1. No category

TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
Intervju
Zdenka Grozde,
direktorica JHL
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
Napovedi manjšega
odjema toplote
Nove oznake za
varnejšo pot
2
uvodnik
Ali ušesa slišijo
kar oči vidijo?
Človeška čutila za vid in sluh so bila to zimo izpostavljena različnim vidnim spektrom in
zvočnim frekvencam. Vsak izmed nas se je različno odzival na zvočne tone in barvne nianse. Nekaterim je sneg pričaral zimske radosti, drugim je povzročal nevšečnosti. Bel dim iz
Sikstinske kapele je navdušil večino vernikov. Na komercialnem radiu so se spraševali, ali
bomo ob izvolitvi nove vlade iz našega dimnika spustili bel dim. Seveda bi bilo to možno, če bi
takrat, ko se je glasovalo za novo vlado, vremenske razmere bile takšne, da bi se vodna para,
ki je prisotna v dimnih plinih, zaradi ohlajanja zgostila (kondenzirala) na majhnih delcih,
ki so v zraku. S simboliko »fumata bianca« smo torej dobili novega papeža, ki je že postal
priljubljen. Nova vlada žal še ni. Že na samem začetku ima težave z ministrsko ekipo. Čakamo, kdaj se bo lahko začela ukvarjati s pomembnimi vprašanji in se spopadla s finančnimi
težavami, ki so eden najbolj perečih problemov države.
Prav tako je na »belem papirju« zapisana naša nova lastniška sestava. Energetika Ljubljana (JPE) je postala edina lastnica - družbenica. Problemi družbenice in seveda tudi nas
se še vedno vrtijo okoli dviga cene toplote in finančno vzdržnega poslovanja. Sprašujemo se,
kdaj se bo začelo »aditivno mešanje« obeh družb? V intervjuju z Zdenko Grozde, direktorico
Javnega holdinga Ljubljana (JHL), se kot kaže pripravljajo strokovne podlage za oziroma
proti združevanju družb TE‑TOL in JPE v eno. Naše občutljivo uho je že ujelo frekvence
komunikacijskega šuma. Po pisarniških kuloarjih odmeva piš, ki oddaja frekvenco, da ni več
daleč od odločitve. In prav zanima me, kakšen nov »valovni vzorec« bo nastal na podlagi te
interference.
Zanimivo bo tudi poslušati melodijo z imenom »skupna strategija razvoja JPE in
TE‑TOL«. Želim si samo, da bo ubrala harmonično valovanje, s čim manj zadevanja ob ovire
in s tem na odsotnost od »odbojev«, »uklonov« in podobno.
Odziv naših čutil na različne frekvence in spektre se razlikuje od posameznika do posameznika. Nekateri se udeležujejo uličnega koncerta piščalk, drugi raje prisegajo na tradicionalno klasiko koncerta pomladi. Nekje pa smo se to zimo le uspeli harmonično povezati ob
izjemnih uspehih naših športnikov (pa naj so drveli po tleh ali leteli po zraku), ob slovenski
himni smo ponosno stali, z usklajenim vidnim in slušnim spektrom.
Sicer si lahko sami ustvarimo svoj vidni spekter. Lahko se obremenimo z dioptrijo plus ali
minus, si nadenemo namišljene cilindre, ali se pretvarjamo, da nič ne vidimo. Vsi pa vedno
najdemo zadovoljstvo, ko imamo pred seboj idealni lom vidnega spektra- mavrice. Ujemite
ideal s pravo valovno dolžino. A glejte, da bodo tudi ušesa slišala kar oči vidijo.
Irena Debeljak
Interna revija MEGAVAT
izdaja Termoelektrarna
Toplarna Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19 • Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak • Tehnični
urednik: Vlado Maričič • Kogeneracija: Štefan
Šimunič • E-kogeneracija: Primož Škerl • Ekogeneracija: Irena Debeljak • E-generacija in
Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić
• Novinarka: Doris Kukovičič • Fotografije: arhiv
TE‑TOL • Karikature: Ciril Povše • Produkcija:
Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov
uredništva: [email protected]
Foto na naslovnici: Patrik Kovač
3
aktualno
Bitka za zelene številke
»Rdečih številk si nihče ne želi, a je dejstvo, ki je tu in ki delo usmerja v
iskanje vseh možnosti in ukrepov za vzpostavitev vzdržnega poslovanja.«
Doris Kukovičič
Direktor TE‑TOL Samo Lozej in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac si
prizadevata za čim boljše pogoje sodelovanja v času, ko na trgu z energenti
vlada precej turbulentno stanje.
V
pripravi je letno poročilo družbe
TE‑TOL za poslovno leto 2012. Načrt je
za leto 2012 predvideval 5,7 mio EUR
izgube, a jo je družba uspela skozi vse leto
postopno zmanjševati z ukrepi zniževanja
in nadzorovanja obvladljivih stroškov, raci‑
onalizacijo poslovanja, k zmanjšanju pa so
po podatkih finančne službe prispevali tudi
dodatni prihodki (predvsem iz naslova pro‑
daje dodatnih količin električne energije na
Graf prikazuje oceno poslovanja za leto 2012 in
plan za leto 2013 (v mio EUR)
Ocena prihodkov 2012
72
Ocena odhodkov 2012
71
Ocena rezultata 2012
0,3
Plan prihodkov 2013
70,4
Plan odhodkov 2013
66,9
Plan 2013
-3,5
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Med ukrepi, ki bi omogočili obrnitev poslovanja TE‑TOL navzgor, v dolgoročno
vzdržnega, je tudi dvig fiksnega dela cene toplote, ki je že vrsto let zamrznjen.
prostem trgu in večjega priliva iz naslova ze‑
lene električne energije iz lesne biomase), in
ugodnejše razmerje med EUR in USD.
Kot kaže ocena poslovanja pred revizor‑
jevim poročilom, bo TE‑TOL leto 2012 zaklju‑
čil s čistim poslovnim izidom v višini okoli
300 tisoč EUR. Leto 2013 ponovno obeta
rdeče številke. Osnutek poslovnega načr‑
ta je sprva sicer predvideval izgubo v višini
več kot 7 mio evrov, z vrsto novih ukrepov
in doseženimi učinki preteklih, pa se je le-ta
do sprejetja načrta konec februarja uspela
prepoloviti - trenutna simulacija poslovanja
TE‑TOL za leto 2013 izkazuje izgubo v višini
3,5 mio EUR.
Ključni razlogi za predviden negativen
poslovni rezultat sta predvsem velik razko‑
rak med lastno ceno električne energije (ki
presega 80 EUR/MWh) in prodajno ceno (ki
se na trgu giba med 40 in 55 EUR/MWh), ter
turbulentno gibanje na trgu z energenti. Na
poslovni rezultat zaradi več kot 50-odstotne‑
ga zmanjšanja količine brezplačno podelje‑
nih pravic za emisijo CO2 v tem letu bistveno
bolj vpliva tudi potreben nakup emisijskih
pravic za CO2.
Kot je izpostavil direktor Samo Lozej v
poslovnem načrtu za leto 2013, si rdečih
številk nihče ne želi, a je dejstvo, ki je tu in
ki delo usmerja v iskanje vseh možnosti in
ukrepov za vzpostavitev vzdržnega poslo‑
vanja. Pomemben cilj za izboljšanje planira‑
nega rezultata v letu 2013, ki bo imel učinek
tudi ali predvsem v letu 2014, je bil dosežen
z zagotovitvijo boljših dobavnih pogojev pri
ključnih dobaviteljih, predvsem pri premoga,
kjer je bilo doseženo tudi znižanje kupnine
premoga, ki je stroškovno najbolj obremeni‑
len dejavnik v bilanci družbe.
Ukrepe namerava TE‑TOL izvajati tudi z
okrepitvijo sinergijskih področij z Energe‑
tiko Ljubljana, ki je januarja letos skladno
z Vladnim programom prodaje in menjave
deležev v družbi TE‑TOL, postala njegova
100-odstotna družbenica. Med trenutno
ključnimi napori obeh družb je, kot pojasnju‑
je direktor družbe, dvig fiksnega dela cene
toplote, ki je že več let zamrznjen in na račun
katerega bi lahko vzpostavili vzdržno poslo‑
vanje, ki bo omogočilo ustvarjanje denarnih
sredstev za nujno potreben razvoj. Daljinski
sistem ogrevanja v Ljubljani je zaradi so‑
proizvodnje električne in toplotne energije
glede na ostale primerljive večje daljinske
sisteme v Sloveniji najugodnejši. V letu 2012
je povprečna cena megavatne ure za gospo‑
dinjstvo znašala okoli 62 evrov, ostala mesta
s primerljivimi sistemi so bila od Ljubljane
dražja tudi za več kot 30 evrov. Zavedajoč
se, da je podražitev neljub in skrajni ukrep
(katerega ne nazadnje TE‑TOL sam niti izve‑
sti ne more, temveč je zato potrebna odloči‑
tev pristojnih državnih in mestnih institucij),
pa je pomembno dejstvo, da bi bilo daljinsko
ogrevanje v Ljubljani kljub načrtovani podra‑
žitvi še naprej najugodnejše.
4
intervju
Holding je danes veliko
več, kot je bilo sprva
zamišljeno
Zdenka Grozde, direktorica Javnega holdinga
Ljubljana
Doris Kukovičič
JHL
- v zadnjem letu ali dveh
skorajda ni minil dan, da
ne bi slišali tega imena.
Sprva je na nas deloval kot velika pošast, ki
nas bo vsak čas pojedla … Še posebej, ko
nam je »vzel« podporne službe. V resničnem
svetu, ki od nas pričakuje, da z njim raste‑
mo, se razvijamo in da v njem delujemo z
zgledom, so takšni strahovi naša slabost.
Ponavljala bi se, če bi rekla, da zato, ker se
vsi bojimo sprememb, zato raje zapišem, da,
ker je strah navznoter votel, navzven ga pa
ni, kmalu doumemo, da je prilagodljivost
spremembam ena najboljših veščin, ki jih
zmoremo. JHL je krovna družba, ki skupaj
z družbami v skupini iz ključnih javnih služb
za Ljubljančane spleta košarico, iz katere
lahko po učinkovitih in konkurenčnih cenah
koristijo storitve za boljšo kakovost življenja:
od vode do energije, od doma do službe, od
zibelke do groba … Več o vlogi, učinkih in
delovanju JHL, tudi v pogledu na TE‑TOL,
smo povprašali njegovo dolgoletno direk‑
torico Zdenko Grozde, ki je precej strahov,
tudi svojih, uspela razbliniti z jekleno voljo,
strokovnostjo in zaupanjem v znanje svojih
sodelavcev.
Zdenka Grozde,
direktorica Javnega holdinga Ljubljana
Direktorica JHL ste že deseto leto. Če bi
to dekado lahko strnili v par stavkov, kaj
bi lahko povedali o njej? Je danes holding
to, za kar je bil ustanovljen? Se njegova
vizija uresničuje kot je bila zamišljena?
Ob mojem prihodu na javni holding nas
je bilo zaposlenih 15, holding pa je po svoji
vsebini izvajal zgolj naloge družbe matere
odvisnih družb, torej konsolidacijo podat‑
kov po vsebini in priprava gradiv za organe
upravljanja, to je lastnike – občine. Danes,
ko javni holding zaposluje že 217 sodelavk
in sodelavcev, izvaja vse podporne proce‑
se za družbe v skupini, skrbi za poenotene
metodologije na vseh področjih, zagotavlja
strokovno in celovito podporo ter razvoj na
vseh področjih, vzdržuje enovit informacijski
5
intervju
sistem, ki se širi tudi v temeljne procese in
nudi vso strokovno pomoč občinam lastni‑
cam. Holding je veliko več, kot je bilo z nje‑
govo ustanovitvijo zamišljeno. Pravzaprav
ni bilo leta, ki ne bi pomenil korak naprej v
razvoju, ki se je pričel v letu 2004 z ustano‑
povezovanja podjetij oz. prenosa podpornih služb na holding?
Zagotovo so ti učinki najbolj vidni v ra‑
cionalizaciji stroškov podpornih procesov,
kar pomeni, da sledimo postavljenim ciljem
reorganizacije. Stroške dela zmanjšujemo
” ... na zunaj res deluje vse utečeno, brez
velikih težav, znotraj med mojimi sodelavci pa
je v te procese vloženo veliko truda in energije
ter dela preko polnega delovnika, tudi ob
sobotah in nedeljah. ”
vitvijo skupnega organa odločanja, Sveta
ustanoviteljev in nadaljeval z izločitvijo jav‑
nih podjetij Parkirišča, Ljubljanske tržnice in
Žale iz javnega holdinga pod okrilje Mestne
občine Ljubljana in nadalje s sprejemom od‑
ločitve o ustanovitvi strateškega holdinga,
katerega poslanstvo se že uresničuje, bele‑
žimo pa tudi že prve pozitivne rezultate tega
uresničevanja. Pri tem sem na delo, ki je bilo
izvedeno v teh letih in na svoje sodelavce,
zelo ponosna.
Minilo je leto dni od prenosa podpornih
služb TE‑TOL na holding, sedaj ste v fazi
prenosa podpornih služb podjetij LPT in
Žal. Zdi se, da vsi ti procesi potekajo že
povsem utečeno, kot po nekem avtomatizmu. Najbrž ni tako… Kako se na vsak
prenos posebej pripravite, tudi na socialno-motivacijskem področju zaposlenih, ki
so deležni reorganizacije?
Pravzaprav na zunaj res deluje vse ute‑
čeno, brez velikih težav, znotraj med mojimi
sodelavci pa je v te procese vloženo veliko
truda in energije ter dela preko polnega
delovnika, tudi ob sobotah in nedeljah. Ver‑
jetno imamo vsi v mislih, da če smo uspeli
izpeljati najzahtevnejšo reorganizacijo pre‑
nosa podpornih procesov iz vseh javnih pod‑
jetij na javni holding in istočasno še uvesti
nov informacijski sistem v 8 mesecih, bomo
uspešni tudi pri izvedbi vseh nadaljnjih. Po‑
trebno pa je priznati tudi to, da sedaj imamo
znanje, imamo izkušnje in zato je tudi izved‑
beno lažje. Seveda pa to za zaposlene iz
družb, ki prehajajo na javni holding, ni lahka
izkušnja. Vsekakor gre za neke vrste stres,
predvsem za sodelavce, ki so v javnih podje‑
tij zaposleni dolga leta. Nekaterim je to celo
prva in edina zaposlitev. S pogovorom ter s
posluhom za vprašanja in želje, skušamo na‑
rediti prehod čim lažji. Želimo, da se vsi po‑
čutijo dobro, da začutijo pomembnost svo‑
jega doprinosa k skupnemu uspehu, saj se
zavedamo pomena tega zadovoljstva, zato
tudi v to komunikacijo vložimo veliko truda.
Kje so v tem trenutku najbolj vidni učinki
na način, da ne nadomeščamo sodelavcev,
ki odhajajo, temveč poskušamo le-te na‑
domestiti z ustrezno prerazporeditvijo dela
med ostale sodelavce. Vse to nam omogoča
nov informacijski sistem SAP in poenotena
metodologija dela v procesih, oziroma pro‑
cesna organiziranost, kot je sodoben izraz.
Pomeni, da sodelavci proces vsebinsko in
informacijsko poznajo in lahko v vsakem tre‑
nutku vskočijo v proces na nekem drugem
delovnem mestu. S tem rešujemo tudi bolni‑
ške odsotnosti, lažje je nadomeščanje med
letnimi in porodniškimi dopusti, na ta način
delovni procesi potekajo nemoteno.
Kolikšen pomen dajete notranji komunikaciji, to je z zaposlenimi na holdingu, in kako
vidite pretok informacij med posameznimi
družbami v skupini?
Dobra notranja komunikacije je izrednega
pomena. Na tem je potrebno graditi ves čas,
saj ima izjemen vpliv na sodelavce in pozitiv‑
no delovno motivacijo. Na javnem holdingu
smo uvedli kar nekaj aktivnosti, ki dvigujejo
JHL v številkah (za 2011, finančni podatki v EUR)
Lastninska struktura JHL
Občina Horjul 1 %
Občina Dol pri Ljubljani 1 %
Občina Škofljica 2 %
Občina Dobrova
– Polhov Gradec 2 %
Občina Brezovica 3 %
Občina Medvode 4 %
Mestna občina Ljubljana 87 %
JAVNI HOLDING LJUBLJANA
Osnovni kapital
Prihodek od prodaje
Število zaposlenih
Matično podjetje
Konsolidirani
podatki
151.446.841
151.446.841
9.247.706
238.141.364
205
2.231
Prihodek od Čisti poslovni izid Število zaposlenih
prodaje
JP ENERGETIKA
JP VO-KA
JP LPP
BUS d.o.o.
114.756.254
18.358.989
329
41.478.811
2.082.126
360
30.743.690
-9.566.979
764
6.854.525
-1.095.617
101
32.133.783
-2.005.141
472
v 100% lasti LPP
JP SNAGA
Vir: http://www.jhl.si/
6
intervju
motivacijo in nivo komunikacije: v poletnem
času se družimo na skupnem pikniku, uvedli
smo zdrav zajtrk enkrat tedensko, enkrat te‑
densko tudi 10 minut skupaj telovadimo, 2x
letno zbiramo najboljše predloge in ideje za
izboljšanje bivanja v delovnem okolju, ki so
nagrajene. Letos smo uvedli tudi brezplačno
mamografijo itd. Moja vrata so vedno odprta,
vsak lahko pride s težavami ali predlogi, prav
tako smo poleg intraneta uvedli prakso ob‑
veščanja po elektronski pošti. Kot ena izmed
na skupščini javnega holdinga. S tovrstnimi
pripojitvami pa že imamo izkušnje, saj smo
v javnem holdingu take pripojitve že izvajali,
npr. v letu 2007 smo pripojili JP Parkirišča k
JP Ljubljanske tržnice in nastalo je JP Lju‑
bljanska parkirišča in tržnice. Če bo sprejeta
odločitev o združitvi, verjamem da jo bomo
uspešno izvedli in delovali v duhu želenih
pozitivnih učinkov.
V poslovnem svetu je živih precej stereotipov, med drugim tudi ta, da se ženske
” Zelo nerada uporabljam argument moči,
veliko več uspem doseči z dialogom in
kompromisi. Cenim vse svoje kolege direktorje
in direktorice. Mislim, da nam vsem skupaj
zelo dobro uspeva. ”
oblik komuniciranja služi tudi oglasna deska,
kjer sodelavke in sodelavce obveščamo o
aktualnih dogodkih (sprejem strateškega
načrta, čistilne akcije, novoletna zabava, pi‑
knik), radi pa nanjo obesimo tudi fotografije
teh dogodkov. Seveda pa ne smem pozabiti
na interno glasilo Urban, ki je prvotno izhajal
samo v javnem holdingu, kasneje pa je po‑
stal interno glasilo velike mestne družine.
Nadaljnja vizija poslovanja in razvoja holdinga je pretežno odvisna od videnja in
želja lastnikov, pa vendar, kakšna je vaša
osebna vizija njegovega razvoja?
V lanskem letu smo sprejeli nov strateški
načrt javnega holdinga, kjer smo zapisali kar
smele cilje do leta 2016. Vsekakor je naša
vizija, ki jo moramo skozi leta trajno zasledo‑
vati, da učinkovito in strokovno zagotavlja‑
mo poslovne funkcije družbam v skupini. Tej
viziji so podvrženi vsi zastavljeni cilji: dose‑
ganje še večje stroškovne učinkovitosti, izo‑
blikovanje trdnih kulturnih vrednot in razvoj
kadrov, učinkovito zagotavljanje finančnih
virov, usmerjenost k uporabniku in krepitev
korporativne identitete… Moja osebna vizija
je prepletena v sprejeti strategiji, saj smo jo
skupaj oblikovali z najožjimi sodelavkami in
sodelavci.
Edina družbenica TE‑TOL je z letošnjim
letom postala Energetika Ljubljana. V šali
radi rečemo, da je hči mati svoji materi
postala, a to le še dodatno utemeljuje
dejstvo, da sta obe družbi medsebojno
tesno povezani. Ali je ta enovit tehnološki
proizvodno-distribucijski sistem dovolj
velik razlog, da se družbi tudi organizacijsko spojita? Kakšen je vaš pogled na
združitev teh dveh družb?
Zagotovo je pri organizacijski oz. statusni
združitvi potrebno zasledovati vidik dolgo‑
ročnega pozitivnega učinka za obe udeleže‑
ni družbi. Pogovori v to smer se pričenjajo,
vendar so potrebne tudi strokovne podlage,
da se pretehtajo vsa dejstva, preden se o
takem predlogu sprejme ustrezna odločitev.
Končno odločitev o tem bodo sprejeli lastniki
težko obdržijo na ključnih položajih. S
svojim tretjim mandatom dokazujete
ravno nasprotno…
Torej sem praktičen dokaz, da to ne drži.
Osebno v to ne verjamem, ravno nasprotno,
absolutno podpiram ženske na vodilnih me‑
stih. Menim, da smo zanesljivejše, močnejše
in trde pogajalke, predvsem pa razumevajo‑
če do sodelavcev.
Župan Zoran Janković je nekoč dejal, »da
ste ena najboljših direktoric v državi in
da dokler bo on tu, boste vi na svojem
mestu«. Kaj vam to pomeni?
Veliko priznanje za moje dosedanje delo,
za kar sem mu izjemno hvaležna. Obenem
pa velik izziv, da moram ohraniti svojo stro‑
kovnost, doslednost in prispevati še več
sebe, več svoje energije v dobrobit celotne
skupine.
Med direktorji podjetij v skupini ste bili
do nedavnega edina ženska med moškimi, znotraj družbe JHL pa ste ena izmed
številnih žensk. Z vprašanjem ne želim
biti diskriminatorna, temveč bolj pregovorno zamišljena, zato vprašam – s kom
je lažje delati in zakaj?
Osebno nimam težav delati tako z ženska‑
mi kot z moškimi. Mislim, da ni razlika v spo‑
lu, temveč bolj v karakterju oz. osebnostnih
lastnostih človeka. Vsa ta leta vodenja so
me izoblikovala, poslušam svojo notranjost,
svojo intuicijo in se prilagajam sogovorniku
v največji meri na način, da je sodelovanje
uspešno. Zelo nerada uporabljam argument
moči, veliko več uspem doseči z dialogom
in kompromisi. Cenim vse svoje kolege di‑
rektorje in direktorice. Mislim, da nam vsem
skupaj zelo dobro uspeva.
Katere vrednote vam predstavljajo temelje za učinkovito delo in katere bi želeli v
delovnem okolju še razviti?
Na prvem mestu je zagotovo strokov‑
nost in učinkovitost, ki je na vsebinskem
delu podpornih procesov najpomembnejša.
Sodelavci v javnem holdingu so v večini vi‑
soko izobraženi, njihova strokovnost je na
visokem nivoju in delati v takem kolektivu
je stimulativno in motivacijsko. Seveda pa je
potrebno ta duh krepiti in razvijati, sodelav‑
cem je potrebno omogočati, da se udeležu‑
jejo izobraževanj po lastni izbiri. Prav tako pa
je potrebno, da se tudi na neformalen način
družimo in s tem spoznavamo v nedelovnem
okolju. Vse to pripomore k učinkovitosti de‑
lovnega procesa.
V vaši (pisni) komunikaciji je zaslediti natančnost, jasnost, določen red. Kaj vam
pomeni biti dobro organiziran? Ste tudi
zasebno vselej tako organizirani?
Ja, res je, sem organizirana, dosledna,
natančna. Vendar sem se z leti nekoliko omi‑
lila in spoznala, da določena odstopanja v ži‑
vljenju vedno so in jih moraš sprejeti kot del
življenja. Če ne bi imela teh lastnosti, verje‑
tno ne bi zmogla vseh obveznosti , zagotovo
pa ne bi zmogla uspešno povezovati zahtev‑
no poklicno pot z zasebnih življenjem, saj bi
mi zmanjkovalo časa, predvsem pa energije.
Če bi bili zopet na začetku delovne kariere, bi kot pravnica šli po isti poti, ali bi
izbrali drugo?
Zagotovo bi ponovno izbrala študij prava,
mogoče pa bi se bolj usmerila v druge sfere
prava, mogoče sodstvo.
V enem izmed intervjujev ste pred leti
dejali, da ne jeste zajtrka. Je temu še
vedno tako? Saj veste, kaj pravi pregovor:
Zajtrkuj kot kralj, kosi kot princ in večerjaj
kot berač…. V TE‑TOL bi pomen goriva za
pridobitev energije znali dobro zagovarjati…
To »ne dobro« navado sem odpravila in re‑
dno zajtrkujem, tudi samo jogurt, če ne gre
drugače.
7
e-kogeneracija
Strategija razvojaodgovor na nove izzive
V TE‑TOL se pripravlja nova strategija razvoja. Dejansko se po
nekajmesečnem delu izkazuje, da ne bo potrebna povsem nova strategija,
temveč le novelirana – to pomeni, da v njej ne bo bistvenih odmikov od že
predhodno začrtane dolgoročne strategije, kar je za energetsko družbo
dobrodošlo – proizvodnih virov pač ni mogoče menjati vsakih pet let. Še
vedno pa je novelacija potrebna. Zakaj?
Primož Škerl
P
isalo se je leto 2008. Konjunktura je
bila na višku: cene elektrike so podi‑
rale rekorde, posla je bilo dovolj »za
vsakim vogalom«. Takrat je kazalo, da druge
poti kot navzgor, ni. Kakšna zmota… Že čez
ma odlično pozna. Njihova ocena je , da se
bo odjem toplote v prihodnje prevesil iz vsa‑
koletne rasti v trajno upadanje, ki bo do leta
2035 prineslo krepke upade proizvodnje to‑
plote, ki bodo šli v dvomestne odstotke.
Delo razvojnega kolegija je bilo v zadnjih dveh
mesecih v celoti osredotočeno na novelacijo
razvojne strategije družbe.
leto je prišla streznitev: gospodarstva so se
ohladila, potrošnja se je umirila, enako po‑
raba energije. Cene elektrike pa tudi drugih
energentov so začele svoj dolgi padec z vr‑
hov. Zavel je hlad recesije.
V teh pogojih smo v TE‑TOL morali preve‑
riti ustreznost takratne strategije razvoja ob
novih pogojih poslovanja. Upoštevati je bilo
potrebno vse, kar lahko vpliva na naše na‑
daljnje poslovanje. Kot toplarna smo začeli
s količinami proizvedene toplote. Tu nam je
zadnje podatke posredovala JP Energetika
Ljubljana, ki je naš edini kupec toplote in tudi
njen distributer odjemalcem, ki jih brez dvo‑
Drug vpliven dejavnik na poslovanje
TE‑TOL je cena preostalega produkta, ele‑
ktrične energije. Ta je v zadnjih letih upadal
najhitreje in na trgu nihal okoli 50 EUR/MWh,
kar je manj kot polovica najboljših vrednosti
izpred nekaj let. In nič ne kaže na ponoven
vzpon. Vzrokov je več: v recesiji se je poraba
energije zmanjšala, kar je povzročilo preko‑
merno ponudbo na trgu in ustrezen padec
cen. Vse bolj opazen vpliv pa predstavlja tudi
delež obnovljivih virov elektrike, med katere
sodijo predvsem elektrika iz vetra, biomase in
sonca, slednja obsega pretežni del v Sloveniji.
Ti viri so obravnavani prednostno, poleg tega
pa prejemajo še znatne obratovalne podpo‑
re. Posledično se jim morajo konvencionalne
elektrarne (tudi TE‑TOL) prilagajati, kar draži
njihovo proizvodnjo, ceno pa plačujejo konč‑
ni odjemalci v obliki prispevkov za obnovljive
vire.
Tretji in najbolj odločilen faktor na strate‑
gijo razvoja TE‑TOL pa je okoljska zakonoda‑
ja – o njej smo že pisali. Ključna je Direktiva o
industrijskih emisijah (IED), zaradi katere bo
potrebno vsaj ekološko sanirati nizkotlačno
kotlovnico, ki bi v nasprotnem primeru mora‑
la prenehati z obratovanjem 1. 1. 2016, saj se
konča obdobje, v katerem ni bilo potrebno
dosegati mejnih vrednosti emisij (MVE) in če
bo želela obratovati v prihodnje, bo morala
dosegati nove MVE, ki so določene v IED.
Usoda je podobna tudi v primeru vseh treh
premogovnih blokov, ker so v IED predpisa‑
ne nove MVE, ki so strožje od sedanjih MVE
in jih trenutno na področju emisij dušikovih
oksidov ne dosegamo. Skratka, samo kore‑
niti posegi na obstoječih objektih oz. opusti‑
tev proizvodnje v njih in izgradnja novih je
možna pot TE‑TOL, ki prinaša nadaljevanje
proizvodnje in ohranitev ter nadaljnji razvoj
daljinskega ogrevanja v Ljubljani.
Vse opisano narekuje smernice razvoja,
ki pa bodo pred sprejemom najprej uskla‑
jene z lastnikom, JP Energetiko Ljubljana, z
vidika celovitega pristopa k dolgoročni ure‑
ditvi proizvodnih in distribucijskih vprašanj
ljubljanske energetike. Seveda jih bomo v
nadaljevanju podrobneje opisali tudi v Me‑
gavatu.
8
eko-generacija
Napovedi manjšega
odjema toplote
Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije vplivajo na manjši odjem toplote, kar je
dodaten izziv za TE‑TOL in JPE.
Irena Debeljak
Z
letošnjo zimo bi lahko bili v naši družbi
zadovoljni. Seveda s tem mislim na ko‑
ličinsko proizvodnjo ogrevne toplote v
tej kurilni sezoni. Zanimivo pa jo bo primerja‑
ti s p prihodnjo sezono - znani so že namreč
podatki, da se je proizvodnja toplote v letu
2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšala za
skoraj 8 odstotkov.
In kaj so razlogi za manjši odjem toplote?
Energetika Ljubljana (JPE) je že v letu 2012
pripravila novo napoved odjema, ki predvi‑
deva za 36 % zmanjševanje od leta 2010 do
leta 2035. Je razlog res v uresničevanju ukre‑
pov učinkovite rabe energije v zgradbah? Je
razlog tudi izvajanje ukrepa obvezne uvedbe
delilnikov toplote? Ali smo ljudje zaradi krize
začeli po stanovanjih hoditi bolj oblečeni kot
doslej? Vsekakor so napovedi podane na
podlagi nekih teoretičnih izračunov glede
na zunanje temperature, korigirane s faktorji
npr. učinkovite rabe energije ipd. V naslednjih
letih bomo lahko potrjevali ali zavrgli napove‑
di odjema skozi določila letnih pogodb JPE.
Ali pa glede na to, da je zdaj JPE lastnik naše
družbe in so čedalje glasnejše tudi ideje o
povezovanju obeh družb, teh pogodb ne bo
več v taki obliki kot doslej?
A ne glede na napovedi, dejanska proi‑
zvodnja, vsaj z vidika TE-TOL, je, kot je raz‑
vidno s spodnjega diagrama, bolj ali manj
konstantna - nihanje je odraz predvsem
zunanjih temperatur. Nekaj svojega vpliva v
to nihanje bo seveda v prihodnje prispeva‑
la tudi zmes ukrepov učinkovite rabe, novih
priključitev na sistem daljinskega ogrevanja
ipd. Če bosta še november in december v
letošnjem letu beležila rekorde glede nizkih
temperatur tako kot jih je marec, bo mogoče
leto 2013 glede količine proizvodene toplote
precej podoben letu 2010.
Urejeni diagram toplote od leta 2010 do leta 2035
Proizvodnja
toplote (MW)
500
LETO 2035
400
LETO 2030
LETO 2025
LETO 2020
300
LETO 2015
LETO 2010
200
100
0
7
719
1436
2155
2872
3589
4305
5022
5736
6458
7175
7892
8760
Čas (h)
Proizvodnja električne energije in ogrevne toplote za obdobje 2002-2012
MWh
1400000
1200000
1000000
Ogrevna toplota (MWh)
800000
Električna energija (MWh)
600000
400000
200000
Proizvodnja električne
energije
Cene električne energije so nizke, glede na
napovedi, pa naj bi v prihodnjih letih nara‑
ščale zelo počasi. Na pragu TE‑TOL je bilo v
letu 2012 proizvedenih 371.805 MWh elek‑
trične energije, kar je 4,4 % manj v primerjavi
0
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Leto
9
eko-generacija
TE‑TOL proizvede toliko toplote, kolikor je potreb po njej. Večletni presek proizvedenih količin pove, da je
ključni vplivni dejavnik na proizvedene količine (še vedno) zunanja temperatura zraka.
z letom 2011. V primerjavi z letom 2011 smo
malo manj energije proizvedli iz obnovljivih
virov energije (OVE). Poraba lesnih sekan‑
cev je padla za več kot 2 odstotka, in sicer v
letu 2011 je bila 776.302 GJ, v letu 2012 pa
757.690 GJ.
Manjša proizvodnja vs.
manjše emisije v zrak
Za realizacijo proizvodnje v letu 2012 smo
porabili 7.143.508 GJ premoga (kar je 4,3 %
manj kot leta 2011).
Emisije ogljikovega dioksida (CO2) so po‑
sledično manjše, v tabeli Emisije CO2 so pri‑
kazane emisije tako iz glavnega pogonskega
objekta (GPO) kot iz vršne kotlovnice (NTK).
kazane emisije iz glavnega pogonskega
objekta.
Leto
Emisija CO2 (t)
2010
756.316
2011
721.924
2012
670.947
Manjše emisije CO2 so tudi rezultat op‑
timizacije obratovalnih režimov proizvodnje
na dnevnem nivoju. Manjše so tudi emisije
SO2, NOx in prahu. V nadaljevanju so pri‑
Leto
Koncentracija prahu
(mg/m3)
Emisija
prahu (t)
2010
17
51
2011
15
44
2012
8
21
Emisija SO2
Leto
Koncentracija SO2
(mg/m3)
Emisija
SO2(t)
2010
157
476
2011
153
451
2012
153
418
Leto
Koncentracija NOx
(mg/m3)
Emisija
NOx(t)
2010
413
1251
2011
366
1080
2012
364
997
Emisija NOx
Emisija CO2
Emisija prahu
Manjše emisije snovi v zrak so dobro‑
došle tudi zaradi vedno bolj stroge okolj‑
ske zakonodaje in s tem manjšanja mejnih
vrednosti emisij. Ne glede na morebitno
manjšo proizvodnjo, pa bomo morali v smeri
zmanjšanja emisij narediti še nekatere druge
ukrepe, ki smo jih zapisali v Strategiji razvoja
TE‑TOL 2014-2025.
10
kogeneracija
Nove oznake za
varnejšo pot
V začetku letošnjega leta smo se na podlagi poročila vodje službe varnosti pri
delu in pobude namestnika direktorja odločili, da zunanjo ureditev kompleksa
TE‑TOL naredimo varnejšo za vse uporabnike, zaposlene, zunanje izvajalce in
obiskovalce.
Franek Banovec
Skica vrisanih talnih oznak na kompleksu TE‑TOL
V
kompleksu stalno poteka promet
različnih težkih transportnih vozil, do‑
stava in odvoz različnih materialov in
snovi s kamioni ter cisternami, dnevno pri‑
hajajo različni zunanji izvajalci s svojo opre‑
mo. Zaposleni prav tako stalno uporablja‑
mo pločnike in ceste za različne namene,
od prevozov težjih delovnih strojev, vožnje
viličarjev, preko transportov vzorcev za la‑
boratorijsko preizkušanje, prenosov manjše
opreme v delavnice in nazaj v proizvodne
objekte. Veliko je tudi peš prometa, od
naših čistilk do nadzornikov proizvodnega
procesa.
Skratka, vsakodnevni vrvež, ki pa lahko
zaradi slabe označenosti različnih poti, pre‑
hodov za pešce, neupoštevanja prometnih
znakov in podobno, postane nevaren oziro‑
ma lahko privede do nezgod ali celo težjih
nesreč.
Tehnični direktor je v začetku februarja
z odločbo imenoval »Delovno skupino za
reševanje prometne problematike in ozna‑
čevanja«, sestavljeno iz predstavnikov vseh
večjih skupin uporabnikov zunanje ureditve.
Zadeve smo se lotili po fazah, z začetnim
ugotavljanjem oz. specificiranjem problema‑
tike. Osnovno vodilo oz. prva prioriteta je
bila zagotoviti intervencijske poti za gasilska
in reševalna vozila. Za tovrstne poti veljajo
posebni predpisi glede dimenzij, bistveno
pa je tudi, da morajo biti vedno prevozne
11
kogeneracija
Vidne talne oznake bodo povečale varnost
gibanja znotraj TE‑TOL.
Skica ureditve platoja
brez kakršnih koli ovir. Ko smo »speljali« in‑
tervencijske poti, smo se lotili transportnih
poti posameznih vrst prevozov materialov
in snovi. Po preverbi in uskladitvi le-teh smo
prišli do koridorjev, kjer poteka težki promet,
s tem pa je povečana nevarnost za pešce.
Na podlagi tega smo zarisali prehode za
pešce, peš cone in pešpoti, katerih uporaba
in spoštovanje s strani udeležencev pome‑
ni predvsem varnost pri opravljanju vsako‑
dnevnih nalog v TE‑TOL.
Sočasno smo določili tudi nekaj stalnih
parkirnih mest za zunanje izvajalce, izven
območij poteka intervencijskih in peš poti.
Nadalje smo se posvetili še platoju med
objektom KPV in mlini. Za potrebe remontov
smo na tem platoju predvideli površino za
začasno odlaganje materialov, določili stal‑
na mesta zabojnikov za odpadke, zbirna me‑
sta nekaterih materialov organizirali drugje,
določili stojna mesta za posode s peskom ter
stalni dovoz za cisterne.
Na koncu smo določili še posebno izpo‑
stavljena mesta na zunanji ureditvi, kjer za‑
posleni izstopajo na cestišča neposredno iz
objektov. Taka mesta bomo zavarovali temu
primerno, na primer z dodatnimi pločniki, ko‑
lički in podobno.
Ob zglednem sodelovanju vseh v skupini
smo tako stvari pripeljali do faze, ko smo v
začetku marca lahko izdelali projektno nalo‑
go za projektanta. Pravkar iščemo ustrezno
projektantsko organizacijo, ki ima izkušnje z
risanjem tovrstnih načrtov prometne uredi‑
tve v industrijskih kompleksih. Na končni na‑
črt nameravamo pridobiti še soglasje s strani
Gasilske brigade Ljubljana, nato pa izvesti
načrtovane označitve. Izvedbo načrtujemo v
mesecu aprilu tega leta.
Seveda samo talne označitve in novi pro‑
metni znaki sami po sebi ne bodo prinesli
večje varnosti, računamo še na osveščenost
vseh uporabnikov. V prihodnje se bomo po‑
svetili tudi obdelavi vseh površin, kjer so tla
zaradi dotrajanosti neravna, pozimi spolzka.
Kljub gospodarski recesiji in posledično
manj sredstvom v naši panogi, bo potreb‑
no kmalu obnoviti celotno zunanjo ureditev
TE‑TOL, izvesti preplastitve določenih od‑
sekov cestišč, vseh dvignjenih pločnikov,
popraviti in zamenjati dotrajane robnike ter
pokrove jaškov in kanalet.
12
e-generacija
Naša gonilna sila je
zanesljivost in skrb za
okolje
*
Javni holding Ljubljana (JHL) dvakrat letno (jeseni in pomladi) izvaja panel,
s katerim se raziskuje odnos Ljubljančanov do JHL in ostalih podjetij v skupini,
tudi TE‑TOL, ki se je panelu priključil jeseni.
Doris Kukovičič
C
ilj raziskave je spremljanje sprememb
v odnosu posameznikov do preuče‑
vanih podjetij in pridobiti podatke, ki
omogočajo poglobljeno analizo trenutnega
odnosa posameznikov do vključenih podje‑
vključenih 520 izbranih posameznikov, 51 %
žensk in 49 % moških, največ s srednješol‑
sko izobrazbo (35 %) in s povprečno staro‑
stjo 42,65 let. Informacije, ki je zajemala, so
bila: poznavanje podjetja, ugled podjetja,
4,5
A - Skrb za okolje
B - Dostop do informacij o kakovosti zraka
C - Zanesljivost in varnost proizvodnje
D - Uporaba lesne biomase za proizvodnjo toplote
E - Postopno nadomeščanje premoga z zem. plinom
4,3
4,1
C
3,9
Povprečna ocena
zadovoljstva = 3,57
3,7
A
E
D
3,5
B
3,3
Povprečna ocena
pomembnosti = 4,54
3,1
2,9
2,7
Ključnega pomena sta
zanesljivost in varnost
proizvodnje ter skrb za okolje
2,5
3,8
4,0
4,2
tij ter analizo sprememb in vzrokov za spre‑
membe mnenj posameznikov. Pridobljeni
rezultati, pozitivni ali negativni, lahko olaj‑
šajo posamezne kratkoročne in dolgoročne
odločitve posameznih podjetij. Trenutno je
pripravi pomladni panel, v nadaljevanju pa
na kratko predstavljamo rezultate, vezane
na TE‑TOL, ki jih bo pokazala jesenska jav‑
nomnenjska raziskava.
Raziskava je potekala v času med 26. ok‑
tobrom in 6. decembrom 2012. V stalni vzo‑
rec, uravnotežen na osnovnih demografskih
značilnostih populacije v Ljubljani, je bilo
4,4
te iz daljinskega sistema). Povprečna ocena
njihovega poznavanja podjetja je 2,49. Malo
manj kot 57 % anketiranih sploh ne pozna ali
slabo pozna podjetje, zelo dobro ali dobro
pozna pa ga 24,8 %. Nadpovprečno TE‑TOL
poznajo moški, najmlajši anketiranci, osnov‑
nošolsko izobraženi, upokojenci, tisti s pri‑
hodki v razredu od 851 do 1300 € ter prebi‑
valci nekdanje občine Moste Polje.
Ugled podjetja TE‑TOL so anketiranci
ocenili s poprečno oceno 3,57. Delež anke‑
tirancev, ki podjetju pripisuje zelo nizek in
nizek ugled je 3,5 %, tistih, ki ugled pod‑
jetja ocenjuje kot visok ali zelo visok, pa je
25,5 %. Skoraj polovica anketirancev ugleda
podjetja ni ocenila. Ugled podjetja narašča
premo sorazmerno s poznavanjem, najvišji
ugled pa mu pripisujejo najstarejši, osnov‑
nošolsko izobraženi, upokojenci, tisti, ki niso
zaupali podatkov o svojih prihodkih, ter pre‑
bivalci nekdanje občine Bežigrad.
4,6
4,8
5,0
zadovoljstvo s storitvami, zadovoljstvo z
razmerjem med ceno in kakovostjo storitev,
morebitne pritožbe, pomembnost posame‑
znih dejavnikov, ki se nanašajo na storitve in
zadovoljstvo z njihovim izpolnjevanjem, ter
nabor nekaterih aktualnih vprašanj. Upora‑
bljena lestvica ocen: 1 (najnižja) – 5 (najvišja).
TE‑TOL še premalo poznan,
največji ugled pa uživa med
najstarejšimi
Med anketiranci je bilo zajetih 36,6 % upo‑
rabnikov TE‑TOL (odjemalcev ogrevne toplo‑
Povprečna ocena zadovoljstva uporabnikov
je 3,96, pri čemer je zelo nezadovoljnih 4,7 %,
zadovoljnih in zelo zadovoljnih pa 81,2 %. An‑
ketiranci so praktično vse dejavnike ocenili
kot pomembne, najbolj pomembni pa sta jim
zanesljivost in varnost proizvodnje ogrevne
toplote ter skrb za okolje.
Percepcijski zemljevid (levo zgoraj) pri‑
kazuje ocene pomembnosti in zadovoljstva,
ki so jih anketiranci podali za posamezne
dejavnike. V zgornjem desnem kvadrantu
so prikazani dejavniki, ki predstavljajo go‑
nilnike zadovoljstva. Omenjeni dejavniki so
anketirancem nadpovprečno pomembni, z
njimi pa so tudi nadpovprečno zadovoljni - to
so zanesljivost in varnost proizvodnje ogrev‑
lastnost panela in hkrati razlikujoči dejavnik od ostalih oblik raziskovanja, je stalnost vzorca (iste osebe), ter stalnost osnovnega nabora vprašanj (ista vpraša‑
* Poglavitna
nja) v raziskovalnem obdobju (vir Ninamedia, Panel- jesen 2012, JHL).
13
e-generacija
zadovoljstva. Ostali dejavniki, kot so upora‑
ba lesne biomase za proizvodnjo ogrevne
toplote in postopno nadomeščanje premoga
z zemeljskim plinom so za anketirance trenu‑
tno manj pomembni.
Povprečne letne maloprodajne cene toplotne energije v EUR/MWh
100
Deljeno mnenje anketirancev
glede cene ogrevanja
80
60
40
20
0
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Ljubljana
Kranj
Celje
Jesenice
Maribor
Velenje
Trbovlje
Ravne
2012
Vir: SURS - Povprečne letne maloprodajne cene (EUR/MWh) toplotne energije za izbrano porabniško
skupino po gospodinjstvih (2004 - jun2012)
ne toplote ter skrb za okolje. V spodnjem
desnem kvadrantu so prikazani dejavniki,
ki jim anketiranci pripisujejo nadpovprečno
pomembnost, vendar pa so z njimi podpov‑
prečno zadovoljni. Ti dejavniki kažejo na še
ne dovolj izkoriščene poslovne priložnosti,
in sicer: dostop do informacij o vplivu na ka‑
kovost zraka. Z ustreznimi ukrepi, ki bi vpli‑
vali na zvišanje zadovoljstva z omenjenimi
dejavniki, lahko le-ti preidejo med gonilnike
Anketiranci so med argumente za svoje
pozitivne ocene utemeljili z odgovori, kot
so dolgoletna zanesljivost delovanja in za‑
nesljivost dobave toplote, ugled podjetja,
nizka cena ogrevanja in skrb za okolje. Med
odgovori, s katerimi so želeli utemeljiti ne‑
zadovoljstvo pa so navedli pretirano drago
ogrevanje, oskrba z vodo šepa, onesnaže‑
vanje okolja v zimskem času. Malo več kot
5 % uporabnikov je dejalo, da so imeli razlog
za pritožbo, razlogi zanje pa so bili: občutno
previsoka cena ogrevanja in nezadostna
oskrba s toplo vodo v pomenu, da dnevno
izteče več litrov mrzle vode preden priteče
topla (ta razlog za pritožbe je dejansko ve‑
zan na delovanje omrežja, zanj pa skrbi oz.
je odgovorna Energetika Ljubljana). Graf
prikazuje cene ogrevne toplote v večjih sis‑
temih daljinskega ogrevanja, iz katerega je
razvidno, da je cena daljinskega ogrevanja v
Ljubljani daleč najugodnejša, če izvzamemo
velenjski sistem ogrevanja z odpadno toplo‑
to, ki z ostalimi sistemi dejansko ni primerljiv.
■sindikat
Še pred poletjem volitve
Andrej Lukek, predsednik Sindikata
Končuje se petletni mandat izvoljenim
članom sindikata TE‑TOL, tako da bomo ko‑
nec maja oz. v začetku junija ponovno volili
nove predstavnike za nadaljnjih pet let. Pri‑
prave na volitve so že v teku, točen datum
volitev pa bo znan v začetku aprila. Prav tako
bodo v prvi polovici leta izvedene volitve za
novo vodstvo v sindikatu delavcev energeti‑
ke. Glavna naloga sindikata bo tudi v priho‑
dnje skrb za ohranitev že pridobljenih pravic
zaposlenih ter skrb za socialno in pravno
varnost članov sindikata.
V letošnjem letu bo sindikat TE‑TOL de‑
loval v skladu s planom dela in finančnim
planom, ki je bil sprejet na zadnji redni seji
sindikata.
Glede na to, da je v družbi že prišlo do iz‑
plačila regresa za letni dopust, naj omenim,
da je bil znesek v višini minimalne plače v
RS s strani delodajalca določen na podlagi
interventnega zakona, ki je bil sprejet v letu
2012.
Z letošnjim letom se je za vse koristnike
MPAO spremenila višina zneska, ki se upo‑
števa kot boniteta, tako da se upošteva ce‑
loten znesek programa. Izračun pa je sledeč:
Od celotnega zneska (cca. 420 EUR) koristnik
plača 22,1 % prispevkov (93 EUR). Odvedeni
znesek prispevkov se odšteje od celotnega
zneska, tako da dobimo osnovo (cca. 330
EUR) za obračun davka. Višina davka (16 %
- 50 %) pa je odvisna od dohodninskega ra‑
zreda, v katerem se nahaja koristnik MPAO.
V začetku leta je sindikat organiziral dva
smučarska izleta v Avstrijo, naslednji dvo‑
dnevni ali tridnevni sindikalni izlet pa bo v
Andrej Lukek
primeru zadovoljivega interesa organiziran
za konec maja. Lokacija še ni določena, zato
vas vabim, da morebitne ideje sporočite svo‑
jim sindikalnim zaupnikom.
Glede na začetek pomladi vam želim veli‑
ko sonca in lepega vremena.
14
generacija
■svet delavcev
Sezona sprememb
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Zima se nam je v letošnjem letu pokaza‑
la v vsej svoji belini. Snega je bilo v izobilju,
marsikje celo preveč. Bojim se, da bo imela
fitnes sekcija zaradi pogostih zimskih fizičnih
aktivnosti zaposlenih (»kidanja« snega) v le‑
tošnjem letu velik upad članstva.
Že na samem začetku leta se je ponovno
spremenila lastniška sestava TE‑TOL. Naša
družba je dobila le enega družbenika, to je
JP Energetika Ljubljana (JPE).
S prehodom na enega družbenika je pri‑
šlo tudi do spremembe sestave nadzornega
sveta TE‑TOL. Namesto devetih članov nad‑
zorni svet po novem sestavljajo trije člani,
dve predstavnici družbenika, Jadranka Da‑
kić in Jožka Hegler ter predstavnik delav‑
cev, Boštjan Kocijan. V relativno kratkem
času so se zvrstile že tri seje nadzornega
sveta. Na konstitutivni seji sta bili izvoljeni
predsednica Jadranka Dakić in namestnica
predsednice Jožka Hegler. Sprejet je bil Po‑
slovnik nadzornega sveta, obravnavalo se je
gradivo o sinergijah med TE‑TOL in JPE, velik
poudarek je bil na Poslovnem načrtu druž‑
be za leto 2013. Kot pomembnejši podatek
lahko navedem, da je bilo poslovanje družbe
v letu 2012 pozitivno. Poslovni načrt za leto
tem področju se lahko znajdemo v situaciji,
ki ne bo prijetna za nikogar.
Izdelana je bila Analiza gibanja bruto plač
zaposlenih v TEŠ, TET in TE‑TOL v letih 2000
in 2005 – 2011 (podatki črpani iz javno obja‑
vljenih poslovnih poročil posameznih družb
ter gradiva Ministrstva za gospodarstvo ter
Ministrstva za infrastrukturo in prostor) in
predana direktorju, predstavnicama družbe‑
nika v nadzornem svetu ter tudi predsedniku
sindikata.
Svet delavcev je imel poleg ustanovne
seje v mesecu decembru 2012 še eno redno
in dve izredni seji v letu 2013. Na prvi redni
seji smo (pre)oblikovali odbore in komisijo
sveta delavcev. Na osnovi Zakona o sodelo‑
vanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) je svet
delavcev sprejel odločitev, da se Komisijo
za varstvo pri delu in Komisijo za počitniške
dejavnosti preimenuje in preoblikuje v Od‑
bor sveta delavcev za varstvo pri delu ter
Odbor sveta delavcev za počitniške dejav‑
nosti. Vsi odbori sveta delavcev so (nekateri
bodo šele po volitvah v sindikat) v sestavi:
dva člana iz vrst sveta delavcev, en član iz
vrst sindikata in en član predstavnik delo‑
dajalca. Predsednik odbora je izbran izmed
Odbori pri svetu delavcev
Odbor SD za
počitniške dejavnosti
SVET DELAVCEV
Brigita Zorec
Boštjan Kocijan
Odbor SD za
mobing in pravno
varnost zaposlenih
Tomaž Lenart
Odbor SD za
varstvo pri delu
Tomislav Laznik
Odbor SD za uvedbo
horizontalnega
napredovanja in
dogovore o sistemizaciji
delovnih mest
Odbor SD za
invalidsko problematiko
Ljubomir Unčanin
Andrej Lukek
2013 pa – kljub več izvedenim aktivnostim,
ki bodo imele za posledico pozitivne finanč‑
ne učinke v tekočem letu – predvideva izgu‑
bo. Že za samo vzdržno tekoče poslovanje
družbe je dvig cene toplote nujen, upošte‑
vajoč tudi nujnost izvedbe investicij pa lahko
»stopicanje na mestu« pri dvigu cene toplote
ocenimo kot alarmantno. Brez konkretnega
in predvsem pravočasnega ukrepanja na
članov sveta delavcev. Zaradi večje vloge
sindikata je predsednik Odbora za uvedbo
horizontalnega napredovanja in dogovore o
spremembah sistemizacije delovnih mest še
naprej ostal predsednik sindikata, sindikat
bo tu tudi vnaprej obdržal dva člana. Ne‑
spremenjene oblike je ostala Komisija za do‑
ločitev kriterijev za podeljevanje dodatkov
za težke pogoje dela, saj gre za komisijo, ki
Boštjan Kocijan
je neke vrste delovna skupina in ima ome‑
jen rok delovanja – do rešitve obravnavane
problematike. V vse odbore in komisijo je
svet delavcev imenoval svoje predstavnike,
za odbore sveta delavcev pa imenoval tudi
predsednike. Spremembe so bile nujne in iz‑
vedene z namenom, da svet delavcev v tem
pogledu prevzame vlogo in odgovornost, ki
mu jo podeljuje ZSDU.
Zaradi le enega predstavnika delavcev
v nadzornem svetu družbe je seznanitev
članov sveta delavcev z vsebino sej nadzor‑
nega sveta in posvetovanje s člani še po‑
membnejše, kot je bilo v preteklosti. To je bil
tudi razlog za sklic obeh izrednih sej sveta
delavcev.
15
generacija
■škd predstavlja
Smučarska sekcija
Kot Terminatorji zagrizemo v meglo in pademo v cilj
Herman Janež
Sladkost funkcije organizatorja Zimskega
športnega stika je v vsej svoji vremenski
turbulenci pripadla vodji Slavku Kastelicu,
Hermanu Janežu, Marjan Karpetu, Doris
Kukovičič in Gregorju Vozlu, ki žal manjka na
fotografiji. (foto Damjan Žibert)
Letošnji Zimski športni stik se nam je ne‑
kako zgodil s svetlobno hitrostjo. Vsaj tistim,
ki nas je zadela vsa sladkost funkcije orga‑
nizatorja. Kot se spodobi, nas je z enako
hitrostjo zadevala tudi sprememba vremena
na tisto prvo februarsko soboto in pa jakost
vetra, ki se je celo popoldne junačil okrog
Hotela Raj. Ja, res smo bili najbolj v raju ta‑
krat, ko smo se greli v Raju. Če ste že ugo‑
tovili lokacijo - bili smo na Krvavcu, v dežju,
snegu, megli. Vreme smo očitno naročili
tako, kot smo ga uspešno preizkušali tudi na
treningu,mogoče še za odtenek slabše.
Kot organizatorji smo si tako uspeli zago‑
toviti konkurenčno prednost. Žal to ni preveč
pomagalo, saj je prednost odplaknil dež in
novozapadli sneg,
v pričakovanju ka‑
terega so se naše
lanskoletne pikice,
na katere smo po‑
lagali toliko upov,
kar stopile, in niso
uspele priplužiti do
starta. Posledično
nas je lanskoletna
sla po tretjem me‑
stu ob pristanku na
četrtem postavila na
realna tla oziroma na
peto mesto, kjer smo
ostali še brez tolažil‑
ne nagrade. Zanjo
Naši smučarji ničesar ne prepuščajo naključju – smučke so drsele, tako ali
drugače. (foto Igor Šutar)
smo bili žal predo‑
bri. Z žalostjo lahko ugotovimo, da v naših
pikicah ni vzbudilo interesa niti vabljenje na
krepitev moškega duha, tako da organizator‑
ji sploh ne vemo, kaj bi zanje še lahko bila
zadovoljiva motivacija. Ampak, je bila pa mo‑
tivacija prisotna pri vseh, ki so priplužili na
Krvavec in skočili v Raj. In so bili potem pri‑
pravljeni iz Raja skočiti v pekel med količke
na progo na žetončke, se udariti s kolom ali
dvema (pred tem pa se pustiti poservisirati
našemu direktorju - posebej tekmovalke so
bile tako mokre, da sta bila večkrat potreb‑
na dva robčka hkrati za uspešen servis), in
potem hop nazaj v Raj. Kakšen mazohist je
malo dlje vztrajal tudi v peklu, ker pa je bila
blizu plaža, smo nevedni v določenem tre‑
nutku pomislili, da so sodelujoči skočili kar
oblečeni v vodo, pa se je izkazalo, da je to le
dež med vožnjo s sedežnico. In potem tako
v kratkem popoldnevu malica, kosilo, razgla‑
sitev, valček, polka, rock'n'roll in hop domov,
da ne bi slučajno ostali ujetniki Krvavca.
Ker naj bi ta prispevek predstavljal tudi
smučarsko sekcijo, lahko ugotovimo, da je
članov za treninge precej. Članov za tekme
malo manj, članov za rezultate pa še manj.
16
generacija
Navadno vodijo veterani in pa nečlani, eks‑
perti pa nimajo časa. O članicah pa nič na
veliko. Jih tudi ni - veliko. Na športnem sti‑
kanju jih je še manj. Edina svetla izjema, ki
se vsako leto potrudi, da ji brat poservisira
smuči, je naša Doris. Včasih si želimo, da ji
brat kakšno leto ne bi opravil servisa, ker bi
potem mogoče bolj zanesljivo prišla do cilja.
In kaj pričakujemo naslednje leto? Najbrž bo
realno, če rečemo, da spet pomanjkanje pi‑
kic (predvsem tistih, ki štejejo) in posledično
peto mesto. Če pa nas ponovno pričaka veli‑
ka energetska družina, pa mogoče ne bomo
tako »slabi«, predzadnji. Mogoče napreduje‑
mo na deseto mesto.
Sedmo letno
srečanje s
predstavniki Most
Letošnja skupna seja TE‑TOL in Sveta Četr‑
tne skupnosti Moste je potekala 9. januarja.
Na njej so se predstavniki družbe in lokalne‑
ga okolja seznanili z delom in novostmi v letu
2012 ter z načrti za leto 2013.
Naša ekipa je konkurenčno prednost treninga
v katastrofalnih vremenskih razmerah skušala
unovčiti kolikor se je dalo.
Redna srečanja s predstavniki lokalnega okolja
zagotavljajo odprt dialog in s tem učinkovit
pretok informacij.
Predsednica Sveta ČS Moste Stanislava
Marija Ferenčak Marin je predstavila številne
realizirane projekte: aprilsko čistilno akcijo,
kjer so prostovoljci za vsako vrečo pobranih
smeti prejeli rožo, postavitev I. faze fitnesa
na prostem na Kodeljevem, Moščanski dan
sosedov, ki je potekal na dvorišču TE‑TOL,
Rekreativne dneve, prireditev Velikanček
s Pravljično tržnico za otroke in z dedkom
Mrazom, ki je obdaril (tudi s pomočjo TE‑TOL)
okoli 650 otrok, ter P+R parkirišče za 180 vo‑
zil, ki se nahaja v križišču Zaloške in Cheng‑
dujske ceste. Slednji naj bi bistveno prispe‑
val k zmanjšanju prometa skozi center Most.
Direktor TE‑TOL Samo Lozej je predsta‑
vil delovanje družbe in strateške projekte,
ki so zaradi okoljskih zahtev in iztekajoče
se življenjske dobe nujni - to je postavitev
plinsko-parne enote ter prigradnja čistilne
naprave na bloku 3. Izpostavil je tudi more‑
bitno izgradnjo objekta za energetsko izrabo
odpadkov, za katerega sta v lokalnem pro‑
storskem načrtu MOL predvideni dve mo‑
žni lokaciji, obe v (neposredni) bližini Most.
Pojasnil je, da je odločitev o tem objektu v
pristojnosti države, saj gre za izvajanje ob‑
vezne državne javne gospodarske službe
in s tem za umeščenje objektov državnega
pomena.
»Jezes, Jože, kaj si si pa naredil?!«
»Še nič. V soboto imamo tekmo na Krvavcu, pa
malo treniram.«
17
generacija
■Člen v verigi
Franc Habič
Če lahko obvladuješ štiri otroke, potem je strela mačji kašelj
Pogovarjal sem se Štefan Šimunič
Kdaj si prišel v TE‑TOL? Je bila to tvoja
prva zaposlitev? Kakšni so bili prvi vtisi?
V TE‑TOL sem prišel 1995. leta. To je bila
moja druga zaposlitev. Pred tem sem delal
v Saturnusu kot projektant za orodja in stro‑
jegradnjo. Službo sem zamenjal zaradi krize
v prejšnji firmi. V TE‑TOL ste imeli razpis, na
katerem sem kandidiral in bil izbran za delo
Pomočnika strojnika parne turbine in ter‑
mične priprave vode. Prejšnje delo je bilo v
pisarni, tukaj sem začel opravljati izmensko
delo. To za mene ni bilo nič novega, saj sem
si izkušnje z izmenskim delom pridobil že pri
vojakih.
Katera dela si še opravljal na poti do
Vodje izmene ?
Naslednje prakticiranje je bilo za Strojni‑
ka kotlovskih naprav. Po uspešno opravlje‑
nem internem izpitu sem to delo opravljal
dve leti. Opravil sem tudi izpit za Strojnika
vršne kotlarne. Od leta 2003 opravljam delo
Vodje izmene. Pred tem sem uspešno zaklju‑
čil študij na Fakulteti za strojništvo, kar je bil
pogoj za napredovanje.
V Službi obratovanja je zaposlenih skoraj
polovica vseh delavcev TE‑TOL. Delo poteka 24 ur na dan. Kako se znajdeš?
V izmeni, ki jo vodim, nimam večjih težav.
Z opravljanjem del na prejšnjih delovnih me‑
stih sem si pridobil izkušnje, ki mi pomagajo
pri vodenju. Novo mi je bilo področje tran‑
sporta in skladiščenje premoga ter tekočih
goriv.
Delo z ljudmi je zahtevno. Si imel kakšen
primer, ki ti je ostal v spominu kot zanimiva izkušnja?
Delavci se hočejo pokazati v najboljši
luči. Seveda si sčasoma ustvariš o vsakemu
svoje mnenje. Delokrog za nadzor je velik in
ne moreš biti hkrati na vseh lokacijah, zato
je potrebno odnose gojiti tudi na zaupanju.
V primeru težav z napravami ali delom me
pokličejo in problematiko rešujemo skupaj.
Glede na to, da se pri delu srečuješ z različnimi tehničnimi strokami (strojništvo,
elektrotehnika, gradbeništvo, kemija),
kako gledaš na to kot Vodja izmene?
Sem zelo tehnični tip človeka in mi te stro‑
ke ležijo. Veliko se ukvarjam s tehniko tudi
doma. Ne predstavljam si sebe kot politika,
filozofa, ekonomista… Glede »ekonomije«
moram obvladovati le družinski proračun…
Zdaj ko sva pri stroki, mi zaupaj tvojo izkušnjo z udarom strele v vašo hišo. Kako
si ukrepal?
Na srečo sem bil sam doma. Pogovarjal
Franc Habič v pogovoru s Štefanom Šimuničem
sem se po telefonu in naenkrat je počilo ter
začelo smrdeti. Stopil sem iz hiše in zagledal
luknjo na trasi, kjer so položeni kabli. Vse
razdelilne omarice je razneslo (električno,
telefonsko, kabelsko). Na posameznih delih
fasade so bile luknje. V kleti je vsa električna
instalacija zgorela in se je vnel ogenj. Bil sem
zbran in pogasil požar. Veliko stvari je bilo
potrebno zamenjati oziroma popraviti. Na
srečo sem imel hišo zavarovano, tako da mi
je zavarovalnica delno pokrila stroške.
Za ta čas ste kar velika družina. Koliko
vas je in kje živite?
Smo šestčlanska družina. Z ženo imava
štiri otroke, dve hčerki in dva sina. Živimo na
vasi v hiši. Za številno družino rabimo pro‑
stor, kjer otroci porabljajo svojo energijo.
Anamarija (18) in Andreja (16) sta že gimna‑
zijki. Zelo pridno se učita in pomagata doma.
Poskrbita tudi za bratca Gašperja (8) in Mate‑
vža (5), ko jima čas to dopušča. Za kakšne iz‑
lete in dopuste moramo imeti tudi večji avto.
Sam sem najrajši doma in kaj delam.
Vem, da se ukvarjaš s pridelavo jagod.
Je s tem veliko dela? Kako ga uspeš
opraviti?
Jagode pridelujeva doma skupaj z bra‑
tom. Dela je veliko zlasti v sezoni, saj je po‑
trebno jagode posaditi, čistiti, obirati... Po‑
magajo tudi žene in otroci. Tako kot povsod,
je za dober rezultat potrebna dobra ekipa.
Prodaja ni problem, ker imamo stalne od‑
jemalce. Ne uporabljamo škropiva, zaradi
česar jih še prej zmanjka. Kot se za kmetijo
spodobi, obdelujemo tudi vrt za zelenjavo.
Ti ostane kaj časa za kakšen konjiček?
Vedno je tudi kaj časa za opravila, ki zah‑
tevajo nekaj znanja in spretnosti »kot izziv«.
Sam postavljam električne instalacije, tudi
nekaj streh in kozolcev sem postavil, pa le‑
sne izdelke (omare)... Upam, da mi bo zdrav‑
je za taka opravila še naprej služilo.
18
generacija
Hasan Krkalić
Oton Kovič
■jubilanti
Tokratni jubilanti prihajajo vsi iz Službe
obratovanja, iz fotografij pa je razvidno tudi
njihovo delovno okolje. Kot pravijo, jim bo
jubilejna nagrada predvsem razbremenila
družinske proračune.
Robert Kunst
30 let v TE‑TOL
Hasan Krkalić, upravljavec vodočrpalnice:
»Čez dobro leto grem v zasluženi pokoj in
z ženo si bova privoščila daljše potovanje v
tujino.«
Oton Kovič, upravljavec mlinov in odpepe‑
ljevanja: »Denarna nagrada bo prav prišla za
obnovo hiše in/ali dopust.«
Dominik Vode
20 let v TE‑TOL
Robert Kunst, vodja izmene transporta pre‑
moga: »Z jubilejno nagrado bom zakrpal fi‑
nančno konstrukcijo družinskega proračuna
in si privoščil kakšen vikend več z družino ob
morju.«
10 let v TE‑TOL
Rajmund Velepič, pomočnik strojnika parne
turbine (10 let v TE‑TOL), »Denar ob jubileju
bom namenil obnovi hiše.« (brez fotografije)
Dominik Vode, pomočnik strojnika parne
turbine: »Ker že načrtujem dopust, si ga bom
z nagrado poskušal podaljšati, dokler bo šlo.«
GESLO
KRIŽANKE:
KRIŽANKE
BISTRIJO
PAMET!
OSNOVNA
KOSTUMODOLŽINGRAF
SKA
HRANITELJ
MERA
ČOP
IZTOK
VSE
STRANKE TROPSKA
ZDRAVZAČIMBA
NIKA
CILKA
(REDKO)
RASTLINA
NA KORINTSKIH
STEBRIH
MLADA
MAČKA
AVTOR:
JOŽE
BERDON
VOJAŠKI
ČIN
PRITOK
NAŠ
DONAVE IGRALEC
V
IN PEVEC
ROMUNIJI
(IVAN)
PAKET,
ZAVOJ
PAPEŽEVE
ZNAK
OKROŽZA RENIJ
NICE
TV
ZVEZDA
AUER
MEHIŠKA
IGRALKA
DEL RIO
ZIMSKI
MESEC
OSNOVA,
PODLOGA
VRSTA
PRSTI
IZDELOVANJE IGEL
OČETOVA
ALI
MATERINA
SESTRA
KOBALT
ANG. NOGOMETAŠ
(WAYNE)
JURE
KOŠIR
PREDDVERJE
PISANJE
KRITIK
IGRALKA
VALLI
SOSEDNJI
ČRKI
EVROPSKI
MONGOL
NAŠA
PESNICA
(MAJDA)
POKOJNA
IGRALKA
(VERA)
LOJZE
MARINČEK
BISTVO
V FILOZOFIJI
ORIENTALSKA UTEŽ
ČOPIČ
(STARIN.)
TRČENJE,
KARAMBOL
OKROGLA
BAKTERIJA
PRIVLAČNOST
GREBEN
NA VODI
PLOVILO
NA VESLA
ZDRAVILO
(REDKO)
IGRALEC
CARREY
ČLANI
ILIRIJE
OBLAČILA
UDAREC
PRI
BOKSU
MOŠKI
ČRNIH
LAS
ZNAK
ZA ERBIJ
TABORNICA
Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.

Ime in priimek
Naslov
Geslo
SOSEDI
ČRKE Š
ANTON
VODNIK
ZNAK ZA
AMERICIJ
ANGLEŠKA
PRITRDILNICA
Nagrajenci iz 36. številke:
63 €prejmeSrečko Glavan
42 €prejmeGregor Vozel
21 €prejmeBojan Đorđević
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in
upokojenci TE‑TOL. Pri žrebanju bomo upo‑
števali le en izvod rešene križanke na posa‑
meznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom
oddajte v nabiralnik časopisa do 15.5.2013.
19
tematsko središče
Daljinsko ogrevanje v Sloveniji
Oskrbo z daljinsko toploto v RS je v letu
2011 izvajalo 73 imetnikov licenc za dis‑
tribucijo toplote za daljinsko ogrevanje.
Distribucijska omrežja so se razprosti‑
rala v 49 od 210 slovenskih občinah, v
skupni dolžini 733,6 kilometra.
Maribor
Ravne
Jesenice
Velenje
Kranj
Celje
Trbovlje
Najdaljši distribucijski omrežji sta se
v letu 2011 razprostirali v Mestni občini
Ljubljana (267,8 kilometra vročevodne‑
ga in toplovodnega omrežja) in v Mestni
občini Velenje z Občino Šoštanj (158,7
kilometra toplovodnega omrežja).
Ljubljana
Vir toplotne energije v sistemih daljinskega
ogrevanja za leto 2011
Zemeljski plin 32,7 %
Premog 55,3 %
Kurilno olje 0,7 %
OVE 11,3 %
Cenovna primerjava večjih daljinskih sistemov za leto 2012 (v EUR/MWh)
Prednosti daljinskega
ogrevanja
Ljubljana
61,4
––
––
––
––
––
Prijazno do okolja
Cenovno ugodno in stabilno
Velika zanesljivost oskrbe
Udoben način ogrevanja
Varno obratovanje in enostavno
vzdrževanje
–– Prihranek prostora
Maribor
95,6
Kranj
92,1
Velenje
*
32,4
* Velenje uporablja odpadno toploto iz TE Šoštanj
Celje
92,8
Trbovlje
103,8
Jesenice
114,8
Ravne
108,8
0
20
40
60
80
100
Vir: Agencija RS za energijo in Statistični urad RS - Povprečne letne maloprodajne cene (EUR/MWh) toplotne
energije za izbrano porabniško skupino po gospodinjstvih (2004 - jun2012)
120