Megavat tiskamo na recikliranem papirju TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA INTERVJU: DIREKTOR TE-TOL BLAŽ KOŠOROK REMONT GENERATORJA 1 BONITETA ZA PROIZVODNJO TOPLOTE številka 31 / september 2011 TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA uvodnik 2 Odprimo energetske meridiane Ostati nevtralen pri valu sprememb, ki so se začele dogajati že v času pred dopusti, je za moje pojme čista utopija. Pravijo, da moramo naše možgane programirati z dobrimi sporočili, če želimo, da si z negativizmom ne otežujemo razmer, v katerih se nahajamo. Reprogramiranje naših prepričanj žal ni tako enostavno, kot je na primer kemijski pojem nevtralizacije. Le kako naj nevtraliziram informacije, da Slovenija jadra v brezvetrju (beri brezvladju) in da smo obtičali na mestu, brez potrebnih reform, brez potrebnih državnih poroštev za okrepitev investicij in še česa. O konfuznem stanju na ministrstvih zaradi nastale situacije pa bolje, da niti ne razmišljam. Čeprav bo verjetno lahek vetrič po predčasnih volitvah v začetku decembra malo premaknil »našo jadrnico«, pa kakšnih bistvenih sprememb na bolje še nekaj časa ne pričakujem - isto zamegljena perspektiva. Irena Debeljak Nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. Generator 1 na primer na prvi pogled ni kazal, da se globoko v njem dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Pogled pod mikroskopom (beri generalni remont) je odkril, da v njem prihaja do delnih razelektrenj. Delna površinska razelektrenja v statorskem navitju smo uspeli odpraviti in tako pravočasno preprečili popolni preboj in uničenje izolacije. Pogled na generator bi bil v tem primeru seveda spet drugačen. Tudi človek je na prvi pogled drugačen, kot če bi ga pogledali pod mikroskopom (beri če bi brali njegove misli). Od dejstva, da z novim večinskim lastnikom prihajajo tudi nova »razelektrenja« ali »naelektrenja« v našo družbo, se ne moremo izolirati. Z iskanjem sinergijskih učinkov začenjamo reorganizacijske procese, s katerimi želimo skupaj z našim večinskim lastnikom Energetiko Ljubljana optimizirati delovanje in poslovanje obeh družb. Zaenkrat se s tem dejstvom soočamo z mešanimi občutki, najbolj seveda tisti, ki so se znašli v procesu prehoda v skupne službe na Javni holding Ljubljana. Želimo si, da bo čas spremenil tudi ta pogled – najprej s čustvenega na razumskega in nam ponudil pozitiven razgled. »Energetsko polje« sleherne entitete se venomer spreminja. Na valovanje energije pa lahko vplivamo s svojo energijo, dobro ali pa slabo. Zato bodimo kreativni in poskrbimo za kvaliteto valovanja; ne čakajmo na mestu, kot se to dogaja naši državi. Pozitivno usmerimo naše misli, kajti energija naših misli ima velik vpliv na nas same in s tem na kakovost našega življenja. Poskrbimo, da se nam odprejo »energetski meridijani«, kjerkoli že smo, v dobrem ali slabem. Foto na naslovnici: Generator 1 Časopis MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 Ljubljana Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič, Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija: Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL, Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected] aktualno 3 NEP naj ne bo samo spisek želja Doris Kukovičič Lakić Čeprav je zaslediti očitke, da je nov Nacionalni energetski program (NEP) s svojimi dobrimi 200-mi stranmi predolg, da ne vsebuje ocene stanja, da ima še premalo razdelano področje obnovljivih virov energije (OVE) in da še vedno pretežni delež električne energije zagotavljata jedrska in premogovna tehnologija, so si avtorji in kritiki, ki so sodelovali na Energetskem forumu o NEP-u v Celju, enotni, da je bistveno boljši od prejšnjega in da ga ne gre enačiti s spiskom želja. Za to bo odgovorna kar vlada, saj bo morala o realizaciji programa letno poročati. Udeleženci omizja so se zadržali pri ključnem vprašanju – financiranju programskih naložb. NEP za obdobje do leta 2030 predvideva od 25 do 29 milijard evrov naložb, med njimi največje v nove elektrarne, zatem v posodobitev in gradnjo omrežja ter v povečanje energetske učinkovitosti. Direktor GEN Energije Martin Novšak je mnenja, da se za trajnostne projekte zasebni, tuji investitorji praktično javljajo kar sami, medtem ko je bil direktor TE-TOL Blaž Košorok bolj skeptičen in kot pomembnejši razlog izpostavil težave z umeščanjem energetskih objektov v naš prostor. Z njim Direktor TE-TOL je opozoril, da je za doseganje ciljev pomembno, da se NEP čim prej sprejme in začne izvajati, a da je še pomembneje, da se čim prej sprejme nov Energetski zakon, saj kot pravi, nas tudi »policaj ne bo kaznoval po nacionalnem programu za zmanjševanje prometnih nesreč, temveč po zakonu o varstvu v cestnem prometu«. se je strinjal tudi Djordje Žebeljan iz HSE, ki meni, da so pri tem še posebej občutljive OVE naložbe, zato jim najbrž NEP ne posveča dovolj pozornosti. Tudi po mnenju Janeza Kopača, direktorja Direktorata za energijo, razen na področju fotovoltaike, (še) ne gre računati na zasebna vlaganja, bo pa ekonomičnost projektov pomemben kriterij za odločanje o naložbah. PPE-TOL novičke Ponudbe za LOT 1 že »doma«, za LOT 2 na poti Doris Kukovičič Lakić Ponudbe za dobavo plinskega turboagregata in utilizatorja (LOT 1), najpomembnejše tehnološke opreme za plinsko-parno enoto, so prispele sredi avgusta. Na povabilo k oddaji ponudb za ta najobsežnejši sklop investicije so se odzvali štirje, predhodno kvalificirani ponudniki, in sicer konzorcij Rudis Siemens, konzorcij Riko Inea, avstrijski EMC & PORR in nemški Kraftanlagen München. Prejete ponudbe se sedaj podrobno preučujejo, zatem bodo ponudniki povabljeni k tehničnim pogajanjem, po uskladitvi vseh tehničnih podrobnosti pa še h komercialnim pogajanjem ter oddaji končnih in »last and best bid« ponudb. Pogodba z izbranim dobaviteljem za LOT 1 bi bila lahko sklenje- na nekje konec prvega tromesečja leta 2012. Razpis za drugi najobsežnejši sklop investicije, to je dobava parnega turboagregata (LOT 2), je v polnem teku – po objavi razpisa v juliju smo sredi avgusta za prevzemnike razpisne dokumentacije izvedli ogled gradbišča, njihove ponudbe pa pričakujemo v začetku novembra. Med potencialnimi dobavitelji opreme za plinsko-parno enoto vlada veliko zanimanje. 4 intervju »Strah, da z novim lastnikom prihaja nov bič, je popolnoma odveč« Pogovor z Blažem Košorokom, direktorjem TE-TOL Doris Kukovičič Lakić pogovarjala z direktorjem Blažem Košorokom. Če zapišem zgornjo resnico malo drugače: »Rast je pomembna stalnica v našem življenju«, ali bi jo lažje sprejeli? TE-TOL ima novega večinskega družbenika, JP Energetiko Ljubljana (Energetiko). Kaj ta lastniška povezanost pomeni za nadaljnje poslovanje toplarne? Nevidni partner ali družbenik TE-TOL je bila Energetika vseskozi, tako oni pri nas, kot mi pri njih. Lastniška povezanost je sedaj le formalizirala te nevidne niti, ki so bile prisotne že od samega začetka. Kar se pa tiče vidnih stvari, je to zagotovo nek signal javnosti oz. deležnikom (v primeru plinsko-parne enote predvsem našim kreditodajalcem), da smo v našo lastniško strukturo dobili močnega finančnega partnerja, ki nas je sposoben podpreti pri poslovnih odločitvah, kot tudi pri samem poslovanju. Država naj bi skladno s programom prodaje in menjave poslovnih deležev do konca leta 2013 prodala še preostalih 15 odstotkov, ki jih ima v TE-TOL… Država Slovenija ima opcijsko pravico, da jeseni leta 2013 ta delež v celoti prepusti Energetiki, ki plača za to vnaprej dogovorjeno kupnino in da ta tako postane edini oz. 100-odstotni družbenik TE-TOL. Blaž Košorok »Spremembe so edina stalnica v našem življenju…« Kolikokrat smo že slišali te in podobne besede? Velikokrat, morda prevečkrat, da bi se nas zares dotaknile? Ko pride do pomembnejše spremembe, pričakovane ali ne, ki poseže v naše delo, naš intimni svet, ga spremeni, morda zamaje, včasih celo poruši; takrat nam priznavanje ali zavedanje o tej resnici bistveno ne pomaga. Spremembe nam predstavljajo večji problem, kadar nas obvladujejo strahovi, zato raje okolje prilagajamo sebi, namesto sebe okolju. Pa vendar, vsaka sprememba pomeni novo rast. Raste namreč vse okoli nas: rastejo naši otroci, naše vedenje, rastejo tudi drevesa, celo stavbe,… In raste TE-TOL. O najbolj aktualnih rasteh ali spremembah v naši družbi sem se Ali je glede na trenutno, če rečeva politično situacijo v državi možno, da se strategija prodaje državnih deležev ne bo izvajala v skladu z načrti? Ne, to je dogovor med državo in Energetiko. V kolikor npr. država ne bi želela uveljaviti svoje že omenjene opcijske pravice, bi jo uveljavila Energetika in obratno. Poti da ali ne ni, skladno s pogodbo je mogoča le ena pot in to je, da Energetika postane stoodstotni lastnik družbe TE-TOL. Časovno gledano je to torej leto 2013 in nič prej ali kasneje? Skladno s programom Vlade RS je to leto 2013. Zatem bo JPE postala edini družbenik TE-TOL. Bo šlo še vedno za odnos lastnik intervju - družba ali bo že mogoče govoriti o povezovanju, pripojitvi ali celo spajanju obeh družb? Moramo ločiti lastniško povezanost. V tem trenutku imamo dva družbenika, državo in Energetiko, konec leta 2013 bomo imeli samo enega, to je Energetiko. Seveda gredo nekateri razmisleki v to smer, da bi se ti dve družbi v smislu ekonomskega poslovanja še bolj približali ena drugi. Ker gre za zaključen, enovit tehnološko-ekološki sistem, je naše poslovanje že tako precej prepleteno - na strani imamo proizvodnjo energije, na drugi distribucijo. Zakon o gospodarskih družbah sicer opredeljuje več načinov povezovanja družb, od pripojitve, spojitve…, a v tem trenutku o pravno-formalni obliki še ne moremo govoriti. Lahko rečem le, da gredo razmišljanja v to smer, da bi se TE-TOL in Energetika nekoč povezala v en sistem. Tako kot sta že bila. skrbljenost, kaj bi se lahko z eno ali drugo družbo zgodilo? No, poznamo tudi drugo vrsto prevzema, to je prijateljski prevzem, pa vendar mislim, da v tem kontekstu ne moremo govoriti o klasičnem prevzemu. Dejstvo je, da smo s strani Energetike obvladana družba, da se tudi njihovo knjigovodstvo, poslovne bilance itd. gledajo kot konsolidirane bilance nas in njih. To je dejstvo. Da bi pa šlo pri tem za taktičen prevzem ene družbe nad drugo, ne moremo govoriti. Gre za strategijo, ki je bila že pred časom zastavljena in o čemer sva govorila že pri prejšnjem vprašanju – postaviti nek enovit sistem, ki bo zagotavljal celovito oskrbo z energijo. Gre za ključni družbi, sposobni in odgovorni za sedanjo in bodočo energetsko oskrbo Ljubljane in tudi širše. Moje vprašanje ni bilo usmerjeno na vrsto prevzema, temveč na to, ali dejstvo, da si TE-TOL in JPE med seboj nista konkurenčNekoč ali lahko govorimo o konkretnejši ni družbi (da preprosto povedano ena brez letnici? druge ne moreta), predstavlja pomembno Nekoč. Pred tem povezovanjem, horizonprednost pri aktivnostih povezovanja oz. talnim, vertikalnim, kakršnimkoli že, smo iskanja sinergij… si zadali, da poiščemo čim več sinergij med V vsakem prevzemu si prevzemnik poišče družbama. S kolegom tarčo, če tako rečem. Draškovićem, direkOni so to tarčo zelo torjem Energetike, sva dobro spoznali, že Energetika je že vseskozi že pred časom idenskozi vsakdanje poslonevidni partner ali družbenik tificirala te sinergije, vanje, ne nazadnje pa TE-TOL. Lastniška veva, da so na več potudi pri podrobnem dročjih vidne oz. da pravnem in finančpovezanost je le formalizirala jih je možno izpeljati, nem pregledu, ki je bil te nevidne niti. pri čemer gre preddel programa prodaje vsem za sinergije na oz. menjave poslovnih področju vzdrževanja, deležev. Energetika se od strojnega, elektro do gradbenega vzdrje ves čas zavedala, da kupuje poslovni deževanja…. V tem primeru gre predvsem za lež družbe, ki je zelo dobro organizirana in storitve, ki jih lahko TE-TOL ponudi Enerurejena. In seveda družbe, ki ima zaradi pogetiki. Druga sinergijska priložnost je proložaja na trgu ali odvisnosti od enega enerdaja električne energije v smislu skupnega genta v zadnjem letu tudi težave. Poslovni nastopa na trgu, iz česar lahko izhajajo tudi rezultat zadnjega leta ne kaže lepe slike. Vsi nekatere tehnološke bonitete; potem so tu vemo, da je cena električne energije zelo nizsinergije v storitvah, ki jih opravlja laboraka v primerjavi z normalnimi obdobji, če torij itn. Povezovanje dveh družb v eno pa je lahko tako rečem, ki smo jih bili vajeni do korak, pri katerem se ne moremo in ne smeleta 2008. Cene energentov rastejo iz dneva v mo preuraniti. Tega ne moremo narediti z dan, po drugi strani pa ni zaznati dviga cene danes na jutri. Potreben je trezen premislek, električne energije. Strahu pred tem, da bi s ideja pa je, kot sem že rekel, da bi bil ta sistem prevzemom Energetika maksimizirala tem nekoč spet pod eno streho. svoj dobiček na račun TE-TOL, seveda ni. To tudi ni smisel javnih podjetij. TE-TOL Ljudje lahko beremo o različnih prevzeje subjekt zasebnega gospodarskega prava, s mih doma in po svetu. Ali bi lahko rekli, tem da ima družbenika, ki izhajata iz javneda ravno to, da sta TE-TOL kot proizvodnja ga prava. Ne glede na to, TE-TOL z elektriko in JPE kot distribucija soodvisen tehnolosodeluje na milijonskem trgu, glede toplote ško-ekološki sistem in si nista medsebojno pa smo skupaj z Energetiko monopolisti. konkurenčni družbi, pri njunem povezovaZaposleni imajo vrhunska specifična znanja nju predstavlja prednost ter zmanjšuje zain strah, da bo zdaj prišel nov lastnik in z 5 6 intervju njim nov bič, je popolnoma odveč, in tudi sam vstop Energetike v TE-TOL ni bil namenjen temu. Daleč od tega. računovodske storitve, fakturiranje, kadrovske storitve in zagotavljal strokovno IT pomoč. Prihaja pa do velike spremembe v kadroKaj to pravno-formalno pomeni za zapovski strukturi TE-TOL, to je do prenosa slene, ki bodo prešli na holding? podpornih služb v skupne službe Javnega TE-TOL bo njihov formalni delodajalec še holdinga Ljubljana, ki je lastnik našega veeno leto. Skladno z našim PKP-jem in Začinskega lastnika… konom o delovnih razmerjih bodo ohranili Da, ampak moramo ločiti dva procesa. Eno enak položaj še eno leto, kolikor je po naši je udejanjanje strategije države, ki se umika PKP minimalni rok za ohranitev vseh praiz lastništva družb, ki zanjo ne predstavljavic, ki so jih imeli v TE-TOL. Statusno pravjo kapitalske naložbe, ampak zgolj in samo no se socialni položaj zaposlenih, ki prehaportfeljsko naložbo, to je naložbo, ki jo najajo na holding s 1. 1. 2012, ne bo poslabšal. meravajo v nekem doglednem času odproNi namen prenosa podpornih služb to, da bi dati. In mednje spada tudi TE-TOL – prvi bila služba kogarkoli ogrožena. korak je bil storjen, ko je Energetika z državo zamenjala svoj delež v Geoplinu za delež Torej ne gre pričakovati poslabšanja socialv TE-TOL. Drugo pa gre za proces, ki teče nega položaja teh zaposlenih? na ravni Javnega holdinga Ljubljana in v Ne. Treba se je zavedati, da zaposleni v TEta javni holding povezanih javnih podjetij, -TOL zapadejo pod pravice, ki jih ureja med katera spada tudi kolektivna pogodba Energetika. Ideja, ki je elektrogospodarstva. stara približno dve, tri Zaposleni, ki prehajajo Moja ključna skrb je, da leta, je, da bi bile vse na holding, bodo zaposkrbim, da bodo zaposleni v podporne službe teh tem zapadli pod druge javnih podjetij prekolektivne pogodbe in podpornih službah k novemu nesene pod eno kapo. v posamičnih primedelodajalcu prešli s kar se da Na podlagi tega, da je rih bo prišlo do dolonajveč informacijami in brez sedaj Energetika stočenih sprememb, kot pila v našo lastniško na primer do zmanjobčutka ogroženosti. strukturo, se bodo šanja števila dni lenaše podporne službe tnega dopusta. Te pra(finančna, računovodvice bodo nekaterim ska in kadrovska služba ter služba za inforzmanjšane, ne bo pa se zmanjšala plača. matiko), tako kot so se njihove, prenesle na skupni holding. Gre za pravni prenos teh Po eni strani se TE-TOL sooča s sprememslužb - TE-TOL jih bo na nek način odsvojil, bo lastniške in organizacijske strukture, po izločil iz obstoječe organizacijske strukture drugi pa je pred njim največja naložba doin prenesel na Javni holding Ljubljana, ki bo slej – postavitev plinsko-parne enote. Prepotem te storitve izvajal za TE-TOL. cej težko oz. zahtevno obdobje… Zagotovo je zahtevno, tudi težko in stresno, Ampak zakaj? Čemu je to potrebno? predvsem za zaposlene, ki bodo odšli iz te Gre za strategijo poenotenja poslovnih prodružbe, ne da bi si to tudi sami želeli. Moja cesov na ravni lastništva družbe in s tem za ključna skrb je zato, da poskrbim, da bodo racionalizacijo oz. optimizacijo poslovnih prešli s kar se da največ informacijami in procesov v obeh družbah. Kot že rečeno, te brez občutka ogroženosti. storitve za našega večinskega lastnika opraProjekt plinsko-parne enote pa je po druvlja Javni holding Ljubljana – javna podjetja gi strani res najpomembnejši projekt naše Energetika Ljubljana, Snaga, VO-KA in LPP družbe. Projektne aktivnosti tečejo v sklaso svoje podporne službe na holding prenedu s pričakovanji. Najpomembneje je, da je sle že pred dvema letoma. poleti prišlo do razpisa in oddanih ponudb za LOT1, to je za glavno tehnološko opremo Prenos služb naj bi se realiziral s 1. 1. 2012. – plinsko turbino z utilizatorjem. V fazi razKako bo potem potekalo nadaljnje sodelopisa je LOT 2 (dobava parne turbine), kmavanje? lu pa se bo pristopilo š k pripravi razpisne Na podlagi pogodbenega odnosa med nami dokumentacije za LOT3 (rekonstrukcija rein Javnim holdingom Ljubljana, torej na zerv, ELKO, črpališče). podlagi pogodbe o opravljanju storitev. Holding bo za TE-TOL konkretno opravljal Investicijski program sicer ne predvideva intervju državnih poroštev, a ker bi bila ta za izvzdržen tudi brez državnih poroštev. In to vedbo projekta zelo dobrodošla, ste oddali je. Da je to tudi državno pomemben projekt, vlogo zanje in v teku naj bi bila priprava zapa daje kreditodajalcem dodatna zagotovikona o poroštvih. la, da za tem stoji nek močen partner. Zato Preden odgovorim na to, je pomembneje, smo si v zadnjem letu in pol prizadevali za da se pogovorimo o tem, kakšna je finančna pridobitev državnih poroštev. Naša vloga je konstrukcija projekta. zdaj v fazi, ko se mora Celoten projekt je oceza potrebe priprave njen na 134 mio EUR, zakona o državnih poPovezovanje dveh družb v od tega naj bi se za ¾ roštvih, ki ga pripravieno je korak, pri katerem vrednosti zadolžili, jo na Ministrstvu za fiza okvirno 60 mio pri nance (in ga na koncu se ne moremo in ne smemo Evropski investicijski sprejme parlament), preuraniti. banki in za 60 pri koo projektu PPE-TOL mercialnih bankah, izreči resorno ministrvire financiranja pa stvo, to je Direktorat so lahko ponudili tudi ponudniki opreme. za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo. Samo pregledovanje ponudbe za LOT1 in LOT2, ki skupaj predstavljata 70 odstotkov Ali trenutna politična situacija lahko vplivrednosti projekta, je izredno težko delo. va na časovni potek teh aktivnosti? Strokovno gledano me ne skrbi, ali bodo koRoka za to seveda nimamo, je pa dejstvo, da legi, ki delajo na tem projektu, podali pravo trenutna politična situacija z vidika izvajatehnično oceno, posebno pozornost pa monja aktivnosti na področju državnih pororamo in jo posvečamo temu, da bo finančna štev zagotovo ni spodbudna. Kot že rečeno, konstrukcija omogočila normalno poslovatrenutno je v fazi priprava celovitega mnenja nje družbe in njen nadaljnji razvoj. To je najo PPE-TOL, ki ga za potrebe priprave zakotežji del, ki smo se ga lotili izredno natančno na o poroštvih pripravljajo na Direktoratu in predstavlja tisti pomembnejši del pri ceza energijo. Čeprav si bomo prizadevali, lotni investiciji – kako v teh finančno težkih konkretnejših razgovorov pred formiranjem časih zagotoviti dodatna sredstva. Državna nove vlade najbrž ne gre pričakovati. A ne poroštva smo imeli v uvidu že prej – ob izglede na to, aktivnosti na projektu PPE-TOL delavi investicijskega programa smo se pomorajo pospešeno naprej, prve podpisane govarjali o prednostih in slabostih, ampak pogodbe, to je za LOT 1, pričakujemo v prsmo rekli, da mora biti projekt finančno vih mesecih prihodnjega leta. 7 Poenotenje poslovnih procesov že poteka na ravni implementacije celovitega informacijskega sistema SAP, kot temeljnega podpornega poslovnega sistema družbe. V ta namen potekajo tudi delavnice za različna vsebinska področja. eko-generacija 8 Boniteta za proizvodnjo toplote Irena Debeljak Konec julija letos, v času dopustov, je dobil svoj pravni obstoj Pravilnik o podatkih o dejavnostih in emisijah toplogrednih plinov za naprave, ki so vključene v trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Neformalni rok za oddajo zahtevanih dokumentov je bil začetek avgusta, ker bi bilo v primeru postavitve roka vse skupaj v neskladju z Zakonom o varstvu okolja. A za zamudo objavljenega pravilnika enkrat za spremembo ne smemo kriviti našo državo, temveč je krivda nastala na strani Evropske komisije, ki ni pravočasno podala pravil za podelitev brezplačnih pravic do emisije ogljikovega dioksida (CO2). Kljub temu smo lahko zadovoljni, da bomo zaradi proizvodnje toplote v obdobju od 2013 do 2020 imeli določene bonitete. Kot soproizvodnja je v kjotskem obdobju žal nismo bili deležni. Aktivnosti na pridobivanju podatkov o dejavnostih naše družbe Ministrstvo za okolje in prostor nam je konec maja predstavilo, kaj vse bomo morali Katere številke lahko pričakujemo? CL PA TOL TE- A TIK R G E L J A N At e r ) E N E L JUB tribu (dis RA E Eunon TO PL TS OT A koučinkovita soproizvodnja upravičena do brezplačne dodelitve pravic za proizvodnjo toplote. Torej so bili vsi podatki, ki smo jih morali vpisati, povezani z meritvami toplote in to v obdobju od 2005 do 2010. V »hiši« smo vedeli, koliko proizvedemo toplote, a podatke o tem, kam se distribuira toplota, smo morali pridobiti od našega novega večinskega lastnika. Z Energetiko Ljubljana smo na tem področju res dobro sodelovali. Brez večjih problemov so pobrskali po arhivu računov in nam podali podatke o distribuciji toplote zasebnim gospodinjstvom in ostalim priključenim na vročevod, ter o odjemalcih naše količine tehnološke pare. Potrebno je bilo namreč ločiti, kateri so naši porabniki in ali sodijo med sektorje, ki so izpostavljeni visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (carbon leakage-Cl) ali ne (non Cl). Čim več toplote bi »izvozili« tistim z oznako Cl, več brezplačnih pravic do emisije CO2 bi lahko dobili. Zraven pa je bilo potrebno še ugotavljati, ali so uporabniki naše toplote v trgovalni shemi z emisijskimi pravicami CO2, kajti, če bi bili, potem tista »izvožena« toplota ne bi šla v kvoto za pridobitev brezplačnih pravic do emisije CO2 . non-CL CL non-CL + gospodinjstva pripraviti, če želimo pridobiti brezplačne pravice do emisije CO2 . Tako smo lahko še pred sprejetjem Pravilnika že vnaprej pripravljali podatke. Naša družba je kot viso- Pripravili smo poročilo o izhodiščnih podatkih (Excelova preglednica) in pripadajočo prilogo Metodološko poročilo s še dodatnimi prilogami. Potem smo šli v postopek preverjanja teh podatkov. S strani preveritelja smo dobili pozitivno pisno mnenje skupaj s poročilom o preverjanju. Skladno s pravilnikom smo preko el. pošte poslali navedena poročila in ulovili neformalni rok za oddajo potrebnih dokumentov. Na podlagi pretekle ravni dejavnosti (pre- eko-generacija tekla proizvodnja toplote) smo ugotovili, da je za našo družbo bolj ugodno obdobje od 1.1.2009 do 31.12.2010, kot obdobje od 1.1.2005 do 31.12.2008, ker je bila takrat raven dejavnosti višja. Še dobro, da smo morali podatke »samo« vnašati v Excelovo preglednico, izračuni pa so bili narejeni »avtomatsko«. Računi, ki smo jih morali obvladovati, so povezani z izračuni emisij za zasebna gospodinjstva. Izračun emisij za toploto iz visokoučinkovite soproizvodnje je vzet iz»Guidanance Document n°6 on the harmonized free allocation methodology for the EU-ETS post 2012: Cross- Boundary Heat Flows« in je podoben formuli za izračun prihrankov primarne energije v direktivi o soproizvodnji 2004/8/ES /ηref, topl ηel /ηref, el + ηtopl/ηref, topl ηtopl EmSPTE, topl = EmSPTE × 9 SPTE Em SPTE, topl Em SPTE ηtopl η ref,topl η el η ref,el soproizvodnja toplotne in električne energije emisije alocirane toplote iz SPTE skupne emisije zaradi vnosa goriva v SPTE učinkovitost proizvodnje toplote referenčna učinkovitost kotla kot samostojne enote učinkovitost proizvodnje električne energije referenčna učinkovitost proizvodnje električne energije brez SPTE vilke (vsaj upam, da jih bo Evropska komisija potrdila), ki so prikazane v tabeli: Čeprav bomo morali za naš proizvodni obseg po letu 2012 kupovati emisijske pravice do emisije CO2, bo ta nakup manjši za šteTE-TOL, BREZPLAČNE PRAVICE 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 podnaprava za referenčno vrednost toplote, cl 18305 18305 18305 18305 18305 18305 18305 18305 218806 199278 179722 160194 140665 121137 101581 82052 podnaprava za referenčno vrednost toplote, non cl zasebna gospodinjstva Skupaj 58027 37541 20053 5570 0 0 0 0 295138 255124 218080 184069 158970 139442 119886 100357 povprečje:183.883 Toplota, ki se dovaja zasebnim gospodinjstvom, je za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni EU upravičena do posebne obravnave. Izračuni zanjo temeljijo na obdobju 1. 1. 2005 - 31. 12. 2008. Za leto 2013 se letno število pravic do emisije prilagodi za razliko. Ta odstotek je v letu 2014 90 %, vsako naslednje leto pa se zmanjšuje za 10 odstotnih točk. Količina brezplačno dodeljenih pravic se vsako leto zmanjša z 80-odstotne količine, ki ustreza dodeljenim pravicam za leto 2013, na 30 % te količine v letu 2020, z namenom, da leta 2027 pravice ne bi bile več dodeljene brezplačno. Če je sektor ali del sektorja uvrščen na seznam, določen s Sklepom Komisije o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 (Cl), se ti faktorji ne uporabljajo, ampak se uporabi za celotno obdobje faktor 1. Yulon spada med te sektorje. 10 kogeneracija Remont v znamenju popravila statorskega navitja generatorja 1 Anton Simončič Montaža generatorja 1 V letošnjem letu smo izvedli redni generalni remont turbine in generatorja. Remont generatorja je potekal v skladu z načrtovanimi aktivnostmi. Generator smo razstavili, demontirali ležaje, izvlekli rotor iz statorja, izvedli električne meritve izolacije statorskega in rotorskega navitja, ugotovili stanje statorskega paketa ter izvedli remont ostalih komponent generatorja. Vsi rezultati meritev so bili v skladu s predpisanimi parametri, razen meritve nivoja delnih razelektrenj. Že v preteklosti smo namreč zaznali povečan nivo delnih razelektrenj, ki je bil pri nazivni napetosti (10,5 kV) od 25.000 do 110.000 pC (piko kolonov, 1 pC = 1.10-12 As) po fazi. v katerih so nameščene po dve palici statorskega navitja. Vseh 96 palic je izven paketa v tako imenovanih glavah, povezanih v trofazno navitje. Generatorsko statorsko navitje ima 6 izvodov, trije izvodi so povezani v zvezdo, kjer so nameščeni tokovni merilni transformatorji za meritve in zaščito ter trije izvodi z vgrajenimi tokovnimi merilnimi transformatorji, ki potekajo vse do odcepnega in blok transformatorja. Razelektrenja, ki v izolaciji ne povzročajo popolne dielektrične porušitve izolacije, imenujemo delna razelektrenja. Glede na mesto nastanka jih delimo na površinske (tudi v zraku) in notranje (praznjenje v materialu). V našem primeru gre za površinska praznjenja, ki so se pojavila na prehodu palice navitja iz paketa oziroma v dolžini preklopa prevodne in polprevodne zaščitne izolacije. Pojav se časovno stopnjuje, v materialu pride do tvorbe vse večjih poškodb, ki v končni fazi povzročijo popolni preboj in s tem uničenje izolacije. Uspešna sanacija okvare Na podlagi navedenega smo se na tehničnem kolegiju dogovorili, da se izvede sanacija okvare spodnje palice v enajstem utoru statorskega navitja. Za popravilo te palice je Meritve pokazale povečan nivo delnih razelektrenj Predstavnika izvajalca remonta Končar GIM Zagreb in EIMV sta opravila meritev nivoja delnih razelektrenj, in sicer vsak s svojo metodo. Eden izmed predstavnikov je s svojo opremo določil zelo povečan nivo razelektrenj v fazi W v utoru 11 na spodnji palici statorskega navitja. V poročilu so zapisali, da generator tudi kratkoročno ne more več zagotavljati zanesljivega in varnega obratovanja, zato so svetovali, da se predvidi sanacija ugotovljene okvare. Statorski paket generatorja 1 ima 48 utorov, Napaka na navitju generatorja 1 bilo potrebno odstraniti še 21 zgornjih palic statorskega navitja. V eni palici je 50 ploščatih žic, kar pomeni, da je bilo potrebno odstraniti izolacijo na 44 spojih in odlotati 2.200 žic. Vse palice statorskega navitja so bile prepeljane v tovarno Končar GIM Zagreb na popravilo. Po končanih delih so izvedli meritve vsake palice, nato pa jih pre- kogeneracija 11 »Le glej, da boš dobro »zašraufal«, da ne bo kaj ven odneslo.« peljali nazaj v TE-TOL. Sanacija oziroma popravilo statorskega navitja je potekala dva meseca in je bila končana konec avgusta. Po končanju sanacije je EIMV opravil ponovne meritve nivoja delnih razelektrenj ter v poročilu zapisal, da je bila sanacija uspešno izvedena, ter ocenjujejo, da generator glede stanja el. izolacije ustreza kriterijem za normalno obratovanje. Vrednosti delnih razelektrenj po sanaciji so se občutno izboljšale glede na začetno stanje, saj so razelektrenja padla na vrednosti Ogrevna toplota okoli 15.000 pC po fazi. Električna energija Tehnološka para Po končani sanaciji statorskega navitja je izvajalec del sestavil generator, ki je bil po zagonskih preizkusih v sredini septembra, prvič po remontu, uspešno sinhroniziran na elektroenergetsko omrežje. Proizvodnja Januar – avgust 2011 Štefan Šimunič MWh Ogrevna toplota Lesna biomasa Električna energija Premog Tehnološka para Mazut * MWh Proizvodnja TE-TOL januar – avgust 2011 * Od junija do avgusta je bil kotel 3 v rezervi in ni obratoval, zato sokurjenje lesnih sekancev (lesne biomase) ni bilo možno. ton Poraba goriva (energentov) za realizirano proizvodnjo 12 e-kogeneracija Bo po 2015 odbila ura napravam v vršni kotlovnici? Primož Škerl V okoljevarstvenem dovoljenju je zapisano, da morajo naprave v vršni kotlovnici prenehati obratovati s 1. januarjem 2016 in v obdobju med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom ne smejo obratovati skupno več kot 20.000 ur. Glede na dejstvo, da imamo še več kot 19.000 neizkoriščenih obratovalnih ur, ne bomo presegli zadnje predpisane omejitve obratovanju, a status zaprtja z letom 2016 ni več daleč. In da našim napravam (parnima kotloma BKG in vročevodnima kotloma VKL) v nizkotlačni kotlovnici (NTK) ne bi odbila ura po letu 2015, je potrebno najti rešitev za obratovanje »naše rezerve« tudi v prihodnje. Meritve v vršni kotlovnici Dejansko se v režimu obratovanja ne bo nič spremenilo - NTK bo po tem prelomnem datumu za TE-TOL še vedno obdržal svoj pomen rezervnega vira za primer izpada soproizvodnih blokov, zato je ne bo mogoče enostavno razgraditi. Ker trenutno gorivo mazut ne bo več primerno za uporabo zaradi okoljskih zahtev, sta možni dve alternativni gorivi: zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Obe gorivi bosta na voljo, saj se bosta uporabljali tudi pri obratovanju PPE-TOL (ELKO kot rezervno gorivo), vsako gorivo pa ima svoje prednosti in slabosti. Zemeljski plin ima zaradi svoje sestave ugodnejše emisijske vrednosti od ELKO, vendar je za njegovo uvedbo v NTK potrebno zgraditi dodaten plinovod v dolžini cca. 400m ter delno dograditi tri od štirih koltov v NTK (VKL 2 je že v celoti pripravljen za obratovanje z zemeljskim plinom). Glavna slabost zemeljskega plina je njegova razpoložljivost. Obstaja namreč velika verjetnost, da se pojavi potreba po obratovanju NTK ravno zaradi prekinitve dobave zemeljskega plina. Jeziček na tehtnici pa dodatno prevesi redko obratovanje NTK - za nekaj deset ur predvidenega letnega obratovanja enega ali dveh kotlov verjetno večja Vršna kotlovnica investicija v sistem dobave goriva ni finančno sprejemljiva. Zaradi navedenega je bila uvedba ELKO sprejeta kot najboljša rešitev. Pred uvedbo ELKO kot goriva za obratovanje NTK nas čakajo še nekatere aktivnosti. Najprej bo potrebno »preveriti« kakšne emisijske vrednosti za obstoječe konfiguracije kotlov in gorilnikov v NTK z ELKO lahko pričakujemo. V primeru, da se ugotovi, da lahko stari gorilniki pri obratovanju z ELKO presegajo dovoljene emisijske vrednosti, bo potrebno gorilnike predelati ali pa celo zamenjati z novimi. Obratovati bomo morali pod dovoljenimi emisijskimi vrednostmi, predpisanimi za najboljše razpoložljive tehnike. NTK bo obravnavana kot nova naprava in bo morala pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Šele ko bomo pridobili to dovoljenje, bomo lahko z NTK obratovali tudi po letu 2015. generacija Svet delavcev Ljudi je strah neznanega Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev Zdi se mi kot da sem še včeraj pisal o »dopustniškem odklopu« in že se »popolnoma priklopljen« pripravljam na pisanje naslednjega članka. Ob vsakem morskem dopustovanju imam sicer občutek, da pripravništvo za upokojenca in dodatno usposaBoštjan Kocijan bljanje za »Dalmatinca« opravljam z odliko, pa vendar mi po štirinajstih dneh vedno prekinejo pogodbo o ne-delovnem razmerju, kar je tudi razlog, da še niste imeli priložnosti vzeti v roke naše ljubko interno glasilo brez mojega prispevka. V pričakovanju sprememb članov nadzornega sveta V začetku julija je bila sklicana seja nadzornega sveta naše družbe. Obravnavali smo revidirano četrtletno poročilo o poslovanju januar – marec 2011 (revidirano poslovno poročilo je bilo potrebno pripraviti zaradi lastninskega preoblikovanja družbe) in oceno izkaza poslovnega izida januar – junij 2011 (poslovni izid je boljši do planiranega). Prejeli in obravnavali smo tudi poročilo o stanju na projektu PPE-TOL. V TE-TOL je bil za ta projekt formiran projektni svet in projektni tim z nosilci posameznih nalog. Glede rokov je bilo zagotovljeno, da ti sovpadajo s planirano časovnico. Nadzorni svet v tej sestavi se je predvidoma sestal zadnjič - štirim članom nadzornega sveta se je konec poletja iztekel mandat -, zato se je direktor vsem članom nadzornega sveta, ki jim je prenehal mandat, zahvalil za sodelovanje. Med drugim je mandat konec poletja potekel tudi predstavnici delavcev, Brigiti Zorec. Zaradi možnih sprememb družbene pogodbe (možno je zmanjšanje števila članov v nadzornem svetu z devet na šest in s tem število predstavnikov delavcev s tri na dva), o katerih bosta družbenika odločala na naslednji skupščini, smo volitve za tretjega predstavnika delavcev sicer organizirali (ponovno je bila izvoljena Brigita Zorec), a bomo vpis novo izvoljene članice v sodni register izvedli le v primeru, da do sklica naslednje seje nadzornega sveta družbe še ne bo prišlo do prej omenjenih sprememb. V pričakovanju skupnega posvetovanja z Javnim holdingom Ljubljana Pulz nekaterih sodelavk in sodelavcev je še vedno precej nemiren ob misli na načrtovano oblikovanje skupnih služb. Že v prejšnjem članku sem pisal o pomembnosti korektnega in kvalitetnega obveščanja delavcev in zapisal, da lahko pričakujemo konkretnejše informacije po končanih pogovorih in dogovorih med vodstvom in predstavniki večinskega lastnika naše družbe. V kolikor so dogovori zaključeni in so nadaljnji postopki znani, predlagam, da se skliče srečanje vseh delavcev TE-TOL, ki naj bi postali del skupnih služb, in vodstev naše družbe, JP Energetike, Javnega holdinga Ljubljana ter predstavnika Mestne občine Ljubljana, na katerem bi se vsem prej omenjenim delavcem podale najbolj relevantne informacije in kjer bi lahko ti delavci zastavili tudi konkretna vprašanja ter nanje prejeli kvalitetne in korektne odgovore. Svet delavcev sicer pričakuje, da bo s strani vodstva v skladu z 91. do 94. členom ZSDU v dogovorjenih rokih prejel potrebne informacije in bo izvedeno skupno posvetovanje, to pa ne zmanjšuje potrebe po prej predlaganem srečanju. Vezano na zgornjo tematiko bi lahko ponovno postregel s kakšnim pregovorom, a bi znalo to postati monotono. Ob majhni nepazljivosti bi me lahko odneslo celo v mednarodne vode in bi se kaj hitro razpisal (svoje mnenje seveda) o izvozu prelepe ameriške (in še katere) »demokracije« v Libijo, pa Gadafiju, pa o gospodarski in finančni krizi,… Zato mislim, da je primerneje, bolj veselo, predvsem pa bistveno krajše, zaključiti članek z namigom, da je verjetno že nastopil čas, ko se morajo vse talentirane sodelavke in sodelavci pričeti pripravljati za letošnjo toplarniško zvezdo. Sam imam v tem primeru zgolj voljo do talenta. 13 generacija 14 Sindikat Ose napovedujejo hudo zimo Andrej Lukek, predsednik Sindikata Letošnje poletje so nas obletavale ose. Pravijo, da napovedujejo zelo hudo zimo… Naši kotli se zato pospešeno pripravljajo na kurilno sezono, od same vročice zagonov pa se tu in tam iz globin cevi oglasijo s paro, da odAndrej Lukek nese pokrov ventilov in zabobni daleč naokrog. Včasih je treba povzdigniti glas, da si (u)slišan. Tudi sindikati smo tisti ventil, ki se oglasi, ko v naši državi ne gre več tako, kot bi bilo prav - za delavce in njihove socialne pravice. Vsak na svojem področju in skupaj za vse delavce v državi. In tudi kadar sindikati nismo »glasni«, delamo v duhu zaščite delavskih pravic. Z varčevanjem za pokojnino bomo lahko nadaljevali Junija je sindikat TE-TOL povabil predstavnike Kapitalske družbe na predstavitev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za vse zaposlene. Na predstavitvi smo se seznanili z upravljanjem naših privarčevanih sredstev ter možnostmi razpolaganja z njimi po preteku 10-letnega obdobja, ko je nastopila pravica do predčasnega dviga. Ob tem naj vas vse ponovno seznanim, da je bil namen pričetka varčevanja pred 10-imi leti privarčevati sredstva, ki naj bi pomenila dodatek h pokojnini, vsak pa se bo moral sam odločiti, kaj je najbolje zanj. Sindikatu se je uspelo dogovoriti z vodstvom družbe, da bo možno nadaljevati varčevanje tudi ob morebitnem dvigu že privarčevanih sredstev. Potrjen program SDE S podpredsednikom sindikata TE-TOL sva se udeležila redne letne konference SDE Slovenije, kjer smo sprejeli poročilo o delu SDE v preteklem letu, poročilo Odbora solidarnostnega sklada, in poročilo Nadzornega odbora. Obravnavali in potrdili smo program dela SDE Slovenije za leto 2011-2012, ki je razdeljen na več glavnih področij: • usklajevanje podpisanih in veljavnih kolektivnih pogodb, • zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti ter pogojev dela za zaposlene v energetiki, • krepitev socialnega partnerstva, • zagotavljanje pravne varnosti članov SDE Slovenije in • obravnava in potrditev statuta SDE Slovenije. Prizadevanja za ohranitev socialnega statusa zaposlenih Januarja 2012 je skladno z reorganizacijo in povezovanjem podpornih služb družbe TE-TOL s podpornimi službami, ki jih za njegovega večinskega lastnika Energetiko Ljubljana izvaja Javni holding Ljubljana (JHL), predviden prehod podpornih služb TE-TOL na JHL. Glede prehoda zaposlenih v skupne službe JHL si bomo prizadevali, da se jim socialni položaj ne bo poslabšal. Sindikat bo pri tem naredil popolnoma vse, kar je v naših močeh. V naslednjih dneh se bomo z vodstvom pogajali o pogojih prehoda in prepričan sem, da bomo pri tem uspešni. Za konec še pojasnilo: Pri izplačilu osebnih dohodkov za meseca april in julij je v skladu s 4. členom Aneksa št. 3 k PKP prišlo do uskladitve plače zaradi inflacije v obdobju januar-marec ter april-junij. generacija 15 Mi vsi smo eno Vodja izmene: »Šest nas je, vsi molče sedimo, gledamo v ekran, nič ne govorimo…« Goran Kovač Z leve proti desni smo: spodaj Janez Babnik, Goran Kovač, Anton Ilar, zgoraj Boštjan Kocijan in Damir Goričanec. Tu nas je le pet, ker je šel Franci Habič raje na očetovski dopust sedet'. Če bi želeli na kratko in najhitrejše opisati delo vodje izmene, bi lahko rekli, da skrbi za nemoteno proizvodnjo električne energije, toplote in industrijske pare na čim bolj ekonomičen in okolju prijazen način. Torej ima pod nadzorom vse kar je povezano z obratovanjem. Nadzirati moramo objekte, naprave, okolje in ljudi Čeprav je slišati zelo enostavno, vendarle ni tako. Spremljati je potrebno ogromno podatkov o stanju objektov in naprav, ki jih je v naši družbi precej. O zahtevnosti dela govori že samo dejstvo, da uvajanje na delovno mesto vodje izmene traja eno leto, ne glede na to, da smo skoraj vsi prišli dobro seznanjeni s proizvodnjo, saj smo začeli delati kot pomočniki strojnika parne turbine in nato zamenjali več delovnih mest. Vsakih pet let opravljamo tudi periodični preizkus znanja za naziv »vodja obratovanja energetskega objekta«, ki je v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor«. Pri svojem delu sodelujemo predvsem z upravljavci naprav in postrojev, ki so pri našem delu zelo pomembni. Spremljamo njihove prisotnosti oziroma odsotnosti, ter jih izven delovnega časa organizatorja dela v službi obratovanja tudi razporejamo. Tako je v eni izmeni v poletnem času 16, v času »polne« kurilne sezone in dobav premoga, pa do 24 obratovalcev in posluževalcev naprav. Vodje izmene spremljamo stanje energentov in skrbimo za nemoten sprejem premoga, lesnih sekancev, mazuta, v zadnjem času pa tudi ekstra lahkega kurilnega olja, v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi nov energent - zemeljski plin. Vsekakor je največ dela s kamionskimi dobavami lesnih sekancev. V kurilni sezoni prispe dnevno do 17 tovornjakov, na vsakem pa so lahko lesni sekanci različne kakovosti. In vsak zastoj na napravah pri praznjenju teh kamionov lahko povzroči kolono čakajočih kamionov na Toplarniški ulici in kopico nezadovoljnih šoferjev. Poleg tega nadzorujemo različne izpuste, kot so emisije dimnih plinov, emisije hrupa v okolje in emisije toplote v reko Ljubljanico, prav tako pa nadziramo izpuste iz nevtralizacijskega bazena. Izven rednega delovnega časa po potrebi izdajamo material iz skladišča in orodje iz orodjarne. 24/7/365 za lepši toplarniški svet Ena od primarnih nalog je vodenje seznama okvar preko »obvestil o okvarah« in izdajanje delovnih dokumentov, to je »dovoljenj za delo«. Aktivno sodelujemo z vsemi službami v podjetju. V popoldanskem in nočnem času ter preko vikendov in praznikov pogosto rešujemo razne reklamacije meščanov in čeprav marsikdaj nismo pravi naslov za njihove težave, vedno ohranjamo spoštljiv odnos do javnosti. Torej, prav vse niti iz proizvodnje vodijo v pisarno vodje izmene. Tu pa je skoraj kot v znani pesmi Adija Smolarja: »Šest nas je, vsi molče sedimo, gledamo v ekran, nič ne govorimo…«, le da se nas vseh šest skupaj sreča zelo redko. Izmenično po parih se srečujemo pri predaji izmene. Naše delo poteka 24 ur na dan, 365 dni na leto, in vsa leta, odkar toplarniški svet stoji. In ta svet je lepši tudi zaradi našega skrbnega nadzora. »Počutim se kot na urgenci. Kaj če bi šefa zaprosil za uvedbo sistema številk, kot pri zdravniku?” generacija 16 Trojni člen v verigi Oče in sinova Jahić: »Največja sreča je, da smo vsi trije tu.« Doris Kukovičič Lakić Kako je imeti dva sinova? Oče: Lepo je. Ni boljšega. Včasih mi je bilo žal, da nimam še tretjega otroka, hčerke, ampak tako je. Že dva otroka izšolati in spraviti do kruha je velik uspeh. Kako bi ju opisali? V enem stavku. Oče: V enem stavku zelo težko, bi moral napisati kar malo brošurico. (smeh) V glavnem imata oba delovne navade, glede na to, da sta še zelo mlada. Samir je star 24 let in ima že 7 let delovne dobe. Prav tako Amir, ki je star 25 let in ima 8 let delovne dobe. Oba imata zaključeno IV. stopnjo izobrazbe, sta strojnika strojnih inštalacij. Amir, Irfan in Samir Jahić Irfan Jahić ima dva sinova - prvorojenca Amirja in in 14 mesecev mlajšega Samirja. V TE-TOL je že 24 let, sinova od leta 2007. Medtem ko oče o njiju govori povsem odkrito, mu z obraza izžareva ponos, da ju je skupaj z ženo vzgojil v dobra in delovna moža, in ne skriva zadovoljstva, da so danes vsi trije zaposleni v TE-TOL. Ko govorita sinova, ju oče pozorno posluša. Če beseda nanese na vnučka Taja, pa se povsem razneži in takrat oče postane »dida«. Saj veste: starši so za vzgajanje, dedki in babice pa za razvajanje. Če bi imeli še tretjega sina, a bi mu dali ime Mir? Oče: Ne, verjetno bi bil Damir. (smeh) Je kakšen poseben razlog, da ste ju podobno poimenovali? Oče: Niti ne, Amirju sem dal ime jaz, Samirju pa moja mama, saj se imeni nekako rimata, povezujeta oz. sta si podobni. Sta si tudi sicer podobna? Amir: Po karakterju sva si različna. Drugače pa se zelo dobro razumeva, sva večja prijatelja kot brata. Samir: Najbolj sva se ujela v 6. razredu osnovne šole, ko sva pristala v isti generaciji. Prav tako sva se skupaj vpisala tudi v srednjo šolo. Vendar pa, ker sem jaz mlajši, me je imel Amir vedno navado nadzorovati. Tudi oče in mama sta mu vedno govorila: »Pazi na brata!« Jaz sem sicer bolj miren, sramežljiv, on pa bolj živahen, zgovoren. Kako bi pa vidva opisala vajinega očeta? Samir: Zelo dober oče je. Amir: Zaenkrat še ni potrebe po zamenjavi. (smeh). Tudi on ima dobre delovne navade. Ste torej oče, ki od svojih otrok ni pričakoval preveč ali nemogoče, ampak ste ju spodbujali in usmerjali v skladu z njunimi željami in sposobnostmi… Oče: Tako je. Sicer bi bil zelo vesel, če bi se po končani osnovni šoli vpisala na gimnazijo in potem nadaljevala še s študijem na fakulteti, a vendar, če dovolj dobro poznaš svojega otroka, ga spodbujaš v nekaj, kar veš, da lahko doseže. Sicer pa sedaj počasi zaključujeta tudi V. stopnjo. Je služba v TE-TOL vajina prva zaposlitev? Amir: Ne, moja tretja. Prej sva bila skupaj zaposlena v Kovinarju, jaz nato še v papirnici. Kako bi pa primerjala zdajšnje delo s prejšnjimi? Amir: Odvisno, meni je tukaj precej lepše, prijetnejše. Delovni pogoji so boljši, tudi med seboj se zaposleni spoštujejo, so bolj komunikativni, tam sem bil bolj sam. Samir: Če primerjam to delo z delom, ko sem kot praktikant pomagal graditi večje objekte, je kar precejšnja razlika. Prej je bilo precej fizičnega dela v smislu nošenja težkih cevi ipd. Veliko lažje je bilo potem, ko sem se zaposlil pri manjšem privatniku, kjer smo delali predvsem v stanovanjih ipd. Potem se je čez čas ponudila možnost za zaposlitev v generacija TE-TOL. Oče mi je oddal prošnjo in nekako mi je uspelo. Tukaj mi je res lepo, tudi plača je malo boljša, kar mi je omogočilo, da sem si lahko uredil tudi svoje stanovanje, ki ga imam sedaj že dve leti. koti 7 in 20, Amir je na pepelu, jaz pa zdaj čez sezono na lokomotivi. Če je kaj nujnega, so pa tu telefoni in internet. Če pa slučajno delamo vsi trije naenkrat, potem jaz nosim malico. Načrtujeta družini? Samir: Jaz že imam dve leti starega sina Taja, zato se mi je tudi nekako mudilo s stanovanjem. Bi rada takšen način življenja oz. vzgoje kot sta je bila deležna sama, prenesla tudi na vajini družini? Amir: Zagotovo! Samir: Težko je biti natanko tak kot oče. Jaz s svojim otrokom delam nekoliko drugače kot je oče z menoj, predvsem je bil on bolj potrpežljiv kot sem jaz. Upam pa, da bom tako dober kot je bil on. Torej ste tudi dedek in to spet fantku. (smeh). Kako pa vam leži ta vloga? Oče: Ni lepšega. Največ časa porabim za vnučka. Kadar kamorkoli grem, ga vzamem s seboj. Z babico ga vzameva na morje, to je zame posebno doživetje, prav tako zanj. Samir: Čisto obseden dedek je. (smeh) Oče: Ko smo se odpravljali na morje, mi je vnuček prigovarjal: »Dida, dida, pelji, pelji!«, kot da bi ga bilo strah, da si bomo premislili. Ni boljšega, res. Ja, otroci so res nekaj posebnega…. Oče: Ne otroci, vnučki so nekaj posebnega. (smeh) Ste ponosni na svoja sinova? Oče: Sem! Če na splošno pogledam, kakšna je današnja situacija, sem več kot zadovoljen. Od kod sicer izvirate? Kje so vaše korenine? Oče: Prihajam iz Bosne, iz Sanskega mosta. V Sloveniji pa prebivam že od leta 1979. V toplarni sem zaposlen že 24 let, začel sem prav na svoj rojstni dan (18. 5.) leta 1987. Tako da ni bilo lepšega darila. Takrat sem moral poiskati tako službo, ki je bila izmenska, zaradi varstva drugorojenca Samirja, ki je bil takrat star 4 mesece, saj vrtca nismo dobili. Kakšno se vam zdi izmensko delo? Oče: Ni ravno prijazno. Dokler si še mlad, še nekako gre, nisi tako psihično obremenjen, potem pa ko si nekje blizu petdesetih, je vse skupaj malo težje. Vendar takšne so pač zahteve delovnega mesta. Počasi se navadiš, da imaš en prosti vikend v mesecu, in se tako trudiš, da ga maksimalno izkoristiš. Po navadi ga namenim raznim obiskom prijateljev, sorodnikov. V Istri imam še dve sestri, ki jih velikokrat obiščemo za vikende, če je le lepo vreme. Imate med delovnim časom kakšno potrebo, da se vidite? Amir: Ne, se ne srečujemo. Oče: Delamo na različnih delovnih mestih, Samir dela na transportu premoga ali pa na Kaj pa vaša mama, žena, kot edina ženska v družini - ali lepo poskrbite zanjo, ali ona bolj skrbi za svoje fante? Samir: Ona je bolj Al Capone vsem.(smeh). Ima vse pod kontrolo. Tudi na kosilu smo večinoma pri njej, tudi jaz, čeprav imam že svojo družino. Za vse lepo poskrbi. Se želita v prihodnosti še izobraževati? Amir: Zagotovo. Po potrebi bom po končani V. stopnji vpisal tudi VI. Za primer kakega napredovanja ali podobno. Samir: Jaz pa gledam na te stvari povsem drugače. Po mojem mnenju bomo vsi trije do konca ostali v toplarni, zato je potrebno gledati tudi na to, kaj ti podjetje ponuja. Moj trenutni cilj je dokončanje V. stopnje, nato pa bom videl, kaj mi podjetje s to izobrazbo ponuja. Ne zdi se mi pa smiselno siliti v nekaj. Saj je dovolj fantov, ki so visoko izšolani. Kaj vsakemu izmed vas pomeni največjo prednost in kaj pomanjkljivost v TE-TOL? Amir: Najbolj mi je všeč zanesljivost, ki jo nudi, za ustvarjanje družine, za napredovanje, korektnost, to, da te ni strah, da boš jutri ostal na cesti. Za minus pa bi mogoče izpostavil ravno tri izmene, vendar se zavedam, da drugače ne gre. Samir: Meni pa veliko pomeni, da smo vsi trije tukaj, da je podjetje stabilno. Zdi se mi, da mi preprosto omogoča boljše življenje, možnost družine, stanovanja,… Iskreno mislim, da minusov v toplarni skorajda ni. Tudi izmene mi ne predstavljajo večjega problema, tudi sedaj ko imam otroka, se na ta način tudi malo spočijem. Najraje sem sicer zjutraj, ko ob kavici še kakšno rečemo. Nimam navade veliko hoditi naokoli, tako da tudi če delam čez vikend, ni nič narobe. Oče: Zame pa je največja sreča to, da smo vsi trije skupaj. To je vse. 17 18 generacija Pozor, (skrita) kamera! Namen predstavitvenih videov je čim bolj približati TE-TOL širši javnosti s hitro in enostavno dostopnostjo do vsebin in želenih informacij (na sliki ujeti v akciji). Nekateri ste že opazili, da se naokoli smuka manjša ekipa snemalcev… Prav ste opazili. Začeli smo namreč s projektom izdelave kratkih, vsebinsko samostojnih videov o TE-TOL, ki bodo na sodoben in razumljiv način predstavljali njegov energetski pomen skozi prikaz pomembnejših delovnih procesov in prispevali k utrditvi njegove sedanje in prihodnje vloge v lokalnem in širšem okolju. S prigradnjo plinsko-parne enote bo TE-TOL bistveno spremenil in nadgradil svoje delovanje in tudi podobo, zato lahko rečemo, da nikoli več ne bo tak, kot je sedaj. Tehnološko gledano bo še boljši, okoljsko čistejši in navidezno mlajši. Z videi, ki bodo vsebinsko osredotočeni na splošno predstavitev TE-TOL, na pomen soproizvodnje električne in toplotne energije, na energente, ki jih uporabljamo, na daljinski sistem ogrevanja, v katerega smo vpeti in na delo laboratorija, bomo nadgradili naše spletne strani, v pomoč nam bodo pri vodenih ogledih in pri delu samem, širši javnosti pa bodo dostopni tudi na priljubljenih spletnih video kanalih. Posebno pozornost bomo namenili tudi otrokom, pri tem pa nam bo pomagal Dr. Eko. Predstavitveni video Laboratorija, ki v okviru TE-TOL deluje kot samostojna enota in svoje storitve opravlja tudi za zunanje naročnike, je že izdelan. Ogledate si ga lahko na spletnem kanalu youtube, pod naslovom: http://bit.ly/nmf4RT D. K. L. Ko bom velik, bom … Uspešne raziskave in inovacije so predpogoj za izboljšanje kakovosti življenja, krepitev socialnega varstva in povečanje gospodarske konkurenčnosti. Z uporabo raziskav in inovacij za reševanje ključnih izzivov, kot so podnebne spremembe in zdravje, je omogočen ne samo notranji razvoj EU, temveč tudi tehnološka prednost Evrope na svetovnih trgih, omogočena je gospodarska rast in nova delovna mesta. Sredstva, ki jih EU nameni za raziskave in inovacije bodo imele večji vpliv, če je vanje z dobrimi iniciativami vključenih čim več novih udeležencev in če se poenostavijo postopki za dostop do sredstev za raziskave in razvoj. Ena od takih pobud je tudi Noč raziskovalcev, ki se vsako leto odvija zadnji petek v septembru po vseh državah EU, in je namenjena prestavitvi poklica dela in življenja raziskovalcev širši javnosti, predvsem mladim, kot največjemu potencialu za prihodnjo generacijo raziskovalcev in znanstvenikov. V Ljubljani je Noč raziskovalcev potekala v okviru Instituta Jožefa Stefana (IJS), sam projekt pa je delo in življenje različnih raziskovalcev približal širši javnosti s pomočjo iger, razstav in predstav, s povezovanjem različnih področij znanosti in umetnosti. Laboratorij za goriva je letos 3. odprl svoja vrata in omogočil vpogled v svoje delo. Na povabilo IJS smo se v projekt vključili tudi v TE-TOL, in sicer z Dnevom odprtih vrat Laboratorija, ki ga skladno s politiko kakovosti za zainteresirano javnost »odpremo« vsaki dve leti. Obiskovalci laboratorija so se lahko seznanili z obsegom preskušanja v Laboratoriju za goriva, kot tudi v Laboratoriju za kemijsko kontrolo procesa, z veseljem pa smo jim predstavili sodobno laboratorijsko opremo, na kateri izvajamo preskušanje skladno s standardnimi metodami. D. K. L. (vir: www.zaznanost.si) generacija 19 Živimo zdravo Osvojili smo najvišji vrh Avstrije Slavko Kastelic Grossglockner ali Veliki Klek je s svojimi 3798 metri najvišja gora sosede Avstrije in zato nam najbližji tritisočak. Slovenci smo s to goro tesno povezani skozi našo celotno zgodovino na tem ozemlju. Do 8. stoletja, ko smo prišli pod Frankovsko nadoblast, je bila to tudi najvišja gora naše kneževine Karantanije, tisočletje pozneje pa smo stopili nanjo le dan za prvopristopniki. To je uspelo našemu prvemu alpinistu evropskega merila Valentinu Staniču (rojenemu leta 1774), ki je leta 1799, le dan po vzponu prvopristopnikov, prišel na njegov vrh popolnoma sam, brez vodnika. Staroslovensko ime za Grossglockner je Veliki Klek. Da je Glockner tesno povezan s Slovenci, kaže tudi ime njegovega ledenika, najdaljšega v vzhodnih Alpah - Pasterze, ki je germanska skovanka slovenske besede »pastirica«. Osvojiti vrh te mogočne gore je bila dolgoletna želja članov naše planinske sekcije. Letošnje poletje nam ga je končno uspelo zavzeti. V petek, 19. avgusta, se nas je šest članov sekcije zgodaj zjutraj odpravilo na naše izhodišče v avstrijski dolini Kals. Pridružila sta se nam tudi dva vodnika iz PD Hakel. Vzpon smo začeli na parkirišču, ki leži na nadmorski višini 1900 m. Hitro smo dosegli kočo Lucner Hute in nadaljevali do Studl Hutte na 2801 m. Po postanku smo pot nadaljevali preko ledenika do Erzh. Johann – Hutte, ki leži na višini 3454 m. To je zadnja koča pred vrhom - dosegli smo jo v popoldanskih urah in tam tudi prenočili. Naslednje jutro smo v pravi alpinistični navezi osvojili vrh. Ta del poti je tehnično najbolj zahteven in tudi nevaren. Potrebovali smo vso opremo, od derez, cepina, vrvi, rokavic do toplih oblačil. Vrh smo hitro zapustili, takoj po obveznem fotografiranju. Umaknili smo se ostalim navezam, saj je bila zaradi pomanjkanja prostora na vrhu velika gneča. Sledil je spust v dolino po isti poti. Med povratkom domov smo, ponosni na svoj dosežek, premlevali vse podrobnosti našega vzpona. Enotni smo si bili, da si ta gora zasluži vse spoštovanje in ko dosežeš njen vrh, imaš občutek, da si sprejet med izbrance. V mislih se rišejo že novi izzivi za naslednje leto, štiri tisoč metrov je blizu. Oziramo se v bolj oddaljene gore, saj nam je v bližnji okolici »zmanjkalo ciljev«. (vir: Planinski vestnik) Jubilanti V tretjem četrtletju letošnjega leta se je invalidsko upokojil Andrej Kadivc iz službe obratovanja, 30 let službovanja v TE-TOL pa je slavil Božidar Žužek iz službe obratovanja,. Božidar Žužek (30 let v TE-TOL): »Po 30-ih letih dela v TE-TOL še vedno z veseljem prihajam v službo, tudi zaradi dobrega vzdušja, ki vlada med sodelavci. Nagrada za jubilejno nagrado pa je bila porabljena že v mesecu avgustu, in sicer za čudovito križarjenje po južnem Jadranu.« Jubilantu iskreno čestitamo! Toplarniška alpinistična naveza se po osvojenem 3798 m mogočnim Grossglocknerju že spogleduje s štiritisočaki. razvedrilo Tradicionalna dirka Jurišnikov ne potrebuje podmladka Marjan Karpe Toplarniški jurišniki Vsi v TE-TOL, ki smo že kdaj sedli na kolo, vemo, da je zadnja sobota v septembru rezervirana za toplarniške kolesarje. Tudi letos se nismo izneverili dolgoletni tradiciji in ponovno organizirali Juriš na Trebeljevo, tokrat že 19. po vrsti. Okrog 10. ure smo se »Jurišniki« pričeli zbirati pred TE-TOL in po razdelitvi štartnih številk v strnjeni skupini odkolesarili do starta na mostičku pri tovarni Arbo. Po odštevanju zadnjih sekund pred startom se je pričela neusmiljena dirka za prvaka AVTOR: JOŽE BERDON TE-TOL GESLO + KRIŽANKE: JP ENERGETIKA DUHOVNIKOVO VETROVKA PESNICA POKRIVA- S KAPUCO MAURER LO OKRAJŠAVA NAPOVED MIGUEL GROŽNJE INDURAIN TE-TOL 2011. Ker v TE-TOL ni podmladka, pri kolesarjih pa ravno tako ne, smo tekmovali v kategorijah do 50 let in nad 50 let pri moških in absolutni kategoriji pri ženskah. V mlajši kategoriji pri moških so na zmagovalnem odru stali: zmagovalec Janez Babnik, drugouvrščeni Anton Švigelj in tretjeuvrščeni Asim Nuhanovič. Pri starejših od Abrahama so slavili: kot najboljši Boštjan Krašovec, tesno za njim Marjan Karpe in Anton Ilar. Absolutno najboljša pri ženskah je bila Cenka Orehek. Vreme je bilo čudovito, družba odlična, zato se nam z Malega vrha pri Trebeljevem še dolgo ni mudilo domov. GRŠKI JUNAK PRED TROJO LADJA ZA PREVOZ NAFTE KRIŽANKE BISTRIJO UM! BANČNA USLUGA PRETIRANA POZORNOST ITALIJANSKI TOVORNJAK STEZA ZA METANJE KROGEL VEDA O GOSPODARSTVU GOZD Z MLADIMI DREVESI NAGEL ODHOD Z BOJIŠČA PRITOK GANGESA VRSTA PRIKUHE ZRAK PO ANGLEŠKO IZZIV VAŠIM MOŽGANOM! SLIKAR BIROLLA TRGOVEC Z OROŽJEM VIETNAM. POKRAJINA ŽIVALSKA MAŠČOBA IGRALKA KRALJ ZGODNJE SADJE DIRIGENT ARNIČ UMETNO PRIDOBLJEN PLIN VLADIMIR LAMUT NEKDANJI KOŠARKAR DANEU DESKE (POGOVORNO) BRATOV ALI SESTRIN SIN TJAŠA ANDREE HUMORIST (JOŽE) IZABELA (KRAJŠE) EDO RAVNIKAR POLJSKO NEMŠKA R. MENIČNO JAMSTVO PORASEL MOŠKI PRIPADNIK GERMANSKEGA OLEMENA GRŠKA ČRKA TRETJI SKLON IGRALEC (NIKO) OTAKAR VAVRA IME ČRKE Q GOVORNIŠKI UČITELJ EKVINOKCIJ PO NAŠE (MNOŽINA) NAPOVED GOSTOV DENARNA ENOTA (SPLOŠNO) Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Ime in priimek Naslov Geslo KRAVJI SESKI DELOVA PRILOGA SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.  IZVIRNI KRAK REKE ŠILKE NAGRAJENCI IZ 29. ŠTEVILKE: 63 €prejmeŽeljko Djekić 42 €prejmeHusein Žunić 21 €prejmePeter Zupan Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.11.2011.