številka 29 / marec 2011 TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA INTERVJU: JERNEJ STRITIH, SLUŽBA VLADE RS ZA PODNEBNE SPREMEMBE UKREPI ZA ZNIŽANJE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA uvodnik 2 Simptomi pomladi Slikarske umetnine, ki jih prinaša pomlad, so le še drobtinice lepega v našem vsakdanjiku, skupaj s simptomi spomladanske utrujenosti so razpršene v vetru novic o katastrofi na Japonskem. Z bolečino in sočutjem zremo v oko televizijskega sprejemnika in čakamo, ali jim bo uspelo ohladiti vroče jedrsko gorivo ali bo katastrofa še večja kot je. Pod težo strašnih dogodkov, ki jim ni videti konca, smo ponovno spoznali, da nam lahko naša Zemlja s svojo »notranjo« energijo poleg darov Narave prinese tudi žalost, trpljenje… Irena Debeljak Nihanje razpoloženja zaradi dejstev, ki jih prinašajo nova spoznanja, da absolutne varnosti ne moremo zagotavljati, so novi simptomi, ki se pojavljajo pri načrtovanju energetskih tehnologij. Kar naenkrat so se sprožile nove diagnoze prihodnosti energetske politike. Zagovorniki uporabe jedrske energije se ukvarjajo z varnostnimi testi, zagovorniki uporabe fosilnih goriv uporabljajo nesrečo v prid svojemu obstoju. Ne pričakujem medicinskega čudeža, izuma prave mešanice zdravil (beri energetskih virov), ki bi nas lahko obvarovala pred jedrskimi nesrečami ali pred podnebnimi spremembami. A kot pravijo: izkušnje so del bogastva in polnosti življenja, zato sem prepričana, da bo v prihodnosti prisoten nov način razmišljanja. Prav zanimivo bo spremljati, kako bodo radioaktivni izpusti krojili novo energetsko politiko EU. Ali bodo ti ukrepi vplivali na nov Nacionalni energetski program (NEP)? Bo letos sploh še varno priplul na končni cilj po tako nemirnem morju? Veter, ki prinaša spremembe, tako na področju cen električne energije kot na področju energentov, zaradi dogajanja v Libiji, pošteno meša valove, po katerih pluje NEP. Še dobro, da veter z radioaktivnimi snovmi piha stran od nas, a varni še zdaleč nismo, ne glede na posredovanje Varnostnega sveta v Libiji ali pa varnostnih testov jedrskih elektrarn. Ali bo osnutek zakona o podnebnih spremembah prišel na uradno listo zdravil za ukrepe proti podnebnim spremembam, bo pokazal čas. Naša družba bo morala imeti za »zdravljenje« emisij toplogrednih plinov po letu 2013 pripravljen kar precejšnji fond denarja. Postavljena je diagnoza glede naših izpustov. Simptomi dovoljenih emisijskih koncentracij so opredeljeni. Simptomi so zelo resni, zdravljenje se mora začeti že danes, da ne bo ostankov paraliziranosti obratovanja v prihodnje. Vsekakor pa je preventiva boljša kot kurativa in naša družba skrbi za preventivne zdravstvene preglede vseh zaposlenih. Upam, da upoštevate pravila zdravega življenja in uporabljate »prava zdravila«, s katerimi prestopate mejo žalostnih novic, ki vas obkrožajo. Mogoče namesto tradicionalne medicine uporabljate vzhodnjaško… Ali pa čakate, da nam bo kozmična energija prinesla tisto pravo zdravo stanje na naši Zemlji in našo varnost... Čeprav podobe pred našimi očmi ta trenutek niso pobarvane z lepimi spomladanskimi dnevi, si želim, da nam čim prej uspe spregledati in gledati umetnine naše Narave, brez strahu in brez utrujenosti. Foto na naslovnici: Termografija regulacijskega hladilnega ventila parovoda vzhod Časopis MEGAVAT izdaja Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. Toplarniška ulica 19 Ljubljana PS: Kaj naredi urednica, če ji manjka pol Megavata? Vzame 30 EUR in ga kupi na Borzenu... Uredniški odbor Glavna urednica: Irena Debeljak, Tehnični urednik: Vlado Maričič, Kogeneracija: Štefan Šimunič, E-kogeneracija: Primož Škerl, Eko-generacija: Irena Debeljak, E-generacija in Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič Lakić, Novinarka: Doris Kukovičič Lakić, Fotografije: arhiv TE-TOL, Naslovnica: Jana Urbas, Karikature: Ciril Povše, Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana, Elektronski naslov uredništva: [email protected] kogeneracija 3 Proizvodnja v letu 2010 Štefan Šimunič Realizacija plana proizvodnje Energija iz OVE Za realizacijo plana proizvodnje je bilo zagotovljenih 124 MW moči za proizvodnjo električne energije (113 MW na pragu TE-TOL) in 490 MW moči za proizvodnjo toplotne energije. Proizvodnja električne energije se je prilagajala dogovorjenim dnevnim voznim redom in količinskim planom proizvodnje glede na sklenjeno pogodbo o prodaji električne energije z GEN-I, v skupni višini 389 GWh. Manjši del proizvodnje električne energije smo prodali na odprtem trgu. Proizvodnja toplotne energije je potekala na osnovi letne pogodbe o dobavi toplote Energetiki Ljubljana. Pri tem se lahko pohvalimo, da smo iz 66.413 ton lesnih sekancev kot obnovljivega vira proizvedli 30.455 MWh električne energije, 97.714 MWh ogrevne toplote in 7.488 MWh tehnološke pare. Če to pretvorimo v odstotke, lahko zapišemo, da smo v letu 2010 proizvedli dobrih 12,6 odstotkov zelene električne energije in 12,9 odstotkov »zelene« toplotne energije. Izkoristek Doseženi celotni izkoristek vseh treh blokov na podlagi Direktive o soproizvodnji 2004/8/ ES v letu 2010 je 80,35 odstotkov. Proizvodnja TE-TOL v letu 2010 Električna energija Na pragu TE-TOL smo proizvedli 384.886 MWh električne energije, kar je odstotek manj od planirane proizvodnje. Ogrevna toplota Skupno proizvodnjo ogrevne toplote v višini 1.257.303 MWh smo presegli za 10,9 odstotka. Razlog za višjo proizvodnjo od planirane so bile nižje zunanje temperature od pričakovanih, ki jih ocenjujemo na podlagi 10–letnega povprečja. 140.000 120.000 Tehnološka para 100.000 Električna energija 80.000 Ogrevna toplota 60.000 40.000 20.000 0 1 2 1112 8 9 10 7 6 5 3 4 Poraba goriva (energentov) za realizirano proizvodnjo Tehnološka para Dejansko proizvodnjo tehnološke pare 114.357 MWh smo presegli za 1,7 odstotka. Z vršnimi viri proizvodnje (BKG kotli) smo proizvedli 1.797 MWh tehnološke pare, preostala tehnološka para je bila proizvedena v soproizvodnji. 300.000 Mazut Lesna biomasa 200.000 Premog Poraba goriv Za realizacijo proizvodnje smo porabili 414.680 ton (8.501.212 GJ) premoga, 66.413 ton (646.752 GJ) lesne biomase (sekancev) in 412 ton (8.318 GJ) mazuta. 100.000 0 1 1112 7 8 9 10 4 5 6 3 2 4 intervju »Nisem pesimističen glede uresničljivosti potrebnih sprememb« Pogovor z Jernejem Stritihom, direktorjem Službe Vlade RS za podnebne spremembe Doris Kukovičič Lakić Jernej Stritih Podnebne spremembe so vroča tema že dlje časa – vmes se malo ohladi, potem spet zavre. Nazadnje je zavrelo na drugi javni obravnavi Zakona o podnebnih spremembah. Podnebje in energija v svetovnem pogledu postajata predmet (geo) politične moči - namesto stremljenja k realizaciji zavez v luči nizkoogljičnega gospodarstva po vsem svetu tekmujemo drug proti drugemu in merimo moči, tudi ko gre za okolje. Proti komu se pravzaprav borimo? Vsi poznamo rek »Bodi sam tista sprememba, ki jo hočeš videti.« Ali znamo, zmoremo? Usmerjeni v leto 2050 smo se o vročih vprašanjih pogovarjali z direktorjem Službe Vlade RS za podnebne spremembe. Vaša služba v nacionalnem pogledu kuje novo orodje za boj proti podnebnim spremembam: Zakon o podnebnih spremembah in celovito podnebno strategijo do leta 2050. Čisto konkretno, zakaj je ta zakon (objavljen je že tretji osnutek), ob množici okoljskih predpisov, ki jih že imamo, potreben? Do sedaj ga ima sprejetega le Združeno kraljestvo …. Zakon o podnebnih spremembah je potreben zaradi treh glavnih razlogov: Prvi je določitev dolgoročnih ciljev zniževanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe. Zakon bo določil cilje do leta 2050, kar bo omogočilo ustrezno načrtovanje investicij z dolgo amortizacijsko dobo, to pa je najcenejši način doseganja samih ciljev. Drugi razlog je razdelitev odgovornosti za doseganje ciljev države glede emisij, ki jih določa Odločba o delitvi naporov (to pomeni emisije izven ETS). Na ta način želimo izenačiti položaj udeležencev v evropski shemi trgovanja z emisijami (energetika in velika industrija) in drugih sektorjev, kot so promet, stanovanja, kmetijstvo in podobno. Z ogljičnimi proračuni naj bi razdelili cilje znižanja emisij po časovnih obdobjih na nosilce posameznih razvojnih politik v državi. Tretji razlog je vzpostavitev sistema načrtovanja in spremljanja učinkov podnebnih ukrepov, kar naj bi zagotovili z dolgoročno podnebno strategijo in srednjeročnimi operativnimi programi. Dosedanje strategije oz. operativni programi za zmanjšanje TGP zasledujejo 20-odstotno zmanjšanje TGP do leta 2020, ne pa tudi nadaljnjih zahtev do leta 2050, ki za razvite države pomenijo celo 80 -90-odstotno zmanjšanje TGP. V ta namen pripravljate podnebno strategijo oz. strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. Podana so že njena izhodišča. Katere večje ukrepe bo začrtala? Strategija bo začrtala tiste ukrepe, ki so možni po posameznih sektorjih, tako znotraj ETS kot tudi izven nje. Na podlagi stroškovne učinkovitosti bo določila tudi njihovo časovno zaporedje, se pravi, da pridejo na vrsto najprej tisti cenejši ukrepi in nato dražji. V procesu priprave strategije načrtujemo dialog s strokovnjaki, podjetji, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in ministrstvi po posameznih področjih, tako da bi nazadnje dosegli konsenz o tem, kdaj in kako je možno kaj narediti. V luči te strategije – vemo, da se še sedaj veljavni NEP ni izvajal, novega še ni. Kateri konkretni ukrepi zapisani v tej strategiji čakajo energetiko in ali so ti ukrepi realno izvedljivi? Če pogledamo pravkar objavljeni evropski kažipot do leta 2050, čaka energetiko v Evropi odlična nevtralnost, se pravi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na 0 do leta 2050. Takšna naj bi bila realnost, pomeni pa dramatične spremembe v pojmovanju energetike. Nekateri ukrepi se izvajajo že danes in jih bomo morali okrepiti, vsekakor pa ne bo šlo brez bistvenega izboljšanja energetske učinkovitosti in tako imenovanih pametnih omrežij. Katere nizkoogljične tehnologije bodo po vašem mnenju pogojevale trajnostno energetsko prihodnost Slovenije? intervju Ni nujno, da že danes poznamo vse tehnologije. V Sloveniji imamo nekatere obnovljive vire energije kot so voda, sonce, biomasa, geotermija, mogoče tudi nekaj vetra. Vprašanje pa je, kako zagotoviti energetske storitve s temi viri. Vaša elektrarna je recimo zelo dober primer. Ker gre za kogeneracijski objekt, ki hkrati izkorišča toploto in proizvaja električno energijo, zaradi česar ima visok izkoristek primarne energije. Preko »pametnih« omrežij, tako električnih kot omrežij daljinskega ogrevanja, bomo morali zagotoviti optimizacijo virov ter zvišati energetsko učinkovitost. Elektrika bo imela vedno močnejšo vlogo tudi v prometu - danes namreč velik del energije, ki jo porabimo za pogon vozil, prihaja iz izgorevanja uporabe nafte. Električno vozilo pa je petkrat bolj učinkovito od bencinskega ali dizelskega vozila pri izrabi energije v samem vozilu. Vendar pa je potrebno to elektriko nekje tudi proizvesti. In če je ta elektrika proizvedena v kogeneraciji z obnovljivimi viri, to pomeni, da je tudi pri nastajanju le-te veliko manj izgub kot v klasični elektrarni. Prednostni potencial je torej v boljši učinkovitosti ter boljšem upravljanju sistema. Računamo pa seveda tudi na to, da bo šel tehnološki razvoj obnovljivih virov energije naprej s tako hitrostjo kot sedaj in da bomo prišli do tehnoloških prebojev, ki nam bodo koristili. li nazaj. Da bi na različne načine spodbudili vse njene člene, da bi začeli delovati v skladu s svojim potencialom. Ministrstvo za gospodarstvo v centrih gospodarskega razvoja že financira nekaj projektov lesne industrije. Tako upamo, da bomo povečali ponudbo lesne biomase, pri čemer naj bi bili to predvsem lesni ostanki. Tako kot pri kogeneraciji, je zadeva zelo učinkovita, če lahko hkrati Omenili ste lesno biomaso. Slovenija ima velik energetski potencial v tem obnovljivem viru, a je še premalo uporabljan. Zakaj? Kaj je po vašem mnenju poglavitni razlog? Visoka cena biomase…? Ali pa prenizka cena energije, da bi lahko lastnike gozdov motivirali za prodajo lesa. Ko se cene nafte dvigajo, v gozdovih namreč vidimo, da si več ljudi pripravlja drva - ker se za individualno ogrevanje pač bolj izplačajo kot kurilno olje. V Sloveniji kot celoti pa se mi zdi ključen problem ta, da je veriga dodane vrednosti lesa v zelo slabem stanju. V procesu privatizacije je prišlo do podkapitaliziranosti te verige in ni sposobna konkurenčno proizvajati končnih izdelkov lesa. Zaradi tega ni sposobna odkupovati lesa od lastnikov in večino lesa odkupijo avstrijske žage, ki so bolj kakovostne in konkurenčne. To pa pomeni, da tudi ostanki lesa, ki se lahko uporabljajo kot biomasa za energijo, ostanejo na primer na avstrijskem Koroškem namesto pri nas. Teh pa je pri proizvodnji vrhunskega končnega izdelka za približno 70 odstotkov. Iz tega razloga si skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za gospodarstvo prizadevamo, da bi verigo dodane vrednosti lesne industrije vzpostavi- Delno je obnovljivi vir energije tudi odpadek. Kaj menite o izrabi tega vira v energetske namene? Je spodbujanje energetske izrabe odpadkov opredeljeno tudi v Podnebni strategiji? Da, seveda, tako spodbujanje proizvodnje bioplina iz odpadkov in deponijskega plina, ki nastaja pri obstoječih odlagališčih, kot tudi spodbujanje večje izrabe odpadkov v energetske namene v prihodnosti. V tujini in tudi v Sloveniji že obstajajo dobri primeri take izrabe. Vendar pa je pri načrtovanju novih projektov zelo pomembno vprašanje predsodkov, ki jih imajo ljudje do odpadkov. Te predsodke lahko presežemo predvsem preko vrhunskih tehnologij in kakovostne udeležbe javnosti v postopkih izdajanja dovoljenj za sežigalnice. Z današnjimi tehnologijami je energetska izraba odpadkov možna na način, da je tisto kar pride iz dimnika, veliko manj škodljivo kot recimo izpust iz dimnika domače hiše, če kurimo na drva. Vendar pa temu ljudje še vedno ne verjamejo in tukaj moramo narediti korak naprej. prodamo končni proizvod in energetski vir. Če pa sekamo gozdove samo z namenom kurjenja lesa, je pa to vprašljivo. Za najbolj učinkovit energent prehoda v nizkoogljično družbo se omenja zemeljski plin. Ali lahko na to stališče po vašem 5 Na ogledu procesa dela z lesno biomaso intervju 6 mnenju vplivajo vse bolj zaostrene politične razmere na vzhodu? Gre za energent, od katerega smo popolnoma uvozno odvisni (na Petišovce se le ne moremo zanašati)… Gre za vprašanje ravnotežja med različnimi energenti, domačimi in uvoženimi, obnovljivimi in fosilnimi. Dolgoročni cilj je znižanje odvisnosti od fosilnih goriv in s tem uvoza tako nafte kot plina. Zaradi tega je smiselno čim več in čim hitreje investirati v obnovljive vire, zavedamo pa se, da bomo v prehodu rabili tudi nekaj velikih objektov na plin. Kar bi radi dosegli, je, da bodo ti plinski objekti narejeni tako, da ne determinirajo strukture energetike na dolgi rok. Recimo, če v neki občini najprej vzpostavimo plinovodno omrežje, ga je potem zelo težko zamenjati z daljinskim ogrevanjem. Če pa imamo najprej daljinsko ogrevanje, za katero proizvajamo toploto tudi s plinom, potem lahko plinski kotel kadarkoli zamenjamo s Izhodišča za pripravo strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 - prikaz gibanja dosedanjih in ciljnih bodočih skupnih emisij TGP K ton CO2 Referenčni scenarij NEP Kjotski cilj 2008-2012 Cilj -20 % do 2020 Cilj -30 % do 2020 Cilj 4 Mt Pretekli izpusti Slovenije (ARSO) kotlom na biomaso ali s čim drugim. Na tem mestu se tudi strinjamo z Ministrstvom za gospodarstvo, da če že govorimo o uvoženih energentih, je zemeljski plin veliko boljši kot pa uvoženi premog. Mislim, da bo tudi nacionalni energetski program šel v to smer, da se uvoženi premog najprej nadomesti s plinom, potem pa se bo le-ta postopoma nadomeščal z obnovljivimi viri energije. Podnebno-energetski izziv, ki je vpet v cilje trajnostnega razvoja, čeprav se o njem malo manj polemično govori, je tudi prostorsko načrtovanje. Kako se lahko postopki pridobivanja potrebnih dovoljenj za izgradnjo nizkoogljičnih tehnologij pospešijo? Predvidevate kakšne ukrepe? To je del splošnega problema v Sloveniji, ki ga imamo z administrativnimi ovirami in morda na kakšnem mestu tudi s prereguliranimi postopki. Del problema pa je tudi v tem, da investitorji, tudi državna podjetja ali ministrstva, podcenjujejo proces pridobivanja dovoljenj. Mislijo namreč, da jih morajo pridobiti v nekaj mesecih, zato se pritožujejo nad drugimi organi. Vsekakor moramo v prostorske akte, plane, pa tudi v predpise, ustrezno vnesti obnovljive vire. Ko na primer govorimo o omrežjih daljinskega ogrevanja, je glavni razlog in težava pri njihovi izgradnji prav pridobivanje dovoljenj, služnosti, soglasij itd. Zato razmišljamo, kako olajšati delo pri vzpostavljanju tovrstne javne infrastrukture. Vsekakor bo potrebno olajšati postavitev samih naprav, bodisi, da so to sončne celice, kogeneracije ali kaj podobnega. Potrebno pa je paziti, da se ne spustimo v preveliko deregulacijo, ker se bomo potem soočili s problemom prej omenjenega nezaupanja javnosti. Nekatere postopke je potrebno speljati zaradi javne koristi, tega se je potrebno zavedati in vzeti v obzir. Zato moramo pri načrtovanju prehoda v nizkoogljično družbo upoštevati tudi čas, ki je potreben za načrtovanje, in z njim začeti dovolj zgodaj. Če strneva - Vse te pravne podlage, ukrepi ipd. naj bi vodili v trajnostni razvoj. Da bi lahko dokončno oblikovali svetovni konsenz o njem, so res potrebne temeljite spremembe, ne samo v infrastrukturi, energetiki, prometu, temveč tudi v obnašanju nas samih. Če sva lahko kratka, kaj moramo spremeniti Slovenci? Mislim, da smo Slovenci veliko bolj trajnostno usmerjeni od marsikaterega drugega naroda. Zelo dobro znamo poskrbeti za trajnost, saj smo med bolj skrbnimi gospodarji, kadar govorimo o družini, lastnih investicijah, življenjskem slogu. Ne strinjam se s tem, da bi morali vse prevrednotiti, globinsko spreminjati sebe in druge. Moramo samo malo bolj kritično pogledati na to kaj počnemo, kaj je tisto, kar je res pomembno in kaj ni. Ključen korak, ki ga moramo narediti je malo manj verjeti oglasom ter malo več samim sebi. Zastavljati si moramo vprašanje, kaj si resnično želimo, kaj nas osrečuje, katere stvari pa delamo zgolj zaradi družbenega ali oglaševalskega pritiska. Naša sreča je odvisna predvsem od tega, kaj sami počnemo, od odnosa do drugih ljudi, rekreacije ipd., manj pa od količine materialnih dobrin in energije, ki jo porabimo. Zato nisem tako pesimističen glede uresničljivosti potrebnih sprememb. e-kogeneracija Za tretjino večja proizvodnja tehnološke pare V začetku decembra 2010 je bil zagnan sistem oskrbe parovoda P2 (vzhod) s paro višjega tlaka. Tlak smo dvignili z 830 mbar na 1000 mbar ob nespremenjeni temperaturi, s čimer je bila omogočena večja prepustnost parovoda do odjemalca Julon, ki je daleč največji odjemalec iz tega parovoda. Julon je namreč v lanskem letu izvedel investicijo v novo proizvodno linijo, ki naj bi občutno povečala skupni odjem pare. V januarju so očitno začeli z zagonskimi preizkusi nove proizvodne linije, saj se je dobava v parovod P2 počasi povečevala. Primerjava dobav pare v parovod P2 v lanskem in letošnjem februarju kaže porast za 28 odstotkov, dobavljene količine prve polovice letošnjega marca pa so večje od lanskih za 37 odstotkov. Parametri pare so bili ves čas stabilni, na zahtevanih nivojih. Ob zagonu je bilo nekaj težav s sistemom hlajenja pare, ki pa je bil ustrezno saniran in sedaj deluje odlično. Ne glede na manjše težave je projekt glede na povišane odstotke odjema odlično uspel. P. Š. Regulacijski hladilni ventil plod našega znanja Zahtevani temperaturni parametri pare za parovod vzhod (Julon) je 250° C ± 20° C. Iz odjemov turbin 1, 2 in 3 pridobivamo paro z temperaturo od 300° C do 415° C, zato je potrebno paro pred distribucijo ohladiti. Hlajenje pare se zagotavlja z regulacijskim hladilnim ventilom, preko katerega se vbrizgava napajalna voda v tok pare preko večjega števila statičnih šob. Pri tem lahko izpostavimo, da smo regulacijski hladilni ventil izdelali z lastnim znanjem, v službi strojnega vzdrževanja. Jože Ocepek Regulacijski hladilni ventil zagotavlja hlajenje pare Reducirna postaja (parovod vzhod) A misliš da bo ventil zdržal te večje tlake in pretoke pare? 7 e-kogeneracija 8 Energetika bo »zategovala pas« emisijam v zrak Primož Škerl Nova direktiva Direktiva o industrijskih emisijah (IED) je 6. januarja letos stopila v veljavo. Energetika je tako »zapečatena« in bo morala zmanjšati emisijske koncentracije emisij prahu, žveplovega dioksida (SO2) in dušikovih oksidov (NOX). Tudi naši obstoječi viri bodo tako podvrženi vse bolj zaostrenim pogojem nizkih emisijskih vrednosti, ki jih prinaša nova direktiva. Po 1. 1. 2016 bodo začele veljati nove dovoljene emisijske vrednosti za nove naprave, za naše obstoječe naprave pa se bodo nižale količine dovoljenih zgornjih emisij (kvot), ki bodo zapisane v prehodnem nacionalnem načrtu. Namesto obstoječega operativnega programa zmanjševanja emisij iz velikih kurilnih naprav bo tako veljal nov načrt, ki bo nižal emisijske količine NOx, SO2 in prahu (v tonah), in sicer od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2020. Po tem datumu bodo za vse nove in obstoječe naprave veljale samo zelo nizke dovoljene emisijske koncentracije. Doseganje zahtev direktive Kritično za naše obstoječe naprave bo predvsem doseganje zahtev iz direktive v primeru emisij NOx. Čeprav mlajšega premogovnega bloka 3. Nove enote 4 pred letom 2024 zanesljivo ne bo, prav tako bi bilo neekonomično in obremenjujoče za okolje obratovati z nizkotlačno kotlovnico v trenutni konfiguraciji. Prav zato so naše aktivnosti usmerjene k iskanju rešitve, ki bo zadovoljila to Pogled od zgoraj prehod no obdobje. zrak visoke Le-ta bo hitrosti zrak visoke odvisna od hitrosti i z g r ad nje druge faze Pogled od strani P P E -T O L in enote 4. Glede na trenutne zrak visoke zrak visoke okoliščine hitrosti hitrosti se ponuja kot dolgoročnejša gorivo gorivo rešitev revitalizacija kotla 3, s katero bomo Princip delovanja DeNOx naprave omogočili obratovanje bloka tudi po letu 2020. Mimogrede, temu posvečamo veliko pozornosti pri pregledu Strategije razvoja TE-TOL 2008-2020 in pripravljamo strokovne podlage za revizijo le-te. Ukrepi za znižanje emisijskih koncentracij Možnosti znižanja emisij NOx z ukrepi (prej, potem) bo od leta 2015 že obratovala prva faza PPE-TOL, bo potrebno za doseganje pogodbene proizvodnje toplote koristiti do leta 2020 tudi obstoječe naprave, po tem letu pa je predvideno obratovanje tudi naj- Kot najprimernejša možnost za revitalizacijo kotla 3 se ponuja dograditev naprav, ki omogočajo znižanje emisijskih vrednosti NOx in/ali SOx (t.i. DeNOx in DeSOx naprave). Z znižanjem emisijskih koncentracij na kotlu 3 bi pridobili pomembne koristi: podaljšali bi obratovanje bloka 3 strožjim emisijskim omejitvam navkljub in omogočili kurjenje premoga, ki ima višjo vsebnost žvepla od premoga, ki ga uporabljamo danes (pod 0,1 odstotek). Tako bi lahko imeli večji vpliv na ceno premoga, saj je ponudba premogov z višjo vsebnostjo žvepla večja. Na osnovi zgornjih razmišljanj smo navezali stike s finskim podjetjem, ki se ukvarja e-kogeneracija predvsem z izboljšanjem zgorevalnih procesov in z zamenjavo premoga z lesno biomaso v obstoječih premogovnih elektrarnah. Tehnologija ponudnika za zniževanje emisij je zasnovana na prigradnji opreme obstoječemu kotlu. Obstaja več nivojev opreme, odvisno od željenih rezultatov in obstoječih 9 pa dve oteževalni okoliščini za izvedbo takega sistema na kotlu 3: precejšnja strnjenost tehnologije oz. lokacije za namestitev dodatnih naprav in vodov ter potrebna prosta vgradna višina kotla, kamor bi se namestilo tehnologijo. Vse to bo preverjeno v fazi pridobivanja ponudbe. Reference ponudnika so številne in segajo vse od 18 MW kotlov pa vse do 600 MW enot, od tekočih do trdnih goriv. Pretežno so evropske in severnoameriške, med njimi pa je tudi nekaj azijskih. Preostane še ključen podatek: cena dodelave. Le-ta je odvisna od posameznega objekta in bo okvirno podana, ko posredujemo nekaj ključnih informacij o kotlu 3. BREF ne bo več samo smernica Računalniški prikaz tvorbe NOx v kurišču pred predelavo in po njej emisijskih vrednosti. V osnovi vse tehnologije temeljijo na izredno povečani recirkulaciji dimnih plinov, s čimer se v kotlu ustvarjajo močno turbulentne razmere, ki omogočajo intenzivno mešanje zraka in goriva. Posledice procesa so znižanje emisij CO, NOx in SO3 zaradi znižanja presežka kisika (O2) ter povišanje termičnega izkoristka kotla na način, ki naj ne bi imel vpliva na proizvodnjo in parametre pare. Kljub vsemu ima ta način »izgorevanja« tudi negativen prispevek: močan ventilator recirkulacije dimnih plinov, ki omogoča velike pretoke in močno turbulenco v kurišču, porabi za obratovanje tudi do 1 odstotek proizvedene električne energije. Največja prednost takega sistema pa je prispevek v zmanjšanju emisij NOx, ki se lahko znižajo od 45 do 65 odstotkov. Za še intenzivnejše znižanje emisij NOx se lahko sistem nadgradi z vbrizgavanjem uree ali amoniačne vode v kurišče. S tem se emisije NOx znižajo še za dodatnih od 35 do 65 odstotkov glede na osnovno tehnologijo. Za zniževanje emisij SOx je mogoče zgoraj opisano tehnologijo še razširiti, in sicer z dodajanjem aktivnega sredstva, s čimer se količine SO2 znižajo za od 50 do 85 odstotkov. Celotna tehnologija je zasnovana na odprtem pristopu, kar pomeni, da namestitev novih krmilnih sistemov ni potrebna; uporabi oz. razširi se lahko obstoječe. Za celotno modifikacijo bi bilo okvirno potrebno eno leto, od tega je potrebna zaustavitev kotla za približno dva tedna. Obstajata Temu prispevku ob bok je potrebno dodati, da imamo informacije tudi od drugih ponudnikov DeNOx in DeSOx tehnologij. Vsak nov stik s potencialnim ponudnikom pa prinese nova spoznanja in nove tehnologije, ki širijo nabor primernih za aplikacije v TE-TOL ter tako pripomorejo k izboru optimalne variante, če bo do potrebe po njej pri- črpalka amonijaka ali uree filter rezervoar amonijaka ali uree ventilator kotel LUVO dimnik okoliški ali sekundarni zrak šlo. Vsekakor pa bo nova direktiva omejila možne ponudnike, saj bo naredila preglede najboljših razpoložljivih tehnologij referenčnih dokumentov (BREF) in potrebne spremembe. Pravna teža BREF dokumentov se bo na podlagi zahtev nove direktive začela spreminjati in glede na sedanje »smernice« bodo imeli BREF dokumenti v prihodnosti vse večjo težo pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj. Ponudniki bodo torej morali imeti svoje tehnologije zapisane tudi v BREF dokumentih, če bodo želeli, da bodo le-te uveljavljene pri upravljavcih naprav. Shematski prikaz dograditve DeNOx naprave eko-generacija 10 Brezplačne pravice do emisije CO2 Irena Debeljak Zaradi zadnjih katastrofalnih novic z Japonske so malo utihnile množične debate o ukrepih proti podnebnim spremembam, čeprav so pripravljeni osnutki različnih dokumentov, ki bodo krojili usodo našemu objektu. Osnutek sklepa Evropske komisije, ki določa pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije toplogrednih plinov (TGP), je eden, ki bo v prihodnosti zelo vplival na naše poslovanje. Brezplačne pravice do leta 2027 Z letom 2013 se prične v EU novo trgovalno obdobje z emisijami TGP, ki je po načinu podelitve brezplačnih emisijskih kuponov bistveno drugačno kot Kjotsko obdobje. Za uveljavitev prehodnega sistema podelitve naj bi se količina brezplačno dodeljenih pravic vsako leto zmanjševala in sicer z 80 odstotkov količine, ki ustreza dodeljenim pravicam za leto 2013, na 30 odstotkov te količine v letu 2020, z namenom, da leta 2027 pravice ne bi bile več dodeljene brezplačno. Pri vseh teh zniževanjih je potrebno upoštevati še aplikacijo linearnega zmanjševanja 1,74 odstotka. 10 a člen direktive o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije TGP določa, da se brezplačna dodelitev pravic do emisije opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij TGP, med katerimi je tudi soproizvodnja z visokim izkoristkom. Formula za izračun brezplačnih pravic do emisij FH: preliminarna količina brezplačnih pravic za leto k za enoto naprave ki proizvaja toploto BMH:benchmark za proizvodno toplote v letu k. HALi:zgodovinski nivo aktivnosti: pretekla merljiva proizvodnja toplote v enoti naprave i (i.e. povprečna verificirana proizvodnja toplote v referenčnem obdobju) EFi,k:faktor izpostavljenosti proizvoda i v letu k (100% ali 80%-30%) LFi,k:linearni faktor zmanjšanja proizvoda i v letu k (samo za toploto iz CHP in proizvodnje toplote) CFk: enotni medsektorski korekcijski faktor v letu k BM= 62.3tCO2/TJ (ZPRS + 88,3% izkoristek) »Toplotni benchmarking« TE-TOL bo kot visokoučinkovita soproizvodnja upravičen do te brezplačne dodelitve pravic. Pretekla raven dejavnosti (pretekla proizvodnja toplote) se bo ugotavljala za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2008 ali za obdobje 1. 1. 2009 do 31. 12. 2010, odvisno od tega, v katerem obdobju je bila raven dejavnosti višja. Torej, emisijske pravice CO2, ki bodo nastale zaradi proizvodnje električne energije, bo potrebno v celoti kupovati, emisijske pravice CO2 zaradi proizvodnje toplotne energije pa tudi ne bodo vse brezplačne. Čeprav člen 10 (3) za proizvajalce toplote, ki je namenjena gospodinjstvom, pomeni dodatne pravice do emisij TGP, le-teh še vedno ne bo dovolj, da nam za proizvodnjo toplote ne bi bilo potrebno kupovati pravic CO2 . Izračuni na podlagi formule za izračun brezplačnih pravic in podatkov, prikazujejo, da bomo imeli v obdobju od 2013 do 2020 v povprečju malo več kot 167 kiloton brezplačnih pravic CO2 na leto. Glede na to, da smo v letu 2010 emitirali 756.316 ton CO2, je dejstvo, da bomo morali v prihodnosti kupovati veliko pravic do emisije. Verifikacija podatkov za brezplačne pravice V tem letu nas čaka pošiljanje podatkov, ki mu je potrebno dati poseben pomen. Ministrstvo za okolje in prostor, kot pristojni organ, bo zahtevalo podatke o skupni porabljeni energiji iz goriv in podatke o ločeni porabi goriv za toploto in elektriko. Poslati bomo morali tudi poročilo o uporabljeni metodologiji izračuna podatkov, opis naprave in vire podatkov. Lahko bomo deležni tudi demonstracije točnosti in popolnosti podatkov s strani tega organa. Vsi podatki bodo morali biti preverjeni s strani neodvisnega preveritelja, verjetno na način, kot se sedaj preverja Poročilo o monitoringu emisij TGP. Če ne bomo imeli verificiranih podatkov, ne bomo dobili nič brezplačnih pravic. e-generacija Pravica do predčasnega dviga sredstev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja Maša Štangl (povzeto po obvestilu Kapitalske družbe) Konec leta 2011 bo minilo 10 let od vključitve zaposlenih v družbi TE-TOL v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS) in s tem bo nastopila možnost predčasnega dviga privarčevanih sredstev. TE-TOL je leta 2001 naredil korak k uresničevanju finančno neodvisne starosti svojih zaposlenih, z vključitvijo v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, kamor mesečno nakazuje premije. Odločitev o namenskem varčevanju ste sprejeli tudi zaposleni sami. Večina zaposlenih si tako, poleg varčevanja v kolektivnem pokojninskem zavarovanju, tudi sama vplačuje individualne premije na svoje račune. Višina premije, ki jo družba nakazuje na posameznikov osebni kapitalski račun, je odvisna od starosti zaposlenega in od njegove pripravljenosti do sofinanciranja premij. Rezultat zgodnje vključitve v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in relativno visokih premij, je razmeroma visoka povprečna vrednost zbranih sredstev na člana. Decembra leta 2011 boste zaposleni pridobili pravico do dodatne pokojnine (redno prenehanje) ali do izplačila v enkratnem znesku (izredno prenehanje), saj bo minilo deset let od podpisa pogodbe o financiranju pokojninskega načrta PN1 K. Redno prenehanje zavarovanja • Vplačila premij s strani delodajalca so bila namenska, s ciljem nadomestitve nižje pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pričakovati je, da bodo pokojninske reforme v prihodnosti zmanjševale pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja; • Z ustvarjeno višino privarčevanih sredstev in ob upoštevanju prihodnjih donosov ter vplačil, boste privarčevali do upokojitve pomembno vsoto, ki vam bo omogočila izplačevanje dodatne pokojnine; • Pokojninska renta bo obdavčena le polovično (predlog novega Zakona o dohodnini); • V času varčevanja so vaša sredstva dedna; • Z dvigom sredstev bo vaš letni dohodek višji, zaradi česar lahko izgubite pravico do različnih socialnih transferjev (socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, višji znesek za plačilo vrtca, ipd); • Predvsem pa se dvig sredstev ne izplača, ker velik del vaših privarčevanih sredstev pripade državi (dohodnina). Od 10.000 EUR boste po plačilu izrednih izstopnih stroškov, akontacije in poračuna dohodnine, prejeli (le še) 6.379,06 EUR oz. 63,79 % privarčevanih pokojninskih sredstev. Člani sklada KVPS pridobijo pravico do izplačila pokojninske rente, ko izpolnijo vse zahtevane zakonske zahteve za redno prenehanje zavarovanja, in sicer: starost 58 let, redna starostna upokojitev in pretek 120 mesecev (10 let) od vključitve v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Izredno prenehanje zavarovanja Konec leta 2011 bo večina zaposlenih pridobila pravico do predčasnega dviga sredstev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, saj bo izpolnjen zakonski pogoj, da je od začetka zavarovanja preteklo 120 mesecev. Čeprav se zdi nekaterim predčasen dvig pokojninskih sredstev smiseln, obstaja vrsta argumentov proti predčasnim dvigom in tekoči, nenamenski porabi: Za dodatna pojasnila lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko Kapitalske družbe, 080 23 45, vsak delavnik, med 8. in 16. uro, ali jih obiščete osebno v njihovi poslovalnici na Dunajski cesti 119 v Ljubljani. Pošljete jim lahko tudi e-pošto na info. [email protected]. Več informacij: www.kapitalska-druzba.si. 11 e-generacija 12 Preventivni zdravstveni pregledi varujejo naša življenja Marjan Knez Zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja delavcev je eno temeljnih načel, ki jih mora po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu upoštevati delodajalec. Delodajalec mora sprejeti izjavo o varnosti, ki mora temeljiti na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter ocenitvi tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Na podlagi ocene tveganja se določijo tudi preventivni zdravstveni pregledi, ki se opravljajo zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. Na Centru za medicino dela na Zavodu za varstvo pri delu (ZVD) Ljubljana, ki je naš pogodbeni partner za izvajanje zdravniških pregledov, je bila maja 2010, v sodelovanju Službe varstva pri delu (SVD), izdelana revizija Zdravstvene ocene tveganja iz leta 2003. Revizija je bila potrebna zaradi sprememb, do katerih je prišlo v obdobju od izdelave prve ocene. Tu so mišljene spremembe pri sistemi- zaciji delovnih mest, kot je na primer ukinitev ali združevanje nekaterih delovnih mest, izvedba obsežnih preiskav delovnega okolja v marcu 2010, izgradnja novih objektov in postrojenj, pojavil pa se je tudi nov energent - lesni sekanci. Prah lesnih sekancev je s predpisi opredeljen kot rakotvoren in mutagen, zato je potrebna večja pozornost pri zmanjševanju izpostavljanja delavcem le-temu. V zdravstveni oceni so se delovna mesta s podobnimi obremenitvami oziroma nevarnostmi združila v 12 skupin, v t.im. »tipična delovna mesta«. Na posebnih ocenjevalnih listih medicine dela so se za posamezno tipično delovno mesto ocenjevale: Obremenitve in zahteve delovnega mesta: • Ekološke obremenitve, pri katerih so se ocenjevale fizikalne, kemične, biološke in druge obremenitve; • Fiziološke obremenitve, pri katerih so se ocenjevale telesne aktivnosti, senzorske, Anketa Obvezni preventivni zdravstveni pregledi za zaposlene niso zgolj potrdilo o (ne)omejitvah za opravljanje posameznih del, temveč so za naše osebno zdravje zelo dobrodošli in priporočljivi. Veliko se nas ravno na „pregledih za službo” prvič sooči z npr. povišanim holesterolom in sladkorjem v krvi, s povišanim krvnim tlakom ipd. Ali izvide in zdravniška priporočila jemljemo dovolj resno in tudi ukrepamo? Ali nam tak zdravstveni pregled pomeni zgolj izpolnitev zakonsko predpisane obveznosti in izvidi obležijo nekje v predalu? Nataša Toni, samostojni komercialist, Finančno-komercialno področje: »Obvezni preventivni zdravstveni pregledi so pomembni in tudi koristni. Na njihovi podlagi lahko učinkoviteje skrbimo za svoje zdravje. Osebno priporočila zdravnika jemljem zelo resno in skladno z njegovim navodili oz. izvidi tudi ukrepam.« Stjepan Blažon, pomočnik strojnika parne turbine, Služba obratovanja: »Zagotovo so preventivni zdravstveni pregledi in priporočila zdravnikov zelo koristni. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da bi si moral vsak pooblaščeni zdravnik medicine dela tudi osebno ogledati delovna mesta oz. delovna okolja, za katera opravlja zdravniške preglede.« Anton Ciber, referent v službi gradbenega vzdrževanja: »Jaz grem vedno k svojemu zdravniku, če mi je tako priporočeno. Ravno na obveznem preventivnem pregledu so mi odkrili določene zdravstvene težave, zaradi katerih se zdaj že uspešno zdravim.” e-generacija psihološke in druge obremenitve; • Način dela in psihosocialne zahteve, pri katerih se je ocenjevalo delo v izmenah, delo v dežurstvu, samostojno delo in drugo. Ocena zdravstvene ogroženosti in tveganja za nezgode: • Zdravstvena ogroženost, pri kateri se je ocenjevalo možnost nastanka infekcije, bolezni krvotvornih organov, bolezni živčevja, bolezni čutil (vid, sluh), bolezni obtočil (srce, arterije, vene), bolezni dihal, bolezni prebavil, bolezni sečil in drugo; • Ocena tveganja za poškodbe, pri katerih se ocenjuje nevarnost mehanskih poškodb, opeklin poškodb z elektriko, eksplozij in požarov, padca zaradi dela na višini, poškodbe v zvezi z zunanjim transportom. V točki Zdravstvene in psihofizične zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec, so se ocenjevale zahteve glede duševnih lastnosti (intelektualne sposobnosti, stabilnost osebnosti), živčnega sistema in čutil (ostrina vida, globinski vid, barvni vid, sluh, ravnotežje), mišično-skeletnega sistema (okončine, hrbtenica), obtočil, dihal, sečil, ipd. Glede na prej omenjena možna tveganja po posameznih tipičnih delovnih mestih se je določil tudi obseg preventivnega zdravstvenega pregleda in roki pregledov, te pa določa priloga I Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Zdravstveni pregledi so lahko predhodni, na primer ob nastopu dela, ali usmerjeni preventivni pregledi. SVD pošilja zaposlene na zdravstvene preglede na podlagi izpolnjenih napotnic, ki so na predpisanih obrazcih. Na podlagi pregleda, obseg le-tega je naveden na napotnici, izda pooblaščeni zdravnik ustrezno zdravniško spričevalo, s katerim dobi delodajalec oceno o izpolnjevanju zdravstvenih zahtev za delovno mesto, na katerem dela delavec (oceno delazmožnosti). Prav tako dobi delavec na svoj naslov, poleg ocene delazmožnosti, tudi kopico drugih podatkov, ki so zaupne narave, kot so na primer rezultati laboratorijskih preiskav, meritve krvnega tlaka, ipd. Jubilanti V prvem četrtletju letošnjega leta se ni nihče upokojil, imeli pa smo dva visoka jubileja: Janez Marolt (40 let v TE-TOL): Janez Marolt je dopolnil 40 let delovne dobe v TE-TOL. Ves čas je delal v službi elektro vzdrževanja, več ali manj na istem delovnem mestu, samo delo pa se je kot pravi v teh štirih dekadah precej posodobilo: »Izboljšali so se delovni pogoji, manj je fizičnih obremenitev ipd.« Glede na izpolnjene pogoje za upokojitev in prihajajočo se pokojninsko reformo bi rad ujel junijski vlak v tretje življenjsko obdobje, v katerem se bo posvetil hobiju, ki mu je pri srcu že zelo dolgo: »Največ in najraje sem na Ljubljanici.« A tam ne lovi rib, temveč čolnari in splavari. Stane Stele (30 let v TE-TOL): Stane Stele je v TE-TOL že 30 let, od tega približno 27 v službi za informatiko. Pravi, da so ta leta minila kot bi trenil: »Ko smo začeli, smo imeli le en PC (računalnik za delo) in enega kot postajo, strežnik. PC-je smo instalirali še iz dobrih starih disket. Danes imamo že pravo PC avtocesto.« Če smo se do sedaj spotikali čez številne kable, se nam v prihodnosti ne bo treba več – razvoj gre izrazito v smer brezžičnih povezav. A Stane dodaja, da v takšnih objektih kot je TE-TOL, to žal ne pride preveč v poštev, predvsem zaradi »motečih« močnih sten objekta.« Ker Stane zelo rad govori o svojem delu, bi ga kmalu pozabili vprašati, kaj si bo privoščil za jubilejno nagrado: »Joj, o tem še nisem podrobneje razmišljal… morda jo bova z ženo namenila dopustu v Grčiji.« 13 generacija 14 Svet delavcev Iz Kašlja v kašelj, k sreči brez »večje vročine« Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev Mirna botra zima Boštjan Kocijan Že kar tradicionalno lahko »pohvalim« zimske temperature, ki so nam bile - gledano s stališča proizvodnje toplotne energije - naklonjene. Kljub temu, da sem v zadnjem prispevku prav po indijansko nagovarjal »botro« zimo za nizke temperature, pa sem trenutno nad njo in samimi nizkimi temperaturami precej manj navdušen. Za nagrado, ker sem ji takrat pihal na dušo, me mesec za mesecem vztrajno nagrajuje s prehladi, še predno sem odkašljal prvega, že sem se znašel v drugem in po ne-odkašljanem drugem se trenutno nahajam v tretjem. Nič kaj obetaven začetek leta 2011. Za to stanje bi lahko celo okrivil ne tako davno selitev v Kašelj, a glede na to, da sem bil prej v Polju, mi take asociacije niso ravno pri srcu. Če začnem pri pomembnejših dogodkih v zvezi z našo družbo, lahko zelo na kratko zaključim, da je bilo to eno bolj tihih obdobij v zadnjih letih, čeprav Svet delavcev dela z enakim tempom. Na seji nadzornega sveta smo obravnavali ponudbe in z manjšimi korekcijami potrdili predložene pogodbe. Izbrali smo družbo Nova panorama kot najboljšega ponudnika za izvajanje varnostnih storitev. Kot veste, je družba G7, ki je pred tem opravljala varnostne storitve v TE-TOL, v stečajnem postopku, novi izvajalec pa je na predlog vodstva družbe zaposlil tudi njihove varnostnike, ki so opravljali delo v TE-TOL, sicer bi ti ostali brez službe. Vsebina 11. redne seje je podrobneje zapisana v zapisniku. Ker imam na voljo omejen prostor, vam skrajšane vsebine tokrat ne bom posebej predstavljal. Veseli precej aktivna vloga vseh odborov, delujoč pa je že tudi Odbor za mobing in pravno varnost zaposlenih, katerega predsednik je Tomaž Lenart. Člani tega odbora so se udeležili tudi dveh strokovnih izobraževanj (temi: pravna varnost in mobing). DOMEL – slovenski mikro Mondragon Letošnje srečanje Združenja svetov delavcev Slovenije je bilo zanimivo iz več zornih kotov. Predstavilo se nam je podjetje DOMEL Holding, ki ima vodilno pozicijo na evropskih trgih pri prodaji vakuumskih motorjev za sesalnike in je izredno inovativno usmerjeno. Njegovi 100-odstotni lastniki so mali delničarji: zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Kljub temu, da se njihov svet delavcev ubada z določenimi težavami, tudi takimi, ki so glede na lastniško strukturo nerazumljive (npr. neurejena udeležba delavcev pri dobičku) - gre za družbo, ki je v marsičem lahko vzor večini družb v našem okolju. Počitniške kapacitete Obnovitvena dela v apartmajih Čatež V letu 2011 bomo generalno prenovili apartmaja v Termah Čatež. V začetku leta smo ju opremili z novimi vzmetnicami, v aprilu pa bomo izvedli še montažo novih kuhinj, prepleskali stene v pritličju, zamenjali zavese ter TV sprejemnike. V apartmaju št. 155 bo brušen in lakiran tudi parket. Zaradi obnove apartmajev ne bo možno koristiti od 1. aprila do predvideno 17. aprila 2011. Čateške toplice so priljubljena sprostitvena destinacija, tako za Slovence kot za tujce. generacija 15 Sindikat Proti zmanjševanju delavskih pravic Andrej Lukek, predsednik Sindikata Leto 2011 se je začelo zelo aktivno, saj smo sindikati 6. januarja pričeli z zbiranjem podpisov v podporo za razpis zakonodajnega referenduma proti uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZAndrej Lukek 2). Ne glede na predčasno prekinitev zbiranja podpisov je svoj podpis v petih dneh oddalo več kot 40.000 volivk in volivcev. Na zahtevo Državnega zbora RS je o usodi referenduma odločalo tudi Ustavno sodišče RS, ki je presodilo, da ni razlogov za preprečitev referenduma. Sindikati še vedno zagovarjamo dejstvo, da je za redno upokojitev pomembna delovna doba ter da je zviševanje le-te nepotrebno. Ravno tako nasprotujemo sprejetju predlaganega zakona o malem delu, saj smo prepričani, da ta zakon ne ščiti pravic delavcev, temveč jih ogroža. Še nekaj besed o drugih naših aktivnostih V mesecu februarju smo organizirali smučarski izlet v Avstrijo, katerega se je udeležilo več kot 70 smučarjev. Naslednji izlet bo organiziran v maju, o podrobnostih le-tega boste obveščeni po prejetih ponudbah s strani turističnih agencij. V skladu s PKP TE-TOL in dogovorom z vodstvom družbe smo zaposleni v marcu prejeli regres za letni dopust. V kratkem od vodstva družbe predstavniki sindikata pričakujemo osnutek pravilnika za horizontalno napredovanje, do katerega se bomo opredelili in podali svoje predloge oz. pripombe. Več o tem pa v naslednji številki Megavata. 6. letno srečanje s ČS Moste Konec januarja smo že na 6. letnem srečanju gostili Svet Četrtne skupnosti Moste, ki od jesenskih volitev šteje 14 novih od skupno 17-ih članov. Iz tega razloga je bila vsebina srečanja poleg predstavitve aktivnega dela Sveta osredotočena na podrobnejšo predstavitev družbe TE-TOL, s poudarkom na vseh štirih strateških razvojnih projektih - od že uspešne uvedbe obnovljivega vira energije, prigradnje plinsko-parne enote in daljinskega hlajenja, do projekta energetske izrabe odpadkov v Ljubljani. Vodenje Sveta ČS Moste so volivci ponovno zaupali Stanislavi Mariji Ferenčak Marin, ki s svojimi sodelavci že vrsto let opravičuje sloves te četrtne skupnosti kot ene izmed najbolj aktivnih skupnosti Mestne občine Ljubljana. Številne opravljene načrtovane naloge, dogodke in akcije v preteklem letu zaokrožujejo tudi novosti kot so Labrint umetnosti na Fužinah ter fitnes naprave ob sprehajalni poti ob Ljubljanici v bližini Brodarjevega trga, s katerimi mimoidoče spodbujajo k aktivnemu, zdravemu načinu življenja. D. K. L. Predstavniki ČS Moste so z zanimanjem spremljali predstavitev delovanja TE-TOL generacija 16 Mi vsi smo eno Vodja izmene transporta premoga – »Najvišje« delovno mesto v TE-TOL Štefan Šimunič (z leve proti desni) Sebastjan Smerajec, Andrej Belec, Damjan Šinkovec in Bojan Unčanin (manjkata Robert Kunst in Robert Kumer) Še dobro, da se premog ne more pritoževati nad tem, kolikokrat ga natovarjajo in premetavajo, niti ne tarna zaradi »udarcev« ali »modric« (ki se mu še poznale ne bi, saj je povsem črn). Najprej ga pri dnevnem kopu v Indoneziji natovorijo v manjše ladje, kasneje ga iz manjših ladij pretovorijo na večjo ladjo, potem sledi pretovarjanje v Luki Koper na tamkajšnjo deponijo, iz te deponije na vagone. Končno oziroma že petič ga natovorijo iz vagonov na našo deponijo oziroma neposredno v »uporabo«. Potovanje je res dolgo, saj samo ladijski prevoz traja od tri do štiri tedne. Prav zaradi tega je potrebno v naši družbi skrbeti, da ga imamo vedno na zalogi. Si lahko predstavljate, da bi zadnji cunami ali potres pustošil v Indoneziji? In ker nimamo čistilnih naprav za zmanjševanje emisijskih koncentracij žveplovega dioksida, ima le premog iz Indonezije tiste prave karakteristike, s katerimi lahko dosegamo zahtevane okoljske in energetske kriterije. Vodja izmene transporta premoga začne opravljati aktivnosti pretovarjanja premoga iz vagonov »šele« na naših tirih. Prav tako pa mora imeti tudi vizualno kontrolo nad kakovostjo premoga oziroma kontrolo prisotnosti kamnov, saj ti žal nimajo kurilne vrednosti, predvsem pa lahko povzročijo poškodbe, ki so lahko tudi usodne za naše obratovanje. Dobave premoga potekajo od oktobra do maja, v času kurilne sezone, ko je poraba premoga največja. Žal pa je večji del tega obdobja zima in so pogoji za delo zelo neugodni (sneg, dež, led…). Po železniških tirih dobimo dve do tri vagonske kompozicije premoga na dan. Na prekucniku (zvračalna naprava) se vagoni dvignejo in premog se vsuje skozi mrežo v zalogovnik. Od tu naprej se ga transportira s transportnimi trakovi do želene lokacije. Lokaciji sta dve, in sicer gre lahko neposredno v porabo, to je skozi presipna mesta v kotlovske zalogovni- ke, ali pa se skladišči na deponijo premoga. Na deponiji ga je potrebno pripraviti (potlačiti), da je pripravljen za porabo tudi po daljšem obdobju skladiščenja - s pretlačenjem se namreč odpravi možnost samovžiga. Vodje izmene transporta premoga so pri svojem delu obkroženi z »impozantnimi« generacija stroji: parna lokomotiva, buldožerji in koordinacijsko rotacijski stroj, ki so že od daleč opazni in pri zunanjih obiskovalcih naše družbe vzbujajo veliko navdušenje. Lahko se pohvalijo tudi s tem, da imajo »najvišje« delovno mestu v TE-TOL. Njihovo delo poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj je možnost poškodb zaposlenih zelo velika. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo pri dvigu vagona, ki tehta okrog 50 ton, če zaposleni ne bi upoštevali navodil. Z uporabo našega tehnološkega informacijskega sistema (TEIS) lahko pravočasno ukrepajo in preprečijo nesreče. Ne glede na to, da jim je TEIS v veliko pomoč pri delu, imajo z njim tudi delo. Vsakodnevno vpisovanje podatkov o dobavljenih količinah energentov (premog, lesni sekanci) je velika podpora tudi finančno-komercialnemu področju. Naziv tega delovnega mesta danes morda ni več primeren, saj poleg dobav in transporta premoga skrbijo tudi za vlakovne kompozicije lesnih sekancev, ki jih obvladujejo že tretjo kurilno sezono. Lesni sekanci se raztovorijo in transportirajo do zalogovnikov oziroma porabe v kotlu 3. Lesni sekanci se dobavljajo poleg vlakovnih kompozicij tudi s kamioni. Ne glede na način dobave sekancev je potrebno usklajevanje obeh, saj je interni transport do zalogovnika lesnih sekancev možen le na en način, in sicer ali iz vsipnika vagonov ali iz vsipnika kamionov - oba hkrati nista možna. Za uspešno delo potrebujejo tudi znanja s področja organizacije. Verjetno so jim zato namenili »najvišje« locirano delovno mesto. Pri opravljanju dela sta potrebna tudi potrpežljivost in timsko delo. Njihovo uspešno delo je pomemben kamenček v mozaiku naše družbe. 17 Člen v verigi Lidija Hočevar in Aleš Klinc: Je dvojni člen tudi močnejši? Doris Kukovičič Lakić Pravijo, da se okoli 30 odstotkov ljubezenskih zvez, okronanih z zakonom ali skupnim domom, začne na delovnem mestu. »Biti skupaj« je sicer nekaj drugega kot »delati skupaj«, in nemalokrat se zaradi slednjega pari tudi razidejo, a obstojijo svetle izjeme, ki dokazujejo, da je »biti skupaj doma in v službi« lahko naravno, prijetno in dobrodošlo. Tudi v TE-TOL jih imamo. »Najstarejša« (po stažu namreč) med njimi sta Lidija Hočevar in Aleš Klinc, ki sta skupaj v službi že skoraj dvajset let, skupaj doma pa že skoraj 14. Pa sta zato tudi močnejši člen v naši verigi? Lidija, koliko delovnih mest znotraj TE-TOL si že zamenjala? Tu sem že od 1. 1. 1986. Najprej sem bila v računovodstvu, zatem na osnovnih sredstvih, na materialnem knjigovodstvu, osebnih dohodkih, zatem tajnica v službi strojnega vzdrževanja in zdaj sem spet »napredovala« nazaj na osebne dohodke. Aleš, isto vprašanje. Tu sem od leta 1992. Že od samega začetka se gibam v službi strojnega vzdrževanja, najprej sem bil vzdrževalec, potem skupinovodja, trenutno pa sem delovodja. Za vse je bila »kriva« kava… 18 generacija Sta sodelavca in zasebno partnerja. Kaj ali kje je bil za vaju usodni stik? Se je zgodilo ali dogajalo, razvijalo? L: Ti prvi povej, da bom tudi jaz vedela… (smeh) A: Ne vem, zgodilo se ni ravno v toplarni, mogoče samo pol koraka. Dogajalo se je… 13, 14 let nazaj… L: Leta 1997 sem prišla v strojno vzdrževanje, od takrat vem zanj… Povezuje ju tudi ljubezen do plesa Kako pa so vajino razmerje sprejeli sodelavci? Sta na začetku naklonjenost drug do drugega skrivala? A: Sva, približno kakšen mesec. Vendar pa so naju kmalu »pog r u nt a l i« , ker me dolgo ni bilo s kave (smeh). Malo »hecanja« je seveda bilo, kakšnega velikega »zbadanja« pa niti ne, prej kakšna manjša neumnost. Je zasebno partnerstvo večja prednost ali večja ovira pri službenem sodelovanju? L: Meni se to nikakor ne zdi ovira. A: Tudi meni ne. L: Tudi ko sem bila zaposlena v njegovi službi, sva lepo sodelovala. A: Vsekakor se počutiva bolj informirana - bolj ko se »skregaš« službeno, več si upaš vprašati, tudi bolj direktno… Lidija, kot tajnica službe za strojno vzdrževanje si imela Aleša na očeh praktično ves dan. Si se kdaj bala, da bi se drug drugega naveličala? L: NE! (smeh). Zdaj, ko sem na drugem mestu, ga zelo pogrešam. Glede na to, da je bil prej, kadar koli sem ga potrebovala ali mu imela kaj za povedati, zelo blizu, se je zdaj, ko ni ravno na dosegu, treba pač malo prilagoditi. Aleš, ali to pomeni, da zdaj bolj pogosto zahajaš v ekonomsko-finančni sektor ali se srečujeta zgolj na malici? A: Niti ne, tam nekje enkrat dnevno. Za malico se navadno ne meniva in se tudi prej nisva - če je že naneslo, sva skupaj tudi jedla, sicer ne. L: Vse teče zelo naravno. Če se dogovarjaš, gre vedno kaj narobe. Puščata domače zadeve za domačimi vrati in službene za službenimi? Si glede tega postavljata kakšna pravila? A: Nikoli se nisva obremenjevala s postavljanjem pravil ali podobno. Zagotovo nekaj stvari vzameš tudi domov, ker ne moraš kar tako »odrezati« - če je kdaj slaba volja, se ta ne more končati ob dveh popoldne na primer. L: Jaz še tisto, kar me muči, povem tam nekje do Kajuhove ceste, potem pa gre mimo in do doma tako že pozabim. (smeh) Aleš, ti si vesel človek in znan šaljivec. Povej po pravici, a si ji kdaj rekel: »Klinc te gleda, Lidija«? A: (smeh)…Tako ravno ne, ampak lahko pa, da sem ji kdaj rekel kakšno pikro. Lidija, s teboj torej ni šale? L: Ne… (smeh). Ne na tak način. Ali se v TE-TOL vidita do upokojitve? Ali vaju je kadarkoli zamikalo, da bi mogoče zamenjala področje, službo? A: Jaz ne, ker mi je tukaj všeč. L: Sem, ko sem imela »krizo« ob zadnji menjavi delovnega mesta, čeprav mi do takrat to nikoli ni padlo na misel. A se je takoj pojavilo vprašanje »Kam?«. Omenila si zamenjavo delovnega mesta. Kako se počutiš na starem delovnem mestu? Se je bilo težko prilagoditi? L: Sem se morala. Priznam pa, da mi je bilo težko, predvsem zaradi narave dela. K sreči se sčasoma privadiš. Bojim se predvsem napak, do katerih včasih pride, npr. da nekdo dobi premalo nakazano plačo … Čeprav se da vsaka napaka popraviti, se mi zdi, da smo pri denarju ljudje še najbolj občutljivi. Vsem v TE-TOL-u sta znana kot zelo dober plesni par. Imata poleg plesa še kakšen skupen hobi? A: Skupno nama je tudi morje, zelo rada ga imava. L: …in smučanje. Bi torej lahko rekli, da je dvojni člen tudi močnejši? Ali obstoji nevarnost, da če poči eden, slej ko prej poči še drugi? A: Po mojem mnenju to pomeni močnejši člen, čeprav je odvisno od posameznika, njegovega karakterja, narave... L: Tudi jaz mislim, da je močnejši. generacija 19 Živimo zdravo Zimski športni STIK Herman Janež V lanski smučarski sezoni smo se ukvarjali s šampinjonskimi in metrskimi zgodbami snega, letos pa seveda šampinjoni ostajajo, o snegu krožijo le spomini, kratki stik med levim in desnim blokom, pardon, prvim in drugim stebrom, pa je vedno bolj opazen. Značilno se to zgodi vsakokrat, ko je na vidiku nov šampion. Če pogledamo s pozitivnega vidika, to za ŠKD TE-TOL pomeni, da nismo več na 11. mestu skupne uvrstitve, ampak na zavidljivem šestem. Realistični vidik zadevo osvetli drugače – nismo več predzadnji, ampak zadnji. Osiveli že na startu – od skrbi? Za vse posvečene, ki ste ugotovili, o čem govorimo – da, to je zgodba o zimskem športnem srečanju, po novem imenovanem Zimski športni STIK, ki se je zgodil 12. 2. 2011 na Kopah. Lahko rečemo stebrno obglavljenem, saj smo se srečali samo častilci športnih društev drugega energetskega stebra s pridruženo visoko učinkovito toplovodno ekipo. In to na koncu prinese zmnožek 6 ekip s pomanjkanjem tekmovalnih ženskih pripadnic. V primerjavi z lanskim dogajanjem lahko izpostavimo, da je bilo jutro spet zgodnje, morda celo zgodnejše kot lani, z bistveno razliko. Če smo se lani že v zgodnjem jutru valjali in risali zmagovalne srčke po ljubljanskem snegu, letos tega snega ni bilo. Niti v Ljubljani, niti v Velenju, niti v Mislinji, niti v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, niti na poti v hrib do končnega cilja. Bolj kot se je pot vlekla, manj je bilo snega in več vprašanj Slavku, če je bilo mišljeno, da bo smučarska tekma na snegu. Naše bojazni se kmalu izkažejo za brezpredmetne. Proge so zasnežene in vsaka vlečnica ima v širino vsaj 30 cm snega, po katerem te potegne na vrh. Naši šampioni opozar- jajo na tretja vratca, ki so za njih vedno usodna, šampionke moti, da bo treba voziti med vratci, opazovalci slutimo, da bo trema. Nekateri »naši« so od skrbi že povsem posiveli, drugim se ježijo lasje, ne samo koža. Konkurenca se tudi vestno pripravlja, meri temperaturo snega, izbira ustrezne tekmovalne smuči, brusi robnike, izbira maže, skratka ni da ni. Tekma se je začela skoraj ob uri s startom šampionk in končala presenetljivo hitro z nadobudnimi mladimi šampioni. Toplarniških šampionk je bilo bolj malo. Pogum sta zmogli le dve, tretji smo bolniško odsotnost opravičili. Uvrstitve po kategorijah in absolutno tokrat (še) ne bi izpostavljali in bi se kot vedno držali olimpijskega načela. Pri šampionih je tokrat presenetil kolesar in pa tretja vratca na progi, ki so stale vidnejše uvrstitve pričakovanega šampiona. Naslednje leto bo obvezna udeležba vsaj devetih šampionk, katere bo doletel tudi obvezen trening med vratci, šampionom pa bomo na treningu na eni progi nastavili več poledenelih tretjih vratc. Tekmovalne (ne) uspehe smo s »pancertanzefektom« poizkušali takoj izbrisati že pri koči na Kaštivniku, saj dodaten trening zavojev zaradi megle, tako goste, da bi jo lahko z nožem rezal (in niti ne za devetimi gorami in devetimi vodami, kjer živi Palček Smuk), ni bil možen. Še v vabljivo zavetje Holcer puba smo se komajda prebili s sledenjem zvočnih signalov obratujočih krogcev. Rezultate smo že osvetlili, ne pa še kombinezonov. Lani pričakovane izboljšane aerodinamike in s tem povezanih boljših rezultatov za 10 sekund ni bilo na spregled. Je bilo kvečjemu 10 sekund pribitka. In to kljub temu, da je bil tokratni ogled proge pred tekmo zelo temeljit. Zgleda, da moramo zamenjati serviserje smuči. So bili pa kombinezoni svetla in močno prepoznavna stran tokratne tekme. Še posebej, ko so se na smučišču prisotne hostese še posebej ogrevala za reševalce iz ŠKD TE-TOL. Nismo bili najhitrejši, smo bili pa najlepši »reševalci«. razvedrilo TE-TOL bo sodeloval v dobrodelni okoljski akciji zbiranja starega papirja Po uspešni lanskoletni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« nas je društvo Ekologi brez meja letošnjo pomlad povabilo v novo vseslovensko akcijo, v kateri bo lahko vsak prebivalec Slovenije dodal svoj list k boljšemu svetu, tokrat z zbiranjem starega papirja z geslom: »Star papir za novo upanje«. Družba za predelavo odpadkov Dinos nam bo v času akcije, ki bo potekala ves april, za en dan tudi brezplačno dostavilo zabojnik za star papir. Že zdaj vas vabimo, da »očistite« pisarne in skupaj prispevajmo k boljšemu okolju. Navodila o poteku zbiranja papirja boste pravočasno prejeli po elektronski pošti, na voljo bodo tudi na vseh info točkah. Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.  Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Ime in priimek Naslov Geslo NAGRAJENCI IZ 28. ŠTEVILKE: 63 €prejmeStojan Vivod 42 €prejmeJernej Podobnik 21 €prejmeMartin Hauptman Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in upokojenci TE-TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom oddajte v nabiralnik časopisa do 15.5.2011.