5 Priloga k poslovnemu poročilu
Zap.
Št.
Ime oziroma firma odvisnega
borznoposredniškega zastopnika
1
2
Moja delnica BPH ni imela v letu 2012 odvisnega
borznoposredniškega zastopnika.
1
2
Naslov oziroma Število podružnic OBPZ
sedež
po 31. členu ZGD-1
47
3
4
III. DEL: REVIZORJEVO POROČILO
48
49
50