1. No category

77
za osebno obveščenost 17. 02. 2012, leto XIII, www.desus.si, [email protected]
Spoštovane članice in člani
stranke DeSUS,
Slovenija se že nekaj časa sooča z
največjo gospodarsko in finančno krizo v
svoji več kot 20 letni zgodovini. Globoka
gospodarska in finančna kriza ni prizadela samo naše države, ampak gre za
krizo, ki ima širše razsežnosti. Danes se
lahko vsi strinjamo, da najbolj negativne
posledice te globalne krize občuti Evropa,
ki je bila po drugi svetovni vojni eden najmočnejših motorjev svetovnega gospodarskega razvoja.
Slovenija je do izbruha gospodarske
krize, veljala za državo, ki ima od vseh
nekdanjih socialističnih držav najboljše
možnosti za preboj med najrazvitejše države. Dokončnemu preboju v klub najrazvitejših držav smo bili zelo blizu, a žal gospodarska in finančna kriza sta nas od tega
cilja oddaljili. Še več, Slovenijo je doletela zelo močna kriza, ki ogroža pomembne
pridobitve, ki smo jih bili navajeni in so se nam zdele samoumevne kot so socialna
varnost, zaposlenost, dostop do zdravstvenih in drugih storitev.
Neuspešno odzivanje slovenske politike in poglabljanje gospodarske in finančne
krize sta nas pripeljali do predčasnih parlamentarnih volitev. Nezaupanje do obstoječih političnih strank je bilo v javnosti izrazito prisotno in javnost se je tudi po zaslugi
medijev obračala na nove politične obraze, kot so Zoran Janković, dr. Gregor Virant,
Matjaž Hanžek, da drugih upov slovenske politike ne naštevam. Državljani so v nove
politične obraze, ki naj bi nas uspešno pripeljali iz krize, polagali velika pričakovanja.
Nekateri niso imeli niti volilnega programa, ampak so vse stavili na poznani obraz,
ki naj bi zagotavljal kompetentnost in učinkovitost reševanja državnih problemov.
Pod tem vtisom je potekala volilna kampanja, ki je s strani medijev preko meje
normalnosti favorizirala tako imenovane nove obraze in liste. Po moji oceni je bilo takšno navijanje medijev za nekatere nove liste neprimerno in danes lahko ugotovim,
da je to početje prineslo v slovenski politični prostor še večjo politično nestabilnost,
čeprav smo imeli prve predčasne volitve prav zato, da bi v teh težkih časih prišli do
močne politične stabilnosti, ki jo Slovenija potrebuje, če se želi uspešno spopadati s
krizo.
V nedeljo 4. decembra 2012 so bili razglašeni prvi volilni rezultati in ugotovili
smo, da je naša stranka prišla tudi tokrat v parlament. Doseženi rezultat ni bil takšen
kot sem ga osebno pričakoval. Želel sem si, da bi izboljšali doslej najboljši rezultat iz
leta 2008, ko smo dosegli 7,5%. Žal se to ni zgodilo. Dosegli smo malenkost manj od
7%. Ocenjujem, da je dosežen rezultat realna posledica vsega, kar se je dogajalo v
času volilne kampanje, ko se je povsem nekritično ustvarjalo javno mnenje, da bodo
novi politiki rešili vse probleme. V stranki smo vsi vložili velike napore v kampanjo za
parlamentarne volitve in zato ni mogoče nikomur očitati, da ni bilo storjeno vse tisto,
kar je potrebno za dober volilni rezultat. Žal pa nismo bili deležni ustrezne podpore
predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije, ki bi po logiki stvari lahko bila bolj
prijazna do naše stranke. Še več bila je ena od ustanovnih podpornic Liste Zorana
Jankovića in s tem posredno povzročila veliko škodo naši stranki. Seveda ima vsak
pravico, da svobodno izraža politično podporo. Nepošteno od predsednice Zveze
društev upokojencev Slovenije pa je bilo, da je vsako medijsko in drugo priložnost
izkoriščala za napade na našo stranko v smislu, da stranka DeSUS ne zastopa interesov upokojencev. Menim, da takšno ravnanje ni ustrezno za nekoga, ki je na čelu
civilne organizacije in se tako močno politično spopada proti stranki, ki je naravni
zaveznik upokojencev. Rezultati parlamentarnih volitev so tudi pokazali, da nekatere
prej zelo močne politične stranke (npr. LDS, SNS, Zares), niso presegle praga za vstop
v parlament.
Zaradi medijskega pompa sta skozi velika parlamentarna vrata prišli Lista Zorana Jankovića in Državljanska lista dr. Gregorja Viranta. Prva je postala relativna
zmagovalka volitev, druga pa četrta najmočnejša stranka v parlamentu. Pričakovati
je bilo, da bo Zoran Janković brez večjih težav sestavil deseto slovensko vlado, saj ima
relativni zmagovalec po ustavi prvi pravico, da sestavi vlado. Naša stranka je dva dni
po volitvah že pričela pogovore o sodelovanju v morebitni vladi Zorana Jankovića.
Seznanili smo ga z našimi programskimi pričakovanji, ki bi bila osnova za sodelovanovice
nje v koaliciji med katerimi je eden od ključnih pogojev ohranitev gmotnega položaja upokojencev, ki najtežje prenašajo posledice krize. V nadaljevanju je Izvršni odbor
stranke sprejel sklep, da se pogajamo za vstop v vlado z Listo Zorana Jankovića in parafirali smo koalicijsko pogodbo. Problem oblikovanja vlade s strani Zorana Jankovića je nastal, ko se je izkazalo, da nima zadosti poslanske podpore za svojo izvolitev.
Naša stranka se je držala sklepa Izvršnega odbora DeSUS in podpirala kandidaturo
predsednika države, da naj postane mandatar Zoran Janković. Na mandatarski seji
državnega zbora so volitve pokazale, da Zoran Janković nima zadostne podpore. S
tem je prišlo do popolne politične blokade, saj Zoran Janković ni mogel zagotoviti
dveh glasov poslancev, ki bi pomenilo zadostno podporo za oblikovanje nove vlade.
V takšni blokadi je grozilo, da bo prišlo do novih predčasnih volitev. Povsem jasno je,
da bi nove predčasne volitve pahnile Slovenijo v še globljo krizo, ki bi nas že lahko
pripeljala do grškega scenarija in do tega, da bi dobili upravo iz EU po grškem ali
italijanskem vzoru. To bi pomenilo, da ne bi več imeli vpliva na to, kakšna naj bo pokojninska, zdravstvena in druge pomembne reforme. Gotovo bi bil takšen scenarij
najslabši, saj bi se reforme izvajale brez kančka občutka za pravičnost in socialno
varnost ljudi. Upoštevali bi zgolj ekonomske argumente. To bi imelo za posledico rezanje socialne države na vseh koncih.
Predčasne volitve ne bi bil najslabši možni scenarij le za državljane, temveč tudi
za našo stranko, ker se je v tem času v javnosti vzdušje močno spolitiziralo tudi v
smislu polarizacije levega in desnega političnega pola. Takšna polarizacija pa kljub
predčasmin volitvam ne bi prinesla večje politične stabilnosti. Prepričan sem, da bi
v primeru novih predčasnih volitev nekje v mesecu juniju ugotovili, da je rezultat
volitev podoben sedanjemu. Ničesar se ne bi spremenilo razen, da bi Slovenija v teh
mesecih še bolj tonila proti dnu in hkrati bi dobili upravo iz EU.
Zaradi vseh navedenih razlogov se je stranka DeSUS, ne po svoji volji, znašla v
zelo težkem položaju. Stranka DeSUS se je morala odločati o tem, ali gremo na nove
predčasne volitve z vsemi negativnimi posledicami, ki sem jih že navedel oziroma se
stranka DeSUS začne pogajati za sodelovanje v morebitni desnosredinski vladi. Izvršni odbor in Svet stranke DeSUS sta po težki razpravi odločila, da je manjše zlo za Slovenijo in stranko, da sodelujemo v koalicij za izhod iz krize kot da gremo v predčasne
volitve, ki bi močno poslabšale razmere v državi.
Odločitev obeh organov stranke je bila pospremljena z nekaterimi negativnimi
reakcijami v članstvu. Nekateri so zagrozili z odstopi, nekaj članov je tudi izstopilo iz
stranke zaradi nestrinjanja z vstopom v koalicijo za izhod iz krize. V tem pregretem
vzdušju razumem takšne reakcije posameznikov, vendar stranka Desus kot neideološka stranka mora biti sposobna sodelovati v vsaki koaliciji, ki ji zagotavlja uresničevanje našega programa. Stranka DeSUS se ne povezuje v posamezne koalicije zaradi
ideologije, ampak zaradi uresničevanja interesov upokojencev in vseh tistih, ki nas
volijo zaradi našega programa.
V sklenjeni koalicijski pogodbi smo dosegli, da so zapisane vse tiste naše zahteve, ki smo jih dosegli v koalicijski pogodbi, ki smo jo parafirali z Zoranom Jankovićem.
Podobno velja glede kadrovskih zadev. Res pa je, da nas vse skupaj čaka naporno
delo v vladi in v državnem zboru. Prepričan sem, da bo čas pokazal, da je stranka
DeSUS svojimi odločitvami prispevala k stabilizaciji razmer v državi in da bomo dokazali, da je bila naša odločitev državnotvorna izključno v korist naših volivcev, ki od
nas pričakujejo, da rešujemo probleme.
V naši stranki je veliko prostora za soočenje različnih mnenj in stališč, veliko prostora za spoštovanje teh mnenj in stališč ter veliko prostora za medsebojno spoštovanje, zato sem prepričan, da nas bodo preizkušnje zadnjih tednov zgolj okrepile in bo
stranka DeSUS iz teh preizkušenj izšla kot močna in enotna stranka.
Karl Erjavec
www.desus.si
Zapisi s Kersnikove 6 Sedeminsedemdesetki
Koalicija za Slovenijo
na pot!
Zadnji mesec lanskega in prvi mesec letošnjega leta sta mi bila najtežja,
odkar opravljam funkcijo generalnega
sekretarja. Veselje ob volilnem uspehu
- sam ga tako ocenjujem, ko primerjam
rezultate »trojčka« na preteklih volitvah
- je nadomestila takojšnja zaskrbljenost,
kako sestaviti koalicijo, čim prej in tem
močnejšo, za spopad s težavami, ki so
pripeljale do predčasnih volitev. Vedel
sem, da nas do tja čaka težka , trnova pot,
ki nikogar v stranki ne bo pustila ravnodušnega.
Na žalost se nisem motil. Najprej dogovori v organih stranke, poskus z relativnim zmagovalcem oblikovati levosredinsko koalicijo, sodelovanje pri pripravi
koalicijske pogodbe, z našimi izhodišči za
pokojnine, osnovno zdravstvo in socialnim programom; sledil je manever za izvolitev vodstva Državnega zbora RS, da
najvišje zakonodajno telo prične z delom, nato »črna sreda« in padec prve koalicije.
Zopet od začetka, napori za vsebinsko oblikovanje druge koalicije, čas pa neusmiljeno teče…. Glede na število strank in povečanih želja je pogodba vse debelejša
in konkretnejša. Uspeli smo v njo umestiti zahteve iz prve pogodbe, jo nadgraditi
z drugačnim vrednotenjem pokojnin od 1.1.2013, z zahtevo, da ideologija ne
bo prevladala nad gospodarskimi temami, da ne bo razprodaje državnega
premoženja kar tako, da bi polnili luknjo v proračunu, da bodo uspešni kadri v
in izven gospodarstva vodili družbe tudi vnaprej, da bomo vsako leto zgradili
en dom za starejše občane! In še predlog, ki smo ga posredovali bodočim partnerjem, obelodanil pa sem ga že na blejskem kongresu, o tem, da je odgovornost
predsednikov strank, kot ministrov večja od ostalih v ministrskem zboru – sledil je
dogovor, da prevzamejo mesta podpredsednikov Vlade.
Kooperativnost in razumevanje vseh partnerjev za potrebe starejših, bolnih,
invalidnih, ljudi z nizkimi pokojninami in socialne pomoči potrebnih, je pripeljala do
tega, da je Svet DeSUS z večino glasov odprl pot v to koalicijo in omogočil podpis
pogodbe.
Sledili so razgovori o delitvi resorjev - najprej Zakon o Vladi, ki je pomenil
zmanjšanje ministrstev na enajst in na Ministrstvo za Slovence po svetu, nato pogajanja o kadrovskih rešitvah. Naše izhodišče sta bili dve ministrstvi, eno državotvorno
in trije državni sekretarji, od tega en skrbnik koalicijske pogodbe v kabinetu predsednika Vlade. Po potrditvi mest je kadrovska komisija določila imena, ki bodo stranko
zastopala v Vladi za Slovenijo.
Moram vam odkrito povedati, da mi je bila s sklepom izvršnega organa, da
postanem skrbnik koalicijske pogodbe, izkazana posebna čast, istočasno pa sem
začutil skrb, kako izpeljati zahtevno nalogo.
Bila so sporočila in telefonski klici, ki niso bili prijazni; bila pa so tudi sporočila in
telefonski klici, kjer so mi čestitali za pogum vpreči se v voz reševanja težke gospodarske, finančne krize. Slednji so - za razliko od prvih, ki so bili žaljivi, pri čemer niso
izbirali besed za osebno diskvalifikacijo - želeli podati svoje mnenje, svetovati, vsebinsko prispevati, iskati najkrajšo in najmanj bolečo pot izhoda. Ene in druge razumem, pomembno pa je, da je stranka zadržala pokončno držo in do konca vztrajala
na sklepih legitimno izvoljenih organov: koalicijsko pogodbo bomo sooblikovali
z uradno imenovanim mandatarjem, na osnovi uradnega povabila in na osnovi uradno predloženega predloga koalicijskega sporazuma. To je bilo merilo, za
prva in druga pogajanja. Naša pogajalska skupina je opravila dobro delo, pred nami
je spremljanje zapisanega v koalicijski pogodbi, da ta ne bo le mrtva črka na papirju.
Zavedam se, da bom hodil po robu prepada, ki ne dovoli nepremišljenega
koraka naprej, zavedam se, da bo treba stopiti kakšnega nazaj do ravnice, ko bo
korak zopet lahkotnejši, daljši. Odločil sem, v imenu 14000 članov in preko 70000
volivcev, da svoje znanje in izkušnje vložim v delo, ki bo prineslo red in poštenost
v državo, zaposlenost in delo, pokojnine in socialno varnost. Biti zraven pomeni
soodločati in nositi odgovornost, biti izven pomeni ne spreminjati in ne vplivati na
tok dogajanj. Tam bom in vplival bom, v svojem in vašem imenu, drage kolegice in
kolegi! Dokler bomo vsi spoštovali dogovorjeno, dokler bom čutil, da sem nalogi, ki
ste mi jo naložili, kos.
Na volitve smo šli zato, da bomo zraven, mar ne? Pri tem osebni občutki ne
igrajo, osebnost pa je v igri! V igri
Za uspešno Slovenijo!
Lep pozdrav,
Vaš
Ljubo Jasnič, generalni sekretar DeSUS
2
novice
Šli smo skozi volitve, vstopili v novo leto 2012, dobili deseto vlado v
samostojni Sloveniji in znotraj tega vladno koalicijo za izhod iz krize.
Veliko stvari se je, v tej ljubi nam Sloveniji, zgodilo od izida zadnje 76.
številke Novic. Zavedamo se, da je informacijski premor predolg, še zlasti
zato, ker so se v tem času dogajale, za stranko in vse nas, pomembne stvari.
Zato vas v izvodu, ki ga držite v rokah izčrpno obveščamo o dogodkih,
ki so se odvijali v najvišjih organih stranke.
Po vseh aktivnostih naše pogajalske skupine je predvsem, na plečih
članov Sveta stranke ležala odgovornost za odločitev. Ti so se v svojih razpravah spraševali - vstopiti ali ne vstopiti, tehtali prednosti in pomanjkljivosti vstopa v koalicijo za izhod iz krize, govorili o tem kaj bo to pomenilo
za položaj stranke in kakšne bodo posledice za članstvo. Po štirih urah poglobljenih in težkih razprav je padla odločitev - gremo, vendar z jasnim
ciljem – uresničili bomo, kar smo izpogajali v koalicijski pogodbi.
Ne spreglejte mnenja podpredsednika stranke mag. Valterja Drozga, ki
na pronicljiv način analizira vprašanje koga moti DeSUS.
Kljub sprotni obveščenosti iz medijev vas vabim, vzemite si čas in preberite vsebino sedeinsedemdesetke, tako boste dobili še pogled iz drugega zornega kota in dodatna pojasnila, izluščili argumente, ki bodo, upam
dodatno osvetlili situacijo in vam pomagali razbrati, zakaj so najvišji organi
stranke ravnali tako kot so.
Da je naša stranka »bogata s ta pravimi kadri« se kaže v številu prejemnikov zlatih, srebrnih in bronastih plaket. Imamo 61 nagrajencev in 6
častnih članov. Vsem iskrene čestitke in zahvala za vse, kar ste postorili za
ljudi okoli sebe in za stranko. Hvala vam za vaše veliko srce!
Občinski odbori DeSUS bodo v tem in naslednjem mesecu sklicevali
letne skupščine, ki bodo programske, ponekod tudi volilne. Predsednikom
in predsednicam občinskih odborov priporočamo, da to izkoristite za seznanitev članov o razlogih za vstop v koalicijo. V kolikor bi želeli dodatna
pojasnila, o tem obvestite sedež stranke.
Ni lahko stranko zgraditi, zelo enostavno pa jo je razsuti. Predsedniki
občinskih odborov s svojimi ravnanji lahko naredijo eno ali drugo. To smo
dolžni ustanoviteljem, in prvim kot tudi bodočim članom. Preveč je vloženega dela, entuzijazma, energije in dobre volje, da bi sedaj rušili! Prav
pa je, da se odkrito pogovorimo.
Novice lahko veliko prispevajo k obveščenosti članstva, zato vas uredništvo poziva k sodelovanju, kajti samo tako bomo dosegli večjo raznolikost in pokritost vseh področij Slovenije. Vabimo vas, da nam prispevke
pošiljate na e-mail: [email protected]
Vaša odgovorna urednica
Mija Pukl
Novoletne čestitke
Bili smo z vami, tisto Božično in Silvestrsko noč.
Kot smo z vami vsak dan v letu.
Čestitke pa niste prejeli.
Razlog je preprost – odločili smo se, da denar namenjen nakupu čestitk
poklonimo v dobrodelne namene.
Našemu članu in njegovi mami, oba sta invalidsko upokojena, ki se
prebijata z nizko pokojnino iz meseca v mesec tam na lepem Kozjanskem,
smo polepšali praznične dni.
Upam, da nam te odločitve niste zamerili.
Čestitka je bila napisana tudi v vašem imenu!
uredništvo Novic
www.desus.si
Težke odločitve
Slovenija se je v času svetovne finančne krize srečala tudi z notranjo politično krizo. Predsednik države je razpustil parlament in ostala
nam je vlada z omejenimi opravilnimi funkcijami. Čas od razpusta
parlamenta do volitev je neizprosno mineval, Slovenija pa je ostajala
brez pravih rešitev za izhod iz krize. V mesecu decembru smo dočakali volitve poslancev v Državni zbor Republike. Stranke so se trudile
s svojimi programi prepričati volivce in pridobiti njihovo podporo.
Tudi stranka DeSUS je zastavila svoje ime na političnem parketu in po
volji volivcev dobila šest poslanskih mest v Državnem zboru. S tem
rezultatom je postala ena od sedmih parlamentarnih strank.
Po volitvah je v ozračju prevladovala težnja strank, oblikovati
močno koalicijo, ki bi bila sposobna potegniti Slovenijo iz krize. V
stranki DeSUS smo že takoj po volitvah dali prednost za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu na volitvah, to je predsedniku stranke
Pozitivna Slovenija, Zoranu Jankoviću. V času oblikovanja koalicije je
prišlo do premeščanja ene od strank, ki se je že pogajala z eventualnim mandatarjem, v tako imenovano desno opcijo. Naša pogajalska
skupina je sodelovala pri oblikovanju koalicijskega sporazuma. Aktualni mandatar, do glasovanja v Državnem zboru, ni uspel pridobiti
zadostno podporo poslancev in ni bil izvoljen. Poslanci DeSUSa so
mu z šestimi glasovi dali polno podporo.
Stranka DeSUS je ostala zvesta svoji prvotni usmeritvi podpore
relativnemu zmagovalcu na volitvah. Kar do 19. januarja smo čakali
na potrditev Zorana Jankovića, da ima zagotovljenih zadostno število glasov poslancev, potrebnih za izvolitev. Sprejeli smo odgovor, da
potrebna podpora ni zagotovljena.
Postavljeni smo bili v izredno težko situacijo, v kateri je bilo potrebno sprejeti odločitev. Vodstvo stranke in Izvršni odbor stranke
DeSUS sta o nastali situaciji večkrat razpravljala. Vprašanje je bilo ali
podpreti desnosredinsko koalicijo ali podpreti nove predčasne volitve. Ocenili smo, da nove predčasne volitve ne bi prinesle pozitivnih
efektov za Slovenijo, kot tudi ne za stranko. Podaljševala bi se agonija Slovenije, nujni ukrepi bi se odlagali v prihodnost, do oblikovanja nove vlade bi preteklo kar nekaj mesecev. Zato je Izvršni odbor
DeSUS pogajalsko skupino pooblastil, da sodeluje pri pripravi koalicijskega sporazuma z desnosredinsko skupino strank. Kot osnova za
pogajanja so bila izhodišča, ki jih je pogajalska skupina že dosegla
v pogajanjih z Zoranom Jankovićem in pa program stranke DeSUS.
Pred pričetkom pogajanj o vsebini koalicijskega sporazuma, smo se
sporazumeli in dogovorili, da DeSUS vstopa v koalicijo samo kot enakopraven partner, da se v obdobju vlade ne odpirajo ideološka vpra-
šanja, da se spoštuje ustavno
določilo ločitve države in cerkve
in da so kadrovske zamenjave možne le z soglasjem vseh
strank v koaliciji. Sprejeta je bila
tudi naša zahteva, da se vladna
koalicija smatra za vladno koalicijo za izhod iz krize. DeSUS
kot stranka ne menja svojega
programa, ideološke usmeritve
in splošno poznanih usmeritev,
ki jih je zagovarjala do sedaj. V
nadaljevanju oblikovanja koalicijskega sporazuma, so bili naši
predlogi v pretežni meri sprejeti.
Izvršni odbor DeSUS je po
poročilu pogajalske skupine
ocenil, da so bila pogajanja o vsebini koalicijskega sporazuma uspešna in da predstavljajo ustrezno osnovo za udejanjanje naših programskih izhodišč z upoštevanjem splošnega gospodarskega stanja
v Sloveniji. Zato je predlagal Svetu stranke, da se podpiše koalicijski
sporazum za oblikovanje vlade za izhod iz krize. Svet stranke je ta
sklep z 37 glasovi ZA in 11 glasovi PROTI tudi potrdil. Po glasovanju
v Državnem zboru je predlagan mandatar Janez Janša, z 51 glasovi,
dobil mandat za sestavo nove vlade.
Vse, za nas izredno težke odločitve o oblikovanju nove vlade, so
bile sprejete s ciljem uresničevanja izhoda Slovenije iz krize in uresničevanja našega zastavljenega programa, ki temelji na razvoju gospodarstva in na skrbi za upokojence, invalide, zaposlene, mladino in vse
tiste, ki živijo na robu preživetja. Zato bomo tekoče spremljali izvajanje koalicijskih dogovorov. V primeru večjih odstopanj od našega
programa in neupoštevanju naših dobrih predlogov, bomo ponovno
pretehtali smotrnost našega delovanja v nastali koaliciji.
Smatramo, da je bila naša odločitev, izmed slabih odločitev izbrati najmanj slabo, dobra. Le na ta način smo lahko prispevali k prepotrebnemu takojšnjemu zagonu dela vlade, ki ga Slovenija potrebuje,
Evropa pa pričakuje. Čas pa bo pokazal ali so bile naše odločitve pravilne.
Predsednik Sveta DeSUS
Peter Habjan
Koga moti DeSUS?
Stranka DeSUS, ki so jo januarja 1990 ustanovili upokojenci Društva upokojencev Maribor Center, je bila ustavljena
predvsem zato, da bi v tistem
viharnem času zaščitila interese
najbolj ogrožene (in zelo velike) skupine ljudi. Seveda se je
pozneje izkazalo, da je bilo to
še kako potrebno. Ne samo, da
so se pokojnine proti plačam
neprestano manjšale, država
je trošila sredstva pokojninske
blagajne za svoje potrebe, za
infrastrukturo in še kaj. DeSUS
ima v svojem Statutu zapisano,
da je ideološko neopredeljena
stranka, v Programu pa, da se bo borila za boljše pokojnine (predvsem pa za pravične), za dobro organizirano javno zdravstvo in za
novice
socialno državo. Če hoče uresničevati te cilje, mora nujno biti v vladni
koaliciji. Tam se zakoni ustvarjajo, tam se da kaj doseči. Skratka, če
hočemo dosegati cilje, ki so si jih zastavili že naši ustanovitelji, "moramo biti zraven". To pa je žal tisto, kar nam venomer očitajo, da smo
levi in levosredinski verniki. Žal nekateri tudi iz lastnih vrst. Zato je v
takih prelomnih odločitvah tudi nekaj izstopov in hude krvi.
Tudi letos je tako. DeSUS se je najprej opredelil za koalicijo s Pozitivno Slovenijo. Žal relativni zmagovalec predčasnih volitev ni znal
sestaviti potrebne 46 članske koalicije. V parlamentarni politiki so
potrebne izkušnje predvsem iz parlamenta. Biti vrhunski manager
še ni dovolj (lahko je celo moteče!). To vse je bilo dokazano v času
sestavljanja leve koalicije, ki so jo "zaukazali strici in tete iz ozadja"
kot mnogi trdijo. Sicer pa DeSUS ni storil nič takšnega, da bi bil prvi
poklican reševati to "zafurano" državo. Iz prejšnje vlade, ki je bila nenaravna koalicija ("levi trojček" plus DeSUS) smo izstopili prvi, ker pač
ni šlo. Obravnavani smo bili kot "peto kolo". Izstopili pa smo po mojem prepozno, pravi čas je bil, ko so Erjavcu nastavili kante za smeti.
Pravi razlog za izstop iz vladne koalicije pa bi moral biti: neupoštevane zahteve DeSUS pri interventnem zakonu o pokojninah, ki bi naj
www.desus.si
3
(po Pahorju in njegovih) rešil zavožene finančne razmere v prejšnji
vladi. Te so prikazovali kot ključne za izboljšanje finančnih razmer. V
resnici pa minorne v primerjavi z vsemi zavoženimi in prekomernimi
investicijami, zgubami v finančnem sektorju, slabem gospodarjenju s
podjetji v državni lasti ter s prekomernimi stroški v javni upravi. Zakaj
bi zdaj naenkrat moral biti rešitelj iz krize DeSUS, ki te krize ni povzročil? Ve se, kdo je vodil prejšnjo vlado in kdo je zavozil. Predvsem ta, ali
pa oni so imeli dolžnost rešiti, kar se je rešiti še dalo.
Sedaj, po predčasnih volitvah pa je za propad levosredinske koalicije največ kriva DLGV, ki jo je odlično okarakteriziral Boris Kobal v
Vačah. Naj še enkrat ponovim, v DeSUS se v ničemer ne čutimo krive,
da ni bila vzpostavljena levosredinska koalicija. Trudili smo se, pa žal
ni šlo. V kolikor bi vztrajali na "levih" čustvih, bi povzročili ponovne
volitve in nadaljevanje finančne, gospodarske in moralne krize, kajti
probleme, ki ne trpijo odlaganja, bi lahko začeli reševati šele čez kakšnih šest mesecev ob izredno visokih stroških ponovnih volitev. In
ob neprestanem padanju "rejtinga" države.
Eden od ustanoviteljev DeSUS in vzornik mnogih članov predvsem iz Maribora, spoštovani gospod Emil Tomažič mi je večkrat rekel: "Valter vedi, v politiki ni prijateljev (in čustev), so samo interesi".
To mi je moral večkrat povedati, da sem doumel resnico tega stavka!
In kaj smo storili: čustva o levičarstvu smo pustili ob strani, borili se
bomo za pokojnine, javno zdravstvo in socialno državo. Smo pragmatični, ker nam v tem neizprosnem času ne preostani nič drugega.
Čustva so za sanjače! Ali kot je rekel kitajski voditelj Deng Shiao Ping
še v časih, ko je bila Kitajska trdo-komunistična država: "ni važno,
ali je mačka rdeča ali črna, važno je, da lovi miši!" Kaj pa sicer naše
člane in simpatizerje najbolj zanima, oz. kaj pričakujejo od stranke?
Mislite, da jim je pomembno, kje smo, v kateri vladi smo? Ne, od nas
pričakujejo, da bomo s svojo prisotnostjo v vladi in s svojimi šestimi
poslanci delovali v dobrobit upokojencev. Letos se bomo borili, da
nam pokojnin ne bodo znižali, naslednje leto in vsa prihodnja pa, da
se bodo pokojnine usklajevale s plačami in ustrezno rasle! In da bo
zdravstvo postalo upokojencem prijaznejše, da ga ne bodo sprivatizirali. Da bomo uresničili tisti člen Ustave, ki pravi, da smo socialna in
pravna država. In da imamo cerkev ločeno od države. In da ne bodo
kar naprej (nekateri) skušali partizanski boj in NOB bagatelizirati i.p
d. Čustva, biti levičar (ali desničar), nam ne bodo zagotovila boljšega
jutri, samo borba za boljše pokojnine. Samo to bodo upokojenci tudi
nagradili na naslednjih volitvah!
Mag. Valter Drozg, Maribor
Članarina
Članstvo stranke se izkazuje na podlagi
plačane članarine, ki tudi letos ostaja 5
EUR.
Določilo statuta stranke DeSUS pravi, da so vsi prejemniki od sredstev prejetih za sejnine dolžni odvesti
3%
n
a strankin TRR s sklicem na številko stroškovnega
mesta občinskega odbora, če so izvoljeni v občinski svet, imenovani v delovna telesa občinskega
sveta in svete javnih zavodov in jih je na to funkcijo
predlagal občinski odbor DeSUS
n
a strankin TRR s sklicem na številko stroškovnega
mesta sedeža stranke 05-200, poslanci, ministri,
sekretarji, imenovani v delovna telesa DZ in svete
javnih zavodov ali skupščin in jih je na to funkcijo
predlagalo vodstvo stranke DeSUS
4
novice
Uvod v koalicijsko
pogodbo
Zavedajoč se:
 d a je gospodarska situacija v državi težka in da povzroča tudi
socialno krizo in razvojni zastoj;
 d a je mednarodno okolje, evropsko še posebej, nestabilno in
da ne moremo pričakovati hitrega izboljšanja;
 d a se finančna kriza na splošno in kriza evra utegneta še zaostrovati;
 d a tranzicija - kljub odločitvi za demokracijo in socialno tržno
gospodarstvo že pred dvajsetimi leti - s svojimi anomalijami in
stranskimi pojavi še kar traja,
 d a ključni elementi socialno tržnega gospodarstva, učinkovita
in pravična pravna država, pravična socialna država in svobodni trgi ne delujejo zadovoljivo:
 d a gospodarske subjekte in javni sektor do določene mere še
vedno obvladujejo omrežja dogovorne ekonomije,
 d a državljani in podjetniki nimajo vsi enakih možnosti za razvoj
ustvarjalnih in podjetniških ambicij in izhajajoč iz vrednot, ki
nas povezujejo:
 iz svobode posameznika, ki je lahko omejena le s svobodo drugih in ki jo tudi država lahko omejuje le, če je to nujno za doseganje splošne javne koristi;;
 iz solidarnosti, ki terja sočutno skrb za sočloveka in zagotavljanje enakih možnosti vsem,
 iz povezovalnosti in konstruktivnosti, ki bosta pomagali presegati stare delitve in v ospredje postavljali vse tisto, kar nas združuje in povezuje,
 iz domoljublja, saj se zavedamo svojega dolga do vseh tistih
rodov, ki so tlakovali pot k naši samostojni državi, ki je sredstvo
za materialno in duhovno blaginjo njenih prebivalcev,
 iz spoštovanja etničnih in drugih manjšin,
 iz spoštovanja drugače mislečih, kar narekuje strpen dialog, ki
temelji na moči argumentov in se odpoveduje osebnim diskreditacijam, nestrpnosti in žalitvam,
 iz pripadnosti Evropski ideji in Severnoatlantskemu zavezništvu
ter skupni evropski zunanji in varnostni politiki prilagojenemu
prevzemanju odgovornosti za širjenje prostora svobode, miru,
spoštovanja človekovih pravic in varnosti,
 iz ljubezni do svojih otrok, ki jim želimo omogočiti boljše življenje, iz spoštovanja do svojih prednikov, ki so nam Slovenijo zaupali v začasno varstvo in odgovornosti do volivcev, ki so nam
zaupali svoj glas
 izhajajoč iz resnicoljubnosti in demokratičnih vrednot slovenske osamosvojitve
koalicijski partnerji:
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
NOVA SLOVENIJA
sklepamo
Pogodbo za Slovenijo 2012-2015
Celotni tekst koalicijske pogodbe je objavljen na spletni strani
www.desus.si
www.desus.si
Kdo in od kod so naši poslanci in ministra
Od leve proti desni: Ivan Hršak, Franc Jurša, Marjana Kotnik Poropat, Karl Erjavec predsednik stranke, Mag. Jana Jenko, Ivan Simič
FRANC JURŠA
Volilna enota 8, VO Ljutomer
Rojen 21.9.1953 v Grabah pri Ljutomeru. Srednjo šolo je obiskoval v Mariboru in v Petrinji, v Ljubljani je končal Višjo šolo za notranje
zadeve. Služboval je kot obratovodja v Vinogradniško živinorejskem
kombinatu Ljutomer in bil je tehnolog v Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona. Leta 1978 se je podal v politiko, bil je sekretar ZSMS,
nato načelnik službe v Pokrajinskem štabu TO Murska Sobota. Po
letu 1988 se je spet vrnil na področje kmetijstva, postal je strokovno
sodelavec za kmetijstvo, sistem zvez za zaščito in reševanje (ZARA).
Potem je postal direktor Ljutomerčana – KZ Ljutomer in 2006 župan
Občine Ljutomer.
Poslanec stranke DeSUS je že od leta 2008, v tem mandatu je
vodja poslanske skupine DeSUS, predsednik Odbora za obrambo in
član Mandatno-volilne komisije Državnega zbora.
IVAN HRŠAK
Volilna enota 6, VO Hrastnik
Rojen 25.12.1957. Po končani Srednji tehniški strojno šoli v Hrastniku se je zaposlil v Cementarni Trbovlje. Leta 988 je nadaljeval šolanje na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani. Svojo poklicno kariero
je nadaljeval v Steklarni Hrastnik in nato še v podjetju SINET. V mandatu 2006 – 2010 je bil svetnik v Občinskem svetu Občine Hrastnik.
Kot poslanec je član delovnih telesih Državnega zbora in sicer
Odbora za gospodarstvo, Odbora za notranje zadeve in Odbora za
zdravstvo.
MARJANA KOTNIK POROPAT
Volilna enota 7, VO Ruše
Rojena 27.1.1944, po poklicu je univerzitetna diplomirana pravnica. Prvo zaposlitev je dobila na Občinskem ljudskem odboru v Mariboru nadaljevala v Tovarni kovanih izdelkov Ruše in postala vodja
Splošnega sektorja v Koloniale Maribor. 1979 je diplomirala na Višji
pravni šoli v Mariboru. 1982 je postala delegatka Zbora združenega
dela Skupščine Republike Slovenije, nakar je postala sekretarka Iznovice
vršnega sveta Občine Ruše. Vrnila se je na gospodarsko področje in
sicer za direktorico Pravno kadrovskega sektorja v PIK Maribor. Vmes
je še diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, potem pa postala direktorica podjetja Slavonija PIK ter podjetja KotniK v Rušah. Od leta
1998, ko se je upokojila, je ostala aktivna na mnogih področjih še posebej pa kot svetnica v Občinskem svetu Ruše.
Kot poslanka je članica delovnih telesih Državnega zbora in sicer
Komisije za poslovnik, Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo ter Ustavne komisije.
IVAN SIMIČ
Volina enota 7, VO Ilirska Bistrica
Rodil 7.8.1969 v Postojni. V Kopru je končal Poklicno kovinarsko
šolo, v Zadru pa srednjo vojaško šolo, 2006 je diplomiral na Filozofski
fakulteti v Ljubljani smer sociologija in zgodovina.
Pripravništvo je opravil v podjetju Transport v Ilirski Bistrici, nakar
ga je poklicna pot peljala v Kmetijsko zadrugo Ilirska Bistrica, kjer je
bil vodja izmene. Do nastopa mandata v državnem zboru je bil kustos
– zgodovinar v Pokrajinskem muzeju Koper – Enota Ilirska Bistrica.
Kot poslanec je podpredsednik Odbora za infrastrukturo in prostor, član Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, ter član Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
MAG. JANA JENKO
Volina enota 1, VO Tržič
Rojena 12.11.1964. Najprej je bila strojepiska in referentka za
evidenco na Občini Kranj. Na Upravni enoti Kranj je bila svetovalka
za pomoč strankam v sprejemni pisarni. Leta 2005 je diplomirala na
Fakulteti za upravo in postala diplomirana upravna organizatorka.
Profesionalno pot je nadaljevala kot svetovalka na referatu za javni
red in promet na UO Kranj. Pred dvema letoma je magistrirala iz področja državnih in evropskih študij na fakulteti za državne in evropske študije.
Kot poslanka je podpredsednica Odbora za družino, socialne zadeve in invalide in članicah v Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter Odbora za zadeve Evropske unije.
www.desus.si
5
MARIJA PLEVČAK
Volilna enota 5, VO Žalec 2
Leta 1985 se je odločila za samostojno podjetniško pot ter pričela z gostinsko in turistično dejavnostjo.
Upokojena je od 1999 dalje. Ves čas je delovala tudi različnih
odborih in drugih oblikah družbenega odločanja. Je aktivna članica
Društva upokojencev Prebold in podpredsednica sekcije upokojenih
obrtnikov pri Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec. Od leta 2007
je članica stranke DeSUS in je podpredsednica Občinskega odbora
DeSUS v Žalcu. Marija Plavčak je v Državnem zboru nadomestila Karla Viktorja Erjavca.
Rojena je 25. 1. 1945 v Celju. Po končani Srednji ekonomski šoli v Celju se je
zaposlila v Občinski upravi v Žalcu, kjer
je delala na oddelku za premoženjsko
pravne zadeve. Izobraževanje je nadaljevala na Višji upravni šoli v Ljubljani.
Zaposlila se je v Gradbeno montažnem
podjetju Sigma Žalec v finančno računovodskem oddelku, nato pa v Nami Žalec
kot vodja veleblagovnice..
Zastopanost stranke DeSUS v novi Vladi
Republike Slovenije
Stranki DeSUS pripadata dve ministrstvi, od tega eno državotvorno– Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za zdravje. Predstavljamo vam naša ministra Karla Erjavca in Tomaža Gantarja, medtem
ko vam bomo državne sekretarje/ke in druge funkcionarje predstavili
v naslednji številki Novic.
KARL VIKTOR ERJAVEC
Minister za zunanje zadeve
Karl Viktor Erjavec se je rodil 21. 6.
1960 v Aiseauju v Belgiji. Končal gimnazijo v Kranju in Pravno fakulteto
Univerze v Ljubljani. Do leta 1990 je bil
zaposlen v gospodarstvu, nato je postal
član Izvršnega sveta Skupščine občine
Kranj in bil imenovan za sekretarja za
občo upravo in druge pravne zadeve.
Med letoma 1995 in 2000 je bil vodja
kabineta pri varuhu človekovih pravic in
direktor strokovne službe v Uradu varuha človekovih pravic RS, kjer se je ukvarjal z zadevami, povezanimi z
varovanjem temeljnih človekovih pravic. Nato je bil državni sekretar
za pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje RS.
Od leta 2004 do 2008 je bil minister za obrambo. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bil skupaj s evropsko komisijo odgovoren za vodenje evropske obrambne politike. V tem mandatu je sodeloval na številnih ministrskih konferencah po vsem svetu. Obiskal je
tudi vse misije, v katerih so delovali pripadniki Slovenske vojske od
Afganistana do Iraka. Kot minister za obrambo je imel pogovore s
številnimi predsedniki držav in vlad, zunanjimi in obrambni ministri.
6
novice
Leta 2008 je postal minister za okolje Republike Slovenije, kjer je
2010 je odstopil.
Je avtor številnih člankov o varstvu temeljnih človekovih pravic,
o delovanju pravosodnega sistema in o varnostnih vprašanjih. Pogosto pa je tudi predaval na različnih strokovnih seminarjih in posvetih
doma in v tujini. Govori angleški in francoski jezik.
TOMAŽ GANTAR
Minister za zdravje
Tomaž Gantar, rojen 21. 3. 1960 v Kopru, je po diplomi na Medicinski fakulteti
v Ljubljani (1987) opravil specializacijo iz
urologije (1994). Kot zdravnik specialist
je delal v Splošni bolnišnici Izola ter se
udeležil številnih medicinskih simpozijev in kongresov. Leta 1995 je bil imenovan za sodnega izvedenca na kirurškem
področju. Leto pozneje je postal najprej
član, nato pa predsednik sveta zavoda
izolske bolnišnice. Leta 1999 je bil imenovan za v. d. direktorja bolnišnice, nato pa jo do leta 2004 vodil kot
poslovni direktor. V tem času je končal usposabljanje iz menedžmenta v zdravstvu (IEDC Bled), iz ekonomike, financ in računovodstva v
zdravstvenih zavodih (GEA College), iz poslovne odličnosti v zdravstvu (GEA College) in iz odgovornosti v zdravstvu (SEGLI).
V mandatnem obdobju 2006 do 2010 je kot župan vodil Občino
Piran. Ves čas je opravljal delo zdravnika v urološki ambulanti Splošne bolnišnice Izola.
www.desus.si
PRIZNANJA DeSUS 2011
SREBRNA PLAKETA
ČASTNI ČLAN
ŠT.
PRIIMEK IN IME
ŠT. PRIIMEK IN IME
ORGANIZACIJA
ORGANIZACIJA
1
GORJANC LUDVIK
Mestna organizacija Kranj , PO Gorenjska
1
BAJC VIDA
2
LAH MILAN
Komisija za kadrovska, organizacijska in razvojna
vprašanja DeSUS
2
ČERMELJ HENRIK
3
NEKREP JOŽE
Občinska organizacija DeSUS Šentilj, PO Podravje
3
FATUR ALBIN
Občinska organizacija Piran, PO Južna Primorska
4
SAGADIN ANTON
PO za Južno Primorsko
5
STANISLAV BRGLEZ
Mestna organizacija Maribor, PO Podravje
4
FLIS STANISLAVA
Občinska organizacija Zagorje ob Savi
6
VRABEC MARJAN
Občinska organizacija Radovljica, PO Gorenjska
5
GOMBAČ FRANC
* priznanja so častni člani prejeli na 8. kongresu DeSUS na Bledu
6
HIBLER IVANKA
ZLATA PLAKETA
7
HUDAK MATIJA
OO Ilirska Bistrica, PO Južna Primorska
Občinska organizacija Gornja Radgona, PO
Pomurje
PO za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
8
JEVŠNIK SLAVKO
PO Celje
9
JOVAN IVAN
PO Celje
ŠT.
PRIIMEK IN IME
ORGANIZACIJA
1
ARBAJTER FRANC
Občinski odbor DeSUS Mežica, PO Koroška
2
BRGLEZ PAVEL
IO MO Ljubljana
3
BRKIČ MIROSLAV
Mestna organizacija Maribor, PO Podravje
4
COKAN IVAN
5
DRENIK IRENA
6
DOLINŠEK VALENTIN
Obinski odbor Ruše, PO Podravje
ZDRAVKO
7
EMIL KOLENC
DeSUS Mestni odbor Celje, PO Celje
8
GODNIČ PAVEL
Občinski odbor Piran, PO Južna Primorska
9
HERTL ERIKA
Mestni odbor Murska Sobota, PO Pomurje
OO Ajdovščina Vipava, PO Severna Primorska
Območni odbor Ajdovščina - Vipava, PO za
Severno Primorsko
10 KAJZER MARTIN
OO DeSUS Ravne na Koroškem, PO Koroška
11 KEĆEK MILAN
Občinski odbor Ljutomer, PO Pomurje
Občinska organizacija Vuzenica, PO Koroška
12 KOČEVAR FRANC
OO Metlika
Občinska organizacija Zagorje ob Savi
13 KORENT VILI
Občinski odbor DeSUS Braslovče, PO Celje
14 KRAJNC STANISLAV
Občinski odbor Ljutomer, PO Pomurje
15 LOVRENČIČ ANTON
Občinski odbor Ljutomer, PO Pomurje
16 MAGU ANTON
PO Celje
17 MOČIVNIK ANA
Občinski odbor DeSUS Prevalje, PO Koroška
18 OBRADOVIČ JOŽICA
OO Brežice
10 ILC STANE
PO za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
19 PAJIČ ILIJA
OO Krško
11 JURCA FRANC
Občinski odbor Postojna, PO Južna Primorska
20 PERHOČ JOŽEF
Občinska organizacija Apače, PO Pomurje
12 JURŠE IVAN PETER
Občinski odbor Slovenska Bistrica, PO Podravje
21 PERNAT JOŽE
Občinski odbor Sežana, PO Južna Primorska
13 KAVTIČNIK JANI
Občinska organizacija Dravograd, PO Koroška
22 RANZINGER JOŽE
Občinska organizacija Zagorje ob Savi
14 KIRBIŠ ANTON
Obomočni odbor DeSUS Starše, PO Podravje
23 STARC SILVA - IVANA KO DeSUS Rečica in OO DeSUS Laško, PO Celje
15 KULIČ RUDOLF
Občinska organizacija Puconci, PO Pomurje
16 MAVSAR MILAN
PO Koroška
17 MISJA ŠTEFAN
PO za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
18 PLANINC ANTON
PO za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
PLAJNŠEK EMIL
19
(posthumno)
Občinski odbor DeSUS Prevalje, PO Koroška
20 POČIVAVŠEK JOŽEF
Občinski odbor Podčetrtek, PO Celje
POROPAT KOTNIK
JUST
24 ŠKERLJ ROZA MARIJA Občinski odbor Sežana, PO Južna Primorska
25 TURNŠEK VITAL
Občinki odbor Pivka, PO Južna Primorska
26 VINDIŠAR PAVEL
MO Ljubljana
27 ŽNIDARIČ JOŽE
PO za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje
28 WEINDORFER FRANC MO Murska Sobota, PO Pomurje
BRONASTA PLAKETA
Občinski odbor Ruše, PO Podravje
ŠT. PRIIMEK IN IME
1
ABINA ANTONIJA
Občinski odbor Beltinci, PO Pomurje
22 RECKO ALOJZ
Območni odbor DeSUS Šentjur, PO Celje
2
BERIČ DUŠICA
23 ROŽMAN MILAN
Območni odbor Ljutomer, PO Pomurje
24 ŠKUDNIK JURE
Občinski odbor DeSUS Mežica, PO Koroška
3
KNEZ HILDEGARDA
25 ŠPUR SLAVICA
Območni odbor Ljutomer, PO Pomurje
4
PUČKO JANEZ
ŠTEMBERGER
MIROSLAV
Občinski odbor DeSUS Ilirska Bistrica, PO Južna
Primorska
5
ŠTIGLIC JANEZ
27 ŠTIRN BREDA
Občinska organizacija Koper, PO Južna Primorska
6
VINDIŠ ERNA
Občinski odbor Radenci, PO Pomurje
Občinska organizacija Slovenska Bistrica, PO
Podravje
Občinski odbor Radenci, PO Pomurje
Območni odbor Zg. Savinjske doline Mozirje, PO
Celje
Občinska organizacija Slovenska Bistrica, PO
Podravje
21
26
novice
ORGANIZACIJA
* Zlata, srebrna in bronasta priznanja bodo podeljena na svečani
prireditvi v Ljubljani.
www.desus.si
7
Novice izdaja DeSUS, Kersnikova 6, 1000 Ljubljana. Odgovorna urednica: Mija Pukl.
Član uredniškega odbora: Ljubo Jasnič.
Telefon 01/439-73-50, 01/439-73-55, faks 01/431-41-13, email: [email protected], [email protected].
Grafična priprava in tisk: SET d. o. o., Ljubljana, Vevče.
8
novice
www.desus.si