Namesto k zdravniku v smrt
BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 VESTNIK Plazovi tudi v Vadarcih Križevci Svet romske skupnosti RS Pogovor z Marico Horvat Romanov simbol povezanosti Narava ogroža celo pokopane Svetniki zavrnili podjetnika Predsednik Muc odstopil Lenuh ne more pregoreti Totem sredi polj Če se bo plazenje nadaljevalo, bodo začele pokati krste in seveda si nihče ne želi, da bi na površje prilezli mrtvi Med nedavno odprtim krožiščem in pošto neurejen prazen prostor, ki bo sodobno vaško središče Pravi, da zato, ker je svet premalo odmeval v javnosti in ker je bilo med člani premalo enotnosti Namesto da bi z dobro voljo in optimizmom učili in vzgajali otroke, učitelji trpijo zaradi pregorelosti Stran 3 Stran 6 Stran 9 Stran 11 stran 1 Z nihalom na travniku izmeril silnice in izbral točko z največ pozitivne energije Stran 32 4. marca 2010 Murska Sobota, leto lxii, št. 9, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 € Na tirih v Puconcih umrla zakonca V premislek Gibanica Namesto k zdravniku v smrt Viljem Roudi iz Kovačevec očitno spregledal spuščene polzapornice – Med Mursko Soboto in Hodošem 18 prehodov čez železniške tire – Vozniki na leto polomijo kar 169 zapornic – Kaj pravi strojevodja? Nepreslišano Kot pravi strojevodja Dušan Erjavec, je njegov kolega pri hitrosti 80 kilometrov na uro potegnil zavoro v sili, ko je na prehodu opazil avtomobil: »Zato mu je okoli 1200 ton težko kompozicijo uspelo ustaviti po 280 metrih. Ob normalnem zaviranju bi bila zavorna pot okoli en kilometer.« Zanika možnost, da v puconskem primeru zapornice niso bile spuščene: »Če bi bilo tako, bi iz centrale na Hodošu strojevodji sporočili, da so zapornice pokvarjene, in bi ta vlak ustavil pred prehodom.« Hipotekarni krediti Izgube celo od 40- do 80-odstotne Hipotekarno jamstvo je ena od običajnih oblik zavarovanja posojila, ključno pa je merilo, kakšno vrednost premoženja je treba zastaviti za določen znesek posojila. Po besedah enega od nekdanjih bančnikov je bila ves čas praksa bank, da so pri tovrstnih zavarovanjih upoštevale cenitve premoženja. Te cenitve so pri nekaterih ban- Bo pa nemara kmalu čas tudi za take vrste slavje. Bojda sta med prvimi, ki v eujevski čakalnici nestrpno pričakujejo evropsko zaščito z geografsko označbo, štajersko-prekmursko bučno olje in prleška tünka. Ker se pač ve, da bučnega olja ne stiskajo ob obali, tünke pa ne tlačijo v zaseko sredi Ljubljane. A vsaj za enega zna to žal biti račun brez krčmarja; po vzoru lipicancev bi nam namreč severni sosedje srčno radi speljali še olje. Zato vsaj ta hip najbolj trendovski in patriotski meni za bližnji dan žena sestavljata prekmurski špricer in prekmurska gibanica. Jasno, špricer zanj in gibanica zanjo. Naročnik Kar dvakrat udarjeno Pomurje Karikatura Anton Buzeti P a smo dobili razlog, da po grlu spustimo vsaj pol metra prekmurskih špricerjev. Tistih pravih, zaščitenih, ki jih točijo le za pulti, na katerih sloni lokalni certifikat o pristnosti šumeče vsebine. Kajti od predvčerajšnjim je zaščitena tudi prekmurska gibanica. In to kako!? Sklep o priznanju je v svojem uradnem listu objavila kar Evropska komisija. Po idrijskih žlikrofih smo dobili drugi slovenski proizvod, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Ali drugače: Evropa je nepreklicno zavarovala recepturo in način priprave gibanice. Zagotovo bi se špricerji te dni po Prekmurju naročali v dodatnih metrih (enota za meter je šestnajst kozarcev po dva decilitra), ako bi bila priprava gibanice tudi geografsko omejena. Pa žal ni. Po prekmurski recepturi jo bodo lahko pekli povsod. Resnici na ljubo: težko bi argumentirano dokazali, da na kakovost gibanice bistveno vpliva okolje ob Muri. Česa takega bi bil sposoben le kak vlagatelj interpelacije ali ustavne obtožbe. Fotografija Jure zauneker Za starejša zakonca Roudi iz Kovačevec se je pred tednom dni jutranja pot k zobozdravniku v Puconce končala tragično. Oseminšestdesetletni Viljem je očitno spregledal spuščene polzapornice, zapeljal pred tovorni vlak in skupaj z ženo izgubil življenje. Kot so sporočili policisti, se voznik ni ustavil pred polzapornicami in je zapeljal na prehod v trenutku, ko je z njegove leve strani pripeljal tovorni vlak s Hodoša. Po trčenju je vlak avto potiskal slabih 300 metrov. Mimogrede: pri vlaku, ki tehta 1000 ton in več, je zavorna pot lahko dolga tudi kilometer. Voznik in njegova dve leti mlajša žena Kristina sta umrla v zmaličeni hondi na prizorišču nesreče. Za upokojencema Kristino in Viljemom so ostali trije otroci, dva sta si že ustvarila družini, najmlajša pa še ne. Na Slovenskih železnicah so potrdili, da je bila polzapornica spuščena in da naj bi jo Roudi obvozil ravno v trenutku, ko je pripeljal tovorni vlak. Kljub temu pa so se na prizorišču tragedije pojavila tudi ugibanja, ali se je resnično spustila, kot bi se morala. Bližnji prebivalci namreč vedo povedati, da so bile na prehodu, kjer se je zgodila tragična nesreča, večkrat spuščene zapornice, a se vlak ni pripeljal, in da se včasih zapornice ob prihodu vlaka sploh niso spustile. Kakor koli že, zdaj na prehodu iz smeri Šalamenec ni več polzapornice, temveč cela zapornica. Polzapornice, če vozilo obstane na tirih, sicer omogočajo izvoz s prehoda. Nadaljevanje na 3. strani Bojan Budja kah opravili zunanji cenilci, nekatere imajo svoje cenilce. Je pa možna kombinacija, kot je povedal župan Odranec in podjetniški svetovalec Ivan Markoja, da podjetje opravi svojo cenitev in banka svojo, ter na podlagi teh cenitev določijo vrednost zastavljene nepremičnine. Nadaljevanje na 5. strani BARVA CMYK aktualno | Vestnik | 4. marca 2010 Dan žena? Dan žena! Sklad zamuja tri mesece Marija Hozjan B iti ženska v današnjem hitro drdrajočem kolesju časa je velika umetnost. Kako spretno voziti vratolomno slalomsko vožnjo med vsemi vratci, ki so skrivnostno nastavljena na vseh poteh, je vedno vprašanje iznajdljivosti posameznice. Ali bo konec dneva lep in zadovoljiv, pa je že vprašanje usode in razpleta dogodkov. Živim, delam, upam, ljubim in se borim! Moje poslanstvo, verjetno določeno že ob nastanku sveta. Moj dan se še vedno začenja ob razpoku jutranje zarje in se konča dolgo po tem, ko sonce že varno počiva v naročju svojega zatona. Ob jutranji kavi se ne porajajo načrti, kaj bom oblekla, kaj kupila, kam šla z družino na fantastičen dopust. Jutranja kava je grenka ob misli na začetek dneva, za katerega ne vem, kaj mi bo prinesel. Bom jutri še šla delat? Bom zmogla toliko, da plačam svojemu najmlajšemu položnico za malico v šoli in najstarejšemu drago mesečno vozovnico za vsakodnevno vožnjo v srednjo šolo? Kaj naj danes skuham, da bodo obrazi zadovoljni in ne bo to samo hrana iz paketov Rdečega križa in Karitas? Bom zmogla napore norm, ki jih piše nevedna in nepoučena družba? Ne bo danes ob meni zlovešče sence strahu, kdaj bo tudi moja delovna organizacija udarila plat zvona ter me brezpogojno preselila na cesto? Ker me usoda ob mojem poslanstvu ženske že tako tepe, bom verjetno med prvimi, na katere se bo zgrnilo breme preživetja podjetja. Ker moški tako ali tako ostajajo, ker so koristnejši naši družbi in nikoli ne bodo mogli roditi! Kot ženska bom pristala na zavodu, ki ponuja samo visoko število brezposelnih oseb. Na začetku moje tlake tiha, toda med vrsticami jasno prebrana navodila o nezaželeni nosečnosti, še manj zaželenem bolniškem dopustu za nego bolnega otroka. Danes, ob nečastnem propadu podjetja, pa samo še ena izmed številk. Negativnih, nepotrebnih, neproduktivnih in nikoli pohvaljenih za opravljeno delo. Kako naj razložim svojim otrokom, da še tistega malo, kar je bilo, ne bo več? Razdala sem svoje moči, svoje duše ne morem prodati. Bom takrat še vredna svojega poslanstva – biti ženska? Strah, občutek manjvrednosti in davnega presežka bo ugonobil moje telo do konca in zavrtal v mojo dušo. Tak bo obvisel nad mano kot oster damoklejev meč, moja ušesa pa bodo božale lažne obljube državnih veljakov o pomoči in podpori. Ha, lahko je s polnimi usti lačnemu nakladati! Toda jaz moram preživeti sedaj, ta trenutek, pa ne samo sebe, ampak tudi moje potomce, ki sem jih z ljubeznijo darovala temu svetu. Pa jim danes ta sveti svet obrača hrbet, jih ne podpira in kar je najlepše, celo najnižjo stopnjo razgledanosti jim očita. Meni pa greni že tako grenke solze in sipa soli na srčno rano. Me mora biti sram, da sem rojena kot ženska? Ne! S ponosom dvigam glavo, ko se sprehajam s svojo družino. Ne bom klonila pod pritiski, ki jih izvajajo tisti s polnimi denarnicami in prazno dušo. Zase še predobro vem, da sem poštena, da so me takšno ustvarili moji starši, me vzgojili v osebo nazorov in visokih moralno-etičnih načel. Ne čakam rožic in velikih daril ob prazniku. Dan bo enak dnevu, morda me bodo le mediji spominjali, da bi morala praznovati. Dajte mi samo moj del sveta, moj del pravice in mi dovolite, da živim svoje sanje! V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. mali oglas stran 2 Minister Gjerkeš z manjšino Pogled od zunaj KUPON VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Zadnji razpis ribniškega sklada končan drugega decembra, podjetniki pa še danes ne vedo, ali so prišli skozi sito – Madžarska manjšina opozarja na nedoslednosti Vloga madžarske narodne skupnosti pri uresničevanju zakona o Pomurju, črpanje evropskih sredstev in delovanje ribniškega sklada so nekatera od vprašanj, o katerih je tekla beseda ob obisku ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrika Gjerkeša minule dni pri predstavnikih madžarske manjšine v Prekmurju. »Menili smo, da je pomembno, da se z ministrom pogovorimo o določenih vprašanjih glede vključevanja madžarske narodne skupnosti v problematiko lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Naša želja je, da madžarska narodna skupnost v dobrobit vseh v večji meri postane subjekt na področju lokalne samouprave in regionalne politike, kot je bila do sedaj. Pravnoformalno večjih zadržkov ni, ampak pri praktičnem vključevanju v določene projekte, predvsem na področju gospodarskega razvoja narodne skupnosti, smo ugotovili kar nekaj nedoslednosti sistemske narave,« je na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob koncu srečanja, poudaril narodnostni poslanec Laszlo Göncz. Ta meni, da je pri določenih vprašanjih uveljavljanja zakona o Pomurju, predvsem pri črpanju evropskih sredstev za čezmejne projekte, veliko možnosti, da se doseže več z aktivnim vključevanjem narodne skupnosti. Enakega mnenja je bil tudi minister, ki je predstavnikom manjšine povedal: »Vaše dobro poznavanje gospodarskih razmer na obeh straneh obmejnega območja in znanje jezika sta dobra podlaga za poglobitev povezovanja, kar ima na koncu pozitiven učinek na gospodarske razmere v regiji.« Kot so zapisali v izjavi za javnost, je Gjerkeš ob tem poudaril, da je Fotografija Timotej Milanov 2 datum: 04. 03. 2010 Dr. Henrik Gjerkeš prvi javni razpis Operativnega programa Slovenija-Madžarska, v okviru katerega je bilo upravičencem na voljo 14 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, že uspešno končan. Med 19 že podpisanimi pogodbami je tudi projekt madžarske manjšine na Slovenskem z naslovom Živa dediščina, ki je uspešno kandidiral za 102 tisoč evrov evropskih sredstev. Gjerkeš je napovedal tudi drugi javni razpis Operativnega programa Slovenija-Madžarska, v okviru katerega bo upravičencem na voljo približno 15 milijonov evrov sredstev in bo objavljen predvidoma maja letos. V pogovorih so se dotaknili tudi delovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja iz Ribnice. Sklad je v letu 2009 objavil Javni razpis za dodeli- čez rabo in dravo SDS vodi Po anketi Večera bi Slovensko demokratsko stranko volilo 18,1 odstotka, SD pa 8,9 odstotka anketirancev, pri čemer je 60 odstotkov anketiranih ostalo neopredeljenih. Sledijo SNS (5,3), LDS (3,2), SLS (2,2) in Zares (1,5). Tudi javnomnenjska anketa Fakultete za uporabne in družbene študije iz Nove Gorice je pokazala podobno sliko. Po njihovi anketi vodi SDS z 22 odstotki pred SD (13,5), SNS (8,1), LDS (3,9), DeSUS (3,4), Zares (1,7) in SLS (1,7). Sosedje z novim veleposlanikom Predsednik države Danilo Türk je sprejel poverilno pismo novega madžarskega veleposlanika v Sloveniji Istvana Szent-Ivanya. Szent-Ivany ima dolgoletne parlamentarne izkušnje, saj je deloval tako v madžarskem kot tudi v Evropskem parlamentu, kjer je bil tudi član zunanjepolitičnega odbora. Na položaju je nasledil Jozsefa Czukorja. stra zadela možganska kap. Pozneje je pri posegu zapiranja žilne anevrizme v možganih sodeloval tudi soboški strokovnjak dr. Zoran Miloševič. tožbe. Razprava se je začela v izredno napetem ozračju, saj so poslanci prej obravnavali predlog družinskega zakonika, po katerem bi imeli možnost posvojitve otrok tudi istospolni partnerji. Poslanci so na koncu razprave s 46 glasovi za sklenili, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. »Impičment« Prvič v samostojni Sloveniji se je pred poslanci državnega zbora zaradi predloga ustavne obtožbe »zagovarjal« predsednik države. Predlog so vložili poslanci SDS in SLS, ki jih je zmotilo Türkovo odlikovanje nekdanjega republiškega komisarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Po žolčni razpravi v državnem zboru, kjer sta v glavnih vlogah nastopila vodja opozicije Janez Janša in predsednik Danilo Türk, so poslanci z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili predlog ustavne ob- Velika ladja v majhnem morju Pri Debelem rtiču, približno 200 metrov od obale, je nasedla kitajska tovorna ladja. Velikanko, dolgo 227 metrov, ki je prevažala premog, so iz blatnega morskega dna izvlekli s pomočjo petih vlačilcev. Pri reševanju se ladja ni poškodovala, tako da ni prišlo do razlitja nafte in onesnaženja morja. Vzrok nesreče naj bi bila neprilagojena hitrost. Auer po vzoru Pomurja Lista za pravičnost in razvoj, ki jo vodi nekdanji televizijski voditelj Stojan Auer, je od državnega vrha zahtevala sprejetje zakona o mestu Maribor. Auer meni, da ljudje v Mariboru in v severovzhodni Sloveniji postajajo drugorazredni državljani. Kdo bo vodil ministrstvo za zdravje? Minister za zdravje Borut Miklavčič je bil zaradi zdravstvenih težav hospitaliziran v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Predsednik vlade Borut Pahor je sporočil, da od Miklavčiča ne bo več zahteval, da ostane na položaju. Ugibanja o Miklavčičevi zamenjavi so se pojavljala že lani, ko je mini- Falcon bo odletel Fotografija Nataša Juhnov Rojstni dan naročnika v času od 1. 3. do 31. 3. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. tev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti, v okviru katerega je bilo za projekte na narodnostno mešanih območjih na voljo nekaj več kot 876 tisoč evrov posojil in 131 tisoč evrov nepovratnih sredstev za namene kmetijske pridelave in predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti ter investicijske projekte podjetniške narave. Petnajst tisoč evrov nepovratnih sredstev pa je bilo razpisanih za financiranje pripravljalnih del in vlaganj v javno infrastrukturo. Po besedah Gjerkeša je Javni sklad na celotnem javnem razpisu evidentiral 14 vlog, od tega osem z območja madžarske narodne skupnosti. Ravno z delovanjem omenjenega sklada pa v skupnosti nikakor niso zadovoljni. »Kreditni potencial, ki je na razpolago, ni izkoriščen,« meni predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Jozsef Kocon, ki trdi, da sklad dela prepočasi. »Zadnji razpis je bil končan drugega decembra, naši podjetniki pa še danes ne vedo, ali so prišli skozi sito. Kdor spremlja gospodarstvo, ve, da devetdesetdnevna zamuda pomeni, da je posel uničen.« Enako kot Göncz je tudi Kocon poudaril, da bi na razpisih za evropska sredstva manjšinska samoupravna skupnost morala nastopiti kot subjekt, kar pa je problematično, ker kot taka nima izvirnih prihodkov in tako tudi ne more zagotoviti sredstev za financiranje, preden so ta povrnjena iz evropskih skladov. Ob povzemanju vsebine pogovorov je Gjerkeš izrazil prepričanje, da so vsi problemi, o katerih je tekla beseda, rešljivi. Timotej Milanov Po besedah državnega sekretarja Uroša Kreka bo vlada začela postopke za prodajo najbolj zloglasnega letala v državi falcona, s katerim se v državnem vrhu ukvarjajo že od časa, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Kot je poudaril, vlada ne izkoristi dovolj ur naleta, ki bi omogočile gospodarno rabo letala. BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 vroče www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 3 3 Plazovi tudi v Vadarcih Narava ogroža celo pokopane V Vadarcih na Goričkem se že skoraj eno leto srečujejo z nenavadno težavo, ki jim jo povzroča muhasta narava. Takrat se je namreč pri tamkajšnjem pokopališču začelo plazenje zemlje, ki sta ga še pospešila letošnji sneg in dež. Pokati so začeli grobovi, zidovi mrliške vežice in poti na pokopališču, z razsvetljavo vred, ki je zdrsnila že za meter in pol. Predsednik vaškega odbora Boris Vlaj pravi, da več ne ve, kaj naj storijo, da bi to plazenje ustavili: »Nekaj smo že poskušali zravnati z buldožerjem, a za kaj več denarja nimamo. Tu ne bodo dovolj samo občinska sredstva, ampak bodo potrebna državna, saj bi bilo treba izdelati projekte, če nam bo država želela priskočiti na pomoč.« Nedavno so začeli vrtati mariborski geodeti, ki so v zgornjem delu našli podtalnico na višini šestih metrov. Tu bi bilo zdaj treba postaviti pilote, urediti odvodnjavanje in tako počasi odpraviti težavo. »To pa lahko stane veliko,« pravi Vlaj, a opozarja tudi na posledice neukrepanja: »Če se bo to nadaljevalo, bodo začele pokati tudi krste in seveda si nihče ne želi, da bi na površje prilezli mrtvi.« T. K. Fotografiji Nataša Juhnov Če se bo plazenje nadaljevalo, bodo začele pokati tudi krste in seveda si nihče ne želi, da bi na površje prilezli pokopani – Denar le za buldožer Luč se je z zemljo premaknila že za meter in pol. Luknje, ki so nastale zaradi plazenja. Na tirih v Puconcih umrla zakonca Namesto k zobozdravniku v smrt Viljem Roudi iz Kovačevec očitno spregledal spuščene polzapornice – Med Mursko Soboto in Hodošem 18 prehodov čez železniške tire – Vozniki na leto polomijo kar 169 zapornic – Kaj pravi strojevodja? Fotografija Jure Zauneker V zveriženi pločevini sta umrla zakonca iz Kovačevec. Nadaljevanje s 1. strani Tragična nesreča se je zgodila ravno v mesecu, ko so policija, ministrstvo za promet, Slovenske železnice in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvajali akcijo Stop! Prednost ima življenje. Namenjena je bila opozarjanju voznikov, naj so pred prehodi čez železniške proge ne glede na to, ali so zavarovani ali ne, še posebej pozorni. Slovenske železnice so še sporočile, da zakon o varnosti v železniškem prometu jasno določa, da ima na križanjih ceste in železnice vlak vedno prednost, da ima an- drejev križ enako vlogo kot znak Stop na cesti, zato se morajo vsi udeleženci v cestnem prometu prepričati, ali lahko varno prečkajo progo, in da vlaki že nekaj let, čeprav to ni bilo predpisano, 24 ur na dan vozijo s prižganimi žarometi, strojevodje pa pred nivojskimi prehodi in drugimi potencialno nevarnimi točkami z zvočnim signalom opozarjajo na prihod vlaka. Med Mursko Soboto in Hodošem je 18 prehodov čez železniške tire: 14 je zavarovanih z avtomatskimi varnostnimi napravami, dva sta zaprta z zaklenjenim brunom in dva označena z andrejevim križem. Na tej progi se je pred dvema le- toma že zgodila prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil devetindvajsetletnik. Nesreča se je takrat sicer pripetila na nezavarovanem železniškem prehodu med Markišavci in Polano. Prometne nesreče se ne dogajajo le zaradi nezavarovanih prehodov. Velikokrat je vzrok prav človeška nepazljivost, kar se je pokazalo tudi ob tragediji v Puconcih. Dvajset odstotkov nesreč se namreč zgodi na prehodih, ki so zavarovani z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi znaki. Vozniki pa povprečno na leto polomijo kar 169 zapornic. Tudi na www.pomurje.si. Andrej Bedek Ob robu tragične nesreče na prehodu v Puconcih smo se pogovarjali z Dušanom Erjavcem, ki je v svoji dvanajstletni karieri kot strojevodja na železniških tirih doživel že marsikaj. Ker je odraščal tik ob železniški postaji v Lipovcih, je bil ta po- Strojevodja Dušan Erjavec je na klic logična izbira. železniških prehodih doživel že Pri naletu – kakor v žargonu pra- marsikaj. vijo nesrečam, kakršna se je zgodila pretekli četrtek – je bil določen, da odpelje vlakovno kompozicijo naprej. »Strojevodja, ki doživi izredni dogodek, potem ne nadaljuje vleke, lokomotiva pa gre v delavnico na pregled,« je pojasnil Erjavec. Kot pravi, je strojevodja pri hitrosti 80 kilometrov na uro potegnil zavoro v sili, ko je na prehodu opazil avtomobil: »Zato mu je okoli 1200 ton težko kompozicijo uspelo ustaviti po 280 metrih. Ob normalnem zaviranju bi bila zavorna pot okoli en kilometer.« Sam je že vozil 1989 ton težko kompozicijo. Zanika možnost, da v puconskem primeru zapornice niso bile spuščene: »Če bi bilo tako, bi iz centrale na Hodošu strojevodji sporočili, da so zapornice pokvarjene, in bi ta vlak ustavil pred prehodom.« Da se približuje prehodu, strojevodjo v lokomotivi opozarja signalizacija ob progi, strojevodja pa tudi ves čas uporablja zvočne signale. »Vsako progo, kjer voziš, veš na pamet. Natančno veš, kje so prehodi in kje te lahko kaj čaka. Če nekaj časa ne voziš po progi, si jo moraš prej ponovno ogledati, preden pelješ po njej.« A včasih je vse zaman. Erjavec je pred časom vozil po progi v Radencih, ko je predenj na nezavarovani prehod zapeljal osebni avto. »Voznik je kar otrpnil. Trobil sem mu, naj se umakne, kazal z roko, a nič. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le razbita pločevina.« Na podobnem prehodu pri Markišavcih se je v njegov vlak bočno zaletel avto. »Pozneje sem izvedel, da sta voznik in njegova sopotnica opazovala, kako je toča uničila poljščine, ko sta bila na morju.« Erjavčev sodelavec pa je na prehodu že treščil v traktor. Srečujejo se z objestneži: »Neki fant v cliu je na prehodu tik pred menoj obvozil polzapornice in mi pri tem pokazal sredinec, češ pa sem te.« Seveda je trobil zaman. Spremljajo jih tudi samomorilci. »Na mostu čez Dravo na Ptuju se je moški kakšnih petnajst metrov pred vlakom ulegel na progo. Drugega mi ni preostalo, kot da sem uporabil zavoro v nevarnosti in se obrnil stran.« Strojevodja Dušan Erjavec še pravi, da moraš to pač vzeti v zakup: »Nekdo gre v pokoj, pa ni doživel nobene nesreče, spet drugi jih doživijo več.« Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. Fotografija Nataša Juhnov Vlak ne ustavi kot avto BARVA CMYK gospodarstvo | Vestnik | 4. marca 2010 Eko Nafta Prvi bencinski servis Ob cesti med Lendavo in Petišovci ga bodo odprli sredi marca Eko Nafta je sedemnajstega februarja dobila uporabno dovoljenje za bencinski servis, ki so ga postavili ob vstopu na industrijsko območje Nafte Lendava, ob cesti med Lendavo in Petišovci. Odprli ga bodo sredi marca. Vrednost naložbe znaša 1,3 milijona evrov, delo pa bo imelo deset delavcev, pet jih Fotografija Nataša Juhnov bodo premestili znotraj družbe in pet zaposlili na novo. Bencinski servis bo posameznikom in podjetjem ponujal kakovostno gorivo iz tehnološko najsodobnejše rafinerije na Madžarskem, kot eden redkih pa bo omogočal tudi odmerjanje AdBlua prek točilnega agregata, dodatka dizelskemu gorivu za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Euro 4 in Euro 5 za vozila, opremljena s katalizatorji SCR. Na bencinskem servisu bo mogoče kupiti tudi olja, maziva in material za vozila ter drugo blago, ob njem pa bosta delovali še dve sodobni ročni avtopralnici za osebna in dostavna vozila. Nafta Lendava je projekte za postavitev bencinske črpalke imela že leta 1991, vendar jih potem zaradi ovir, ki so jih najprej postavljali takratni lastniki in pozneje slabo poslovanje ter sanacija družbe, nikoli niso uresničili. S prvim bencinskim servisom Nafta Lendava uresničuje dolgoletno željo, postati razpoznaven trgovec z naftnimi derivati in si ustvariti lastno mrežo bencinskih servisov. M. H. stran 4 www.vestnik.si | e: [email protected] Govedoreja v Pomurju Skozi klavnico po kupce Bodo veliki potrošniki še naprej prezirali pomursko kakovost hrane? – Zgovoren primer bržkone največjega rejca govejih pitancev pri nas Štefana Ciguta Kmetijstvo ponovno postaja tema, ki je vredna razvojnega vložka države. Brezpredmetno je računanje, kolikšen delež kmetijske proizvodnje ustvari regija na ravni države in koliko ji ta vrača. Ključno vprašanje, ki si ga kmet ali kmetje morajo zastaviti, je, v katero smer naj se razvijajo, in končno morajo enkrat določiti projekte, ki jim bodo zagotavljali, da pretežni del akumulacije ostane tam, kjer je bila ustvarjena – na kmetiji. Država v tem trenutku daje v obliki subvencij, kar daje, hkrati pa odpira druge poti, ki jim lahko dajo še več in jim končno omogočijo, da pretežni del ustvarjenega ostane na kmečkem dvorišču. Površinski pogled na modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije nam sicer pokaže, da ni tako. Pa bi lahko bilo, če bi kmet nadzoroval svoj pridelek čim višje v verigi. Tu pa mu država odpira nove poti, ki jih je treba izkoristiti. Cigutove izkušnje S prvim bencinskim servisom Nafta Lendava uresničuje dolgoletno željo. VESTNIK V prireji govejih pitancev, eni od navidez najmanj obetavnih kmetijskih dejavnosti, se ta perspektiva kaže. Po kalkulacijah in konkretnih izkušnjah – verjetno največjega rejca govejih pitancev v Sloveniji Štefana Ciguta iz Noršinec – je reja lahko nadpovprečno donosna in tudi za kmetijo dolgoročno perspektivna. Pa gre za kapitalsko eno od najbolj intenzivnih panog z izredno počasnim obratom kapitala. V najboljšem primeru se vložek od začetka pridelave krme do prodaje pitanca obrne enkrat v dveh letih, sicer pa je povprečje dve leti in pol. Številke o stroških prireje govejega pitanca trenutno tega ne potrjujejo. Nakupna cena uhlevljenega 300-kilogramskega teleta na Cigutovi kmetiji je 880 evrov. 750 evrov stane tele, 30 evrov zavarovanje živali, 50 evrov so obresti za posojilo, najeto za nakup teleta, 50 pa stroški preventive (veterina). Povprečen dnevni prirast na omenjeni kmetiji je 1,4 kilograma po glavi živali. Strošek hrane ta prirast pa je 1,2 evra. Čas pitanja je v povprečju 300 dni, kar pomeni 360 evrov za hrano po glavi, k temu pa je treba prišteti stroške amortizacije, ki so 54 evrov, in stroške dela 113 evrov. Skupen strošek na glavo 720 kilogramov težkega pitanca je 1.407 evrov. Za od 410 do 420 kilogramov mesa iztrži 1.378 evrov pri avstrijskem kupcu in komaj 1.251 evrov pri domačem. In če k temu dodamo 183 evrov subvencije, mu pri avstrijskem Fotografija Nataša Juhnov 4 datum: 04. 03. 2010 Štefan Cigut se ta čas posveča predvsem nakupu kakovostnih telet iz vzhodnih članic EU, postopoma pa usklajuje nov projekt klavnice. kupcu ostane 154 evrov, pri domačem pa komaj 27 evrov. No, ostane mu še 87 evrov za stranski proizvod, gnojevko ali gnoj, ki pa jih ne dobi v gotovini, ampak mu kvečjemu nekoliko znižajo vhodni strošek za pridelavo krme. Zgodba se zasuče nekoliko drugače, če bi sveže meso prodal sam v svoji razsekovalnici, ki pa je za zdaj nima. Za služnostno klanje v ta čas najbližji klavnici govejih živali za Pomurce, v Račah pri Mariboru, bi plačal 250 evrov in bi ob povprečni ceni 5,5 evra za kilogram iztržil skoraj 2.300 evrov oziroma 2.100 evrov. Je pa ta cena nekoliko nižja, če mesa ne bi prodal neposredno v prodaji na drobnem, toda glede na kakovost in verificirano sledljivost ne za več kot 10 do 15 odstotkov, kar je še bistveno ugodneje od sedanje prodaje. Tak način pri njih za zdaj ni možen, saj je ciklus 400 do 500 živali na ta način logistično neobvladljiv. Glede na izkušnjo s tujim kupcem njihovih živali pa je prepričan, da je ideja uresničljiva z lastno klavnico in tudi zaradi tega, ker izvor mesa in ime Cigut pri butičnih kupcih v Avstriji in Italiji, kjer se prodaja njiho- vo meso, nista neznana. Podoben pristop prodaje je možen tudi na domačem trgu. Hkrati pa vidi še eno nišo, in to je turizem. V turizmu je na retorični ravni izrečenih veliko besed o kakovostni domači hrani, a kaj, ko praksa kaže drugače. Pravi, da še ni doživel, da bi si kak ključen mož pomurskega turizma ogledal njegov hlev in se prepričal o možnostih sodelovanja. Lastna klavnica? Vzporedno so kljub vsemu razvili pripravo tradicionalnih suhomesnatih izdelkov, za katere so že dobili visoka priznanja za kakovost. Ekonomika neposredne ponudbe lastne kakovosti jih je privedla k pripravi projekta za lastno klavnico, namenjeno predvsem klanju govejih živali z možnostjo zakola prašičev, predvsem pa drobnice. Po grobih preračunavanjih bo naložba vredna približno 700 tisoč evrov, kar bi se dalo poplačati s povprečnim zakolom tisoč živali na leto (čeprav naj bi projekt predvidel zmogljivost zakola 20 živali na dan). S 30-odstotno letno realizaci- jo bi projekt lahko zaživel. Ob sedanjih cenah storitev bi letno ustvarili 250 tisoč evrov realizacije. Ob tej realizaciji bi lahko poravnali stroške treh zaposlenih z dva tisoč evri mesečne bruto plače, kar bi zneslo 72 tisoč evrov na letni ravni, približno 75 tisoč evrov naj bi znašali materialni stroški in 20 tisoč preostali stroški. Strošek financiranja po sedanjih pogojih je okrog 75 tisoč evrov na letni ravni. To pa pomeni, da če bi ga financirali samo iz lastnih in bančnih virov, lahko preživi, velika verjetnost pa je, da projekt lahko računa na sofinanciranje iz državnih virov. Brez dvoma pa bi jim uresničitev projekta odprla neposreden stik s kupcem, in to ne samo v Pomurju, ampak tudi na Primorskem, kjer lahko zaradi ozkih družinskih vezi računajo na preboj. Rezerva pa je še naprej italijanski trg, ki še vedno visoko ceni slovensko meso, vendar ga neposredno ne kupuje toliko, kot ga je nekoč, ravno zaradi tega, ker je nekonfekcionirano, ampak ga kupuje prek posrednika, ponavadi Avstrijca, ki mu zagotavlja mesarske storitve. J. Votek Imenovan nadzorni svet Nafte Lendava Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, gostinstvu in storitvah. Najbolj iskani delavci v tem tednu: gradbeni delavec – 30, osnovnošolska izobrazba – 18, kmetijski tehnik – 6, strojni tehnik – 4, natakar – 3, elektrikar – 2, klepar – 2, strojnik gradbene mehanizacije – 2. Iščejo se tudi: elektroinštalater – 1, elektrotehnik – 1, kuhar – 1, kuhar natakar – 1, univ. dipl. psiholog – 1, univ. dipl. socialni delavec – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Nova imena, nova zgodba? Roman Ferenčak in dr. Evgen Dervarič odgovorna za domačo zgodbo o uspehu, Drago Petrović za tujce? Vlada je imenovala nove člane nadzornega sveta v Nafti Lendava. To so Roman Ferenčak, dr. Evgen Dervarič in Drago Petrović. Zaposlene v družbi bo v nadzornem svetu še naprej zastopal Jože Kopinja. Roman Ferenčak je uveljavljen pomurski podjetnik, direktor in solastnik družbe Ocean Orchids iz Dobrovnika, prekmurske korenine pa ima po očetu, ki je od Grada, tudi dr. Evgen Dervarič, docent in predavatelj na Naravoslovnotehniški fakulteti na oddelku za geotehnologijo in rudarstvo, pred tem pa je bil do avgusta 2007 pet let direktor Premogovnika Velenje. Veliko bolj je poslovnemu in pomurskemu svetu neznan Drago Petrović. Na svetovnem spletu je predstavljen kot svetovalec za področje nafte in energijo z referencami za analize in nove naložbe. Po izobrazbi je ekonomist, študiral pa je konec petdesetih in v začetku šestdesetih let ter že sredi osemdesetih let zasedal vidnejše mesto v krogih slovenske oblasti in samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Imena so izbrana v sozvočju s politično barvo, še bolj kot to pa poosebljajo načrte vlade ali vsaj gospodarskega ministrstva glede prihodnosti lendavskega podjetja, ki je še vedno v stoodstotni lasti države, in njegovih dejavnosti. Kaj torej lahko razberemo iz imen? Roman Ferenčak je spravil v življenje zamisel o izkoriščanju termalne energije ter jo preobrazil v poslovni uspeh, napoveduje pa že nove priložnosti in smeri koriščenja geotermalne energije. Evgen Dervarič je odločen zagovornik koriščenja obnovljivih virov energije, osrednja tema njegovega predvolilnega programa na zadnjih državnozborskih volitvah pa je bila gradnja fotovoltaičnih elektrarn. Prvi in drugi mož sta torej izbrana z namenom, da okrog obnovljivih virov energije ustvarita slovensko zgodbo o uspehu. V popolnoma drugi luči se nam razkriva ime tretjega. Drago Petrović ima dolgoletne izkušnje na mednarodnem naftnem parketu in očitno tudi dobra pogajalska znanja, zato ga lahko povežemo z naftno in petrokemično dejavnostjo Nafte Lendava. Vlada ju očitno vidi v kontekstu vstopanja tujih vlagateljev. Ko bodo prišli, se bo z njimi treba znati spretno zavrteti. In pri tem ne biti obremenjen s čustvi zaradi poistovetenja s podjetjem in njegovo preteklostjo. Upajmo le, da se tudi ta del zgodbe ne bo sestavljal brez besede lokalnega okolja. Nadzorni svet v stari sestavi je zadnjo sejo opravil 17. februarja, ko se je seznanil s poslovanjem in opravil še zadnje dolžnosti, novi člani pa naj bi delo prevzeli 23. februarja. A je pri imenovanju prišlo do zamika. Neuradno smo izvedeli, da zato, ker je bil sedež v nadzornem svetu najprej namenjen dr. Metki Tekavčič, vendar so ji ga politični razlogi spodnesli. Majda Horvat BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 5 5 Posledice zime na cestah že vidne Prometni znaki namesto delavcev V Cestnem podjetju Murska Sobota, ki ima sklenjeno triletno koncesijsko pogodbo za vzdrževanje državnih cest, so že pripravili popis poškodovanih cest, ki ga bodo posredovali Direkciji RS za ceste, svojo besedo za njihovo popravilo pa bodo morale zastaviti tudi občine, ki imajo pri tem največji vpliv, pravi Janez Kučan, vodja vzdrževanja cest v tem podjetju. Fotografija Nataša Juhnov Čeprav je marec že prvi pomladni mesec, to še ne pomeni, da se je zima tudi dokončno poslovila. Po zadnji odjugi pa so že vidne posledice, ki sta jih na pomurskih cestah pustila zima in mraz. Pred udarnimi jamami na cestah ponekod voznike opozarjajo prometni znaki, ki so jih postavili cestarji, kako dolgo bodo stali v opozorilo, pa je odvisno od državne ali občinskih blagajn. V nekaterih pomurskih občinah so za svoje ceste dobro poskrbeli in jih tudi vzdržujejo, to pa ne velja za nekatere državne ceste, saj za njihovo vzdrževanje zmanjkuje denarja. V Sloveniji je več kot 6.550 kilometrov cest, za katere skrbi država, od tega glavne in regionalne ceste zavzemajo 5.950 kilometrov, preostale so kategorizirane kot avtoceste in hitre ceste. V Pomurju je dobrih 445 kilometrov glavnih in regionalnih cest, koncesijsko pogodbo za njihovo redno vzdrževanje pa je Direkcija RS za ceste sklenila s Cestnim podjetjem Murska Sobota. Pretežni del državnih cest v Pomurju spada v kategorijo regionalnih cest, saj je po prekategorizaciji glavne ceste G1/3 v regionalno cesto v kategoriji glavnih cest ostala le cesta med Lendavo in Petišovci v dolžini 4,9 kilometra. Koncesijska pogodba, ki so jo sklenili z direkcijo za ceste, je začela veljati 1. avgusta lani in se bo iztekla 31. julija prihodnje leto, nam je povedal Janez Kučan, vodja Fotografija Ludvik Kovač Za vzdrževanje državnih cest v Pomurju, ki jih je na tem območju nekaj več kot 445 kilometrov, skrbi Cestno podjetje Murska Sobota - V treh letih na voljo 8,6 milijona evrov – Skrb tudi za 342 kilometrov cest v lasti občin Posledice zime so na nekaterih državnih cestah v Pomurju očitne. Za zdaj ponekod na poškodovano cestišče opozarjajo le prometni znaki, kdaj se bo začela sanacija, pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev v državni blagajni. Hipotekarni krediti Kar dvakrat udarjeno Pomurje Prvič zaradi nižjih cen zemljišč in nepremičnin, drugič pa, ker banke pri vrednotenju premoženja za hipotekarna jamstva uporabljajo prav lokalno ceno Nadaljevanje s 1. strani V normalnih časih so po besedah prej omenjenega bančnika banke opravile 30-odstotni odbitek vrednosti in pri pravnih osebah zahtevale od dvado 2,5-krat večjo vrednost jamstva od vrednosti posojila, pri določanju tega merila se je upoštevala tudi boniteta podjetja. Nekoliko drugače je pri obravnavanju fizičnih oseb. Za te je značilno, da so tveganja najmanjša in to se potrjuje tudi v sedanji krizi. Bančnik, ki se je prelevil v zavarovalničarja, ugotavlja, da se ob zavarovanju posojil prek zavarovalnic vidi, da banke za zdaj še nimajo problemov z vračanji posojil fizičnih oseb. Ravno nizka stopnja tveganja pri fizičnih osebah je bila ključna, da so razmerja pri zavarovanjih ugodnejša. Tako je v povprečju vrednost nepremičnine enkrat višja ali pa nekaj manj od zneska posojila. V času finančne ekspanzije in napihovanja balona so bila ta klasična merila bistveno milejša. V ozadju zavarovanja posojil ni bilo več realnega premoženja, ampak je bila ključno merilo vrednost delnice. Tu pa je prihajalo do razlik. Podjetja, ki so se notranje ali Bo jamčila država? Državni sekretar dr. Andrej Horvat: »V zakonu kakšnega protiukrepa na to temo nimamo. Osebno pa to vidim tako: Banka da posojilo v odstotku vrednosti zastavljene nepremičnine (to je verjetno kakih 60-70 odstotkov); morda bi se dalo vplivati tako, da če je zadaj kako jamstvo države ali pa kakšna druga oblika (po) zavarovanja, je lahko odstotek in s tem tudi znesek dobljenega posojila primerljiv s tistim v prestolnici.« tržne vrednosti izdelajo oceno likvidacijske vrednosti in k temu dodajo oceno bonitete in šele na tej podlagi določijo višino jamstva za posojilo. Cene nepremičnin v evrih/m2 Pisarne 2008 2009 Slovenija 1.413 1.255 Ljubljana 1.952 1.899 Pomurje 960 938 Lokali EUR/m2 2008 2009 Slovenija 1.336 1.369 Ljubljana 2.010 2.226 Pomurje 1.039 780 Zemljišča za gradnjo stavb EUR/m2 2008 2009 Slovenija Ljubljana Pomurje 69 359 14 65 383 13 Kmetijska zemljišča EUR/m2 2008 2009 Slovenija 1,72 1,83 Osrednjeslovensko obm. 3,17 4,39 Pomurje 0,67 0,81 menedžersko lastninila, so držala vrednost na nizki ravni in si dvigovala boniteto z »visokimi donosi«, medtem ko so tista na trgu to vrednost napihovala in tu ni bilo več realnih meril za zavarovanja, pravi naš bančnik in zavarovalničar. Opozarja pa tudi, da premoženje ni nujno »diamant« varnosti, kajti v sistemu, kot je bila Mura, tudi desetkratna vrednost nepremičnine za posojilo ne pomeni nič, ker na koncu to premoženje ostane breme banke. Je pa danes drugače, saj nekatere banke ob ocenitvi Izgube od 40 do 80 odstotkov Pri vrednotenju premoženja za hipotekarna jamstva uporabljajo skorajda vse banke isto merilo, in sicer lokalno ceno zemljišč in nepremičnin. To merilo je treba obravnavati na dveh ravneh, in sicer, ko gre za naložbene kredite in kredite za potrebe tekočega poslovanja ali nakup opreme. Pri naložbi se nižja izhodiščna cena zemljišč ali stavb »pokrije s sorazmerno nižjim posojilom«, ki ga dobi podjetje ali podjetnik. Vseeno pa tudi tu ni računica tako enostranska. Direktor Segrapa Miran Blagovič, ki je v lanskem letu začel gradnjo hotela v Biotermah v Mali Nedelji, priznava, da so za uresničitev naložbe zastavili premoženje Bioterm. So pa že tu naleteli na problem, ko hipotekarno jamstvo ni bilo dovolj. Naleteli so na problem rentabilnostnega izračuna, ki je za hotelsko dejavnost povsem drugačen kot za proizvodni objekt. Čas krize je bančni pogled na naložbo še zaostril in kredit je visel na nitki. Blagovič priznava, da če ne bi bilo jamstvene sheme in subvencij, projekta ne bi bilo mogoče nadaljevati. Lokacija in njena trenutna tržna vrednost sta pomenili problem, ki ga v današnjem času ne bi bilo mogoče rešiti brez interventnih ukrepov države. Kot pravi, če bi imel vrtino recimo v Trzinu in Bioterme na tisti lokaciji, bi zgodba kljub krizi imela neko povsem drugo logiko. Podjetja in podjetniki, ki pa najemajo hipotekarni kredit za poslovno aktivnost, in ne za naložbe, pa v odnosu na podjetja iz razvitih regij izgubljajo veliko, od 40 do 80 odstotkov. Takšni so namreč razponi v vrednostih med posameznimi kategorijami nepremičnin v odnosu na slovensko povprečje. J. Votek vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju Murska Sobota, za vsa vzdrževalna dela v tem triletnem obdobju pa imajo na voljo 8,596 milijona evrov. V vzdrževalna dela so vključena manjša popravila cestišča, urejanje bankin in jarkov, košnja trave, zimska služba, obnova talne signalizacije ter postavitev in vzdrževanje prometne signalizacije, medtem ko se rekonstrukcije cest opravljajo na podlagi razpisov. V Cestnem podjetju Murska Sobota so že popisali vse pozimi poškodovane državne ceste, udarne jame so dolžni ročno Porabili 5100 ton soli Ob rednem vzdrževanju glavnih in regionalnih cest ima Cestno podjetje Murska Sobota sklenjene še pogodbe za vzdrževanje cest v nekaterih pomurskih občinah. Teh cest je 342 kilometrov, soboško cestno podjetje pa tako skupaj vzdržuje skoraj 788 kilometrov cest. Za vzdrževanje državnih cest so letos pozimi porabili 3600 ton soli, 1500 ton soli pa so porabili še na cestah, ki so v lasti občin. zakrpati, za strojno krpanje pa imajo letos na voljo 300 tisoč evrov. Po tem popisu so najbolj poškodovani odseki cest med So- tino in državno mejo v Občini Rogašovci, Kobilje–Prosenjakovci, Fokovci–Prosenjakovci, Lemerje–Grad, Velika Polana– Lipa–Beltinci in Križevci pri Ljutomeru– Žihlava, manjše poškodbe pa so tudi na drugih državnih cestah. Za njihovo obnovo bo morala direkcija za ceste pridobiti dodatna sredstva, po Kučanovem mnenju pa bi se morale pri tem angažirati predvsem občine, ki imajo največji vpliv. V Občini Rogašovci so se na to že odzvali, kot nam je povedal župan Edvard Mihalič, saj se bodo že prihodnji teden sestali z Gregorjem Fickom, direktorjem direkcije za ceste, ki so ga povabili v Rogašovce. To so nam potrdili tudi na direkciji za ceste, saj se bo direktor Ficko prihodnji petek mudil v Pomurju in takrat bo verjetno obiskal še katero od tukajšnjih občin. Za zdaj tudi še ni odločitve o tem, kako se bo nadaljevala rekonstrukcija ceste Ihova–Lendava, ki je bila iz glavne prekategorizirana v regionalno, saj je objavljen le razpis za obnovo odseka od izvoza z avtoceste v Lipovcih proti Lipovcem. Po informacijah, ki smo jih dobili pri radgonskem županu Antonu Kampušu, naj bi bila letos v načrtu tudi modernizacija ceste od mostu čez Muro v Radgoni do Grabonoša, ki bo Gornjo Radgono povezala z avtocesto, v državnem proračunu pa naj bi letos za to namenili osem milijonov evrov. Ludvik Kovač Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota na podlagi statuta javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: •univerzitetna izobrazba medicinske smeri, •opravljena specializacija s področja dejavnosti zavoda, •najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji, •prijavi na razpis priložen program dela in vizija razvoja zavoda na področju medicinskih dejavnosti. Za imenovanje je potrebno predhodno mnenje strokovnega sveta zavoda in direktorja zavoda. Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena z izbranim kandidatom/ko za mandatno dobo štirih let. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oz. kandidatke pošljejo v 20 dneh po tej objavi na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 6, Rakičan, 9000 Murska Sobota s pripisom »Za razpis za delovno mesto strokovnega direktorja«. Kandidati bodo pisno obveščeni o izboru v 8 dneh od imenovanja izbranega kandidata. Rakičan, 4. 3. 2010 Svet Splošne bolnišnice Murska Sobota BARVA CMYK lokalizirano | Vestnik | 4. marca 2010 pobirki paberki Nogometna druščina iz Fazanerije je ostala brez za mnoge najbolj trdoživega in vztrajnega člana – tajnice Karmen. Če pravijo, da ženke podpirajo tri vogale v hiši, je Karmen v klubu podpirala štiri. Zamenjala je toliko uprav z različnimi politikami, da bi lahko napisala knjigo. Zdaj pa postajajo stvari že počasi smešne: uporabnino za igranje na igrišču z umetno travo pobira prvi trener in tudi vršilec dolžnosti direktorja kluba Maučec, na telefonske pozive se bo moral oglašati ekonom, člansko moštvo pa navijači kličejo – srednješolski center. Medtem ko se v Križevcih kregajo, ali je krožišče Tučičevo ali Mavričevo in ali je bolje, da je poslovna stavba škatlasta, kockasta ali okrogla, pa so nekateri svetniki začeli mahati z Rousseaujevo knjižico Nazaj k naravi. Tuji vozniki, ki pridejo iz smeri ulice Štefana Kovača v Mursko Soboto, še vedno ne morejo najti, kod se gre za Zagreb, saj je pomurska prestolnica še vedno najslabše označeno mesto v Sloveniji. Sicer je kažipot za Zagreb res že od pamtiveka pri Zvezdi, kjer kaže, da je treba za hrvaško prestolnico zaviti na desno, toda kaj se zgodi, če sledijo tej smeri? Najprej pri Diani pridejo do križišča, kjer ni nobenega kažipota, kam se gre na levo in kam na desno, če morebiti pravilno zavijejo proti cerkvi sv. Nikolaja, pridejo do križišča, kjer ni nobenega kažipota, kam se gre na levo in kam na desno, če spet po naključju pravilno zavijejo proti bencinski črpalki, pridejo do velikega križišča, kjer ni nobenega kažipota, kam se gre na levo, kam na desno in kam naravnost. Ampak ni problema, glavno, da tuji vozniki iz Beljaka in Münchna vedo, da se za Zagreb gre pri Zvezdi na desno. Menda se vsako soboto skupina nenavadnih ljudi, ki se dobiva v Radencih, odpravi po poti, ki vodi po sledeh kralja Atile, imenovanega tudi Bič božji. Pohodniki gredo na vrh gore, tam iščejo zaklad in se nato ustavijo v enem od vinotočev, kjer vase zmečejo domače jedi in pijačo. Ni znano, ali kdo od udeleženih s sabo vzame tudi bič, da bi bolje podoživel usodo kralja, kakor tudi ne, ali je že kdo našel zaklad. V Ivanjševcih še vedno razpravljajo, ali je bolje, da imajo v monografiji pri opisu svoje vasi več besedila in manj fotografij ali veliko fotografijo in manj besedila. Kaj hočemo, to je pač prekletstvo številčno najmanjše vasi. VESTNIK stran 6 www.vestnik.si | e: [email protected] Križevci: ideje o ureditvi vaškega središča Svetniki zavrnili podjetnika Med nedavno odprtim krožiščem in stavbo pošte neurejen prazen prostor, ki bo sodobno vaško središče – Kam bo na občinskih simbolih obrnjen konj? Po besedah župana Branka Belca bo marca objavljen razpis za razvoj podeželja, ki predvideva 85-odstotni delež sofinanciranja. V občini se nanj nameravajo prijaviti s projektom obnove vaškega jedra, ki se razprostira med pošto in novim krožiščem. V občini so naredili tudi analizo, kaj bi bilo najustrezneje umestiti v ta prostor. Idejno zasnovo ureditve je na zadnji seji občinskega sveta predstavila arhitektka Tadeja Madjar Stajnko iz družbe ZEU. Območje bi po novem obsegalo prireditveni prostor, kjer bi stal vodomet v tlaku, tu pa naj bi postavili tudi umetniško skulpturo in klopi iz opeke. Čez prostor se bo vila osrednja sprehajalna pot iz kulirja, ki bo simbolizirala strugo reke Mure. V zaključenem prostoru pa naj bi svoje mesto našli tudi skejtersko in otroško igrišče. Ob robu središča bo potekala kolesarska steza, tja pa bi se preselilo tudi avtobusno postajališče. Občinski svetnik Slavko Ostrc je predlagal, da bi se v tlak vgradila podoba konja, ki je simbol križevske občine, tako da bi bila vidna tudi s pomočjo aplikacij, ki prikazujejo satelitske posnetke, kot je Google Earth, in bi tako služila tudi za promocijo občine. Podoba konja je na osrednjem prireditvenem prostoru, sicer manjših razsežnosti, že predvidena. Boris Onišak pa je predlagal, da bi v sprehajalno pot vključili spomenike znanih ljudi v občini. Nekoliko bolj žolčno razpravo je spodbudil predlog podjetnika Stanislava Nedeljka, ki je želel na tem prostoru naspro- Kam naj teče konj? Na eni izmed prejšnjih sej je svetnika Borisa Onišaka zanimalo, zakaj je na občinskih simbolih konj obrnjen v levo, in ne v desno. Po njegovem mnenju v levo obrnjeni konj teče nazaj. Na občini so odgovor poiskali pri podjetju Heraldika, d. o. o., iz Ljubljane, kjer so jim odgovorili, da je ena od temeljnih zakonitosti v heraldiki, da so zaradi zgodovinskih časov strani obrnjene obratno kot v vsakdanjem življenju, in da ta pravila pri vseh grbih in zastavah veljajo že osemsto let. Možno je tudi, da bi občina simbole kljub temu spremenila, vendar bi bilo za to treba izpisati in izrisati novo mapo dokumentov občinskih simbolov in mapo arhivskih dokumentov občinskih simbolov, nakar bi morali registrirati nov občinski grb, zastavo in potrditvene prvine, kot so štampiljke, žigi in pečati. Idejna zasnova ureditve vaškega središča v Križevcih ti pošte graditi poslovno- stanovanjski objekt, v katerem bi uredili tudi zdravstvene ambulante in gostinski lokal. Po projektantskih ocenah naj bi bila vrednost omenjenega objekta 600.000 evrov. Po mnenju MadjarStajnkove bi s postavitvijo takšnega objekta zamudili priložnost za oblikovanje zaključenega vaškega sredi- šča. Po njenih besedah so za nadaljnjo pozidavo predvidena zemljišča, ki obkrožajo prostor, predvsem v liniji s stavbo pošte. Temu mnenju so v razpravi pritrdili tudi nekateri svetniki. Posebej kritičen do sodobno zasnovanega objekta je bil svetnik Pavel Šerc, ki meni, da tovrstna arhitektura ne spada v tradicionalno okolje. Šerc se je strinjal z mnenji svetnikov, da bi se trg zaključil brez stavbe, ter opozoril na ureditev glavnega trga v Ljutomeru, kjer se je po njegovem mnenju zgodil »urbanistični zločin«. Svetniki so nato na glasovanju, ki so ga zaprli za javnost, zavrnili predlog za gradnjo stavbe v središču. Timotej Milanov Samouk organist iz Vidanovec Alojz želi v Cankarjev dom Stajnko je organist od mladosti, hčerki Lara in Manca sta za svojo vzeli flavto – Bo igral tudi v Ljubljani? Letos bo minilo deset let, odkar je Alojz Stajnko iz Vidanovec sedel za orgle župnijske cerkve pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah in z zborom pevcev, ki so takrat stopili skupaj, da bi s petjem polepšali birmansko slavje, postal sopotnik duhovnega življenja Malonedeljčanov. Ob posebnih slavjih njegovo igranje dopolnjujeta hčerki, trinajstletna Lara in tri leta mlajša Manca, ki ga spremljata z igranjem na flavti. Glasba je postala pri Stajnkovih srčika družinskega življenja in rodbinskega izročila. Alojz je imel vzornika v očetu, ki je organist v Cezanjevcih, flavto pa igrata tudi obe hčerki. V njihovih rokah je glasba pokazala tudi svoj skriti obraz, da ob milozvočju spleta še družinske vezi, vodi do povezanosti z duhovnim občestvom in odstira pota do ljudi, ki dopustijo, da se dotakne čustev. Igranje na orgle res ni bilo tisto, s čimer bi se Alojz kot mlad fant lahko postavljal pred vrstniki, toda družinsko izročilo in veselje do igranja sta bili dovolj močni, da je kot samouk postal organist. Glasbena šola je bila le v Ljutomeru in zaradi slabih prometnih povezav takrat zanj predaleč, da bi jo obiskoval. Z očetom se je na orglah učil tehnike igranja, naučil pa se je tudi brati note in vse skupaj uglasiti s petjem. Igranje na orgle je nekaj posebnega prav zato, ker zraven sodi cerkveno petje, da se pesem, zlita v eno, dvigne v višave. »Orglanje je res nekaj posebnega. Igrati že zmore marsikdo, toda nastopati skupaj s pevci, še prej pa z njimi vaditi je nekaj povsem drugega. Vsako nedeljo in praznike je treba biti v cerkvi in pri maši, saj pri tem ni, da ko si, pač si, ko te ni, pa te ni,« pravi Alojz. Da bi ga ljudje grajali, ni slišal, pohvale pa pogosto pridejo tudi do njegovih ušes. To pa zato, ker prisluhne ljudem in z občutkom za slovesnost izbere primerne pesmi, ki sežejo do srca. »Petje v cerkvi na vasi je nekaj drugega kot v mestih,« pravi Alojz. Kadar poje starejši zbor, zbrani v cerkvi radi slišijo ljudsko petje slovenskih pesmi in bolj spevnih, da lahko tudi sami pritegnejo, kadar pa so na koru mlajši pevci, pričakujejo nove pesmi, ki jih tudi zapojejo v drugačnem ritmu. Alojz pa sede za orgle tudi v prazni cerkvi in igra le zase. »Mogočna pesem napolni ušesa in se v cerkvi obrne nazaj vate,« pravi. Če je le priložnost, orgle preizkusi še v drugih cerkvah. Zaigral je že skoraj na vse v okolici in z žalostjo ugotavlja, da so mnoge potrebne obnove, kar pa je za manjše fare predrago. Kar pa si res želi, je, da bi enkrat smel zaigrati na orgle v Cankarjevem domu. Alojzova starejša hčerka Lara se že šesto leto uči igranja na flavto. Kot otrok je rada pela in nastopala v vrtcu ter bila očetova spremljevalka na koru. Preden je prišel k Mali Nedelji, je bil namreč dve leti organist tudi v Ljutomeru. Kmalu se jima je pridružila še Manca, ki je tudi sama po vzoru starejše sestrice vzela v roke najprej fifiko in potem že večjo flavto. Sedaj jo igra četrto leto. Dobro ji gre in pred dnevi je na glasbenem tekmovanju v Murski Soboti požela srebrno priznanje. »Ko te zagrabi trema, trikrat vdihneš in potem zaigraš,« ponosno pove Man- Fotografija Majda Horvat 6 datum: 04. 03. 2010 Glasba je pri Stajnkovih srčika družinskega življenja in rodbinskega izročila. Alojz je organist kot njegov oče, flavto igrata hčerki Lara in Manca, barvo pa daje glasbi mama Marjanca. ca. Lara in Manca veliko nastopata. Pojeta pri štirih zborih, v osnovni in glasbeni šoli, v otroškem cerkvenem zboru v Ljutomeru in pri Mali Nedelji, igrata v šolskem orkestru in nastopata na različnih prireditvah, z očetom pa so trio še na raznih proslavah in ob svečanostih v cerkvi. Vse to pa terja veliko vaje. Računalnik je pri njih vključen le toliko, kot ga potrebujeta za učenje, saj ves prosti čas namenita igranju. Vadita enkrat ena, potem druga in še skupaj, njuna zvesta poslušalka pa je vedno mama. »Če sam nikoli nisi imel priložnosti biti na odru, je sedaj zelo lepo videti in slišati svoje otroke, kako nastopajo. Lepo bi tudi bilo, če bi katera šla študirat glasbo. Zaenkrat sta še premajhni, da bi to znali prav ceniti in se odločati. Morda pa se jima bo odprlo kdaj pozneje,« pripoveduje mama Marjanca. »Z glasbo so povezana čustva, saj jo poslušamo tudi s srcem,« pravi. Zato vsi štirje iščejo pesmi, ki so primerne trenutku in s katerimi ustvarijo v dvorani pravo vzdušje. Nekaj pesmi pa najraje igrajo tudi za svoje srce. Lara in Manca s flavto, oče Alojz pa na klaviature, želja vseh pa je, da bi enkrat v prihodnosti zbrali dovolj denarja za pianino. Še posebej bi ga bili veseli dekleti. Majda Horvat BARVA CMYK www.vestnik.si | e: [email protected] oglas datum: 04. 03. 2010 VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 7 7 BARVA CMYK 8 (iz)brano | Vestnik | 4. marca 2010 barometer datum: 04. 03. 2010 VESTNIK stran 8 www.vestnik.si | e: [email protected] Z zamudo o digitalizaciji televizije Revnim pretvornike zastonj? Tepeni tisti, ki jim občine niso zagotovile kabelskega omrežja in satelitskega signala Jože Horvat Muc je odstopil kot predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, ostaja pa na čelu Zveze Romov Slovenije. S tem odstopom je morda odprl pot demokratizaciji skupnosti, saj je bilo dokaj čudno, če ne še kaj več, da je toliko funkcij in »državnih služb« koncentriranih pri enem človeku. Joachim Müller kljub visoki starosti (85 let) še vedno po sodni poti terja odškodnino zaradi razvpite prekinitve pogodbe med Paratom (Kajo), lastnikom blagovne znamke Deit, in Radensko. Roman Ferenčak, direktor in solastnik Ocean Orchidsa iz Dobrovnika, je eden od ključnih ljudi stranke Zares pri imenovanju v nadzorne svete. Tako je po Elektru Maribor zdaj še nadzornik v lendavski Nafti. Čeprav je bila odločitev o prehodu z analognega na digitalni signal sprejeta na najvišji državni ravni že pred nekaj leti, temu vse do letos nihče ni posvečal velike pozornosti. Žal pa tudi tokrat obveščanje ni povsem pravilno. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) ter podjetje Sintesio očitno menijo, da živi večina prebivalcev Slovenije v nekaj velikih mestih in da je vsem ljudem popolnoma jasno, kaj je to digitalizacija televizije. Kako naj si drugače razlagamo njihovo samozadovoljno nastopanje in zagotavljanje, da so ljudje dobro obveščeni o tem, da po 1. decembru 2010 ne bodo mogli več spremljati televizijskega programa s starimi sprejemniki. Tudi plačan oglas po slovenski televiziji jim ne pove kaj dosti. Večina je namreč prepričanih, da bodo morali prav vsi kupiti nove televizijske sprejemnike ali dekodirnike »set-top box«. straneh MVZT, APEK-a in Sintesia. In zakaj seznam primernih aparatov (menda jih je le pet) ni javno objavljen, saj si ljudje na podeželju, ki so še vedno sredi belih lis sprejemanja satelitskih signalov, tega seznama ne morejo ogledati? Torej so državljani, ki živijo na ruralnem območju in nimajo kabelskega omrežja in ne satelitskega signala, že v osnovi v neenakopravnem položaju, saj bodo morali sami financirati nakup novega sprejemnika. Takih gospodinjstev, ki spremljajo televizijski program prek zunanje ali sobne antene, je menda v Sloveniji okrog 200 tisoč. Enakopravni bi bili le, če bi država z javnim razpisom pozvala vse, ki nimajo omogočenega normalnega signala, da zaprosijo za sofinanciranje sprejemnikov ali pretvornikov – kajti pretvornik bo treba priključiti na prav vsak TV-sprejemnik v hiši. Tudi če kupijo nov TV-sprejemnik, so ponovno prikrajšani, saj jim ni dostopen seznam ustreznih aparatov. Le pet z nalepko DIGI Zmeda med potrošniki Tisti, ki imajo novejše televizijske sprejemnike, bodo lahko sprejemali televizijski signal tudi po 1. decembru - toda ni nujno, da bo vsak TVsprejemnik, ki trenutno v trgovini sprejema signal DVB-T, tega sprejemal tudi v prihodnosti. Da bi tudi v prihodnje (ko bodo tudi v Sloveniji vključeni dodatni multipleksi) nemoteno sprejemali signale DVB-T, morajo kupovati takšne naprave, ki so označene s posebno oznako DIGI, nalepko z napisom Preklopite na digitalno. Menda na ministrstvu obstaja seznam skladnih naprav na spletnih S tem se strinjajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, ki je pretekli mesec začela širše obveščanje o prehodu na digitalno prizemno televizijo. Na njihovem spletnem naslovu si lahko ogledate že nekaj temeljnih informacij – toda vprašanje je spet, kako so te koristne informacije dostopne vsem, predvsem tistim, ki jih potrebujejo. »Informiranje o prehodu na digitalno oddajanje je sicer stvar države, saj je to njen projekt, pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo bili vanj vpleteni šele konec novembra lani, ko smo bili prvič povabljeni na okroglo mizo o DVB-T. Na njej sem opozoril na zmedo, ki vlada med potrošniki, in dejstvo, da marsikomu finančno stanje ne dopušča nakupa Trgovci molčijo in prodajajo Zato pa upoštevajte nasvet in počakajte z nakup čim dlje, do konca leta. Boštjan Okorn iz ZPS svetuje: »Pred odhodom v trgovino je pametno pogledati čim več ponudbe, si zapisati potrebne tehnične značilnosti, ob nakupu pa se nikakor ne prenagliti. Časa je še kar nekaj, december je še daleč in vmes bodo trgovci pripravili najrazličnejše akcije in podobna pospeševanja prodaje. Nikakor naj ne prevlada samo cena. Tudi na preizkušanju televizijskih sprejemnikov, ki ga izvajamo potrošniške organizacije, se je izkazalo, da je za dobro ocenjen televizor z diagonalo 81 cm (32'') treba odšteti od 450 evrov. Svoje aktivnosti na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnosti. Ravno zdaj se z laboratorijem dogovarjamo, da dodatno preveri, ali posamezni televizorji ustrezajo slovenskim zahtevam, saj nalepka DIGI, ki naj bi jo nosile ustrezne naprave, nikakor ne zaživi in kupcem zato ni v veliko pomoč.« Seveda je trgovcem v interesu, da v tem letu prodajo čim več televizijskih sprejemnikov, pa če ustrezajo zahtevam nove tehnologije ali ne – zato prav radi zatajijo nujnost nalepke DIGI in hvalijo vse druge lastnosti televizorja. Ja, trgovci že vedo, kako prodati! Toda, ali zna država zaščititi svoje državljane in jim pomagati? Bernarda B. Peček Prosenjakovci Včeraj zadnji rok Dvorec ponuditi turistom Iz Urada Republike Slovenije za verske skupnosti so sporočili, da bodo iz Registra cerkva in drugih verskih skupnosti, teh je po zadnjih podatkih 43, izbrisali vse verske skupnosti, ki do včeraj, 3. marca, niso predložile temeljnih ustanovnih listin in zahtevanih podatkov. Zakon o verski svobodi namreč zahteva, da morajo cerkve in verske skupnosti v treh letih od uveljavitve posredovati podatke zastopnikov v posameznih cerkvah z overjenimi podpisi, opis temeljev verovanj v slovenskem jeziku, temeljna verske besedila in akte, odtis žiga, podatke o praznikih in praznovanjih ter drugo. Med registriranimi verskimi sku- pnostmi imajo tri sedež v Prekmurju, zato smo na Urad za verske skupnosti poslali vprašanje, ali so te cerkve že izkazale interes za doregistracijo. Direktor Aleš Gulič je odgovoril, da je devetnajst cerkva in verskih skupnosti že izpolnilo te obveznosti, med njimi je tudi Reformatorska krščanska cerkev Slovenije s sedežem v Motvarjevcih, ki so ji že izdali odločbo, vlogo Cerkve Novo življenje iz Murske Sobote pa pregledujejo. Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji, sedež je v Murski Soboti, je dokumentacijo predala prejšnji teden, je potrdil njen škof mag. Geza Erniša. A. N. R. R. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, Alojz Stajnko je samouk organist iz Vidanovec, po njegovi poti gresta hčerki Lara in Manca, ki sta za svojo vzeli flavto. Sam pa si želi igrati na orgle v Cankarjevem domu. dodatne naprave samo zato, da bo lahko še naprej spremljal (slovenski!) televizijski program. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) si menda prizadevajo, da bi vsaj tisti, ki zaradi socialnih vzrokov ne plačujejo RTV-prispevka, pretvornike dobili po bistveno znižani ceni ali celo brezplačno, dokončna odločitev naj bi padla v prihodnjih tednih,« nam je pojasnil Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Pri Zvezi sicer državljane pozivajo, naj bo nakup televizorja ali pretvornika čim bolj racionalen. Za televizor predlagajo, naj bo tak, da podpira tudi možnost prikaza slike visoke razločljivosti (Full HD), vsekakor pa mora za sprejem signala slovenskih prizemnih oddajnikov podpirati standarda DVB-T MPEG4 za sliko in AAC za zvok. Enako velja tudi za pretvornike (set-top box, STB), pri nakupu katerih pa se je vendarle treba vprašati, ali se ni bolj smotrno odločiti kar za nov televizor. »Razlika v ceni je očitna, a televizor s prej omenjenimi značilnostmi je naložba v prihodnost, saj bo dobro služil vsaj naslednjih pet do deset let,« je prepričan Okorn. Zakon o verski svobodi Če cerkve niso posredovale zahtevanih podatkov, bodo izbrisane iz registra Daniel Kalamar, župan Grada, je navezal dokaj tesno kulturno sodelovanje s sosednjim Gradiščanskim. Tako bo del kulturnih dogodkov in delavnic potekal v gradu. Spet smo pri vprašanju enakopravnosti: zakaj si morajo ljudje s socialno ogroženega podeželskega območja z razpršeno gradnjo, kjer je bilo županom pomembneje graditi ceste in vodovod kot kabelsko omrežje, sami financirati nakup novih televizorjev zaradi odločitve na državni ravni. zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 40 krajanov Prosenjakovec je sodelovalo v telefonski anketi. Zanimalo nas je, ali se jim zdi, da je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci ena od vodilnih šol v občini, ali ima vodna učna pot Prosenjakovci zadostno turistično promocijo in ali bi se moral dvorec Matzenau pretvoriti v kaj drugega. Dobri polovici se zdi, da so vse šole v občini enakovredne, petini se zdi Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci ena od vodilnih šol v občini, 23 odstotkov pa nasprotno meni, da jo prekašajo druge osnovne šole. Le 13 odstotkov vprašanih meni, da ima vodna učna pot Prosenjakovci zadostno turistično promocijo, saj turisti lahko dobijo zloženke in je dobro označena, 45 odstotkov je mnenja, da promocije nekaj je, ampak ne dovolj, 40 odstotkov pa je prepričanih, da bi vodno učno pot lahko veliko bolje izkoAli se vam zdi, da je dvojezična osnovna šola Prosenjakovci ena od vodilnih šol v občini? N = 40 Ima Vodna učna pot prosenjakovci zadostno turistično promocijo? N = 40 Bi se moral po vašem mnenju dvorec Matzenau pretvoriti v kaj drugega? N = 40 ristili. Dve tretjini sta mnenja, da bi bilo treba dvorec Matzenau obnoviti in ponuditi turistom kot enega glavnih ciljev v občini, 18 odstotkov predlaga, naj se ga pretvori v restavracijo ali hotel, in prav tako 18 odstotkov meni, naj ostane tak, kot je, v spomin na minule čase. Novim naročnikom Vestnika ponujamo lepa darila. Pokličite nas v Klicni studio slepih na številko 04/51 16 404 in se nanj naročite! BARVA CMYK (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] datum: 04. 03. 2010 VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | Svet romske skupnosti Republike Slovenije stran 9 9 barometer Predsednik Muc odstopil Prav gotovo najvidnejši romski funkcionar zadnjih let Jožek Horvat Muc je prejšnji teden nepreklicno odstopil z mesta predsednika Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, ostaja pa predsednik Zveze Romov Slovenije. Kot je poudaril v izjavi za javnost, je ugotovil, da dveh tako odgovornih funkcij ne zmore opravljati kakovostno. Kot je še zapisal, je delovanje sveta premalo odmevno v javnosti, med člani sveta pa je po njegovem mnenju premalo sodelovanja in enotnosti. »Nekateri člani Sveta so me že pozivali k odstopu, ker sem opravljal dve funkciji, toda moj odstop nima ničesar opraviti s temi pozivi,« pravi Muc, ki trdi, da že na zadnjih volitvah članov Sveta ni nameraval kandidirati, vendar so ga v to pregovorili nekateri člani romske skupnosti, ker niso imeli drugega ustreznega kandidata. »Nekateri svetniki iz Dolenjske se sej Sveta sploh niso udeleževali, hkrati pa so vsi pričakovali, da bom kot predsednik, kot nekdo, ki ima avtoriteto, naredil več za razpoznavnost Sveta.« Svet romske skupnosti je bil kot krovna organizacija romske skupnosti, ki je Fotografija Nataša Juhnov Pravi, da zato, ker je svet premalo odmeval v javnosti in ker je bilo med člani premalo enotnosti Jožek Horvat Muc je ob odstopu poudaril, da je delovanje Sveta premalo odmevno v javnosti, med člani pa je po njegovem mnenju premalo sodelovanja in enotnosti. tudi uradni sogovorec državnih organov, ustanovljen junija leta 2007, nekoliko pozneje je dobil svoje prostore na Lendavski ulici v Murski Soboti, kjer delata računovodkinja in sekretarka. Svet je sestavljen iz štirinajstih članov Zveze Romov Slovenije in sedmih romskih svetnikov. Na vprašanje, zakaj se je odločil odstopiti z mesta predsednika Sveta, in ne Zveze, Muc odgovarja: »Svet romske skupnosti je resda krovna organizacija, ki jo določa Zakon o romski skupnosti v RS, ampak temelj delovanja romske skupnosti v Sloveniji je Zveza Romov, ki je zgradila tudi vse temelje za to, da je bil Svet lahko ustanovljen. Karikirano povedano, če bi danes prenehal veljati zakon in z njim tudi Svet, bi Zveza Romov avtomatično znova postala reprezentativni organ slovenskih Romov.« V 45 dneh od odstopa predsednika mora komisija za poslovnik in kadrovska vprašanja razpisati poziv za kandidaturo, volitve pa morajo biti izvedene v 30 dneh od vložitve kandidatur na seji Sveta. Predsednika izvolijo člani sveta med seboj. Do takrat bo Svet kot najstarejši podpredsednik vodil Bojan Tudija. Ker delitev sredstev, ki jih romska skupnost dobi od Urada za narodnosti, poteka tako, da jih Urad nakaže Svetu in ta naprej Zvezi, nas je zanimalo, ali se lahko kaj zaplete pri delitvi sredstev, če bo novi predsednik Sveta npr. Darko Rudaš, ki je med drugim znan po nesoglasjih z Mucem. »Darko Rudaš nima nobene podpore med člani Sveta, kar mu ti dajo vedeti na vsaki seji. Kar se tiče sredstev, pa imamo zagotovilo vlade in Urada, da bo Zveza Romov kot temeljna organizacija sredstva dobila prek Sveta ali mimo njega,« je prepričan Muc. Nezadovoljstvo z zakonom in organizacijo Sveta poudarja tudi Darko Rudaš: »Seveda nimam podpore, saj je bil zakon pisan za Jožeka Horvata Muca. Posebej sporen je 10. člen, ki določa, da je v Svetu kar štirinajst predstavnikov Zveze Romov, kar omogoča Mucu in njegovim ljudem, da bodo nenehno vodili delovanje sveta.« Rudaš meni, da če na tem mestu ne bo Muca, bo nekdo, ki bo delal po njegovih navodilih, ter poudarja, da so potrebne spremembe. Za leto 2010 bo Svet prejel skupaj 360.152 evrov, od tega je za delovanje Zveze namenjenih 190.652 evrov, ki ta sredstva nato deli še za delovanje romskih društev, Romica, stroške svetniške skupine, ženski forum in druge stroške. Zveza se poleg teh sredstev financira tudi prek raznih razpisov. Timotej Milanov Prekmurska gibanica zaščitena v EU Franc Režonja, direktor KGZS iz Murske Sobote, je na posvetu o razvoju kmetijstva v Gornji Radgoni predstavil nekaj dobrih projektov. Problem pa je, da med temi ni nobenega razvojno-raziskovalnega projekta, čeprav stroka že nekaj časa opozarja na problem postopne izrojenosti slovenske golice, ki je potrebna žlahtnitve. Janko Kodila, predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, je dosegel zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti za prekmursko gibanico. Za gibanico še tünka in šunka Z zaščito prekmurske gibanice v Evropski uniji se je Prekmurje uvrstilo na kulinarični zemljevid Evrope Zaščiteni izdelki v Sloveniji V Sloveniji je z označbo porekla zaščitenih 12 pridelkov in živil (nanoški sir, tolminc, bovški sir, mohant, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med, piranska sol, kraška jagnjetina, kraški ovčji sir in namizne oljke slovenske Istre), z geografsko označbo 15 (kraški pršut, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tünka, jajca izpod Kamniških planin, kraški zašink, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, vipavski pršut, vipavski zašinek, vipavska panceta, vipavska salama in slovenski med) in z zajamčeno tradicionalno posebnostjo trije izdelki (idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, belokranjska pogača). Jože Vugrinec je avtor monografije Občine Moravske Toplice - Bogastvo naših vasi, ki pa je mnogokrat nedosledna in celo pristranska. Marjan Kardinar, župan Dobrovnika, za zdaj še ni upošteval navodila, da poravna naročnino za narodnostni časopis Nepujsag iz občinskega proračuna. Fotografija Nataša Juhnov Prekmurska gibanica je od predvčeraj zaščiten slovenski izdelek v vseh državah Evropske unije, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uredbo o tem je v torek v Uradnem listu EU objavila Evropska komisija, prekmurska gibanica pa je po idrijskih žlikrofih drugi slovenski izdelek, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. V Evropski uniji je ob teh dveh izdelkih zaščiteno še ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, ki pa je registrirano z zaščiteno označbo porekla. Z registracijo pri Evropski komisiji sta izdelek in njegovo ime zaščitena pred potvorbami in zlorabami v vseh državah Evropske unije in v njih ni možno izdelovati izdelka, ki bi potrošnika zavajal glede njegovega resničnega izvora. Prekmurska gibanica je v Sloveniji registrirana kot zaščiten izdelek slabih pet let, pobudo za to pa je dalo Društvo za Prekmurska gibanica je po idrijskih žlikrofih drugi slovenski izdelek, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, in je kot taka zaščitena pred zlorabami v vseh državah Evropske unije. promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Po besedah Janeza Kodile, predsednika tega društva, je prvi prekmurski izdelek z zaščitenim geografskim poreklom prekmurska šunka, ki je bila kot taka v Sloveniji registrirana pred desetimi leti, predlog za njeno registracijo pa je zdaj tudi pred Evropsko komisijo. Kot nam je povedal Janez Kodila, so znane tri ravni zaščite porekla posameznih izdelkov. Z označbo »zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščitijo receptura, sestavine ali način priprave, proizvodnja pa geografsko ni omejena. Naslednja raven zaščite je izdelek z zaščiteno geografsko označbo, pri izdelavi katerega je treba upoštevati recepturo in geografsko poreklo nastanka izdel- ka, ni pa pomembno poreklo surovine. Ta raven zaščite velja za prleško tünko, najvišja raven zaščite pa je izdelek z geografskim poreklom, pri katerem je poleg recepture in geografskega porekla izdelave pomemben še izvor surovine, ki mora biti z istega geografskega območja. Med takšne izdelke spada prekmurska šunka, ki mora biti izdelana po predpisani recepturi v Prekmurju in tudi surovina (prašič) mora biti prekmurska. Kot smo že zapisali, je pred Evropsko komisijo tudi predlog za zaščito izdelka z geografskim poreklom, to je prekmurske šunke. Ker gre za najvišjo raven zaščite, so postopki zapleteni in prav zdaj pripravljajo vse potrebno za dopolnitev predloga. Računajo, da bo prekmur- ska šunka z zaščitenim geografskim poreklom v Evropski uniji registrirana v dveh do treh letih. Z registracijo prekmurske gibanice kot zaščitenega izdelka v Evropski uniji se je Prekmurje uvrstilo na kulinarični zemljevid Evrope, prav kulinarika pa predstavlja pomemben del narodove identitete. V premislek prekmurskim pripravljavcem domačih dobrot pa morda samo tole. Slovenija je prekmursko gibanico sprejela kot svoj kulinarični izdelek, kar 60 odstotkov tistih, ki so pridobili certifikat za njeno pripravo, pa je zunaj Prekmurja. Se Prekmurci sami še premalo zavedajo bogastva, ki ga imajo in ga ne znajo izkoristiti? Ludvik Kovač Mirko Prelog, alfa in omega ljutomerskega petja, znan predvsem kot umetniški vodja in pevec prepoznavnega Ljutomerskega okteta, se po petinštiridesetih letih umika in prepušča mesto mlajšim. Je pa res, da za sabo pušča močan temelj, na katerem ne bo težko preživeti. BARVA CMYK 10 datum: 04. 03. 2010 kultura | Vestnik | 4. marca 2010 Slovo Ljutomerskega okteta Ljutomerski oktet, ki obstaja že od leta 1965, je pred veliko spremembo, saj stara zasedba, v kateri sta med drugim ustanovna člana Mirko Prelog in Miroslav Steržaj, zapušča glasbene odre in prostor prepušča mlajšim pevcem z novim umetniškim vodjem. Za slovo pripravljajo ta petek ob 19. uri v ljutomerskem Domu kulture skupni koncert stare in nove zasedbe okteta. Itinerar po Občini Moravske Toplice Knjižne klepetalnice v Ljutomeru Monografija za poštne predale Bralci na prvo žogo Digitalna kulturna dediščina Osem evropskih ministrstev za kulturo in izobraževanje, med njimi tudi ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se je združilo v projektu DCNET, to je digitalna kulturna dediščina. Z njim želijo ustvariti evropsko infrastrukturo podatkov o kulturni dediščini ter zagotoviti, da bi kulturne ustanove sodelujočih držav pri raziskovanju med seboj aktivno sodelovale in soustvarjale evropsko agendo s tega področja. Pri bralnih navadah otroka se okoli devetega leta končuje pravljično obdobje in se začne pustolovsko. Zato je zelo pomembno, da otroka v tem času pritegnemo s pravimi knjigami, da se ne bo oddaljil od branja. Da ne bo tako, je treba bralca vzgajati in naučiti, kako izbrati dobro knjigo - Opozarjajo na knjige, ki so danes velikokrat prezrte petalnice, namenjene mladim, starim od 9 do 15 let. »Knjižne klepetalnice smo uvedli zato, da pritegnemo mlade, da razmigajo svoje sive celice,« je povedala pisateljica, pra- Fotografija Lado Klar privabili v knjižnico, jih pritegnili k branju in jim približali zanimive in dobre knjige, si že vrsto let prizadevajo v Splošni knjižnici Ljutomer, kjer poleg različnih druženj pripravljajo še mesečne knjižne kle- Monokomedijo podarila brezposelnim Le kdo se bo ukvarjal z umetnostjo in kulturo, ko pa ti na ramenih visijo bremena vsega sveta, pomanjkanje, brezposelnost in brezusodnost. Ne glede na to se je igralka Zorica Fingušt Fatur, sicer operna in operetna pevka, odločila, da v sodelovanju s Centrom za socialno delo Murska Sobota izvede monokomedijo Osamljena ženska, za katero je besedilo napisal italijanski satirik Dario Fo. Pogovor po telefonu in monolog razkrivata življenjsko zgodbo in usodo ženske, tragedije in razočaranja, predvsem pa, da se za družinskimi vrati dogaja marsikaj. Skozi solze in smeh spoznavamo, da ima vsakdo svoje skrbi in tegobe, kar sicer ne reši naših težav, kljub vsemu pa nas vsaj za trenutek odpelje od njih. Monokomedija Osamljena ženska bo na sporedu v soboto, 6. marca, v gledališki dvorani soboškega gradu. Vstopnice lahko brezposelni in uporabniki CSD-ja dvignejo še do petka v času uradnih ur soboškega CSD-ja. A. N. R. R. Knjižne klepetalnice mlade spodbujajo, da več berejo, da o prebranem kritično razmišljajo in povedo svoje mnenje. vljičarka in bibliotekarka Jasna Branka Staman. Vsakokrat za pogovor izberejo kakšno dobro knjigo, ki je danes po krivici prezrta na knjižnih policah in je mladi sploh ne poznajo več. Samo za informacijo naj zapišemo, da bo ta mesec, 17. marca, na vrsti Burgessov Klic poslednjega volka. »Zgodbe iz knjig pa so podlaga za pogovor, ki naj spodbuja h konstruktivnemu in kritičnemu razmišljanju, saj razpravljajo na različne teme in se prepustijo, da jih pogovor in interesi kar sami popeljejo.« Druženje pa ni namenjeno le tistim, ki radi berejo, ampak s tem želijo za branje navdušiti tudi druge. »Mnogi berejo in nimajo dovolj poguma, da bi o tem spregovorili na glas, in klepetalnice so lahko priložnost, da to storijo. Morda ne ravno ob prvem pogovoru, pozneje pa se že vključijo v razpravo.« Po izkušnjah v ljutomerski knjižnici mladi kar veliko berejo, je še povedala Jasna Branka Staman: »Opažam pa, da v zadnjem času kakovost literature pada, vse več je v njej trivialnosti, vse prevečkrat želijo bralca privabiti s forami na prvo žogo, založbe pa se v želji, da knjiga čim prej pride na trg, premalo posvečajo kakovostnim prevodom ter izbranim besedam in besednim zvezam.« Zato je eden od osnovnih namenov klepetalnic tudi ta, da bralca vzgajajo in ga naučijo, kako izbrati dobro knjigo. A. Nana Rituper Rodež Zasebna glasbena šola Maestro Šolajo ljubitelje, ne le profesionalcev Poučujejo po javno veljavnih programih in tudi ljudske inštrumente, ki jih igrajo v okoliških krajih Minili sta dve leti, odkar sta ravnateljica in profesorica Melita Vulc in njeni mož Rudi Vulc, profesor in solist v SNG Maribor, ustanovila zasebno glasbeno šolo. V Pomurju smo takrat hkrati dobili dve zasebni glasbeni šoli (druga je v Beltincih), delujejo pa tudi štiri javne glasbene šole. Zasebna glasbena šola Maestro iz Gornje Radgone izvaja javno veljavni program osnovnošolskega glasbenega izobraževanj in je vpisana v razvid ministrstva za šolstvo in šport. Dobili so koncesijo za učenje igranja na flavto, klarinet, trobento, rog, fagot, klavir, violino, tolkala in petje, kot nadstandard pa poučujejo tudi druge inštrumente. V teh programih imajo vpisanih 73 otrok, ki na koncu šolanja opravijo izpit in si pridobijo javno veljavna spričevala. Poleg tega izobražuje še devet odraslih, ki se učijo solo petja, igranje na violino, nekaj pa se jih dodatno izobražuje za igranje na pihala. Na šoli poučuje trinajst učiteljev s končanimi glasbenimi akademijami, mnogi tudi s specializacijo, vsi pa koncertirajo ali so solisti glasbeniki. Prav je, da se otroka zgodaj vključi v glasbeno izobraževanje, meni Melita Vulc, ki poučuje nauk o glasbi in dela z najmlajšimi. »Glasbena pripravnica ali predšolska glasbena vzgoja je pomembna, da z igro Fotografija A. Nana Rituper Rodež Zorica Fingušt Fatur Fotografija J. B. S. Tradicija lončarstva je še danes zelo živa v Filovcih. Jože Vugrinec je obliko svojega pisanja monografije označil kot itinerar oz. popis potovanja ali potopis. V opis poti je namreč vložil tudi svojo dušo, svoje vedenje in osebni pečat. Gre za že tretjo knjigo o Občini M. Toplice in za eno od največjih del, ki so bila izdana v občini. Prvo monografijo je že leta 1996 napisal Ludvik Sočič, ki je tudi urednik tretje monografije. V tej prof. Vugrinec opisuje vse kraje in zaselke Občine M. Toplice, ki je s svojimi 144 kvadratnimi kilometri največja v Pomurju. Vendar pa svoj opis kakovostno obogati tudi z zgodovinskimi podatki, krajevnimi navedki in pesmimi, socialnimi razsežnostmi življenja nekaj manj kot 6300 prebivalcev, družbenimi razmerami, etnološko zapuščino in kulturno-zgodovinskim orisom. Monografijo je oblikoval akademski slikar Feri Mesarič, predgovor je napisal župan Franc Cipot, fotografije so prispevali Lado Klar in številni drugi fotografi, dodatne arhivske dokumente pa še druge organizacije, denimo Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota in drugi. Monografijo je založila in izdala Občina M. Toplice, med drugimi pa so jo že dobila vsa gospodinjstva v občini. T. K. stran 10 www.vestnik.si | e: [email protected] MOMS toži MK Ker soboška občina še ni prejela odgovora kulturnega ministrstva na svojo pritožbo, ker na razpisu niso prejeli sredstev za opremo večnamenske kulturne dvorane, se je odločila za tožbo. Je to akcija ali obup? Ja branje debelih knjig še vedno zabavno ali pa jih nadomeščajo računalniki in drugi elektronski mediji, ki sicer zabavajo, ne spodbujajo pa konstruktivnega razmišljanja in ne nadgrajujejo misli? Da bi otroke VESTNIK Melita in Rudi Vulc v prostorih zasebne glasbene šole Maestro: »Eden od naših osnovnih ciljev je, da ne bi šolali le bodočih profesionalnih instrumentalistov, ampak da bi vzgajali ljubitelja glasbe, glasbenika, ki bi rad igral na svoj inštrument.« in tudi inštrumenti za najmanjše oblikuješ in razvijaš malega glasbenika. Če pouk ni pester in razgiban, se otrok hitro naveliča, zato pri nas že najmlajši igrajo na kljunasto flavto.« Posebna prelomnica je tudi po dru- gem, tretjem razredu učenja inštrumenta, takrat veliko otok odneha, mnogi pa po končanem šolanju nikoli več ne primejo za svoj inštrument zanj. Kako otroka motivirati? Res je, se strinjata Vulčeva: »Motivacija za učence, ki so v višjih ra- zredih, je, da jim pokažemo, kako lahko pridobljeno glasbeno znanje uporabijo s sodelovanjem v komornih skupinah ali orkestrih.« V okviru tega sodelujejo z različnimi orkestri, tamburaši, s Pihalnim orkestrom Gornja Radgona, pomembni pa so tudi nastopi mladih glasbenikov in učiteljev. Tisti najbolj ambiciozni, ki si to želijo, sodelujejo na glasbenih tekmovanjih. Pouk inštrumenta pa prilagodijo tudi otroku, ki želi doma mami ali dedku ob posebni priložnost zaigrati kakšno skladbico, ki sicer ni v programu. »Eden od naših osnovnih ciljev je,« poudari Melita Vulc, da ne bi šolali le bodočih profesionalnih instrumentalistov, ampak da bi vzgajali ljubitelja glasbe, glasbenika, ki bi igral v različnih orkestrih, da bi se vključil v kulturno in glasbeno ustvarjanje v svojem okolju in svojem kraju, da bi glasba postala del njegovega življenja.« Novost v prihodnjem šolskem letu bo tudi poučevanje tamburice, ljudskega inštrumenta, ki je precej razširjen v tem koncu, a se v vsej regiji ne izvaja. V okolici Gornje Radgone imajo kulturna društva, kjer delujejo tamburaški orkestri in so dali pobudo, da bi si želeli podmladka. A. Nana Rituper Rodež BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 intervju www.vestnik.si | e: [email protected] Marica Horvat, prva pomurska ravnateljica z doktoratom Lenuh ne more pregoreti Namesto da bi z dobro voljo in optimizmom učili in vzgajali otroke, učitelji trpijo zaradi pregorelosti, depresivnosti in čustvene izčrpanosti – Kar 55 odstotkov učiteljev pod stresom da ne vidijo ovir – kajti ovire so samo v naši glavi –, da tudi sami študirajo in se izpopolnjujejo, trije delajo magisterij. Vedno je treba iti naprej. Če ne napreduješ, nazaduješ, nas uči stari rek!« Zakaj ste se odločili še za doktorat, ko ste že uspeli na šoli, in zakaj prav ta tema? »To je moj način življenja. Moram raziskovati, prebirati, analizirati, imeti pred sabo neki izziv. Mislim, da imam to privzgojeno, kajti tudi moj oče je bil tak, da je moral vedno nekaj študirati. Dovolj je bilo »kurjih juhic« in odločila sem se, da se organizirano vključim v neko izobraževanje. Odločila sem se za temo, ki me vse življenje najbolj zanima, in to je človek. Tovrstno literaturo sem ves čas spremljala. Tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da bodo postali izgorelost, stres in depresija glavni vzrok obolelosti ljudi. 40 milijonov Evropejcev je že prizadetih zaradi stresa, zaradi tega nastane za 20 milijard evrov škode v okolju. 4. marca 2010 | Vestnik | mnogo učiteljev ni povsem prepričanih, da je to res poklic, ki so si ga želeli. Učitelj bi moral biti intelektualec, zdaj pa postaja birokrat, tehnokrat. Izvaja programe, uporablja delovne zvezke, ki jih je napisal nekdo drug, učitelj je le posrednik med »nerealnimi« oddaljenimi strokovnjaki in učenci.« Strokovnjaki trdijo, da ni nujno upoštevati vseh delovnih zvezkov, da je pomembno le, da otroke naučijo, ni pa predpisano, kako. »To je avtonomija učiteljev, vendar se tu pojavijo pritiski od znotraj in od zunaj! Učitelji ugotavljajo, da so učni načrti in urniki prenatrpani, vse manj časa imajo za pogovor in vzgojo, vse manjši ugled in so slabo vrednoteni. Vse hujši so tudi pritiski staršev. Tu je še nerazumevanje medijev in okolice, ki prepogosto iščejo le napake in jih pribijajo na križ. Vsaka sprememba prinese nove položaje, ki zahtevajo nova ravnanja učiteljev. Toda danes je toliko novih sprememb, da niso več kos vsem silnim zahtevam in spre- »Kvantitativno zato, ker se zahteva neprestana pozornost učitelja v razredu, stalno odločanje in soodločanje, poleg tega seveda, kar zahtevata od njega ravnatelj in zakonodaja, kajti upoštevati morajo kar 129 pravilnikov in 79 zakonov.« In v Sloveniji sedaj nekateri krivdo za izjemno slabe rezultate nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) valijo na učitelje. »Ne vem, od kod podatki o tem povprečju. Na naši šoli smo bili vsaj zadnjih deset let z rezultati NPZ nad državnim povprečjem. Res se ne sme stigmatizirati nikogar, mi tudi ne moremo dobiti podatkov, katere so te šole, toda če same ne izdajo podatkov … Sama sem pripravljena z njimi delati, kajti mi smo načrtno že dosegli izboljšanje rezultatov. Funkcionalna oz. bralna pismenost je največja pomanjkljivost vseh – tudi pri nas smo tu šepali. Vendar smo si zadali načrt, da vsako leto za eno stopnjo izboljšamo rezultat pri slovenščini in matematiki na račun bralne pismenosti. Kajti če otrok ne razume, kaj bere, ne more dobro pisati preizkusov! Ni pomembno, koliko nalog po istem kopitu rešijo, ampak, da tiste, ki jih rešijo, razumejo in rešijo sami. Pomembno je, da otrok sam pride do tega, kako se naloga reši.« Kakšen recept imate torej za doseganje večjih uspehov v šolah? Fotografija Nataša Juhnov »Danes je kolektiv zelo koheziven in delaven. Naloga ravnatelja je, da navdušuje. In jaz sem jih lahko navdušila, Fotografija Nataša Juhnov Javnost je pravzaprav izvedela za Marico Horvat, ko ste se pred skoraj desetimi leti prijavili na prosto delovno mesto ravnatelja v Beltincih. Imate kar nekaj poklicev - končano logopedijo, specialno pedagogiko, defektologijo, 18 let ste bili zaposleni v Veržeju … zakaj ste se torej prijavili in podrezali v sršenje gnezdo? Torej ste najprej naredili doktorat na šoli. Kakšen kolektiv je to danes? 11 Pravite, da so učitelji »kvantitativno in kvalitativno preobremenjeni«, kaj to pomeni? T Vsak ne more biti učitelj. Po mojem mnenju bi morali narediti strogo selekcijo že pri vpisu na fakulteto. Pri Fincih na primer gredo kandidati skozi tri selekcije in se na pedagoško fakulteto lahko vpišejo zares najboljši. stran 11 tem, sicer ne bomo glavni akterji razvoja v Evropi – to, kar pravzaprav pričakuje Svet Evrope od učiteljev. Glavni vzrok za stres je nezadovoljstvo na delovnem mestu. V mestnih šolah je občutek obremenjenosti in nezadovoljstva večji. Nezadovoljni so z organizacijo dela, razpoloženjem, odnosi in vodenjem. Glede tega sem bila najbolj presenečena, ker sem bila prepričana, da so vsi ravnatelji fajn. Veliko bolj so tudi obremenjeni predmetni učitelji kot razredni. Zakaj? Ni razlog samo starost otrok, ampak tudi senzibilnost učiteljev. Na predmetni stopnji jih namreč usposobijo samo kot strokovnjake, učenca ne poznajo tako dobro kot na razredni stopnji, nimajo potrebne senzibilnosti, vendar bi morali biti tudi ti učitelji didaktiki in metodiki.« o je pravzaprav prva slovenska strokovna raziskava o duševni obremenjenosti učiteljev, ni pa to prvo raziskovalno delo Marice Horvat – magisterij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je naredila z vzgojno-socialnega področja vzgojnih zavodov, kajti kar 18 let je bila zaposlena v Veržeju in se kalila v odnosih s problematično mladino, ki zahteva precej osebne in strokovne zavzetosti vzgojiteljev. Kot ravnateljica največje pomurske osnovne šole v Beltincih s 650 učenci se je kljub velikim obremenitvam in pritiskom okolice odločila za nadaljnje študijsko delo. Doktorsko disertacijo z naslovom Profesionalne obremenitve strokovnih delavcev v slovenskih osnovnih šolah je pripravila iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in pod mentorstvom prof. dr. Ludvika Horvata. Uspešno jo je zagovarjala nedavno, mi pa smo jo povabili k pogovoru, saj je tema izjemno aktualna in pereča. Njeni izsledki namreč kažejo, da je 55 odstotkov vseh slovenskih učiteljev nenehno pod stresom. Ali nam torej zaradi nepravih ljudi v učiteljskem poklicu, njihove vse večje obremenjenosti zaradi vse večje količine znanja, administrativnega pritiska države in zaradi vse večjih pričakovanj in zahtev staršev grozi zlom slovenskega šolskega sistema in s tem zaostajanje v gospodarskem razvoju? »Takrat sem si želela sprememb, potrebovala sem nov izziv, čeprav so bili ti moji »fakini« moja duša. Imela sem avtoriteto, ki temelji na spoštovanju, kar sem jim dala, so mi vračali. Imela sem možnost, da se habilitiram za predavateljico na fakulteti, toda imela sem že družino in sem svoje egoistične potrebe dala na stran. Sodelavka iz teh krajev me je opozorila na razpis in hkrati poudarila, da je to šola, ki potrebuje spremembo in ljubi kulturo. Malce za šalo sem zadnji dan pozno popoldne oddala vlogo. Na moje presenečenje so me izbrali, čeprav sem si po tihem želela, da me ne bi potrdili, ker sem vmes že izvedela, kaj vse se dogaja okrog tega imenovanja. Potem pa so me z ministrstva klicali in okarali, zakaj še nisem na novem delovnem mestu. Kolektiv si je želel sprememb in mi dal kar veliko podporo. Odnosi so res bili porušeni in zadala sem si, da je treba najprej urediti to področje (povabila sem dr. Roberta Reasonerja), kajti s tem, da se med sabo razumemo, vsi pridobimo, ker eno gnilo jabolko okuži vse druge. Potem pa smo začeli poskusno uvajati devetletko.« VESTNIK Lenuh ne more biti pod stresom, je prepričana Marica Horvat. Tudi v Sloveniji naj bi bilo več kot 58 odstotkov ljudi pod stresom, od tega jih je več kot osem odstotkov takšnih, ki so pred adrenalnim zlomom. Učitelji delajo vedno več, tudi doma. To je posledica informacijske dobe in kopice znanja, ko se vse v nekaj letih podvoji. Vedno več, vedno nekaj novega – strojna oprema (človek) pa ostaja isti.« Toda, ali res potrebujemo vse to znanje, ki je na voljo? Tudi v šoli naj bi bolj prebirali, kaj iz ponujenega podati učencem in česa ne … »Prvič se svet več ukvarja z intelektualnim kot s fizičnim delom, torej ne potrebujemo več mišic, ampak možgane. Nadgraditi bomo morali možgane. Stopnja stresa učiteljev se viša. Od 25 do 55 odstotkov evropskih učiteljev je pod stresom, pri nas smo v vrhu in jih je kar 55 odstotkov pod stresom. Predvidevam, da to povzročajo spremenjene delovne razmere. Vse večji je zunanji nadzor, vse je standardizirano, predpisano, na drugi strani pa je vse večje administriranje, kar je v razkoraku s potrebami učencev in humanimi vrednotami. Šole financirata dve ustanovi, vsaka hoče uveljaviti svoje interese in zahteve. Tu je še ravnatelj, pa tudi membam družbe. Vse to so tudi psihološki pretresi.« Učitelj kot avtoriteta in celovita oseba, ki opravlja cenjeno in dobro plačano delo … tega ni! »Pričakovanja staršev, plačnikov storitev in vse javnosti so večja, kot so dejanske možnosti. Tudi sodobna družina danes nima take možnosti za vzgojo kot nekoč in nima več varovalne funkcije, vse več se prelaga na šolo. Toda nobena ustanova, niti šola, ne more nadomestiti družine. Zato upada ugled stroke in raste nezaupanje do zaposlenih na šoli. Vse to pa učitelji doživljajo kot stres, ki jim vztrajno jemlje delovni elan, vse do točke, ko popusti meja vzdržljivosti, ki vodi do adrenalnega zloma in tudi v smrt. Japonci imajo celo izraz za smrt zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu - karuši.« Pa ne da smo v Sloveniji že tako daleč? »Glede na izsledke moje raziskave, ki sem jo naredila na 60 šolah po vsej Sloveniji, tako podeželskih kot mestnih, bi priporočala, da se sindikati, vodstva ustanov in država takoj spoprimejo s »Ni recepta. Res pa je tudi, da vsak ne more biti učitelj. Po mojem mnenju bi morali narediti strogo selekcijo že pri vpisu na fakulteto. Pri Fincih na primer gredo kandidati skozi tri selekcije in se na pedagoško fakulteto lahko vpišejo zares najboljši. Takoj sem vedela, zakaj je ta šola najboljša, zakaj ne dela bolnih učiteljev in učencev. Zame je finska šola res najboljša – tam takoj začutiš, da so učitelji umirjeni in motivirani, njihova osebnost je drugačna, drugačen pristop imajo, vse je bolj sproščeno, prek simbioze pridejo do spoznanj, tam delajo učenci sami, učitelj jih le spremlja, je moderator. Pri nas jih še vedno hočemo nekaj naučiti, namesto da bi jim pomagali, da bi sami prišli do vedenj. Seveda je na Finskem velika individualizacija in razredi niso natrpani, med odmori se znajo resnično sprostiti, tako učitelji kot učenci.« Ampak nekdo mora biti pobudnik tega, pokazati interes! »To, kar je ravnatelj do kolektiva, mora biti učitelj do učenca: mora jih navdušiti! Toda to lahko naredi samo zdrav učitelj, ki je navdušen nad tem, kar počne, ki otroke sprejema takšne, kot so. Takšen učitelj jih bo znal tudi motivirati. In veste kaj: izgoreti ne more lenuh. Izgori lahko le tisti, ki je najbolj predan delu. Človek se bo moral ozreti vase in se vprašati, kaj hoče, in se ne ukvarjati z drugimi, manj pomembnimi zadevami. Čeprav je stres v šoli posledica organizacijskega stresa in tega sami ne moremo spremeniti, lahko spremenimo sebe in svoje dojemanje sveta. Vse je v našem dojemanju, kajti že W. Shakespeare je dejal: »Nič ni samo po sebi dobro ali slabo; tako postane le v naših mislih.« Veliki M. Gandhi pa pravi: »Spremeniti boš moral sebe, če boš želel videti svet.« Bernarda B. Peček BARVA CMYK 12 datum: 04. 03. 2010 kmetijstvo | Vestnik | 4. marca 2010 VESTNIK stran 12 www.vestnik.si | e: [email protected] Družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo Podjetje Agrocorn, d. o. o., iz Turnišča Obiskovalci ustoličili rizvanec Tri leta za šestletni plan Na letošnjem sejmu GASTexpo v Ljubljani, ki je namenjen predvsem poslovnežem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s pridelavo in prodajo hrane in pijače gostincem, obiskalo pa ga je dvanajst tisoč poslovnežev iz domovine in tujine, se je med 326 domačimi in tujimi razstavljavci predstavila tudi družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo. Sejmu GASTexpo, ki je bil letos že četrti, se je lani priključil še sejem VINO, na letošnjem pa je 81 vinarjev dalo v pokušino 265 vin. Kot pravi direktorica Milena Rajk, je novo vodstvo pred dvema letoma v razvojno vizijo družbe zapisalo, da želijo postati eden od najbolj prepoznavnih pridelovalcev vrhunskih vin v Sloveniji, uveljaviti pa se želijo tudi na trgih Evropske unije in tretjih držav. Možnosti za to imajo, saj so njihovi vinogradi na površinah, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg v svetu. V preteklosti tega niso znali izkoristiti, zato njihova vina niso dosegala ustrezne cene. Pred dvema letoma so pripravili novo celostno podobo družbe, temu pa je sledilo tudi prestrukturiranje vseh poslovnih procesov. S svojimi vini se želijo uvrstiti v vrh najbolj kakovostnih ponudnikov slovenskih vin, rezultati, ki jih pri tem dosegajo, pa to že potrjujejo. V okviru letošnjega sejma v Ljubljani so gostinci in poslovneži tudi ocenjevali vina in družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, je med sodelujočimi vinarji prejela največ priznanj. Po izboru gostincev je med predikatnimi vini njihov traminec 2008, redna trgatev, zasedel drugo mesto, na drugo mesto med belimi vini pa se je uvrstil tudi rizvanec 2009. Po oceni obiskovalcev vinskega sejma je v kategoriji vseh vin rizvanec 2009 iz kapelske vinske kleti osvojil prvo mesto. Drugo mesto so zasedli tudi na ocenjevanju oblik vinskih steklenic. Za novo obliko steklenice so že prejeli številna priznanja kupcev, priznanje na sejmu pa je samo potrditev, da so s spremembo celostne podobe dosegli zadetek v polno. Drugo mesto za traminec potrjuje izjemnost te njihove sorte, posebnost kapelske vinske kleti pa je vino rizvanec, ki ga sortno polnijo le v njihovi kleti. Rizvanec polnijo v buteljčne steklenice, med vrhunskimi vini je njihov paradni proizvod traminec, med vrhunska vina pa se uvrščajo še renski rizling, sovinjon in chardonnay. Zadnjega uporabljajo tudi za pridelavo kapelske penine. Ludvik Kovač Fotografija Ludvik Kovač S prestrukturiranjem družbe in novo poslovno politiko so si v družbi zastavili cilj, da postanejo eden od najbolj prepoznavnih pridelovalcev vrhunskih vin v Sloveniji, pravi direktorica Milena Rajk. Anton Kokol že sedem let striže parklje Fotografija A. Nana Rituper Rodež S priznanji, ki jih prejemajo na različnih ocenjevanjih, potrjujejo pravilnost poslovnih odločitev Za Evropo majhni, za Slovenijo veliki – Nova skladišča povečala zmogljivost s štiri tisoč na 17 tisoč ton žit Direktor podjetja Agrocorn, d. o. o., Edvard Špilak je zadovoljen, da so šestletne načrte uresničili v treh letih in da letos končujejo investicijo v silose in skladišča, vredno dva milijona evrov. Osnovna dejavnost podjetja Agrocorn, d. o. o., iz Turnišča, ki je v zasebni lasti in je bilo ustanovljeno pred petimi leti, je trgovanje z žiti, skladiščenje in sušenje, ukvarjajo pa se tudi s transportom. Letno imajo okoli sto tisoč ton prometa z žiti, od tega le okoli deset odstotkov trgovanja opravijo na domačem trgu, večino pa delajo s tujino. Žita pšenico, koruzo, ječmen in oljno ogrščico uvažajo iz Slovaške, Madžarske, nekaj iz Hrvaške, Srbije in Avstrije in z njo trgujejo po Sloveniji, Avstriji in Italiji, sojo pa kupujejo tudi na borzi in jo prodajajo v Sloveniji ali izvažajo na Madžarsko. »Najbolj je trenutno zanimiv italijanski trg, vendar moramo poti logistično uskladiti, da se naši tovornjaki ne vozijo nazaj prazni, sicer bi bil transport predrag, zato veliko pozornost posvečamo logistiki,« pove direktor podjetja Edvard Špilak. V voznem parku imajo štiri lastne kamione in dvanajst pogodbenih prevoznikov za prevoz žit na omenjenih lokacijah. Načrtujejo, da bi s širitvijo poslovanja kmalu širili tudi transport. Potrebe nas silijo v razvoj in napredovanje in tako letos končujejo investicijo v silose in skladišča, vredno dva milijona evrov, s tem so zmogljivosti skladiščenja povečali s štiri tisoč na 17 tisoč ton, še pove. Skladišča so sodobno opremljena in računalniško vodena za sprejem žit, spremljanje kakovosti žit in vodenje zalog. Zavedajo se, da je njihova prednost tudi bližina avtoceste: »Vse poti gredo mimo naše lokacije, od Madžarske do Italije.« Zato je tudi pri njih laboratorij Boreau veritas, ki opravlja analize in kontrolo kakovosti žit in je na razpolago vsem potencialnim naročnikom med sezono žetve ali zunaj nje. Rast prihodkov in prometa je od leta 2005 zelo strma, »kar smo načrtovali v šestih letih, smo dosegli v treh. Z nič smo prišli na 22 milijonov bruto realizacije v treh letih«. V tem času so postali lastniki 0,5-odsotnega deleža v Perutnini Ptuj, poleg tega imajo tudi 1,7-odstotni delež v Savskih elektrarnah. Priložnost vidijo v podjetjih, s katerimi poslovno sodelujejo, prav tako sta prihodnost tudi farmacija in energija. V podjetju Agrocorn, d. o. o., je trenutno enajst zaposlenih. »Vsi zaposleni delamo maksimalno, lastniki od jutra do mraka, imamo pa tudi dobre sodelavce.« Po njegovem mnenju je največja spodbuda za delavce urejenost podjetja, dobre delovne razmere, ustrezne plače, tako da dobi delavec skoraj tisoč evrov plače, vedno pa se držijo pravil in pri pravicah delavcev nikoli ne špekulirajo. Lani so pridobili certifikat ISO (9001-2008) in prizadevajo si, da delajo v skladu s standardi. Opozoril je še, da je v Sloveniji največji problem plačilna nedisciplina, zato povečujejo trgovanje z Italijo, kjer imajo do zdaj s plačili dobre izkušnje. Zavedajo se, kako pomembno je pravočasno in hitro plačilo: »Našim kmetom pri odkupu plačamo v petih dneh, saj mnogim to pomeni preživetje. V tujini se veliko naučiš, potem je doma lažje delati, pri nas pa želimo vedno nekaj po svoje, zamuja se pri plačilih, potem pa nastajajo zamudne obresti, kar položaj samo poslabša.« In kaj manjka Pomurcem, da kljub možnostim ne moremo narediti pomembnega preboja naprej? »Moje mnenje je, da preveč tarnamo, kar ne pomaga. Premalo je zaupanja, premalo volje, nič se ne splača. Smo v Evropi in moramo se prilagajati, moramo plavati s tokom, proti toku ne gre. So čeri, so, ampak vedno obstajajo tudi rešitve,« še pove Špilak. A. Nana Rituper Rodež Predstavili projekt Marjetica Fotografija Franci Klemenčič Zares nove ideje? Primer dobre prakse iz Avstrije – Uvozimo več kot polovico hrane Pred dnevi smo na eni izmed manjših kmetij pri Radgoni srečali Antona Kokola z Melov, ki je z ženo Heleno kravi strigel parklje. Petinštiridesetletni Anton to opravlja že sedmo leto, za samostojno podjetje Zoostoritve pa se je odločil, ko je postal presežek delovne sile na farmi prašičev v Pogradu pri Gornji Radgoni. Po izobrazbi je kmetijski in veterinarski tehnik. Ker izhaja s kmetije, mu je že iz otroških let znano, da neurejeni in boleči parklji pri goveji živini zelo vplivajo na počutje živali. Zaradi tega je lahko bistveno manjši prirast, krave pa imajo celo manj mleka. Mesečno posamezni parkelj zraste do sedem milimetrov, zato naj bi parklje pri vsaki živali postrigli najmanj enkrat letno. Anton Kokol striže in čisti parklje na širšem območju severovzhodne Slovenije, ta poseg pa opravi letno pri okrog 2.500 glavah goveje živine. Franci Klemenčič »Slovenija trenutno uvozi več kot 50 odstotkov hrane in več kot 70 odstotkov zelenjave,« je ob predstavitvi projekta Marjetica v Murski Soboti med drugim poudaril podpredsednik mariborskega mestnega odbora stranke Zares Gregor Jager. Projekt Marjetica je namenjen zagotavljanju večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi. »Kmetje nimajo svojega prodajnega kanala, da bi lahko uvrstili izdelke na tržišče. Eden od pristopov bi bil, da bi se po mestih organizirala veriga trgo- vin, v katerih bi kmetje v sistemu franšiznih prodajaln ponujali svoje izdelke,« je še povedal Jager. Gostja Agnes Schrierhuber je predstavila uspešen tovrsten projekt, ki je nastal s pomočjo evropskih sredstev v avstrijski regiji Waldviertl. Leta 1984 se je tam povezalo 70 kmetov, katerih kmetije so povprečno velike 17 hektarjev. V celotnem združenju jih je danes okoli 800. Pozneje je združenje ustanovilo tudi podjetje Waldland, ki je v lasti kmetov. Med drugim se ukvarjajo s pridelavo in prodajo maka, živil, lana, rastlinskega olja in številnih rastlin, ki so uporabne v farmacevtski industriji. Gotove proizvode, ki vključujejo kozmetiko iz rastlinskega olja, je mogoče kupiti v trgovinah v Waldlandhofu in na Dunaju. Podjetje ima tudi svoj laboratorij, kjer na podlagi kakovosti določajo ceno. Po besedah Schrierhuberjeve 90 odstotkov proizvodnje prodajo v svojih trgovinah, njihovi izdelki pa so v visokem cenovnem razredu (cene so za 35 odstotkov višje od podobnih izdelkov drugih proizvajalcev). T. M. BARVA CMYK kmetijstvo Bodo krulili prašiči ali poležavali turisti? Za farmo v Podgradu interesenti, ki bi v njej nadaljevali proizvodnjo, stavbna zemljišča pa so zanimiva tudi za lokalno skupnost na tej in oni strani meje župan avstrijske Radgone. Po stečaju družbe pred desetimi meseci, ko je bilo na farmi še 12 tisoč živali, so stalež zniževali, novih niso uhlevljali in pred koncem lanskega leta se je farma izpraznila. Hlevi so zdaj očiščeni in čakajo morebitnega kupca, ki bi bil pripravljen v njih nadaljevati proizvodnjo. Soklič se z interesenti, ki jih za zdaj ne želi izdati, izvedeli pa smo, da naj bi bili iz tujine, dogovarja o prodaji farme kot tehnološke celote. S pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja naj ne bi bilo težav, saj je na farmi zgra- Borut Soklič, stečajni upravitelj: »Glede na interes občine ni mogoče izključiti možnosti, da se spremeni namembnost teh zemljišč, vendar je to v prvi vrsti odvisno od interesa potencialnih kupcev oziroma investitorjev. Večina od sedmih hektarjev zemljišč, kjer stoji farma, je stavbnih, na katerih je gradnja dovoljena, vendar mora njihovo namembnost določiti lokalna skupnost. Moj interes kot stečajnega upravitelja je čim večje poplačilo upnikov, okoljevarstvena problematika pa je le del stečajnega postopka, ki jo je prav tako treba reševati po možnostih. Interes lokalne skupnosti je v tem primeru podrejen interesu stečajnih upnikov, ki se primarno zagotavlja z najvišjo prodajno ceno.« Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona: »V občini bomo vztrajali pri sanaciji celotnega območja, tako farme kot tudi lagun. Sanacija naj se opravi v okviru stečajnega postopka, v sodelovanju z državo, ki bo morala za to zagotoviti sredstva, saj jih v stečajni masi za to ne bo. Svoje zahteve smo že sporočili kmetijskemu ministrstvu in stečajnemu upravitelju, mnenja pa smo, da je država pri sanaciji dolžna sodelovati, saj so bile na tej farmi tudi državne blagovne rezerve. Občina v lastništvo zemljišč ne more posegati, saj so ta v lasti podjetja, ki je v stečaju, občina lahko poseže le v določitev njihove namembnosti.« Peter Merlini, župan avstrijske Radgone: »Naše turistične zmogljivosti in gostje, ki obiščejo naše zdravilišče, bi bili lahko izziv za investitorje na slovenski strani, da na tem območju zgradijo infrastrukturo, ki bi dopolnjevala našo, uporabljali pa bi jo lahko tako naši kot tudi vaši gostje. Stanovanjska gradnja in rekreacijski objekti, ki so načrtovani na tem območju, bi se lahko ujemali z našimi načrti pri razvijanju mehkega turizma. Da je sodelovanje lahko koristno, smo spoznali že v obeh sosednjih občinah, če bomo našli skupni jezik, pa bomo skupaj tudi lažje uresničevali zastavljene cilje.« jena čistilna naprava, ki jo je možno aktivirati, in lagune, v katere so do zdaj spravljali gnojnico, ne bi bile več potrebne. Na območju, kjer stoji farma, je sedem hektarjev stavbnih zemljišč, nedaleč stran pa še trije hektarji nestavbnih zemljišč, na katerih so lagune, ki jih bo treba sanirati. Ocenjena vrednost Prašičereje Podgrad znaša okoli dva milijona evrov, medtem ko so upniki v stečajno maso prijavili za 17 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj je vložil za 1,7 milijona evrov izpodbojnih tožb, v tem znesku pa ni odškodninskih tožb proti lastnikom in upravi, ki naj bi z nevestnim poslovanjem družbo pripeljali do stečaja. Kakor koli se bodo zadeve razpletle, pa bodo najkrajši konec potegnili upniki, ki ne bodo poplačani. Za dokončno zaprtje farme se zanimajo tudi Avstrijci, saj imajo v bližini terme, ki jih letno obišče sto tisoč gostov, dosegajo pa 500 tisoč nočitev. To bi po besedah Petra Merlinija, župana avstrijske Radgone, lahko izkoristili na naši strani, saj bi s primerno ureditvijo prostora, kjer je zdaj farma, sem privabili tudi njihove goste. Po občinskem ureditvenem načrtu je na tem območju načrtovana gradnja stanovanj in športno-rekreacijskih objektov, vendar bo treba najti investitorja. Po besedah župana Kampuša občina za nakup stavbnih zemljišč ni zainteresirana. Če je za zemljišča, na katerih zdaj stojijo hlevi in drugi objekti, zanimanje, pa to ne velja za tri hektarje nestavbnih zemljišč, kjer so lagune. Zanje v lokalni skupnosti zahtevajo, da jih sanirajo, ker bo sanacija draga, pa naj sredstva zanjo zagotovita država in stečajni upravitelj. Ta sredstev za to gotovo ne bo imel, saj je vrednost Prašičereje Podgrad v stečaju že zdaj daleč pod vrednostjo terjatev, ki jih je stečajni upravitelj priznal upnikom. Ludvik Kovač zemlja, sonce, človek Sporne sestavine v vinu Alkohol v vinu kot najbolj sporna sestavina je po količini takoj za vodo, ki pa v takšni naravni obliki nima negativnih sestavin. Nasprotno, to je najboljša voda, saj na poti skozi trto v grozdno jagodo prinese s seboj minerale, očisti pa se tudi spornih dušičnih spojin. Če omenjamo alkohol, mislimo na etanol, ki nastaja s prevretjem sladkorja, s pomočjo encimov in kvasovk. V naravnem vinu je lahko po zakonodaji največ 15 odstotkov in najmanj 8,5 odstotka alkohola, razen pri vinu cviček, kjer je ta meja 7,5 odstotka. V povprečju se te vrednosti v vinu gibljejo med 10 in 12 odstotki. Mnogokrat so škodljivo delovanje pijač iz samorodnic (na primer šmarnice) pripisovali tudi alkoholu, vendar je tu glavni krivec metanol, ki v nasprotju z etanolom ne nastaja s klasičnim vrenjem iz sladkorja, temveč s tako imenovano »hidrolizo« pektinskih delcev. Metanol je živčni strup, ki v prekomerni količini povzroča tudi slepoto. Vendar brez strahu, če je bila tehnologija pridelave grozdja, tako žlahtnega kot samorodničnega, brez visokih pritiskov in poškodovanja nezrelih delov pecljevine, pečk in še »dodatnih nočnih« potvorb vina, ni razlike v vsebnosti metanola v vinu iz žlahtne in samorodne trte. Na območjih, kjer je vladala revščina, pa so iz samorodnega grozdja nastajale »prekomerne« količine potvorjene domače pijače, ki ni škodovala samo možganom, ampak tudi očem. Tudi v novejši zgodovini so imeli v Italiji že zastrupitve in smrtne primere zaradi vina, zaradi prekomerne vsebnosti metanola, ali v Srbiji zaradi prekomerne vsebnosti metanola v žgani pijači. Vloga etanola je v tem, da pomeni pri višji vsebnosti tudi omejitveni dejavnik nadaljnjega razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov, zato so včasih v toplih deželah vodo »razkuževali« z vinom in so zmanjšali pojav kužnih bolezni. Etanol v vinu in drugih alkoholnih pijačah je »trda droga«, ki povzroči trajno odvisnost človeka, ki se začne s prvim kozarcem alkoholne pijače, ne samo vina. Ker pa ima vino na tisoče bolj koristnih sestavin, je najbolj tradicionalna pijača v državah s kulturo gojenja vinske trte, ki jo v medijih dostikrat v zvezi s prometom dajejo v slabo luč. Ne govorijo in pišejo pa »o pivnjenih«, »žganjenih« in »stresnjenih« udeležencih ... seveda pa naj za vse velja zmernost uživanja. Država bi morala poskrbeti, da alkoholne pijače zaradi vsakdanjega stresa v okolju, ki ga z ukrepi kreira, ne bodo razlog za zlorabo naravnega zdravila, ki ga največ kultur na svetu imenuje zelo podobno ... KGZ Murska Sobota Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr. 4. marca 2010 | Vestnik | stran 13 13 narava neznana znanka Življenje v prsti Deževniki V prsti je ogromno različnih živalic, toda nad vsemi kraljujejo deževniki. Po domače jim pravimo kar črvi, ponekod pa jih ozmerjajo celo z glistami - kar seveda niso. Tako nedolžnih in koristnih bitij, kot so deževniki, ne srečamo veliko. So kot naročeni za naravno kroženje snovi v okolju, kjer so življenjske razmere precej neugodne. V Sloveniji je znanih približno 70 vrst deževnikov in večina jih prebiva v prsti. Dihajo skozi nežno povrhnjico, za kar potrebujejo vlažno okolje. Ko nastopi suša ali ko je prevroče oziroma premrzlo, rijejo vedno globlje. Rijejo tudi proti površini, zlasti ko prihajajo po hrano, na razplojevanje, ali uhajajo pred utapljanjem v dežju. Z vsem tem ritjem rahljajo prst, ki je potem bolj zračna in prepustna za vodo, posledično pa tudi bolj vlažna in varna pred erozijo. Deževniki se hranijo z delno preperelimi rastlinskimi ostanki, ki jih imenovani glistine. Te imajo lastnosti humusa in vsebujejo minerale, kot so: dušik, kalij, fosfor, magnezij, kalcij. Glistine so dokaj odporne proti razmočenju, zato povečujejo zrnatost prsti. Ker imajo rahlo bazično reakcijo, tudi zmanjšujejo kislost tal. Minerali v glistinah so rastlinam lažje dostopni kot tisti v tleh, zato so zelo dobro gnojilo. Na hektar tal naj bi bilo povprečno četrt tone deževnikov, v posebno plodnih tleh pa celo do 25 ton. Pesticidi in mineralna gnojila deževnike ubijajo. Na takih njivah so tla zbita, pridelek pa nekajkrat slabši. Raj za deževnike je seveda živalski gnoj, zato z njim prinesemo na njive tudi te male pomočnike in si napravimo dvojno uslugo. Biovrtičkarji radi zastirajo grede z rastlinskimi materiali zaradi zaščite pred močnim soncem ali mrazom. In prhneči ostanki pri tleh sčasoma izginjajo, ker jih v zemljo zvlečejo Glistina – deževnikov iztrebek – odlično gnojilo; zraven je manjši deževnik. Fotografija Valerija Kuštor Stavbna zemljišča na območju prašičerejske farme Podgrad VESTNIK Fotografija Valerija Kuštor www.vestnik.si | e: [email protected] Kakšna bo usoda Prašičereje Podgrad, ki je v stečaju, ostaja neznanka. Odgovora na to nismo dobili niti na novinarski konferenci, ki so jo sklicali stečajni upravitelj Borut Soklič, župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš in župan avstrijske Radgone Peter Merlini. Za lokalno skupnost so zanimiva stavbna zemljišča na območju farme, saj jim je občina v svojih razvojnih načrtih že določila namembnost, stečajni upravitelj išče kupca, ki bo pripravljen nadaljevati proizvodnjo, zanimanje za to območje pa kaže tudi datum: 04. 03. 2010 Talni profil, kjer je vidno delovanje deževnikov. Ob rovih (belo) so vidni tudi delčki preperelega listja, ki so ga deževniki zvlekli v zemljo. vlačijo v rove, potem pa jih s pomočjo simbiontskih bakterij prebavijo. Hkrati iz apnenih žlez izločajo v črevo kalcijev karbonat, ki zmanjšuje kislost črevesne vsebine. Jedo tudi prst in ko se vse sestavine v črevesu predelajo, izločajo iztrebke, ki so obstojni organskomineralni kompleksi, deževniki.´Zakaj bi torej izgubljali čas in energijo za opravila, ki jih za nas marljivo opravljajo naravni prijatelji? Dovolimo jim, da nam pomagajo in mi pomagajmo njim; namesto da bi se proti naravi borili, živimo v sožitju z njo! Mag. Valerija Kuštor izobraževanja kmetovalcev 5. 3. 2010: dvorana Občine Križevci pri Ljutomeru, Križevci 9, 9242 Križevci, ob 10.00, predevanje KOP – OSN, Ukrepi kmetijske politike 2010 5. 3. 2010: hotel Lipa, Tomšičeva ulica 2 a, 9220 Lendava, ob 14.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – ocenjevanje vin VSD Lendava 9. 3. 2010: dvorana KGZS - Zavod M. S., Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne dejavnosti – Uporaba čebeljih pridelkov v prehrani 9. 3. 2010: Vinogradniški center Goričko, Ivanovci 3, 9208 Fokovci, ob 9.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – 25. ocenjevanje vin DV Goričko 10. 3. 2010: dvorana Občine Odranci, Panonska ulica 33, 9233 Odranci, ob 9.00, predavanje KOP – IPL, Uporaba sistema FITO – INFO v okviru integrirane pridelave poljščin, Koruzna bulava snet, Karantenske bolezni in škodljivci pri integrirani pridelavi poljščin 11. 3. 2010: gostilna Šaneker, Spodnji Ivanjci 9, 9245 Spodnji Ivanjci, ob 9.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – ocenjevanje vin DV Radgonskih goric 11. 3. 2010: dvorana Občine Križevci pri Ljutomeru, Križevci 9, 9242 Križevci, ob 10.00, predavanje KOP – REJ, Etologija v prašičereji in etološki vidik pri gradnji hlevov, Kaj mora prašičerejec vedeti o kužnih boleznih, ki so prisotne v sosednjih državah, Primerna reja plemenskih svinj, Vpliv pasme in prehrane na kakovost prašičjega mesa BARVA CMYK 14 | Vestnik | 4. marca 2010 iz naših krajev Zlatoporočenca Pavlinjek datum: 04. 03. 2010 VESTNIK stran 14 www.vestnik.si | e: [email protected] Čezmejno sodelovanje Žitek vabi v podjetništvo Pred 50 leti sta se na Brezju poročila Albina Kotnik in Franček Pavlinjek. Večino skupne življenjske poti sta preživela v Gameljnah pri Ljubljani, kjer sta imela svojo gostilno. Po upokojitvi sta se vrnila v Pomurje, kjer v Lukavcih uživata srečno jesen. Petdeset let zvestobe zakoncev Novak Predstaviti uspešne podjetnice ob madžarsko-slovenski meji, male podjetnike, ki so začeli skoraj iz nič in uspeli. In seveda ustanoviti vsaj deset novih podjetij. To sta le dva glavna cilja enega od največjih projektov čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, ki je financiran s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS). Projekt, poimenovan Women & Youth, je vreden čez 628 tisoč evrov, od tega več kot pol milijona evrov prispeva ESS, preostalo pa slovenska država. Ljudi spodbuditi k podjetništvu in jih primerno pripraviti ter usposobiti pa ni preprosto. To nalogo so si zadali v Društvu Žitek, društvu za trajnostni razvoj podeželja s sedežem v Andrejcih. Janja Balažic, ki ta čas nadomešča predsednico Katjo Karba, je optimistična: »Prispevati želimo k duhovnemu in gospodarskemu razvoju ter blaginji ljudi na podeželju. Delovanje društva je usmerjeno v promoviranje in trženje danosti podeželja, oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila, starih običajev, opravil in obrti, spodbuditi želimo izdelavo, promocijo in trženje izdelkov domače in umetne obrti.« Društvo je namreč vodilni partner v čezmejnem projektu Women & Youth, kjer sodeluje še s šestimi partnerji, trije so iz županije Zala in Vas, iz Slovenije pa EGIDA iz Maribora, Ekonomski inštitut Maribor in Go- Janja Balažic: »Vzpostavili bi radi nove oblike sodelovanja in interesnega povezovanja ljudi, da bi prebivalstvo na obmejnem območju poglabljalo prijateljske stike.« Fotografija B. B. P. Fotografija N. N. Društvo iz Andrejec vodilni partner projekta, vrednega 628 tisoč evrov ričko drüjštvo za lepše vütro. Andrejsko društvo Žitek pa ni začetnik, saj deluje že pet let, potrdili pa so se že kot sodelavci v projektih murskega mlinarskega zavezništva, etnoglasbe, ustvarjanja novega življenja v opuščenih podeželskih hišah v Pomurju in med letoma 2006-2007 s projektom Podjetnica in podjetništvo kot razvoj regije in njenih prebivalcev. Tokratni projekt je vsekakor eden od najpomembnejših s področja spodbujanja podjetništva v severovzhodni Sloveniji in poteka od 2009. do marca 2012. leta. Ciljne skupine so brezposelne ženske, mladi z nedokončanimi šolami, civilne iniciative, podjetniki, mladi, ki iščejo delo, pa tudi zaposlene ženske, ki si želijo izzivov. Kmalu bo na vrsti prvi del usposabljanja, in sicer tečaji madžarskega jezika, saj je to znanje temeljno za boljši prodor na sosednji trg. Nadaljevali bodo z drugimi usposabljanji, vse s ciljem, da bi ljudje na odročnem in nerazvitem obmejnem območju bolj zaupali vase in v svoje delo in ustanavljali podjetja. Bernarda B. Peček slavi pa jim je župan Ljutomera Franc Jurša izročil tudi priznanje za 30 let dela. Na slovesnosti so poleg slavljnecev nastopili folklorna skupina DU Ljutomer, tamburaška skupina Vigred OŠ Stročja vas, tamburaši KD Velika Nedelja in Ermina Jožica Šemen, ob kulturnem programu pa so podelili tudi nagrade za ohranjanje tamburaštva v Prlekiji. Zahvalo DU Ljutomer je prejel Janez Puhan, priznanji Edvard Nedok in Zvonko Mavrič, diplome Franc Ploj, Jože Kunčič, Franc Škrlec in Mirko Kolarič, bronaste Gallusove značke Marjan Kramar, Jože Belak in Franc Praprotnik, srebrno Gallusovo značko pa je prejel Alojz Geder. Branko Košti V župnijski cerkvi v Apačah sta praznovala zlato poroko Amalija in Franc Novak iz Apač. Leta 1936 v Tešanovcih rojena Amalija je službovala v več krajih kot učiteljica, pred upokojitvijo pa je bila vodja bančne poslovalnice v Apačah, Franc, rojen leta 1937 v Murskih Petrovcih, pa se je izučil za tapetnika in sedlarja in bil zaposlen v podjetju Lina. V zakonu se jima je rodil sin, ki ju skupaj z ženo rad obiskuje, k babici in dedku pa rada prihajata tudi vnukinja in vnuk. Zlatoporočenca sta še zelo dejavna, za kar ju je pohvalil tudi apaški župnik, ki je povedal, da sta njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. D. M. Koline na odru Člani tamburaške sekcije Bisernica, ki deluje pri Društvu upokojencev Ljutomer, so minuli petek v ljutomerskem Domu kulture proslavili visok jubilej – 30 let ustvarjanja. Sekcija je bila ustanovljena 27. januarja 1980 na Razkrižju, njen prvi strokovni vodja je bil Vanek Makovec. Za njim je od leta 1987 do 2003 tamburaše vodil Martin Frank, zdaj pa je njihov strokovni in organizacijski vodja Marjan Kramar. Največ nastopajo v domači in sosednjih občinah, redni gostje so v okoliških termalnih kopališčih, razveseljujejo ostarele v DSO Ljutomer, radi pa se odzovejo tudi vabilom osnovnih šol in vrtcev. Gostovali so že tudi na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji in Avstriji. Za svoje delo so leta 1999 prejeli Miklošičevo priznanje, leta 2001 Miklošičevo nagrado, na petkovi pro- Fotografija Branko Košti Fotografija Dani Mauko Brenkajo že 30 let Člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica so minulo soboto na Gornji Bistrici premierno uprizorili šaljivo ljudsko igro Vesela je tista družina ob kolinah. V treh dejanjih so ljubiteljski igralci Ivan Kreslin, Vera Markoja, Štefan Ščernjavič, AnaMarija Kreslin, Miha Brunec, Marjan Ščernjavič, Ignac Prša, Milena Horvat, Jožica Gonza, Metka Prša, Vlado Majcen in Mihael Borojevič obudili spomin na to, kakšen praznik v družini so bile koline nekoč. Gre za zgodbo skromne družine, ki s skupnimi močmi vzredi svinjo za zakol, ob kolinah pa razkrijejo tudi vse tisto, kar je Bistričane v preteklosti težilo in razveseljevalo. Avtor besedila je Roman Vučko, ki je predstavo tudi režiral. Jože Žerdin Fotografija Bojan Zadravec Fotografija Jože Žerdin Gasilci na pohodu Gasilsko društvo Lipa, predsednik katerega je Avgust Koroša, je tako kot vsako leto februarja za nedeljsko sprostitev pripravilo pohod, ki se ga je udeležilo čez sto pohodnikov. Prehojena pot, ki poteka od Lipe, v Odrance in Beltince ter nazaj do začetne točke, meri nekaj manj kot deset kilometrov. Pohodniki, ki so se med potjo tudi okrepčali, niso bili samo iz Lipe, temveč so prišli tudi od drugod. B. Z. BARVA CMYK iz naših krajev www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 15 15 Večino življenja preživela v Dolnjih Slavečih Magnetna resonanca prihaja Radenci še brez proračuna Moma ma 90 Rušili že dnevni red Minister obrnil ploščo Volilno leto se je začelo Murskosoboška bolnišnica že pet let čaka na aparat, ki bo reševal življenja – Razpis za magnetno resonanco že objavljen Fotografija Marija Knap Tudi tokrat se je zalomilo že pri določanju dnevnega reda. Na vrsti bi moralo biti kar 23 točk. Čeprav je župan Mihael Petek zatrjeval, da je 16 točk dnevnega reda zgolj formalnih, preostale pa so vsebinske, to ni omajalo svetnikov. Ti so z večino glasov potrdili skrajšani dnevni red seje, na kateri bi morali obravnavati tudi predlog odloka o proračunu Občine Radenci v letu 2010. S tem so svetniki seveda onemogočili kakršno koli načrtovano izvajanje investicij, ki bi bile za to območje velikega pomena. Kaj se bo zgodilo v prihodnje, je težko napovedati. Na splošno začudenje pa so svetniki zavrnili tudi razpravo o ureditvi radenskega zunanjega bazena. So pa na seji najprej v nadzorni odbor Občine Radenci imenovali Brigito Berič iz Radenec, v svet zavoda Vrtec Radenci Radenski mehurčki pa namesto Dejana Vaupotiča iz Radenec Jožefa Toplaka iz Boračeve. V 30-dnevno javno obravnavo so poslali odlok o ustanovitvi radgonske knjižnice, zeleno luč pa so po skrajšanem postopku prižgali odloku o taksiprevozih v radenski občini. Nekaj več razprave je bilo glede prostorskih sestavin, ki so jih pripravili v podjetju ZUM Maribor. Gre za gradnjo novega poslovno-trgovskega središča v Radencih, katerega lokacija je v katastrski občini Šratovci. Celotna površina obsega 1,18 hektarja. Od decembra 2007 so se zvrstile številne aktivnosti, pridobljena so mnenja nosilcev urejanja prostora in izdelane idejne zasnove prometne študije. Kopja pa so se lomila glede predvidene gradnje krožišča ob ulici Slavka Osterca. Milan Jerše Ponudba velja od 04. - 10.03.2010 datum: 04. 03. 2010 Marija Celec iz Dolnjih Slaveč 144 v Občini Grad je minuli ponedeljek slavila 90. rojstni dan, saj se je rodila leta 1920. Čeprav gre za poseben dosežek, pa ob stoletnikih v Pomurju ne bi bil tako izstopajoč, če ji domači ne bi pripravili posebnega sprejema in spekli veličastne torte. Čez hišo so potegnili veliko platno, na katerem piše Moma ma 90 (oz. Babica je stara 90 let), pri hiši pa so izdelali veliko lutko v njeni podobi. Marija je večino svojega življenja preživela v Dolnjih Slavečih, kjer se je tudi rodila, le v mladosti je delala v tujini. Rodila je pet hčera, zato je ostala doma in skrbela zanje. Vse so se omožile in odšle s trebuhom za kruhom v tujino ali pa v druge slovenske kraje. Ena od hčerk je žal pred kratkim umrla. Slavljenka pa zdaj živi s hčerko Micko, zetom Gustijem in vnukinjo Nives, medtem ko so se vnukinja Monika, njen mož in vnuk Gabrijel, katerega se je najbolj veselila in ga pestovala, nedavno odselili. Vendar ima še danes najraje, ko pridejo domov in jo Gabrijel povpraša: »Moma, kak si«. Skupno je Marija dobila devet vnukov in devet pravnukov, od katerih je eden zaradi bolezni na žalost že preminil. T. K. Vodstvo murskosoboške bolnišnice je devetnajstega februarja prejelo sklep ministrstva za zdravje o začetku postopka za nakup magnetnoresonančnega sistema in teden pozneje na portalu javnih naročil objavilo razpis za odprt postopek nakupa aparata, njegovo petletno vzdrževanje in pripravo prostorov. Ponudbe bodo zbirali do konca meseca. Murskosoboška bolnišnica si za nakup aparata prizadeva že peto leto. Sredi leta 2008 je opravila prve preiskave s premičnim aparatom, ki ga je vzela v najem, enako so načrtovali tudi za lani, vendar potem zaradi pričakovane odločitve ministrstva za nakup novega aparata in visoke najemnine od tega odstopili. Ministrstvo za zdravje pa je prednost pri nakupu aparata dalo novomeški bolnišnici kljub mnenju razširjenega strokovnega kolegija za radiologijo v Sloveniji, da je med vsemi bolnišnicami murskosoboška najbolj upravičena do nakupa. Do preobrata je prišlo novembra lani, ko je Borut Miklavčič med vladnim obiskom v Pomurju v murskosoboški bolnišnici podpisal dogovor o sofinanciranju projektov bolnišnice. Med drugim tudi aparata za magnetno resonanco v ocenjeni vrednosti 1,4 milijona evrov. Čeprav je še mesec prej govoril drugače. Oktobra je namreč minister Miklavčič na tiskovni konferenci v Rakičanu kritiziral preveč izplačane plače in preteklo vodenje bolnišnice ter novemu vodstvu bolnišnice postavil vrsto zahtev. Na prvo mesto je postavil pozitivno poslovanje, s katerim bi si regija tudi prislužila soglasje ministrstva za nakup aparata za magnetno resonanco. Minister je tudi ostro zavrnil novinarsko primerjavo števila opravljenih pregledov z magnetno resonanco na Primorskem in v Pomurju ter domnevo, da gre za diskriminacijo pomurske regije. Takrat je tudi izrekel stavek, ki ga bomo še dolgo pomnili, da je slovenska država velika kot krajevna skupnost v Parizu in da zato v vseh bolnišnicah ne morejo opravljati zdravstvenih storitev za vse bolezni, ampak se morajo specializirati. Toda minister je spregledal dejstvo, da z enim aparatom regijski bolnišnici načrtovane delitve specialnosti med slovenskimi bolnišnicami ne bi porušili. Mesec pozneje se je plošča obrnila. Morda zaradi zahtevnega zdravniškega posega, ki ga je prestal minister, in občutenja, kaj v trenutku strahu za zdravje in življenje pomeni čakalna doba. Novembra je torej podpisal soglasje za nakup aparata z obrazložitvijo, da ga murskosoboška bolnišnica potrebuje za izboljšanje diagnostičnih preiskav in zaradi oddaljenosti od višjih zdravstvenih zavodov ter posledično dolgih čakalnih dob za ljudi z obrobja. Majda Horvat oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. Mojstrovalci naredijo še lepši! Mešanica vrtnic v keramičnem loncu na voljo v različnih barvah, št.art.: 9422858 7,)) kos Bormelia sobna rastlina v primernem keramičnem loncu, rastišče: sončno do polsenčno, višina rasti: cca. 45 cm, v različnih zvrsteh, št.art.: 9356726 Orhideja „Phalaenopsis“ na voljo v različnih barvah, 2 poganjka, uporaba gnojila za orhideje, redno napršiti, rastišče: svetlo, brez direktnega sonca, višina rasti: cca. 60 cm, št.art.: 5422993 12,)) kos Orhideja „Phalaenopsis“ v steklenen cilindru na voljo v različnih barvah, 2 poganjka, višina rasti: cca. 70 cm, št.art.: 9422866 BARVA CMYK 16 družabna | Vestnik | 4. marca 2010 datum: 04. 03. 2010 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: [email protected] Komentar tedna na Pomurje.si V okolišu krajevne skupnosti Gornji Petrovci, ki združuje deset vasi, so vaški odborniki pretekli teden obiskovali domačije, ki premorejo ženske do 25 let starosti. Za evidentiranje kandidatk za zaposlitev v Murinem obratu, ki naj bi že letos pričel obratovati v Gornjih Petrovcih, so se odločili tudi v krajevnih skupnostih Hodoš, Šalovci, Čepinci in Križevci. V novem Murinem obratu bodo predvidoma zaposlili 80 delavk, skupno pa so doslej našli 70 kandidatk, ki se bodo julija in avgusta priučevale v soboškem izobraževalnem centru Mure. Kandidatke bodo opravile tudi teste iz ročnih spretnosti. Poleg novih bodo zaposlili tudi 40 kvalificiranih šivilj, med njimi tudi delavke iz šiviljskega obrata v Jennersdorfu v sosednji Avstriji. Vestnik, 24. februarja 1977 Uporabnik Fhull1 o prispevkih pomurskih županov za kastracijo in sterilizacijo živali: »Gospodje župani, ali vas ni sram, da ne morete prispevati nekaj sto evrov za kastracije in sterilizacije živali, razen radgonskega župana. Če bi vsak letno nakazal 1000 evrov, bi lahko opravili poseg pri cca. 300 živalih, toliko jih pa prav gotovo ne opravijo. Za razne proslave pa je dovolj denarja. Lep pozdrav županom! Kuža in Muc« Fotografija Ludvik Kovač Nismo muha enodnevnica Pomurske kmetice so v delavnici na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti še praktično preverile svoje znanje v pripravi zdravih jedi. Znanje so nabirale na teoretičnih delavnicah na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti. Za konec tokratnega izobraževanja so pripravile fini skutni namaz, ajdove žličnike na zelenjavi in ješprenovo rižoto s piščancem. Fotografija: M. T. Fotografija: Timotej Milanov Lepo je bilo videti, kako so na Pušči ljudje združili svoje moči ob navijanju za zmago skupine Langa v Ljubljani. Tako sta storila tudi Rom Sebastjan in Nerom Bojan. Zadnji zase tako ali tako pravi, da ima v sebi romsko dušo. Salon Rogaška Slatina Tekaèevo 62b, Rog. Slatina Salon Rogaška Slatina gsm: 00 386 686 333 Tekaèevo 62b,41 Rog. Slatina gsm: 00 386 41 686 333 Salon Celje Kidrièeva 6, Celje Salon Celje gsm: 00 386 41 773 693 Kidrièeva 6, Celje gsm: 00 386 41 773 693 Salon Maribor Tržaška cesta 65, Maribor Salon Maribor gsm: 00cesta 386 31 246 Tržaška 65,365 Maribor Ob srečanju Henrika Gjerkeša s predstavniki madžarske manjšine v Dobrovniku je nekaj besed z ministrom uspelo izmenjati tudi županu gostitelju Marjanu Kardinarju. Kdo ve, mogoče je župan ministru predstavil projekte, s katerimi se bo občina prijavila na enega izmed rokov petega javnega poziva, kjer smo v prvem krogu potrjenih projektov pogrešali dobrovniško občino. Kot je marsikomu znano, je tudi minister Gjerkeš naše gore list, po rodu iz Ljutomera, ki so mu ob nastopu mandata največkrat očitali vplivno mamo Marijo Gjerkeš Dugonik, sicer podpredsednico DeSUS-a. Gledališka predstava profesorjev ljutomerske gimnazije z naslovom Golobje miru, s katero bodo zbirali sredstva za šolski sklad, je menda tako navdušila dijake, da so jo nekateri šli gledat dvakrat. Ko so naslednjega dne profesorji stopili vsak v svoj razred, so jim dijaki ponovno zaploskali v pozdrav in priznanje. Glavni junak, hišnik Janez Novak (zgodovinar in geograf Franci Čuš), je zato nekajkrat ponovil vstop v razred. V sredo, 10. marca, se lahko v Ljutomeru tudi sami prepričate o njihovi igri. gsm: 00 386 31 365 246 Salon Murska Sobota ObrtnaMurska ulica 26, Mur. Sobota Salon Sobota gsm: 00 38626, 31Mur. 365Sobota 199 Obrtna ulica gsm: 00 386 31 365 199 Salon Ptuj Belšakova Salon Ptuj2, Ptuj gsm: 00 386 41 233 645 Belšakova 2, Ptuj ppššee ! e l j a ssee nnajule žeennaa! V V dneevvu ž oobb dn Miran Camplin in Primož Dani, ustvarjalca oddaje Propöler na Murskem valu, sta zavihala rokave. Po nedavni združitvi in vrnitvi legendarne skupine D´kwaschen Retashy sta pred kratim s pomočjo igralca Jake Žilavca začela ustvarjati novo radionovelo z naslovom Adrijana, ki jo lahko poslušate ob sobotnih večerih na Murskem valu ali kadar koli na portalu Pomurje.si. Toda po neuradnih kanalih smo izvedeli, da čez približno devet mesecev eden od njiju ne bo več imel veliko časa za razne vragolije. Fotografija Natalija Juhnov gsm: 00 386 41 233 645 BARVA CMYK kronika www.vestnik.si | e: [email protected] stran 17 17 okc poroča Poklical policijo in bil kaznovan Može postave je poklical, saj je tudi druge stanovalce bloka, kjer živi, motilo pokanje petard na dvorišču, a je na koncu sam dobil kazen, ker se je menda grdo vedel do kršilcev – Oglobili so ga za 104,32 evra »Zdaj bom pošteno premislil, ali bom še kdaj na pomoč klical policiste, čeprav bom morda opazil, da nekdo vlamlja v trgovino.« VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | Milan Lah in pravna država Milan Lah iz Stare ulice v Murski Soboti je na božič poklical številko 113. Sporočil je, da dva stanovalca bloka, kjer živi, že vse dopoldne na dvorišču mečeta petarde. Ravnal je kot pošten državljan. Pokanje pirotehnike je namreč motilo tudi druge stanovalce. Po končanih policijskih postopkih pa je datum: 04. 03. 2010 doživel hladno prho. Po pošti je prejel ovojnico s 104,32 evra globe, ker se je menda grdo vedel do metalcev petard, Mikija Cenerja starejšega in mlajšega. Lah pravi, da ju je le opozoril, naj tega ne počneta: »Starejši Cener mi je zabrusil, da on lahko meče petarde kadar koli in kjer koli hoče. Poslal me je tudi v p. m. Vprašal je še, ali želim, da obračuna z menoj.« Kmalu po klicu sta na prizorišče prišla policist in policistka. Kot pravi Lah, sta takoj odšla v peto nadstropje bloka, od koder so letele petarde. »Razložila sta mi, da ni potrebe, da sem zraven, zato sem odšel v mesto.« Čez nekaj dni pa je po pošti prejel plačilni nalog za 104,32 evra. Priložena je bila še obrazložitev. V njej je policist zapisal, da je Miran Lah Mikija Cenerja starejšega in mlajšega žalil s tem, da »bo oba pretepel«. Policist je kot priči Lahovega prekrška navedel oba Cenerja. Sicer je bil plačilni nalog izpolnjen le s pečatom Policijske postaje Murska Sobota in podpisom policista. Na nalogu ni bil zapisan datum vročitve, niti ga ni podpisal Lah, saj sta ga policista, kot je dejal, odslovila. Prazna je bila tudi rubrika Opombe, kamor policisti običajno zapišejo, zakaj jim kršilca ni uspelo seznaniti s prekrškom. Miran Lah se je pritožil, vendar s pritožbo ni uspel. Policisti so mu odgovorili, da je »uradna oseba ugotovila, da se je na javnem kraju nedostojno vedel do Mikija Cenerja starejšega in mlajšega ter jima tako povzročil vznemirjenje in razburjenje.« Njegov prekršek pa dokazujejo tudi s pričami. Jožef Prša, uradni govorec pomur- ske policije, zaradi varovanja osebnih podatkov ni odgovoril, kako oziroma ali sta policista kaznovala metalca petard. Neuradno smo izvedeli, da so proti njima spisali obdolžilni predlog, saj je pirotehniko namreč prepovedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih. »Zdaj bom pošteno premislil, ali bom še kdaj na pomoč klical policiste, čeprav bom morda opazil, da nekdo vlamlja v trgovino,« je sarkastično sklenil Lah. Prepričan je, da mu je policist napisal kazen, ker se morajo dokazovati pred nadrejenimi oziroma »dosegati norme«. Zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom je zato izgubil. Andrej Bedek Kadil ne bo V noči s petka na soboto so policisti pod drobnogled vzeli Poljaka, ki je imel v potovalki kar 2060 škatlic cigaret. Uslužbenci carine so cigarete zasegli in tujcu izrekli 1370 evrov globe. Tudi na pokopališče Nebodigatreba se je lotil prikolice v Meleh, v Radencih kioska ter cvetličarne in gostilne v Gornji Radgoni. Barabin pa je vdrl v prodajalno na soboškem pokopališču. Zgorel mu je avto V Kuzmi je izbruhnil požar v osebnem avtomobilu. Vozilo je zgorelo, gasili so gasilci iz Sotine, Kuzme in od Svetega Jurija. Tuja krivda je izključena, poročajo policisti. Polne treznilnice Poleg štirih razgrajačev so minuli konec tedna policisti do streznitve pridržali še štiri voznike osebnih avtomobilov, tovornjakarja, motorista in traktorista. Sekal je Začetek gozdnih del Nepridiprav je v Moravcih v Slovenskih goricah ukradel kotno brusilko, v Lendavskih Goricah izmaknil sadne sadike in v Martjancih požagal šest akacij. Brez pletenke in otrok Prekajeno mu tekne Policisti so že poročali o prvih poškodbah – Razmere v gozdu so zmeraj nepredvidljive varno in da ga ne smemo podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in upoštevanju vseh pravil so razmere v gozdu zmeraj nepredvidljive,« dodaja Kovač. V gozdu nikoli ne delamo sami, pri sebi imejmo vedno mobilni telefon in prvo pomoč. A kot pravi vodja murskosoboških gozdarjev, pri pomoči ne smemo računati na otroka ali babico: »Klasika, ko je šla v gozd vsa družina z babico in dedkom, ki sta pokazala meje, in polnim cekarjem hrane ter pletenko vina, je skregana s pravili in varnim delom.« Največ nezgod je v soboto, po urah pa med pol četrto in pol peto uro popoldne. »Ljudje pridejo utrujeni iz službe in gredo naravnost v gozd. Potem pa se lahko zalomi, recimo pri zadnjem drevesu,« statistiko pojasnjuje Štefan Kovač. »Razmislite, ali ste za to delo dovolj usposobljeni ali ne bi bilo bolje, da ga opravi nekdo, ki je bolj usposobljen,« je še pristavil sogovornik. Andrej Bedek Prosili za azil Zaradi nedovoljenega vstopa v državo so bili v petek na ljutomerskem koncu prijeti trije tujci. Ker so v postopku zaprosili za mednarodno zaščito, so jih začasno nastanili v azilnem domu v Ljubljani. Kmalu so ga našli Na avtocestnem postajališču v Pincah se je zgodila kraja rdečega romunskega tovornega avtomobila znamke Iveco in priklopnika sive barve. Tovorno vozilo so našli dan pozneje. Z avtom v prepust Fotografija Andrej Bedek »Analiza nesreč v gozdu kaže, da ne uporabljamo osebne varnostne opreme, kot so čelada, sekaške hlače, rokavice in primerna obutev, ampak uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave, nekateri kosi bi namreč prej sodili v muzej, ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela, psihofizična pripravljenost izvajalcev del v gozdu je slaba in podobno. Skratka: na delo v gozd se podajo ljudje, ki za tako nevarno in težko fizično delo niso več najprimernejši,« pred začetkom sezone del v gozdu opozarja Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote zavoda za gozdove. Lepo vreme v zadnjih dneh je namreč mnoge prepričalo, da so poprijeli za delo v gozdu. Policisti pa so že poročali o prvih letošnjih nesrečah v gozdu. V Kuzmi se je med žaganjem drv porezal moški, v Brezovcih je vejevje poškodovalo žensko. »Glavno opozorilo je, da je delo v gozdu ne- Vsaka naglica pri delu v gozdu je odveč in je pogosto vzrok za nezgodo. Trening potreben kot čelada V petih letih šestnajst mrtvih voznikov motornih koles – 800 motoristov, ki so se lani udeležili treninga vožnje v centru Španik, brez nesreče – Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005 trije in v letu 2009 dva. Kot ugotavljajo policisti, je za nesreče kriv tudi alkohol. »Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko se je z motoristi večinoma ukvarjalo le na začetku motoristične sezone, pozneje pa več ne. Že naslednje leto smo akcijo nadgradili. Čeprav vozniki motornih koles še vedno povzročijo več kot polovico prometnih nesreč, se stanje na tem področju izboljšuje. Mogoče je to malo preveč optimistična napoved, vendar se je v letu 2009 v primerja- V prometni nesreči med Bodonci in Poznanovci je voznica osebnega avtomobila zapeljala s ceste in treščila v betonski prepust. Njena sopotnica je utrpela lahko telesno poškodbo. Z razstrelivom na policijo Za večjo varnost na pomurskih cestah Nekaj motoristov je že izkoristilo tople dni in preizkusilo svoje jeklene konjičke. Center Španik in tukajšnja policija pa sta zato že sklicala zdaj že tradicionalni posvet s člani pomurskih motoklubov. V letih 2003 in 2004 v pokrajini ob reki Muri med motoristi ni bilo smrtnih žrtev, leta 2005 so umrli trije, nato pa je leta 2006 v prometnih nesrečah umrlo pet motoristov in en sopotnik na motorju. V letu 2007 so v prometnih nesrečah umrli trije vozniki motornih koles, leta 2008 prav tako V Borejcih je zmikavt vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo ter ukradel oblačila in več kosov prekajenega mesa. Lastnika je oškodoval za približno 1200 evrov. vi z enakim obdobjem prejšnjega leta zgodilo manj prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi vozniki motornih koles, manj je bilo tudi telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah sta umrla dva voznika motornih koles, pri tem pa je pomembno, da med več kot 800 vozniki, ki so se lani udeležili treninga vožnje v centru Španik, nobeden ni bil udeležen v prometni nesreči s smrtnim izidom ali hudo telesno poškodbo. Podatek, ki daje pozitivno oceno izvedenim aktivnostim, obenem pa podatek, ki zavezuje k še boljšemu in bolj kakovostnemu delu,« je povedal Boris Žibrat, policijski inšpektor Policijske uprave Murska Sobota. Ob koncu posveta so se policisti in motoristi dogovorili za sodelovanje in pomoč pa tudi dobršno mero pravega policijskega nadzora. »Policisti v Pomurju vsakega udeleženca v cestnem prometu obravnavamo kot morebitno žrtev prometne nesreče in ne kot morebitnega kršilca prometnih predpisov,« je še dejal inšpektor Žibrat. Andrej Bedek Na policijsko postajo v Ljutomeru je moški prinesel in izročil pet kilogramov gospodarskega razstreliva. Razstrelivo je našel pri pospravljanju starejše stanovanjske hiše. Goriva ni plačal Na bencinskem servisu ob avtocesti je neznanec v rezervoar svojega osebnega avtomobila natočil za 50 evrov goriva in s kraja odpeljal, ne da bi poravnal račun. Enkrat v prazno Zlikovec je v Križevcih pri Ljutomeru vlomil v avto in ukradel žensko torbico z denarjem in bančnimi karticami. Tudi v Kapci je barabin vlomil v avto, vendar ni ničesar odnesel. Župani na policiji Na rednem delovnem sestanku so se pri tukajšnjih možeh postave mudili pomurski župani. Med drugim so govorili o policijskem projektu Nazaj k ljudem. BARVA CMYK 18 datum: 04. 03. 2010 | Vestnik | 4. marca 2010 VESTNIK stran 18 www.vestnik.si | e: [email protected] Z gumpiči se učimo tujih jezikov Trobenta Trobenta sodi v družino trobil in je kovinsko glasbilo, glasbenik, ki nanjo igra, pa je trobentač. Trobento poznamo že stoletja, njena predhodnica pa naj bi nastala v starem Egiptu za vojaške namene. V umetniškem smislu so jo začeli uporabljati veliko pozneje, ob pomoči džezovskih ansamblov pa je postala bolj priljubljena in razširjena. Trobiti pravimo tudi glasnemu joku otroka, potrobimo pa lahko z avtomobilsko hupo. Trobenta je tudi goba, trobentica, v katero lahko pihamo in izvabljamo zvok, pa spomladanska cvetica. Eden največjih festivalov trobent je v Guči v Srbiji in tam ne manjka tudi gumpičev z napihnjenimi lici. Angleški jezik: the trumpet (d trampet) Nemški jezik: die Trompete (di trompete) Madžarski jezik: trombita (trombita) Španski jezik: trompeta (trompeta) Italijanski jezik: la tromba (la tromba) Francoski jezik: la trompette (la trompet) Fotografija Andreja Činč Esperanto: trumpeto (trumpeto) Strah pred zdravniki Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Moja žoga je oživela Ko sem nekoč na dvorišču igrala nogomet, mi je žoga ušla k psu. Naenkrat sem zaslišala glas. Nisem vedela, od kod prihaja. Tudi pes se je prestrašil in se skril v pasjo uto. Videla sem, da se je žoga premikala, kot da bi govorila. Približala sem se ji in jo vprašala po imenu. Odgovorila mi je, da jo ljudje kličejo Žoga, ampak njeno pravo ime je Nogag. Predstavila sem se ji tudi sama in ji povedala, da sem Endrina. Razkrila mi je, da je tudi njena sestra Endrina, vendar jo je hudoben kralj žog Žnogžnog ujel. Zato me je prosila za pomoč in odločila sem se, da ji bom pomagala pri reševanju soimenjakinje. Takoj sva stopili v akcijo, staršem pa sem napisala sporočilo, naj ne skrbijo zame, saj bom hitro nazaj. Usedla sem se na kolo in vzela Žogo v naročje. Povedala je, naj peljem do Lekloside, ki naju bo odnesel k njeni sestri. Z avtomatom Lekloside sva odleteli v zrak. Čez kakšno minuto se je ustavil in pred seboj sva zagledali velik grad, ki so ga čuvali leopardi. Razmišljali sva, kako bi prišli v grad. Spomnili sva se na Lekloside, ki se lahko spremeni v nevidnega, in tako sva prišli v grad, kjer sva komaj našli Žogino sestro. Ker naju ona ni videla, sva spregovorili čudežne besede, s pomočjo katerih sva postali vidni. Potem smo se s pomočjo čudežnih besed skupaj spremenile v nevidne in odletele domov. Na dvorišču je bila že vsa družina v skrbeh, ker me ni bilo. Poslovila sem se od Žoge in sestre Endrine. Spet sem postala običajna deklica, ki se na dvorišču igra s svojima žogama. Endrina Varga, DOŠ Prosenjakovci, 5. r. Mladi gasilci ustvarjajo Komisija za delo z mladino pri Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota je med zimskimi počitnicami v Černelavcih pripravila pionirsko gasilsko likovno delavnico Jaz kot gasilec. Delavnice se je udeležilo 25 mladih gasilcev, ki so si najprej ogledali kratke filme o delu in aktivnostih gasilcev, nato pa likovno ustvarjali o gasilstvu. Na koncu so risbe, ki so nastale na likovni delavnici, razstavili v gasilskem domu v Murski Soboti. Lidija Magdič Le zakaj se otroci tako bojijo zdravnikov? Ko jih obiščejo, so ponavadi bolni ali pa pri njih dobijo kakšno injekcijo, kar ni prijetno. Da bi ta strah zmanjšali, so v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona študenti Društva študentov medicine iz Maribora pripravili projekt Medimedo. Vsak otrok je v vrtec prinesel svojo plišasto igračko ali punčko, ki je zbolela ali se poškodovala. Že v jutranjem krogu so otroci pripovedovali, kaj je z njihovimi bolniki: siamska dvojčka, kužka Mat in Janja Forjan Brigita Rök in Andreja Činč, vzgojiteljici v skupini otrok od 4 do 6 let, sta povedali, da so otroci uživali v bolnišnici Medimedo in od takrat pogosto sprašujejo, kdaj bodo zdravniki spet obiskali vrtec. Obisk zdravnikov študentov ima velik pomen, saj so otroci s tem pridobili dragocene pozitivne izkušnje in se prav gotovo ne bodo več tako bali zdravnikov. Bodoči zdravniki pa so se urili v tem, kako pomemben je prvi stik z otrokom. A. N. R. R. [email protected] Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S. P. in A. P. Moj pes Taček Pes črno-bele barve je in laja hov, hov, na sosedove otroke hov. Daj Taček, utihni in v dolg jeziček se ugrizni! Hitro steci k nam in kosmato tačko daj, da polepšaš nam ta dan, ko igramo se in ti bo razigran. Taček utrujen je in hitro uleže se in več ne zanima ga, kaj dogaja okrog njega se. Patricija Maučec Hvala, mama Gasilka rešuje muco z gorečega drevesa Pat sta imela zavezana ušesa, konjiček si je zlomil nogo, kužek nima več ust, punčka ima uši … S svojimi bolniki so otroci zadržano in negotovo vstopali v bolnišnico, ki je imela čakalnico, ambulantne prostore, operacijsko dvorano, rentgen, lekarno in igralno površino. Bodoči zdravniki so otroke prijazno prepričali, da so jim zaupali svoje plišaste igrače in punčke, pri tem pa so spoznali, kaj vse počnejo zdravniki in medicinske sestre. Devet mesecev si me nosila in me junija k sebi v naročje privila. Velikokrat sem jokala, ampak ko si me v naročje vzela, mi zapela pesem, sem začutila tvojo materinsko ljubezen. Ko mi bilo je najtežje, sem se nate obrnila in ti si brez izgovorov svojo toplo roko mi ponudila. Poslušala si me, mi svetovala, vodila me po pravi poti in vedno razumevajoče, z nasmehom na obrazu, prišla mi nasproti. Hvala mama, da si me ob večerih, ko me bilo je najbolj strah, v svoj objem privila. Hvala, da si najboljša mama na svetu, da me podpiraš in mi vedno stojiš ob strani. Si edina zvezda, ki sveti, ko vse druge pozabijo goreti. Maja Casar, 8. a, OŠ Bogojina Obkroži besedo, ki nima črke O! BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 19 19 Nekoliko nenavaden konec tedna Volkodlak preži v Maximusu Etnološkemu glasbenemu petku je dajala ritem etnoglasba z vseh koncev sveta v izvedbi skupine Kontrabant. Fotografija Tomo Köleš obiskovalcev trgovin, butikov, lokala in knjigarne. »Kam pa gredo zdaj,« je spraševala starejša gospa iz Murske Sobote in odhitela za njimi v avlo Party Maxa, kjer so folkloristi predstavili svoj bogati program. »Odkod so? Iz Veržeja? A, jaz pa sem mislila, da z Goričkega,« se je začudila mlajša gospodična. »Pa tako mladi so,« je še dodala. Res je, lepo je bilo videti, koliko mladih je navdušenih nad folkloro v Veržeju, toda skupina Leščeček bo letos stopila že v peto leto svojega delovanja, ravno lani pa je imela veliko avdicij za nove člane. Kot kaže, so obrodile sadove. Medtem ko so folkloristi plesali pred očmi obiskovalcev v avli, medičarji, čebelarji, lončarji in drugi pa prodajali svoje izdelke, jih je z vrha opazoval plakat za novi film, ki prihaja v kino Star Max. Volkodlak z Beniciem Del Torom in Anthonyjem Hopkinsom v glavnih vlogah sicer za zdaj še ni prestrašil otrok, ki so to soboto Medtem pa z višine na mimoidoče preži volkodlak. Fotografija Tomo Köleš Oh, ko bi le bilo več takšnih koncev tedna v Maximusu. Oh, ko bi se le takšnih dogodkov udeležilo še več ljudi. Prireditev, kakršne so bile v okviru Etnovikenda v trgovskem središču Maximus minuli petek in soboto, se jih bo prav gotovo. Ni pa bilo vse v duhu etnološke tradicije, zapuščine in glasbe. Vegetarijanci, zdaj raje poglejte stran, kajti restavracija Maximo je ponudila tudi vikend steakov, se pravi zrezkov, govejih, telečjih, divjačina je bila samo za vas, kot se je glasil slogan za vse tiste, ki imajo radi meso. Glasbene note so začele odmevati nekoliko pozneje. Najprej ob 17. uri v avli Maximusa, ko je glasbo z vsega sveta začela predstavljati skupina Kontrabant, ki jo vodi prekmurski rojak iz lendavskega okoliša na začasnem življenju v Domžalah Bela Szomi Kralj. Bend je nazadnje izdal zgoščenko z naslovom Dobri geni, Fotografija Jože Gabor Strežba zgoraj brez bo dobila drugo priložnost – Etnovikend v trgovskem središču navdušil - Najodmevnejši vtis pustili člani in članice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja Obiskovalci so se lahko posladkali z medom čebelarstva Hauko iz Veščice. glasbeni »tihotapci« (kontrabant je tihotapec) pa so svoje etnozvoke zvečer »prešvercali« še v prireditveni prostor Extra Max, kjer so imeli še en nastop. V soboto so najbolj nepozaben vtis pustili člani in članice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja, o tem ni nobenega dvoma. Hodili so gor in dol po Maximusu ter vmes plesali in peli ob začudenih in nasmejanih obrazih v zatemnjeno dvorano odšli na igrano predstavo Zaljubljeni Petrček in povedali članom Družinskega gledališča Kolenc, kaj vse se je njim dogajalo, ko so bili zaljubljeni. Mi bi lahko dodali, da je bila zvečer v Extra Maxu še moška noč z žensko strežbo zgoraj brez, ampak to nekako ne gre skupaj. Mogoče ob kakšni drugi priložnosti? Ja, ob kakšni drugi priložnosti. Tomo Köleš, Jože Gabor Fotografija Tomo Köleš Prekmursko lončarstvo je predstavljal Štefan Zelko iz Lemerja. Fotografija Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Za predstavo je poskrbelo Družinsko gledališče Kolenc. Ljudje so si dogajanje želeli ohraniti za spomin. Fotografija Jože Gabor Fotografija Tomo Köleš Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja je s svojim plesom kar napolnila Maximus. Prekmurski medičarji so redni gostje na etnoloških predstavitvah. Tačas so v zeleni dvorani otroci sodelovali v predstavi Zaljubljeni Petrček. BARVA CMYK šport | Vestnik | 4. marca 2010 Mladi pomurski šahisti na DP Markoji dva naslova Doseženi rezultati so bili tudi kvalifikacije za svetovno in evropsko prvenstvo mladih. V močni konkurenci so se odlično odrezali nekateri šahisti iz Pomurja, ki se lahko pohvalijo z odmevnimi rezultati. Med njimi izstopa drugokategornik Boris Markoja iz Turnišča, član ŠD Radenska Pomgrad, ki je zmagal v kategoriji do 12 let. V devetih kolih po švicarskem sistemu je zbral 8 točk, pri čemer je sedemkrat zmagal in dvakrat remiziral. V odločilnem dvoboju je ugnal največjega tekmeca Jerneja Skuhalo iz Ljutomera, prav tako člana ŠD Radenska Pomgrad. Ta je bil s 6,5 točke drugi. Njegov brat Luka je s pol točke manj pristal na še vedno visokem četrtem mestu. Med 32 igralci je neizkušeni Matjaž Rantaša (ŠD G. Radgona) s 3 točkami zasedel 27. mesto. Tako se je Boris Markoja uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Grčiji. Pred dvema letoma je že uspešno nastopil na SP v Vietnamu, kar bo gotovo dobra spodbuda za njegovo nadaljnjo šahovsko kariero. Zelo uspešno je nastopil tudi mojstrski kandidat Matej Titan v kategoriji do 18 let, saj si je z Jernejem Špalirjem (ŠK Slovenj Gradec) delil prvo mesto. Oba sta zbrala po 6,5 točke. Po dodatnem dvoboju dveh partij (2 : 0) je državni prvak postal Špalir, Titan pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Prijetno sta presenetila tudi Aleks Sitar (6), ki je med fanti do 8 let zasedel odlično tretje mesto, in 10-letna Lucija Kadiš, ki je v svoji kategoriji med 15 šahistkami s 5 točkami zasedla visoko peto mesto. Barbari Skuhala (do 14 let) je za las ušla Fotografija Stanislav Markoja V Rogaški Slatini je potekalo 17. državno posamično prvenstvo mladih, kjer je nastopilo tudi 15 Pomurcev Boris Markoja uvrstitev med prve tri; bila je četrta s 6 točkami. Veronika Požonec (3) je bila 13. Slabši od pričakovanj je bil Nino Cmor (do 16 let), ki je bil s 5 točkami osmi. Še slabše se je godilo Mateju Grahu (4,5), ki je bil 19. Uvrstitve drugih Pomurcev: 11. Tjaša Plej (4,5), 13. Hana Nemec (4), 15. Maria Dorothea Požonec (3) v kategoriji D-12, 23. Jaka Meglič (4) v F-10. Odigrali so tudi DP v pospešenem šahu. Vnovič je slavil Boris Markoja pred Jernejem Skuhalo, oba po 7 točk, tretji pa je bil Luka Skuhala, 6,5. Pri dekletih do 14 let je bila prva Barbara Skuhala, 5 (7 partij). Četrta sta bila Matej Titan (6) pri fantih do 18 let in Lucija Kadiš (5) pri dekletih do 10 let, peti pa Matej Grah (6) pri fantih do 16 let. Milan Jerše VESTNIK stran 20 www.vestnik.si | e: [email protected] Mednarodni rokoborski turnir v Beogradu Kuhar in Šernek druga Na predzadnji preizkušnji pred letošnjim evropskim prvenstvom sta slovenska borca v finalu morala priznati premoč Hrvatoma V kategoriji do 74 kg je Jure Kuhar (15 tekmovalcev) klonil proti Božu Starčeviću, Dejan Šernek (do 84 kg, 16 tekmovalcev) pa proti Nevenu Žugaju. Slovenska borca sta na 24. turnirju Ljubomira Ivanovića Gedže, kjer je sodelovalo kar 86 rokoborcev iz 17 držav, prikazala dobre borbe, oba sta zmagala v svojih prvih treh dvobojih. Kuhar je v prvem krogu premagal ruskega tekmovalca Mikaylovskega, v drugem krogu prav tako ruskega tekmovalca Černošeikina in v polfinalu madžarskega reprezentanta Gaborja, v finalu pa klonil proti Božu Starčeviću. Šernek je v prvem krogu premagal Slovaka Mihalika, v drugem krogu Izraelca Nikolajeva in v polfinalu domačina Bojanića, v finalu pa izgubil proti sredozemskemu prvaku Nevenu Žugaju. Na turnirju, kjer so se pomerili v grško-rimskem slogu, je nastopil tudi Ljutomerčan Niko Horvat, 96 kg, ki pa je izpadel po porazu proti Hrvatu Hogaću. Slovenska borca sta se medtem vrnila v domovino, kjer se jima je na enotedenskih pripravah v Murski Soboti pridružila tudi odlična ameriška reprezentanca, ki jo kot trener vodi Momir Petković, nekdanji večkratni svetovni in olimpijski prvak v rokoborbi grškorimskega sloga. Očitno se je pokazalo, da so se enomesečne priprave v olimpijskem centru v Coloradu v Združenih državah Amerike, kjer sta se Jure Kuhar in Dejan Šernek intenzivno pripravljala za letošnje največje preizkušnje, doslej zelo obrestovale. To je vsekakor spod- Fotografija Rade Bačič 20 datum: 04. 03. 2010 Jure Kuhar in Dejan Šernek budno pred veliki mednarodnimi tekmovanji, ki ju čakajo v letošnjem letu. Po svetovnem pokalu v Sombotelu bosta Jure Kuhar (do 74 kg) in Dejan Šernek (do 84 kg) od 13. do 18. aprila letos nastopila še na evropskem prvenstvu v glavnem mestu Azerbajdžana Bakuju. Za oba pomurska rokoborca v grško-rimskem slogu, ki sta se doslej že uveljavila z nekaj odmevnimi rezultati na mednarodnem prizorišču, pa ostaja še naprej poglavitni cilj nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Milan Jerše (Nafta) 1136 (vsi so se uvrstili na DP), 2. Cvetka Štiberc 1040, 3. Majda Kaučič (obe Radenska) 1036, 4. Sonja Sapač (Nafta) 1025. (M. J.) Lokostrelstvo teden v številkah Kolesarstvo Simon Špilak (Lampre) se je na 64. enodnevni dirki GP v Luganu izognil čelnemu trčenju z nasproti vozečim avtomobilom, ki ga je zadel v zadnje kolo, prekmurski kolesar pa jo je odnesel brez poškodb. (M. J.) Judo Evropski B-turnir za kadete, Vöcklabrück (Avstrija): 2. Tim Kovačič (do 60 kg), 3. Adrijan Gomboc (do 55 kg), oba JK M. Sobota. Gomboc je že dosegel normo za kadetsko EP. 35. pokal Lendave, mladinke: 1. Kavaš (do 57 kg), JK Lendava, in Krpič (do 44 kg), 2. Hozjan (Lendava) in Potočnik (Ljutomer); mladinci: 3. Kavčič (MS); st. dečki: 1. Lackovič (nad 73 kg), Ljutomer, 2. Jurgec (Lendava) in Nagy (KBV Lendava), 3. S. Šarčevič (MS); st. deklice: 3. Arklinič (Ljutomer) in Varga (KBV Lendava); ml. dečki: 1. Kramar (do 34 kg), 2. Horvat, Ferenčak in Filip (vsi MS), 3. Vozlič (Ljutomer), Horvat in Gorjan (oba Lendava); ml. deklice: 2. Mazouzi (MS) in Adanič (Lendava). (M. J.) Strelstvo 6. krog mednarodne lige First z zračno pištolo v Turnišču: 1. J. Kerenčič Miklavž 1718, 4. Turnišče 1672; posamezno: 1. B. Simonič (J. Kerenčič) 580, 11. Vnuk (Turnišče) 558. (F. B.) 4. državni turnir, mladinci: 1. Gorenja vas 1151, 3. Mesto Ljutomer 1120, 6. Gančani 1101; posamezno: 1. Maj Pirih (Portorož) 392, 3. Mitja Černi (Gančani) 389. Mladinke: 1. Živa Dvoršak (Olimpija) 395, 2. Saša Marija Ratnik (Tišina) 394, 6. Blanka Vogrinčič (Črenšovci) 377. Kadeti: 1. Kovinar Ormož 1143, 2. Tišina 1137, 3. Turnišče 1099; posamezno: 1. Jan Šumak (Ormož) 386, 2. Tadej Žalik 373, 6. Primož Adanič (oba Turnišče) 367. Kadetinje: 1. Špela Mihalič 386, 4. Nina Pertoci (obe Tišina) 378. Pionirke: 1. Tišina 530, 3. Pomurka MI 487, 4. Črenšovci 454, 5. Turnišče 412; posamezno: 1. Lea Mihalič 185, 3. Betina Partl (obe Tišina) 177, 5. Tamara Černi (Gančani), 6. Megi Fujs (Tišina), obe po 176. Pionirji: 1. Žalec 528, 4. Tišina 501. 9. krog regijske lige: Gederovci – Graničar Domajinci 1082 : 1034, Sebeborci – Gančani 1105 : 1034, Radgona – Graničar Cankova 1035 : 1049, Jezero Dobrovnik – Strelec Andrejci 1044 : 1052, Bakovci – M. Sobota veterani 1093 : 1043. Vrstni red: Sebeborci 24 točk, Gederovci 22, Bakovci 21. Posamezno: Goran Maučec 3281, Matjaž Cör (oba Bakovci) 3229, Jernej Černi (Gančani) 3216. 6. turnir regijske pionirske lige v Gornji Radgoni, ekipno: 1. Tišina 524, 2. Pomurka 514, 3. Radgona 511; posamezno: 1. Tilen Štraus (Pomurka) 181, 2. Primož Banfi (Tišina) 177, 3. Alex Rozman (Radgona) 176; pionirke: 1. Tamara Černi (Gančani) 180, 3. Lea Mihalič (Tišina) 174. (M. J.) Atletika Odprto mednarodno dvoransko veteransko prvenstvo v Ljubljani, ki je štelo za DP: 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) v skoku v daljino, 2. na 60 m. (M. J.) nji Petrovci, Lindau Lendava in PŠK Ljutomer I po 15. (M. J.) Šotokan karate Pred 33. mednarodnim turnirjem S. K. I. F. za pokal Ruš (250 tekmovalcev iz 4 držav) je bila za najboljšo športnico leta 2009 izbrana Polonca Hüll (Tromejnik Kuzma), diplomo za uspešno opravljen izpit za 2. dan (ni-dan) pa je prejela Jelka Rošker Trajbar (Cankova). Rezultati – kate, ml. dečki: 4. Sani Horvat; st. deklice: 3. Špela Kisilak (oba Tromejnik Kuzma); mladinci: 3. Nejc Lovenjak; mladinke: 4. Lara Recek; veterani: 2. Darjan Rošker; veteranke: 2. Jelka Rošker Trajbar (vsi Cankova). Kumite, mladinke - ženske, nad 60 kg: 2. Polonca Hüll (Tromejnik Kuzma). 2. krog slovenske šolske lige v Lenartu: 2. Doroteja Mauko (OŠ G. Radgona), Blaž Vogrin-Kaučič (OŠ Benedikt), 5. Tadej Mauko (OŠ G. Radgona), Žiga Šipek, David Klobasa (oba OŠ Negova), vsi Shotokan klub G. Radgona. (M. J.) Tenis 1. B-liga (ž): Millennium – Naklo 27 : 30 (Rajh 10). 1. krog za uvrstitev od 9. do 14. mesta, 2. SRL (m): Jadran 2009 (Hrpelje pri Kozini) – Pomurje 35 : 35. (M. J.) Turnir v Rogaški Slatini: 2. Iva Gabor (Ten MS) v skupini, uvrščena v finale. Izidi: Gabor – Velec 9 : 6, Gabor – Korasa 9 : 3, Gabor – Lužnik 7 : 9. Drugi je bil tudi Timotej Starčič (Radenci), ki je premagal Bohanca in Peruša z 9 : 6 in izgubil s Krambergerjem (1 : 9). Kvalifikacije dečkov do 18 let, Maribor: Marino Kegl (Ten MS) – Janša 6 : 9. (G. F.) Košarka Kegljanje 8. krog 1. A SKL, kadetinje U-16: Triglav – Pomurje Skiny 39 : 47 (Dora 15). Pomembna zmaga v boju za 4. mesto, ki vodi na finalni turnir. Zaostala tekma 10. kroga pomurske lige: PŠK Ljutomer I – Paloma Sladki Vrh 77 : 71. Vrstni red: Sobota 16, Gor- Prvenstvo OTS pomurske regije kot kvalifikacije za DP, Radenci: 1. Ivan Borovič 1170, 2. Milan Kovačič 1166, 3. Ivan Lesjak (vsi Radenska) 1107, 4. Zlatko Kuk (Nafta) 1105, 5. Branko Marinič 1097, 6. Mladen Emeršič 1094 (oba Radenska). Ženske: 1. Cilka Ščap Rokomet Šah 4. kolo prvenstva ŠD Radenska Pomgrad v počasnem šahu: J. Skuhala – Titan remi, Tolič – Cmor 0 : 1, Kramar – L. Skuhala 0 : 1. Vrstni red: Titan in Cmor po 3,5, J. in L. Skuhala po 3. Februarski hitropotezni turnir ŠD Radenska Pomgrad: Gjuran 8, I. Kos 7,5, Radosavljevič 6, Vučko 5,5, M. Kovač 3. (M. J.) Pikado 5. rangturnir za izbor reprezentance za EP, gostilna Hopala na Pušči: 1. Mitja Habjan (Top Gun Grlava), 2. Andrej Micin (Nato), 3. Franc Azola (Škorpijon); skupno: 1. Franc Azola 155,5, 2. Mitja Habjan 147,5, 3. Andrej Gorjak (oba Top Gun) 141. Ženske: 1. Karmen Kerin (Arh), 2. Viktorija Klaneček (Top Gun), 3. Iris Furjan (Divje mačke); skupno: 1. Viktorija Klaneček 100, 2. Karmen Kerin 93, 3. Jasna Bezjak (Divje mačke) 68,5. Dvojice: Mitja HabjanGorazd Robar. (M. J.) 9. rangturnir Pomurske pikado zveze v Vanča vasi (51 tekmovalcev): 1. Davor Horvat (Bad boys Pušča), 2. Ciril Flegar, 3. Sašo Vütek (oba Friend's team Sveti Jurij na Goričkem). (T. G.) 10. krog lendavske lige: Škorpijon – Dalma 11 : 5, Minutka – Kvatro Gal 5 : 11, Malibu – Torcida 9 : 7. 11. krog: Dalma – Malibu 6 : 10, Minutka – Škorpijon 5 : 11, Torcida – Tiffany 10 : 6. Vrstni red: Torcida 18, Kvatro Gal 16, Malibu 11. (F. H. M.) 15. krog občinske lige Križevci: Bar baza – Bar Spomin 9 : 0, Boosters – Dama bar 8 : 1, Gabrijelov barček – ŠD Berkovci 8 : 1, Bar Pintarič – Shooters 6 : 3, LO-KO Jorstik – Kasač 4 : 5. Vrstni red: ŠD LO-KO Jorstik 26, Boosters Boreci in Kasač Veržej po 24. (M. J.) 19. DP z ukrivljenim lokom, Postojna: 2. dečko Dejan Perčič, 536, 4. ml. dečko Matija Režonja, 436, 5. veteran Uroš Vrbančič, 512, vsi Ljutomer. (M. J.) Bovling 8. krog lendavske lige: Koncut 215, Car 209, Cuk 208. Skupno: Cuk 1229, Car 1208. (M. J.) Skvoš 4. turnir odprtega pomurskega prvenstva v Veržeju, finale članov: Močnik (LJ) – Repija 3 : 0, za 3. mesto: Zelko – Cvetko (vsi MS) 3 : 0. Vrstni red: Repija 385, Zelko 270. Finale članic: Kovač (MS) – Zupan (Kranj) 2 : 0, za 3. mesto: Vogrinec (MS) – Škoflič (Kranj) 2 : 0. Vrstni red: Kovač 200, Zupan 85, Vogrinec 70. (T. G.) Biljard 2. pomurski turnir v Kegl City Planetu: 1. Danijel Tinev, 2. Tadej Tinev, 3. Miha Rihtaršič (vsi MS), 4. Bojan Novak (Beltinci). (M. J.) Namizni tenis 18. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Animus Markišavci – Live bonus Lendava 0 : 10, Alf M. Sobota – Meho Bakovci 6 : 4, Jelenov hram – Sobota veterani 8 : 2, Sebeborci – Spin Mala Nedelja 1 : 9, Spin Mala Nedelja – Kema veterani 4 : 6 (17. krog). Vrstni red: Jelenov hram 33, Kema veterani (-1) 31, Sobota veterani 30. Rekreacijska liga Športne zveze Ljutomer: 1. Gimnazija Ljutomer 12, 2. MŠD Labod Podgradje 10, 3. Krka Ljutomer 8. Veteranska liga: 1. NTK Spin Mala Nedelja, 2. TVD Partizan Ljutomer, 3. ŠD Cven. Ženske dvojice: Tina Matjašič-Laura Perčič; mešane dvojice: Tina Matjašič-Darko Fijavž. (M. J.) BARVA CMYK šport www.vestnik.si | e: [email protected] stran 21 21 1. SNL Sobočani strli odpor Gorenjcev Za zmago potrebni štirje nizi – V soboto derbi s Salonitom – Pucončanke do nove zmage ACH Volley 5 5 0 Salonit 6 4 2 15 : 12 17 Marchiol 6 3 3 13 : 11 16 Galex Mir 5 4 1 13 : 8 15 Calcit 6 1 5 6 : 16 Triglav 6 0 6 15 : 1 21 4 : 18 4 2 li rezultat na 11 : 10 v svojo korist. V končnici so imeli domačini pri 24 : 23 zaključno žogo, Sobočani pa so z začetnim udarcem Horvata prišli do preobrata (24 : 23) in izkoristili že prvo zaključno žogo. Tretji niz je minil v popolni prevladi Pomurcev. V razburljivem četrtem nizu pa je potekal ogorčen boj za vsako žogo. Ekipi sta bili izenačeni do izida 20 : 20, po bloku Bilandžića pa so domači povedli s 23 : 21. Toda končnica je bila spet v domeni gostov, ki so si končno zmago turnirja s podelitvijo priznanj pa bo ob 17. uri. priborili, potem ko so izkoristili šele tretjo zaključno žogo. Preostala izida: ACH Volley Bled – Calcit Volleyball 3 : 0, Salonit Anhovo – Ekipa Marchiol Vodi 2 : 3. Pari 7. kroga: Galex Mir – Salonit Anhovo (sobota ob 20. uri), Astec Triglav – ACH Volley Bled, Ekipa Marchiol Vodi – Calcit Volleyball. Pucončanke meljejo še naprej Igralke puconske Keme so v 18. krogu 2. DOL gostovale pri ekipi KostakElmont v Brestanici in dosegle novo zmago. Rezultat je bil 3 : 1 (24, 18, -22, 21). Vodijo Prevalje (47) pred Formisom Bellom (38) in Kemo Puconci (37). 17. krog 3. DOL vzhod (m): Beltinci – Maribor Nigrad 3 : 0 (13, 16, 23). 1. krog 3. DOL vzhod za 1. mesto: Kostman Sl. Gradec – DŠR M. Sobota 1 : 3 (-16, -17, 23, -22), za 9. mesto: Galeja – DŠR M. Sobota II 1 : 3 (-25, 19, -22, -22), za 13. mesto: Mežica – ZM Ljutomer 3 : 1 (19, -24, 16, 23). Milan Jerše Odbojkarski konec tedna OK Galex Mir bo v soboto pripravil še odbojkarski konec tedna. Ob 16.30 bo predstavitev vseh mlajših selekcij, ob 18. uri bo tekma s starši, sledila bo pogostitev, ob 20. uri pa ogled tekme Galex Mir – Salonit Anhovo (vstopnice). V nedeljo pa pripravljajo rekreacijski turnir. Žreb skupin bo ob 9.30, pol ure pozneje bo začetek tekmovanja, sklep Speedway Team Lendava Nafta s točko iz Ljubljane Zlata čelada ni odpisana Po bledi predstavi brez zadetkov iz slovenske prestolnice – Zaslužni obrambni in vezni igralci Minula sezona povprečna – 8. maja četrtfinale svetovnega mladinskega prvenstva Stadion ŽŠD Ljubljana, 1.000 gledalcev, sodnik: Damir Skomina (Koper). Rumeni kartoni: Purović, Stojanović, Ibraimi; Kolman, Repina. Olimpija: Oblak, Šporar, Prašnikar (Ibraimi, 76), Pokorn, Kašnik, Roj (Stojanović, 74), Cvijanović, Škerjanc, Rujović (Dugolin, 57), Salkić, Purović. Nafta: Murko, Zemljič, Kolman, Volaš (Janković, 55), Vassiljev, Mujaković (B. Gerenčer, 68), Miljković (Repina, 71), Caban, Buzeti, Ošlaj, Čeh. Gostje iz Lendave so v prvem prvenstvenem obračunu z Olimpijo v Ljubljani zaigrali brez Bunca in Matjašeca. Obračun med Ljubljančani in Lendavčani ni zadovoljil gledalcev. Nafta je z osvojeno točko zadržala tretje mesto na prvenstveni lestvici. Igralci obeh ekip so po dolgem premoru komaj čakali na začetek spomladanskega dela prvenstva. V prvem delu so imeli domači nogometaši rahlo prednost, izrazite priložnosti pa si niso priigrali. Kljub temu so bili gostje iz Lendave bolj konkretni. Že v 19. minuti so zagrozili po domiselni akciji Mujakovića, Buzetija in Volaša. Ponovno se je po strelu Mujakovića v 23. minuti izkazal vratar Oblak, ki je močan strel s težavo Inventuro dela v minulem letu so imeli v Speedway Teamu Lendava. Za predsednika so vnovič izvolili Andreja Matjašeca. »V letu 2009 smo naredili korak naprej pri investicijah, vzdrževanju objektov in infrastrukturi. Uresničili smo sklep komisije za spidvej pri AMZS, da na zaščitno ograjo stadiona v Petišovcih namestimo varnostne zračne blazine, kar je bil velik finančni zalogaj, saj smo zanje porabili 28.500 evrov. Poleg tega so naši člani opravili veliko prostovoljnega dela, brez katerega si ne moremo predstavljati uspešnega delovanja.« izbil v kot. Nato je pred odmorom zagrozil še Čeh, vendar njegov strel z glavo ni bil dovolj natančen. V drugem delu je tempo igre zelo padel. Igra obeh moštev je potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, napadalci pa si niso priigrali nobene resnejše priložnosti. Izjema je le 79. minuta, ko se je rezervist Janković po lepi globinski podaji znašel pred domačim vratarjem, a je streljal mimo leve vratnice. Nekaj minut pozneje si je Janković izpahnil ramo. Ker so opravili vse zamenjave, so Lendavčani do konca igrali z nogometašem manj. Trener Olimpije Robert Pevnik: »Čestitke gostom za zasluženo osvojeno točko. Odlično so se postavili na igrišču in potrdili, da imajo kakovost in seveda izkušnje. Moje moštvo tokrat ni bilo pravo, to ni bil dan Olimpije. Gremo naprej.« Trener Nafte Nebojša Vučičević: »Nadzorovali smo igro na igrišču. Želeli smo osvojiti točko, kar smo tudi dosegli. Obramba in vezni igralci so odigrali dobro tekmo in preprečili napade Olimpije. Delitev točk je realna.« Feri Horvat M. KK Ljutomer Nagrade najboljšim Najuspešnejša Marko Slavič in Rene Hanžekovič se je uvrstil na tretje mesto (32 startov: 5 zmag, 6 drugih in prav toliko tretjih mest). Njegov Alain Delon je v Ljutomeru dobil dirko za nagrado Züricha. Nagrajena sta bila tudi člana KK Ljutomer Vito Šadl in Maja Vogrinec, ki sta v minuli sezoni dosegla prvi zmagi v tekmovalni karieri – Šadl na dirkah v Komendi, Vogrinčeva pa v Lenartu. V tokratnem srečelovu je prva nagrada – enoletna kobila Finta SP rejca Stanislava Petka iz Filovec – pripadla Anji Brodnjak s Hajdine, sicer poročeni z znanim kasačem Simonom Slavičem iz Šalinec. N. Š. Kako pa ste zadovoljni s tekmovalnimi rezultati? Minulo sezono ocenjujemo povprečno. Z dosežki mladih voznikov, ki sta se predstavila že na svetovnem in evropskem prvenstvu, smo nadvse zadovoljni, saj sta v primerjavi z letom prej napredovala. 17-letni Lendavčan Ladislav Vida je v članski konkurenci zasedel enajsto, 19-letni Dalibor Bot iz Petišovec pa trinajsto mesto. Nekoliko je nazadoval 32-letni Denis Štojs, ki je pristal na petem mestu, potem ko je bil leta 2008 že tretji. V ekipnem prvenstvu klubov smo za AMTK Ljubljana in AMD Krško zasedli tretje mesto v državi. Kaj bi dejali o uresničevanju tekmovalnega programa? V letu 2009 smo se udeležili skupnega DP posameznikov Slovenije in Hrvaške, skupnega mladinskega prvenstva Slovenije, Hrvaške in Madžarske ter ligaškega prvenstva. Denis Štojs je kot član reprezentance na kvalifikacijski dirki v Terenzanu verjetno odpeljal Ponedeljek, 8. marca: Smučanje z olimpijsko kartico na Golteh. 50-odstotni popust pri nakupu dnevne vozovnice velja do 12. marca. Organizator: Olimpijski komite Slovenije. Informacije: 01/230-60-04, snežni telefon: 041/182-510. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Fotografija Milan Jerše Začetek prvoligaškega nogometa Na tradicionalnem, že 24. »kujskem« plesu v Termah Banovci je KK Ljutomer razglasil in nagradil tri najuspešnejše tekmovalce svojega kluba za dosežke v lanski sezoni na domačih in tujih hipodromih. Prvo mesto je pripadlo Marku Slaviču, ki je na 49 startih na štirinajstih dirkah bil prvi, trikrat drugi in šestkrat tretji. Med odmevnejše zmage gre šteti spominsko dirko Borisa Andrijaniča v Šentjerneju, ki jo je dobil s Saxonom. Za Slavičem se je uvrstil Rene Hanžekovič (42 startov: 8 zmag, 8 drugih mest in 4 tretja). Z Lady Luno je v Ljutomeru dobil spominsko dirko Mirka Hanžekoviča. Jože Sagaj mlajši VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | Prva odbojkarska liga V 6. krogu Modre skupine (za naslov prvaka) 1. DOL Radenska Classic je Galex Mir gostoval pri Astecu Triglavu v Kranju. Srečanje so v svojo korist odločili Sobočani s 3 : 1 (-21, 25, 11, 25). Pred 150 gledalci v športni dvorani Planina v Kranju sta sodila Stegnar (Novo mesto) in Jovanovič (Komenda). Astec Triglav: Ivartnik, Čulibrk, Ambrožič, Bilandžić 7, Planinc 20, Antonič 1, Rop 13, Bežek 2, Potočnik 6, Štembergar, Zupan 7, Berčič. Galex Mir: Ajlec, Horvat 21, Kerec, Žitnik 2, Marič 6, Pavič 11, Flisar 10, Novak, Tot 18, Hrastovec. V prvem nizu so Kranjčani strli odpor gostov šele v končnici. Povedli so s 23 : 20, nato je Pavič dosegel dve zaporedni točki, vendar gostitelji niso popustili. V drugem nizu so povedli s 4 : 1, vendar so Sobočani preobrni- datum: 04. 03. 2010 Neutrudni predsednik Andrej Matjašec svojo najboljšo dirko, reprezentanca pa se je s prvim mestom uvrstila na zaključne boje za ekipno SP v St. Peterburgu. Tam je zasedla skupno sedmo mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej. Kakšen pa je program dela za letos? Že 5., 6. in 7. marca bo v Lendavi trening vseh slovenskih voznikov. Za 28. marec načrtujemo dirko ligaškega sistema treh držav: Slovenije, Češke in Hrvaške. 11. aprila bo dirka skupnega mladinskega DP Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Najpomembnejša dirka v letu 2010 pa bo 8. maja, ko bomo organizatorji četrtfinalne dirke svetovnega mladinskega prvenstva. Poleg dirk bomo organizirali še dva dneva odprtih vrat. V ta namen bomo iz Ljubljane pripeljali manjši motor, na katerem se bodo lahko zapeljali vsi zainteresirani. Priljubljenega tekmovanja Zlata čelada ne bo? Trenutno Zlate čelade za letos še nismo načrtovali v takšni obliki, kot je bila v minulih letih in je privabila številne odlične voznike. Ne bom pa rekel, da so vrata za to veliko dirko povsem zaprta. Če se bo pojavil kak dober sponzor, bomo napeli vse moči za izvedbo tega velikega tekmovanja. Milan Jerše Vodilna zmagala 23. krog: Olimpija – Nafta 0 : 0, Labod Drava – Interblock 3 : 1 (0 : 1), CM Celje – Hit Gorica 1 : 4 (0 : 2), Luka Koper – Rudar 2 : 1 (1 : 1), Domžale – Maribor 2 : 3 (1 : 1). Pari 24. kroga: Nafta – Interblock (sobota ob 15. uri), Hit Gorica – Labod Drava, Maribor – Luka Koper, Rudar – CM Celje, Olimpija – Domžale. Koper 13 7 3 35 : 22 46 Maribor 13 2 8 41 : 30 41 Nafta 10 5 8 35 : 35 35 Olimpija (-2) 10 4 9 31: 21 32 Rudar 10 2 11 30 : 34 32 Celje 8 6 9 Domžale 8 5 10 35 : 44 29 Gorica 7 6 10 38 : 38 27 Interblock 7 5 11 26 : 30 26 Drava 5 6 12 22 : 36 21 34 : 38 30 Dvoranski nogomet Celec namesto Žekša V Križevcih Bar Milena MZ KMN Murska Sobota je na skupščini izvolila novo vodstvo. Namesto Karla Žekša, ki je bil potrjen kot častni član zveze za dosežke in dosedanje delo, je novi predsednik Igor Celec. Finale LMN Križevci: Bar baza LOKO – Top Finedika 2 : 5, Bar Milena – Top Finedika 4 : 1, Bar baza LO-KO – Bar Milena 0 : 5. Vrstni red: 1. Bar Milena, 2. Top Finedika, 3. Bar baza LO-KO. Najboljši strelec: Damjan Kosi (Bar Milena), 18 zadetkov. Na prvem turnirju deklic Rad igram nogomet MNZ Lendava v Črenšovcih je zmagalo Pomurje Beltinci (6) pred Pomurjem Soboto mlade in DOŠ Lendava (obe po 1), na drugem pa Pomurje Beltinci mlade (4) pred Pomurjem Soboto (2) in ŠD Velika Polana (1). Finale: Pomurje Beltinci – Pomurje Beltinci mlade 0 : 3. (M. J.) Finale regijskega srednješolskega prvenstva v Lendavi: 1. Gimnazija Murska Sobota, 2. SPTŠ M. Sobota, 3. DSŠ Lendava, 4. Gimnazijo Ljutomer. (F. H. M.) Nogomet Prijateljske tekme Slovenci ugnali Angleže Slovenska reprezentanca U-18, v kateri je igral tudi nogometaš Mure 05 Žiga Kous, je na turnirju v Rimu premagala Anglijo (2 : 1) in Romunijo (1 : 0) ter remizirala z Grčijo (2 : 2). (F. B.) Prijateljske tekme: Mura 05 – Čarda 2 : 1 (Zlatar, Smolkovič; Gjergjek), Odranci – Ižakovci 8 : 6 (Tkalec 4, Zelko 2, Raduha, Horvat; Slana 2, Kuzma, Dravec, Horvat, Fujs), Turnišče – Hotiza 3 : 2 (Gjerkeš 2, Lutar; Gjerkeš 2), Podvinci – Tromejnik 1 : 2 (Lipič; Lepoša, Čontala), Črenšovci – Zasadbreg 5 : 0 (Tompa, Gönc, Žugelj, Kulčar, Lackovič), Beltinci – Turnišče 5 : 0 (Sraka 2, Kerec, Zver, Gruškovnjak), Polana – Dokležovje 2 : 4 (Kotnjek, Raščan; Berendijaš, Cipot, Lukač, Fras), Nedelica – Hotiza 0 : 7 (Gjerkeš 4, Vori, Bažika, Čurin). (F. B., F. H. M., M. J.) BARVA CMYK 22 datum: 04. 03. 2010 šport | Vestnik | 4. marca 2010 VESTNIK stran 22 www.vestnik.si | e: [email protected] TK Murska Sobota Modelarstvo Želijo teniško akademijo Gjerek in Lemut druga Uvodoma je predsednik TK Murska Sobota Boris Vogrinčič dejal, da se je že leta 2008 pojavila ideja o ponovni oživitvi teniške dejavnosti. »Na osnovnih šolah smo začeli izvajati brezplačne predstavitve tenisa, ki so bile zelo dobro sprejete, nato pa smo zadevo prenesli na klubska teniška igrišča. Ta načrt je le delno zaživel, predvsem zaradi pomanjkanja trenerskega kadra. Lanskega avgusta pa se je pojavila možnost sodelovanja s firmo IPT-Agencija za šport Primoža Starčiča. Prvotno se je sodelovanje nanašalo na tekmovalni tenis v kategorijah do 12, 14 in 16 let. Ker je Primož Starčič eden od največjih teniških strokovnjakov v tej regiji in tudi širše, pri čemer je znano njegovo uspešno sodelovanje z Andrejo Klepač, ki se pojavlja na turnirjih serije ITP, smo celoten načrt zastavili bolj ambiciozno.« Kot je povedal Primož Starčič, deluje ITP-Agencija za šport že od leta 1999, pomaga pa predvsem klubom, ki imajo višje ambicije in želijo dosegati vrhunske rezultate. »Svoje strokovno znanje prenašamo na mlade perspektivne igralce, poudarjamo pa tudi njihovo psihofizično pripravljenost. Tako se je z našo pomočjo pojavilo že nekaj odličnih igralcev, kot so Andrej Pintarič, Zoran Golubovič in Tomislav Ternar, ki so bili tudi državni prvaki in so dosegali dobre rezultate tudi na mednarodnih prizoriščih. Zgraditi želimo celotno piramido, od teniških vrtcev do teniških šol in rekreativnega udejstvovanja.« Sedanja ekipa na čelu z Žigo Gaberjem, ki je na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu do 14 let osvojil naslov državnega prvaka v dvojicah in tretje mesto v posamični konkurenci, vliva optimizem. »Ti uspehi so mu omogočili, da je postal član državne reprezentance U-14 in udeleženec nekaterih turnirjev na evropski ravni. Ima že tudi pozicijo na evropski jakostni lestvici. Tu so še igralci Tine Veren, Dominik Sedonja in Tilen Gorza. V prihodnosti želimo ustvariti teniško akademijo ter pridobiti še kakega talentiranega igralca,« je še dodal Starčič. Milan Jerše Uspešen nastop Pomurcev na državnem prvenstvu v Tešanovcih Fotografija Jure Zauneker Tiskovna konferenca teniških igralcev in IPTAgencije za šport – Predstavitev smelih načrtov S starta modelarjev Modelarsko društvo Pomurje iz Murske Sobote je na prizorišču lanskega svetovnega prvenstva oračev pripravilo prvo letošnjo uradno modelarsko tekmo. Na državnem prvenstvu modelarjev z večjimi modeli (FlA) so v članski in mladinski konkurenci pomurski modelarji zasedli dve drugi mesti. 15. in 16. krog 1. SNTL – Kocuvan 1 : 3, Boldin – Žibrat 2 : 3, Šfiligoj – Roudi 1 : 3, Flajs – Žibrat 0 : 3), Ptuj – Kema Puconci (D. Ovčar – Horvat 0 : 3, U. Ovčar – Ropoša 1 : 3, Pavič – Škraban 3 : 1, U. Ovčar – Horvat 0 : 3, D. Ovčar – Škraban 0 : 3, Pavič – Plohl 3 : 2, U. Ovčar – Škraban 3 : 2, Pavič – Horvat 0 : 3), Kema Puconci – Edigs 5 : 0 (Škraban – Avbelj 3 : 0, Plohl – Orešnik 3 : 0, Horvat – Jazbič 3 : 0, Plohl – Avbelj 3 : 2, Ropoša – Jazbič 3 : 2). Drugi izidi: Tempo – Ilirija 4 : 5, Maribor – Olimpija 5 : 0, Edigs – Melamin 5 : 0. Vrstni red: Maribor 32, Kema Puconci 30, Krka 24, Sobota 20. 9. krog 2. SNTL: Kema II – Žogica 5 : 0 (Pelcar 2, Sukič 2, Horvat), Sobota II Postanite mojstrovalec! Čas je, da stvari ponovno vzamete v svoje roke. To ne prihrani le denarja ampak vam daje tudi dober občutek, da ste nekaj naredili sami. In pri tem je OBI vaš partner. Z nasveti, dejanji in kakovostjo ter predvsem z ugodnimi cenami. Vedno več Slovencev je mojstrovalcev. In vi? Fotografija Jure Zauneker Obe pomurski ekipi sta dosegli pričakovane rezultate. Sobočani so gladko premagali Olimpijo, v derbiju za tretje mesto pa so ostali praznih rok. Povedli so sicer s 3 : 1 z dvema zmagama Jana Žibrata in eno Tomaža Roudija, toda ključna je bila partija med reprezentantoma Žibratom in Slatinškom, ki jo je zanesljivo dobil zadnji. Pucončani so najprej zanesljivo premagali Edigs, nato pa imeli kar nekaj težav na Ptuju. Vse je na pravo mesto postavil reprezentant Mitja Horvat s tremi gladkimi zmagami, po eno pa sta prispevala Bojan Ropoša in Dominik Škraban. V naslednjem krogu bo v Puconcih pomurski derbi. Jan Žibrat v akciji Sobota – Krka 3 : 5 (Roudi – Karković 3 : 2, Žibrat – Petrovčič 3 : 1, Kocuvan – Slatinšek 0 : 3, Žibrat – Karković 3 : 0, Roudi – Slatinšek 0 : 3, Kocuvan – Petrovčič 1 : 3, Žibrat – Slatinšek 1 : 3, Kocuvan – Karković 0 : 3), Olimpija – Sobota 0 : 5 (Flajs – Roudi 2 : 3, Šfiligoj – Muta 1 : 5 (Kolbl), Sobota II – Žogica 4 : 5 (Kolbl 2, Dolamič, Pečnik; Škurnik 3, Ocepek, Gorčan), Kema II – Muta 3 : 5 (Pelcar 2, Sukič). 3. SNTL: Žogica II – Ljutomer 4 : 5, Branik – Ljutomer 5 : 1, Žogica II – Cirkovce 4 : 5. Mirko Unger Pomurja), 5. Rok Šiftar (RŠD Štart Polana) ... 7. Boris Ouček (DM Pomurja). V Rakičanu bo 6. marca 13. memorial L. Sinica, 7. marca bo v Tešanovcih pokal društva modelarjev Pomurja, 20. in 21. marca pa bo v Tešanovcih svetovni pokal. T. G. Najljubša trgovina MOJSTROVALCEV Pomurci pričakovano V derbiju namiznoteniškega prvenstva Krka premagala Soboto – Težave Pucončanov na Ptuju Rezultati, člani: 1. Danijel Terlep (AK Krka), 2. Bojan Gjerek (AK Murska Sobota), 3. Luka Kralj (Šempeter) … 8. Boštjan Bagari, 9. Jože Titan, 11. Milan Sinic (vsi AK Murska Sobota). Mladinci: 1. Klemen Lipičar (Nova Gorica), 2. Miha Lemut (DM Pomurja), 3. Črt Šiftar (RŠD Start Polana), 4. Grega Filo (DM www.obi.si BARVA CMYK na sceni www.vestnik.si | e: [email protected] V Mariboru ni problemov z vpisom – Domovi so poleg fakultet skorajda kot kampusi dije ter nastajajoči Znanstveni park Univerze v Mariboru. Zakaj je pomembno biti v študijskem času aktiven v dejavnostih, ki niso samo gole študijske obveznosti, ti si na primer že drugo leto v študentskem svetu? »Letos sem predstavnica tretjih letnikov v študentskem svetu, lani sem predstavljala druge letnike, ves čas poteka koordinacija, spremljamo delo profesorjev, ukvarjamo se s študentskimi problemi. Res je, da so se mi ob tem delu v študentskem svetu odprla marsikatera vrata, spozna- stran 23 23 Mislišče Lahko noč! Več kot študentka Letos bodo v Mariboru odprli že trinajsti študentski dom, ta čas pa je na voljo 573 enoposteljnih, 922 dvoposteljnih in ena triposteljna soba. VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | Monika Horvat iz Gederovec »Študentje imamo zelo veliko zaupanje profesorjev in celotne univerze. Podajamo celo mnenje o habilitaciji profesorjev, tako da lahko slab profesor zaradi mnenja študentov izgubi službo,« je poudaril pomen Študentskega sveta prorektor za študentske zadeve na mariborski univerzi Danijel Vuk. Po izgradnji avtoceste in oblikovanju novih programov (npr. medicina, umetnostna zgodovina, medijske komunikacije idr.) je tudi mariborska univerza za pomursko mladino vse bolj zanimiva. Vse več se sliši tudi o učinkoviti posodobljenosti programov in izjemni kakovosti dela, a tudi o možnosti študiranja na skoraj 300 fakultetah po vsej Evropi. Mariborska univerza ima svoje fakultete in oddelke locirane skorajda po vsej Sloveniji, na primer v Kranju, Ljubljani, Krškem, Brežicah, Celju, Velenju in Rakičanu, kjer končujejo program management v agroživilstvu in razvoj podeželja prvi diplomanti. Pri gospodarstvenikih je delo fakultet že od nekaj izjemno cenjeno, saj so ohranili potrebno povezanost med univerzitetnimi strokovnjaki in podjetji. Skorajda vsi strokovnjaki uspešnih pomurskih podje- datum: 04. 03. 2010 »Da, zelo, čeprav smo na različnih fakultetah in na različnih programih. Imamo tudi mnoge skupne zabave, na primer Fašenk Fest, Gremo na prvi rok, Študentska bovling liga, mednarodna veslaška regata, tekmovanje v jahanju Uni Cup, Prvenstvo UM v nogometu, košarki, badmintonu in skvošu, Zimsko športni vikend na Kopah idr. Pravzaprav je velika povezanost, ko je kakšen dogodek, npr. Gibanica, se res zberemo vsi prekmurski študenti, pridejo pa tudi drugi. Pa tudi drugače si med sabo veliko pomagamo, Jaz lahko pomagam komu, ki ima težave s programiranjem, meni spet kdo drug pomaga pri kakem drugem predmetu.« In kako bi ti prepričala dijaka iz Pomurja, da se odloči za mariborsko univerzo? »Profesorji so zelo prijazni, z njimi se da vzpostaviti osebni stik. To je pri študiju zelo pomembno, ker se tako počutiš veliko bolje, z večjo voljo se spraviš k učenju, saj te vsi spodbujajo. Tudi profesorji ti pomagajo priti do delovnih mest, če vidijo, da imaš voljo, da si zainteresiran, da želiš ne- Tomo Köleš O tej temi sem želel pisati že davno, pravzaprav takrat, ko so bili še aktualni. A nekako se nisem toliko obremenjeval z njimi, tako da je tema sčasoma izpuhtela. Nanjo sem se spet spomnil nedavno, ko sem mimogrede slišal, da se bosta morala dva brezplačnika zagovarjati, kdo ju je financiral med minulo volilno kampanjo. Saj moja tema sega ravno v tisti čas, ko so nas v poštnih predalih skoraj vsakotedensko zalagali z brezplačnim časopisjem tipa Ekspres, Naš časnik, nevemkakšni Tednik in še in še. Pri sebi sem se smejal, ko sem prebiral njihove uvodnike, ki so si bili podobni kot jajce jajcu, češ »napočil je čas za pravo objektivno informiranje, dovolj je bilo medijskih laži, mi bomo skrbeli za prave informacije, zdaj boste videli, kaj je kakovosten časopis itd.,« obenem pa sem sam pri sebi stavil, da naslednji teden tega in tega brezplačnika ne bo več nikjer. Moram priznati, da sem se včasih zmotil: nekateri so zdržali celo dva tedna. To, da so večino motivirale politične stranke, me tu sedaj toliko ne zanima. Bolj me je spravljala v nejeverno in zabavno osuplost ta naivna prepričanost o uspehu svojega početja. Vsi, ki delamo pri Vestniku, vemo, koliko truda, napora in zagnanosti je treba vložiti že v to, da vsak četrtek izide nova številka, in to se pri tem časopisu dela nepretrgano že več desetletij. Sicer nihče ne pravi, da se dva ali trije kolegi ne morejo ob pijači dogovoriti, da bodo pa sedaj tudi oni poskušali z izdajanjem svojega časnika, vendar je vprašanje, ali bodo izšli tudi naslednjo soboto. Od tistih brezplačnikov, ki so se malo resneje in številneje vrgli v delo, sta v naši okolici ostala le dva, samo enega od teh pa ob koncu tedna dobivamo v poštni predal. Toda tudi ta ima precejšnje težave s pravim odnosom do svojih bralcev. Zadnjič je objavil, da je nogometaš iz Apač Dare Vršič Korošec. Naslednji teden sem čakal opravičilo zaradi te informacije, pa nikjer nič. Kakšno soboto ta brezplačnik niti ne izide, in to brez vsakršne utemeljitve, najglobljo črno luknjo pa je imel lani poleti, ko ga ni bilo skoraj dva meseca. Ko se je spet pojavil, v njem ni bilo nobenega opravičila ali pojasnila, zakaj si je privoščil takšen premor. Že takšen odnos bralcem veliko pove o kakovosti tovrstnega časopisa. Vsi pa tudi vemo, da je Dare Vršič Primorec, saj igra za Koper. Z Vestnikom na koncert Novih fosilov Emil Copot, Apače 149, 9253 Apače; Matej Stojislavljevič, Stara ulica 12, 9000 Murska Sobota; Štefka Gobar, Kupšinci 39 b, 9000 Murska Sobota; Angela Marič, Krog, Vodnikova 7, 9000 Murska Sobota; Saška Horvat, Daneta Šumenjaka 1, 9000 Murska Sobota; Dušan Ščap, Črnci 42, 9253 Apače; Maja Perme, Tomšičeva 14, 9220 Lendava; Suzana Tibaot, Krapje 70, 9241 Veržej; Dragica Lačen, Slomškova 72, 9000 Murska Sobota; Ana Čagran, Silvire Tomassini 2, 9250 Gornja Radgona; Majda Dijak, Stročja vas 38 b, 9240 Ljutomer; Janez Gomboši, Ivanocijevo naselje 9, 9000 Murska Sobota; Ida Balek, Budinci 7, 9204 Šalovci; Anastazija Vinko, Stara ulica 12, 9000 Murska Sobota; Jasmina Zelko, Gomilica 128, 9224 Turnišče; Sanjica Tkalec, Pince Marof 13, 9220 Lendava; Slavica Kolbl, Krištanci 8, 9242 Križevci pri Ljutomeru; Andrej Könye, Hodoš 89, 9205 Hodoš; Milena Ziško, Staneta Rozmana 14, 9000 Murska Sobota; Marija Casar, Motvarjevci 5, 9207 Prosenjakovci. Brezplačne vstopnice, ki jih je prispeval organizator koncerta Art Sound iz Černelavcev, lahko dvignete z osebnim dokumentom v naročniški službi Vestnika do petka, 5. marca, do 15. ure ali z osebnim dokumentom pri blagajni eno uro pred začetkom koncerta. Uspeh srednješolcev Fotografija Bernarda B. Peček Šesti debaterji sveta V ekipi tudi Monika Sobočan z ljutomerske gimnazije tij so končali redni ali izredni študij v Mariboru, na primer FERI, strojništvo, logistika, pravo, kmetijstvo in zadnje čase tudi energetika, varnostne vede, zdravstvo … Skupno je v okviru Univerze v Mariboru 17 fakultet in kar 198 študijskih programov. Tudi Monika Horvat iz Gederovec se je pred tremi leti odločila za Maribor in za Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), smer medijske komunikacije. Že od nekdaj se rada ukvarja z raziskovanjem, prepričali pa so jo tudi prenovljeni bolonjski programi. Navdušena je bila nad sodobno univerzitetno knjižnico, pa tudi nad urejenostjo in dostopnostjo študentskih domov – letos bodo odprli nov 13. dom. Vsem študentom je ves čas na voljo Univerzitetni športni center Leona Štuklja, za večjo povezanost z gospodarstvom in pridobivanje prakse pa so pomembni TehnoCenter Univerze v Mariboru, Tovarna podjemov – podjetniški inkubator, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in štu- la sem ogromno ljudi, tako da sedaj sodelujem marsikje, pri mnogih medijih. Sem odgovorna urednica našega študentskega časopisa na fakulteti. Delala sem tudi na televiziji, skratka odprlo se mi je veliko vrat.« Rakičan je le ena od sedmih lokacij po vsej Sloveniji, kjer izvajajo izobraževalne programe. Se boš po končanem študiju vrnila v Pomurje ali boš ostala kar v Mariboru? »Zadnji dve leti me je Maribor zelo navdušil, tako da sem bila prepričana, da bom ostala tam. Toda zadnje čase … me spet bolj vleče domov. Bom še videla.« Ste študentje iz Pomurja povezani tudi v Mariboru kot univerzitetnem mestu? kaj delati. To, da se osebno zavzamejo zate in ti pomagajo, se mi zdi zelo pomembno. Pomembna je tudi ta povezanost, da se vsi med sabo poznamo in obstaja prijetno vzdušje. Poleg tega sta pomembni tudi izjemna kakovost študijskih programov in bogata obštudijska dejavnost na fakultetah in v domovih. Seveda pa je eden od razlogov lahko tudi študentski dom – domovi so poleg fakultet skorajda kot kampusi, vse je zelo blizu. Zdaj bo odprt celo nov 13. študentski dom. In v Mariboru sploh ni problemov z vpisom.« In kdo je tebe navdušil za fakulteto? »Želela sem študirati v Mariboru in sem iskala program, ki bi mi ustrezal. Tako sem naletela na nov program medijske komunikacije. Saj ni nujno, da delaš ravno pri medijih, ker dobiš zelo širok spekter možnosti; lahko si oblikovalec, programer ali drugo. Tudi o možnostih na digitalni televiziji smo se že poučili.« Bernarda B. Peček Fotografija Martina Domanjko Monika Horvat, študentka tretjega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Uspešna slovenska ekipa debaterjev z ljutomersko gimnazijko Monika Sobočan. Od 8. do 19. februarja je potekalo v Dohi, glavnem mestu Katarja, 22. svetovno srednješolsko debatno prvenstvo. Slovenija se je med 57 državami uvrstila na izjemno šesto mesto in bila tudi najboljša ekipa med vsemi državami, kjer angleščina ni uradni jezik, kar je največji uspeh slovenske debate na svetovnih prvenstvih. Debaterji in debaterki v slovenski ekipi so bili Damjan Denkovski in Tim Jaušovec iz Druge gimnazije Maribor, Monika Sobočan kot edina iz Pomurja, dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Ana Stritih iz Gimnazije Ledina in Žan Žveplan iz Gimnazije Celje Center, ki je bil drugi najboljši govorec v kategoriji angleščina kot tuji jezik. Dva predstavnika iz Pomurja sta bila v Katarju tudi kot sodnika, in sicer profesorica ljutomerske gimnazije Liana Miholič in Filip Dobranić iz Lendave, ki je dosegel največje uspehe kot srednješolski debater, sedaj pa je študent Filozofske fakultete. Bernarda B. Peček BARVA CMYK dobro je vedeti | Vestnik | 11. februarja 2010 Belo vino škodi zobem Ali ste vedeli, da so ljubitelji belega vina v večji nevarnosti, da si poškodujejo zobe, kot tisti, ki prisegajo na rdeče? Do tega so se dokopali nemški raziskovalci, ki so v laboratorijskih študijah po en dan namakali zobe v različnih vrstah vina in dokazali pomembno izgubo kalcija ter fosforja v globini do 60 mikrometrov. Najbolj škodljiva so bila vina vrste rizling, ki imajo najnižji pH. Skrb zbujajoče je, ker razjedanja sklenine po mnenju raziskovalcev ne omili niti redno umivanje zob. Slab učinek nekoliko zmanjšamo le, če poleg vina uživamo sir, ki vsebuje veliko kalcija. Kako se zdravo prehranjevati Načelo zdravega prehranjevanja v vsakdanjem življenju ne sodi na področje znanstvene fantastike. Lahko ga celo strnemo v nekaj kratkih in razumljivih točk. Na jedilniku naj bo veliko polnozrnatih žit, sadja in zelenjave, ki pospešujejo prebavo. Prehranjevanje naj temelji na rednih obrokih in prigrizkih. Omejite prehranjevanje v restavracijah s hitro prehrano. Za obrok si vzemite dovolj časa, saj počasno prehranjevanje omogoča boljšo prebavo in razvitje občutka sitosti. Posladek ali sladica naj ne bosta nagrada za to, da otrok neko jed poje do konca. Hrana ni primerna za spodbudo ali blažitev stresa in dolgočasja. V tem primeru hrana povzroči odvisnost. Ne zahtevajte, da se poje vse, kar je na mizi. Ne jejte pred televizorjem ali računalnikom. Izogibajte se tudi pikantne in preslane hrane. meseca brezplačno preizkušanje* stran 24 www.vestnik.si | e: [email protected] Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Črevesne okužbe Hladno in vlažno vreme, kakršnoga nam prinaša zimski čas, je priložnost za hitrejše širjenje črevesnih okužb Tako se pojavljajo značilna črevesna obolenja v obliki bruhanja, driske, slabosti, krčev in povišane telesne temperature. Možnih je več povzročiteljev, vendar so ponavadi povzročitelji virusi (zelo pogosta okužba je z rotavirusi). Simptomi Bolezen se ponavadi začne z bruhanjem in drisko. Blato je tekoče, včasih zeleno, vsebuje lahko sluz, prisotna pa je lahko tudi kri, kajti virus napade črevesne celice in povzroči njihovo odmiranje. Prav tako bolezen spremljajo povišana telesna temperatura, krči, slabost in splošno slabo počutje. Zbolimo lahko prav vsi, vendar pogosteje zbolijo otroci. Driska in bruhanje so za dojenčke in majhne otroke tudi nevarnejši, saj obstaja večja nevarnost dehidracije – izgube tekočine. Kako se okužba prenaša Okužba se prenaša s stikom – z rokami, s katerimi se dotikamo bodisi iztrebkov bodisi predmetov in površin, ki so z iztrebki onesnaženi. Prav tako je možna okužba po zraku – virus lahko vdihnemo tudi iz izbruhane mase. Iztrebki so precej kužni, zato je predvsem pomembna higiena, ki lahko prepreči prenos okužbe. Inkubacijska doba (to je obdobje od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov) je nekje od 24 do 48 ur, izločanje virusa pa traja najmanj šest dni – v tem času smo kužni, zato je smi- selno, da ostanemo doma. Po preboleli okužbi je možna ponovna okužba, kar pomeni, da trajne imunosti ni! Bolezen ponavadi izzveni v petih do sedmih dneh. Ko so otroci bolni, naj ostanejo doma. Otroci, ki so preboleli okužbo, pa naj ostanejo doma vsaj še en dan po koncu bolezni zaradi morebitnega prenosa. Zdravljenje V prvi vrsti je pomembno in potrebno, da nadomeščamo tekočino in elektrolite, ki se izgubljajo z drisko in bruhanjem. Na voljo je peroralna rehidracijska sol, ki se dobi v lekarni (tudi brez recepta) in se raztopi v prekuhani in ohlajeni vodi. Otrok naj tekočino pije po požirkih, ne naenkrat, sicer lahko izzovemo dodatno bruhanje. Tudi čaj iz suhih borovnic je priporočljiv, saj pomaga pri ustavljanju driske. Vnos tekočin naj bo čim večji in mora zadostiti dnevni vnos in vnos, ki se izgubi z bruhanjem in drisko. Vsi ti ukrepi nadomeščajo izgubljeno tekočino, ne pomagajo pa normalizirati črevesne flore, ki je pri črevesnih obolenjih porušena. Zato je priporočljivo uživanje probiotikov, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije (lactobacilus in bifidobakterije) in normalizirajo črevesno floro. Na voljo so probiotične kulture v zdravilih in prehranskih dopolnilih Linex, Prolife, Probiolex, Biogaya, ki se dobijo v lekarni brez recepta in pomagajo vzpostaviti ravnovesje porušene črevesne flore. Dieta Nekoč so ob driski in bruhanju priporočali dieto, danes so nasvete o strogi dieti zamenjali nasveti o normalnem hranjenju, vendar z izogibanjem sladki, mastni in močno začinjeni hrani. Zaužijmo čim več tekočine, nesladkanih čajev, priporočljivo je uživanje prepečenca, riževe sluzi, prežganke, korenčkove juhe, dobrodošli so nastrgana in porjavela jabolka, banane, slane palčke ... Higienski ukrepi Zelo pomembna je osebna higiena z doslednim umivanjem rok. Na to opozarjajmo otroke že v ranem otroštvu: umivanje rok pred obrokom, po uporabi stranišča, po igri na prostem, po dotikanju živali … Nujno je vzdrževanje čistoče v prostorih, umivanje in razkuževanje površin ter prezračevanje prostorov. Kdaj k zdravniku Zdravnika je treba obiskati, če se stanje ne izboljša po dveh dneh, kljub naštetim ukrepom. Vsekakor je obisk zdravnika nujen pri otrocih, mlajših od šestih let, in v primeru dehidracije: urin postane temen, gost in zmanjša se njegova količina, bolnik postane zmeden, razdražljiv, poležava in spi več kot običajno, ima vdrte oči, suha usta in lepljiv jezik. Pri dojenč- ČAS JE ZA DIGITALNO! 2 VESTNIK Slovenija bo konec leta 2010 preklopila iz analognega oddajanja televizijskega programa na digitalno. Zato je zdaj pravi čas, da se odločite za prehod na digitalno zabavo! SiOL TV je najzabavnejša digitalna televizija z najboljšim izborom programov, dobro založeno videoteko s filmskimi hiti ter bogatim naborom dodatnih vsebin. Dobite jo brez stroškov priključitve! SiOL TV v programskem paketu Mega vsebuje: • več kot 100 izbranih mega programov za vso družino, • videoteko z več kot 1.100 vsebinami in SiOL TV HITI – najnovejšimi filmskimi uspešnicami, • velik izbor filmov, risank, serij in koncertov, kadar si jih zaželite, brez dodatnega plačila, • odlične igre, ki jih igrate kar z daljincem. V T L SiO ejša vn ! a b a najz alna TV digit Pokličite 080 8000 še danes! Za spremljanje SiOL TV potrebujete opremo – TV komunikator, ki ga dobite za samo 1 EUR.** * Za 2-mesečno brezplačno preizkušanje SiOL TV je pogoj uporaba ali naročilo storitve SiOL internet. ** Ob vezavi 24 mesecev. Možen je tudi nakup na obroke, brez vezave. Vestnik MS 279,5x200 DIGITAL SiOL A4_V2.indd 1.3.10 14:43 STRAN 1 ku v primeru dehidracije upade velika mečava na glavici. To so že alarmantni znaki, ki zahtevajo urgentno zdravniško pomoč, vendar se jim lahko s pravilnim in pravočasnim ukrepanjem zagotovo izognemo. Seveda imajo pomembno vlogo tudi lekarne in njeni zaposleni, ki vam ponudimo nasvet in primeren pripravek ter vas napotimo k zdravniku, kadar je to potrebno. Torej smo lekarne varnostni filter, ki ga ne gre spregledati! Polonca Fiala, mag. farm. 080 8000 www.siol.net Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana 24 datum: 11. 02. 2010 BARVA CMYK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: [email protected] Razmišljamo o lastnem statusu Zgolj lestenec ni dovolj Ob osrednji luči ali dveh na stropu je priporočljivo namestiti več manjših svetil tudi ob sedežih in na stenah. Več svetil nam omogoča, da v prostoru ustvarjamo dramatične spremembe. Ob svečanih dogodkih prižgemo vse luči, ob gledanju televizije pa temu primerno manj. 25 Modni dodatki so lahko tisti kič v življenju, ki ga v določenem trenutku pač potrebujemo. Seveda pa ni nujno, da gre za kič, saj je naša podoba odvisna tudi od kombinacij z oblačili, ki si jih zamislimo. Črna ogrlica iz svilenih kroglic je lahko eden izmed tistih elementov, ki nam da pravo inspiracijo za unikatne modne dodatke, ki si jih kar sami naredimo. Črno-bela kombinacija Tolle je prepričan, da če se osredotočamo na čas, torej na preteklost in prihodnost, nam uhaja iz rok sedanji trenutek, ki je največja dragocenost, kar jih imamo. Sedanji trenutek je namreč tisti prostor, v katerem se razgrinja naše življenje, edino, kar ostaja trajno. Življenje vedno poteka v sedanjem trenutku, nikoli ni bilo časa, ko to ni potekalo v vsakem trenutku sproti, in takšnega časa tudi nikoli ne bo. Zato užijmo ta trenutek, ki ima svojo moč. Zavedanje tega trenutka je zelo pomembno, saj se s tem zaščitimo pred negativnimi vplivi in ohranimo svojo celovitost, mir in energijo. V življenju si torej prizadevajmo, da bo naša pozornost vedno usmerjena na sedanji trenutek. Če v mislih zaidemo drugam, nam Janez Drnovšek svetuje, naj se čim prej vrnemo vanj in se ga zavedajmo. Zavedati se moramo, da je vsak trenutek enkraten in neponovljiv in je edino, kar obstaja. Zavedajmo se energije trenutka, a tudi energije okolja, ki pa naj ne vpliva negativno na nas, temveč nanjo vplivajmo mi s pozitivno mislijo in pozitivno energijo. Nikoli ne izgubimo stika s seboj in naj nas okolje ne zavede. Ostanimo celoviti in se zavedajmo, da smo tukaj in zdaj. Samo z mirnostjo in zbranostjo v vsakem trenutku se lahko zavedamo njegove izjemnosti in zato je ta trenutek naš. Potem lahko v njem začutimo povezanost s stvarstvom, z vsem bivajočim, z naravo in vesoljem in posledično z večnostjo. Mag. Simona Šarotar Žižek Ohrovtovi vršički s kuhano šunko lice, okrasimo z ocvrto čebulo in vročo ponudimo. 700 g ohrovtovih vršičkov, 3 srednje velike čebule, 150 g tankih rezin kuhane šunke, 4 žlice vinskega kisa, 5 žlic sončničnega olja, 2 žlici naribanega parmezana, sol, poper, muškatni orešček, sesekljani peteršilj, češnjev paradižnik za dekoracijo Ohrovtove vršičke očistimo, operemo in jih v slani vodi skuhamo. Ohladimo jih s hladno vodo in dobro odcedimo. Čebulo olupimo in jo narežemo na tanke kolobarje. Za omako zmešamo olje, kis, poper, sveže nariban muškatni orešček in nariban parmezan. Šunko narežemo na pol centimetra široke rezance, dodamo ohlajenim vršičkom in vse skupaj narahlo premešamo. Pripravljene vršičke naložimo na krožnike, jih potresemo s sesekljanim peteršiljem in jih obložimo z rezinami paradižnika. Ocvrte piščančje palčke v kokosovi panadi z jabolčno omako V voku segrejemo olje, nato postopoma glede na čvrstost dodajamo zelenjavo in šampinjone. Vse skupaj hitro prepražimo, začinimo, dodamo sojino omako in takoj vroče ponudimo. vedati, da smo tukaj in zdaj. To je namreč energija in celovitost. Da bi to v vsakdanjem življenju dosegli, se lahko urimo tako, da eni od dejavnosti, ki jih opravljamo zgolj zato, da dosežemo neki cilj, namenimo vso pozornost. Na primer, ko v službi ali doma hodimo po stopnicah, bodimo pozorni prav na vsak korak, vsak gib in celo na svoje dihanje. Bodimo povsem zbrani. Kadar si umivamo roke, pozorno spremljajmo vse čutne zaznave, povezane s tem opravilom, denimo žuborenje vode, in občutke, ko se je dotaknemo, gibe rok, vonj mila in podobno. Potem ko sedemo v avtomobil in zapremo vrata, obmirujmo za nekaj trenutkov in opazujmo svoje dihanje. Zavedimo se tihega, a močnega občutja svoje navzočnosti. Črna ogrlica iz svilenih kroglic je najlepša na beli podlagi, torej jo nosimo na bela oblačila. Bela bluza ali bolj modno izbrana rahlo prevelika srajca je krasna v kombinaciji s črnimi kontrastnimi kroglicami. Vedeti je potrebno le to, da mora biti ogrlica narejena brezhibno, saj se na taki kontrastni podlagi opazi prav vse. z našega štedilnika Rdeča čebulna juha Okoli 20 odstotkom ljudi, ki trpijo zaradi depresije, ne pomagajo ne zdravila ne psihoterapija. Toda skupina raziskovalcev s harvardske medicinske šole je ugotovila, da lahko osemtedenska stimulacija z elektrodami, ki jih vstavijo v možgane, povzroči 22-odstotno izboljšanje znakov depresije (v primerjavi s triodstotnim izboljšanjem pri bolnikih, ki so prejemali placebo). 11. februarja 2010 | Vestnik | stran 25 Svilena ogrlica Včasih imamo občutek, da smo barka na odprtem morju, ki jo zanaša malo v eno, malo v drugo stran Pomoč za obupane VESTNIK besede mode Bivanje v sedanjosti Zato tudi naša barka redko pristane v želenem, za nas pravem pristanišču, to je v našem notranjem bistvu. S tem se srečujemo, če nas miselni tok vodi enkrat v prihodnost, drugič spet v preteklost, s čimer je premalo zasidran v sedanjem trenutku. Moramo pa vedeti, da kolikor bolj bivamo v sedanjem trenutku, toliko bliže smo samemu sebi, svojemu notranjemu bistvu. Da bi bili sami sebi bliže, se poglobimo v bivanje v sedanjem trenutku. V sedanjem trenutku ni nič negativnega. Če se ga zavedamo, v njem ni strahu, žalosti, nevoščljivosti, napuha in sovraštva. Vendar smo ljudje le malokdaj usmerjeni vanj, saj nas naše misli pogosto vodijo v preteklost ali prihodnost. Razmišljamo o tem, kako so nas drugi ljudje prizadeli, kakšne neuspehe smo doživeli, kako smo bili prevarani, ali pa o tem, kakšen položaj želimo doseči, kakšno materialno dobrino kupiti, kakšen status pridobiti. Obremenjujemo se s tem, kaj mislijo in počnejo drugi ter kaj bi morali misliti in početi mi. O prihodnosti je treba razmišljati le toliko, kot je nujno, in takrat, ko je treba. Prav tako se ne smemo izgubljati v preteklosti, ki je mimo. Potrata energije je tudi, če razmišljamo, kaj drugi mislijo o nas, kakšni smo in kakšni bi radi bili. V vsakem trenutku se moramo za- datum: 11. 02. 2010 400 g rdeče čebule, 2 žlici masla, 7 dl perutninske osnove, 1 žlica kisle smetane, 4 žlice rdečega vina, 2 žlici suhega vermuta, sol, poper, 3 rezine belega kruha ali toasta, 1 bela čebula za jušni vložek Rdečo čebulo olupimo in narežemo na drobne kocke, prav tako beli kruh ali toast. Rdečo čebulo na maslu prepražimo, da dobi zlatorumeno barvo, zalijemo z rdečim vinom in vermutom ter na hitro povremo. Dolijemo perutninsko osnovo in dodamo narezani kruh, premešamo in počasi kuhamo približno 10 minut. V juho vmešamo kislo smetano, jo solimo, popramo in zmešamo. Juho pretlačimo skozi gosto cedilo in ponovno prevremo. Priprava ocvrte čebule: Belo čebulo olupimo in narežemo na zelo tanke rezine, potresemo z rdečo papriko v prahu, dobro premešamo in jo ocvremo v vročem olju, nato pa jo dobro odcedimo na papirnatem prtiču. Juho nalijemo v krožnike ali skode- 600 g piščančjih prsi brez kosti in kože, 3 jajca, kokosovi kosmiči in ostra moka za paniranje, sol, olje za cvrtje Za jabolčno omako: 4 kisla jabolka, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlička drobno narezanega svežega ingverja, 1 žlica jabolčnega kisa, sol, 2 žlici olja Jabolka olupimo, razpolovimo, odstranimo koščice in narežemo na centimeter velike kocke. Čebulo in česen drobno narežemo. V kozici segrejemo olje, prepražimo čebulo, na koncu dodamo česen, ingver in jabolčne kocke. Zalijemo z jabolčnim kisom, premešamo, malo podušimo in odstavimo. Shranimo na toplem. Piščančje prsi narežemo na dober centimeter debele palčke in solimo. Posebej pripravimo panado za paniranje. V skledo ubijemo jajca in jih z metlico za stepanje penasto stepemo. Kokosove kosmiče in ostro moko stresemo v ločeni skledi. V ponvi segrejemo zadostno količino olja na 150° C. Piščančje palčke paniramo v moki, jajcih in kokosovih kosmičih ter jih v pripravljeni maščobi zlatorumeno ocvremo. Ocvrte poberemo iz maščobe in jih na mreži ali papirnatem prtiču dobro odcedimo. Na krožnike naložimo palčke, dodamo jabolčno omako in toplo ponudimo. Zelenjava iz voka s svežimi šampinjoni 200 g svežih šampinjonov, 2 korenčka, 1 bučka (cukini), 1 kolerabica, 1 sveža rdeča paprika, pol gomolja zelene, 1 sveža rumena paprika, 2 žlici sojine omake, sol, poper, sezamovo olje za pečenje Šampinjone operemo in jih narežemo na lističe. Preostalo zelenjavo operemo in narežemo na tanke trakove. Rdeča pesa z zeleno 300 g rdeče pese, 150 g gomoljne zelene, limonin sok, 4 žlice kisle smetane, sol, nastrgani sveži hren Peso in zeleno dobro operemo, olupimo in naribamo. Damo v skledo, solimo, primešamo limonin sok, kislo smetano in vse skupaj narahlo premešamo. Solato naložimo v sklede ali na krožnike in jo potresemo z nastrganim svežim hrenom. Jogurtova krema s pomarančnimi rezinami 4 dl trdega jogurta, 100 g sladkorja v prahu, 1 žlička vaniljevega sladkorja, 2 dl sladke smetane, sok ene limone, 16 rezin olupljenih pomaranč, 3 liste želatine, rjavi sladkor za rob kozarca, pomarančni rezanci za okras, pomarančni liker Pomarančne rezine namočimo za kratek čas v pomarančni liker, da pridobijo okus oziroma aromo. Želatino namočimo v hladni vodi. V skledi zmešamo jogurt s sladkorjem v prahu in vaniljevim sladkorjem. Sladko smetano stepemo. Želatino dobro ožmemo in z limoninim sokom razpustimo v vodni kopeli, nato pa hitro vmešamo v jogurt. V jogurtovo maso previdno vmešamo še stepeno smetano. Robove kozarcev namočimo v pomarančni sok, nato pa v rjavi sladkor, da dobimo lepe robove. Kozarce previdno napolnimo tako, da najprej damo jogurtovo maso, nato namočeno pomarančno rezino in to ponovimo štirikrat. Napolnjene kozarce postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Ohlajene kozarce okrasimo s pomarančnimi rezanci in ponudimo. Janez Gjergjek Lesene kroglice Svilena ogrlica je lahko sestavljena iz lesenih kroglic, ki jih oblečemo v svilo. Slednjo najprej narežemo na kvadrate in ovijemo okrog kroglic. Svilo povežemo s črnim sukancem in vse skupaj prišijemo na poseben trak oziroma vrvico. Lahko imamo tri različne trakove, na katere prišijemo kroglice. Če je najmanjši trak zadosti velik, da objame glavo v največjem obsegu, potem ne potrebujemo dodatnih mehanizmov za zapenjanje. Kombinacije nakita Če smo v dvomih, ali lahko mešamo zlat nakit s svileno ogrlico, se preprosto poglejmo v stensko ogledalo. Če bo občutek povedal, da je nečesa preveč, pač odstranimo. V nasprotnem primeru je dovoljeno vse. Strogih pravil ni, razen v poslovnem svetu in oblačenju za posebne priložnosti, kjer veljajo posebna pravila. Pomlad še ni pred vrati, a zimo lahko preženemo prej tudi z barvami in majhnimi dodatki pri oblačenju. Tatjana Kalamar Morales BARVA CMYK 26 pisma | Vestnik | 4. marca 2010 In memoriam – Vili Žižek Temna vest je petnajstega februarja preplavila Mursko Soboto; preminil je inženir Vili Žižek. Rodil se je 4. maja 1935 in razen v srednješolskih in študijskih letih ves čas bival v domačem mestu. Po diplomi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je zaposlil pri podjetju Blisk v M. Soboti, a že po nekaj letih odprl zasebni RTV-servis, ki ga je pozneje razširil na dejavnost televizijske avtomatike. Obenem se je specializiral za servisiranje medicinskih aparatov in te storitve opravljal v vseh pomurskih zdravstvenih zavodih. Poln ustvarjalnega nemira, radoživ in odprt do ljudi, občutljiv za naravne lepote in dojemljiv za potrebe skupnosti, je bil član raznih krogov in nosilec uglednih družbenih funkcij. Njegove naveze so bile trdne in bilo jih je mnogo: družinske, delovne, športne, društvene in družbene. Povsod je svojo pripadnost izkazoval dejavno, akcijsko, si mnoge zaveze nalagal prostovoljno in s svojim zanosom pritegnil še druge. Z neposrednostjo, ki ji je bila tuja samovšečnost, si je ustvaril široko omrežje prijateljev, kar je naravno vodilo k temu, da je bil razpet na vse strani, vendar z umom in srcem vedno pri pravi stvari. Delovanje v različnih skupinah je ustrezalo njegovi po raznovrstnih izzivih hlepeči osebnosti. Bil je član lovske družine, nogometnega kluba Mura, Kluba ljubiteljev Sobote, planinskega društva, območnega obrtnega združenja, ustanovni član kluba Lions, član mestnega sveta Občine M. Sobota, z delovanjem v stranki Zelenih je zaslužen za ribnik v soboškem parku in prvo umetno drsališče, posebno častna je vloga delegata prve demokratično izvoljene Skupščine Republike Slovenije in predsednika nadzornega sveta ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Ljubiteljsko je bil vrsto let strastni igralec »lepega špila«, hribolazec in privrženec popotništva nasploh. Z Marijo Vild in Gustlom Delavcem iz Mojstrane je bil ob prvem vzponu na Mont Blanc l. 1985 tvorec prijateljske druščine, ki že četrt stoletja druži pomurske in gorenjske planince. Prekrižarili smo domači gorski svet in ob vodenju mojstranskih gorskih vodnikov spoznali tuje gorske skupine. Ubiranje poti je postalo bivanjska nuja, najbolj resnični cilj popotna druščina, Vili pa v njej močno vezivno tkivo. Gore so postale sopomenka za hrepenenje, planinski tovariši eden od Vilijevih srčnih krogov. Občudoval je vrhove, a se brez obžalovanja obrnil, če se je cilj zazdel pretežak. Rad je ubesedoval dogodivščine s poti, kaj dodal ali pozabil, vendar je zanosna pripoved vselej osvežila čarobne prizore, nezamenljive okruške naših usod, ki so kljub ravninskim izvorom našle izpolnitev v lepoti nekoristnega kamnitega sveta. Vedel je, da je za polnokrvnost bivanja potreben adrenalin, da se vrednost življenja meri po kakovosti vezi, ki nas povezujejo z drugimi. Da je treba veliko dajati in se za cilje kar najbolj truditi. Da moraš slediti sanjam in ob veličastnih tujih pokrajinah ohranjati najtoplejše čustvo za tisto, ki jo imenuješ »doma«. Z enakim zanosom, kot je ubiral poti po svetu, se je vračal domov, in čim se je za Črnskimi mejami pokazalo domače mesto, je radostno vzkliknil, da na svetu »nega lepšega varaša, kak je naša Sobota«. Lanske jeseni smo zadnjič skupaj hodili po dolini Vrat, se očarani nad slepečo belino skal ozirali po vrhovih Julijcev in severni steni Triglava, nazadnje pa, kot že tolikokrat, strmeli v pršenje Peričnika. Bilo je, ne da bi slutil, obredje slovesa. Ivanka Klopčič datum: 04. 03. 2010 Regionalizacija Slovenije Regionalizacija Slovenije je zopet aktualna. Predvsem zaradi enakomernejšega razvoja vseh regij. Vsekakor nam ne sme biti vseeno, kako bo to izvedeno, če bo. Nekateri vplivneži, s pristojnim ministrom vred, bi Slovenijo razdelili na pet ali celo na tri regije. Tako tudi župan Lendave g. Balažek v 2. številki Nepujsaga piše, da brez regij Slovenija ni upravičena do evropske denarne pomoči, ker so razvojni kazalci Slovenije kot celote previsoki. V svojem članku g. Balažek zagovarja tri regije. Nas naj bi priključili k veliki vzhodnoslovenski regiji. Za to veliko vzhodnoslovensko regijo bi ti razvojni kazalci lahko bili zopet previsoki. V primeru, da bi dobili to pomoč, pa bi se ta verjetno porazgubila v tej veliki regiji. Mi bi izviseli kot velikokrat doslej. Ne vem, kakšna stroka nam lahko pri regionalizaciji pomaga, brez upoštevanja zgodovinskih in naravnih danosti. Zapisano je, da bi se morali razvijati brez državne in socialne pomoči. To pa ne velja za lendavsko oziroma narodnostno mešano območje, ki ima poseben status. Da ne bo pomote, tudi sam sem naklonjen temu, da se ta status ohrani. Mislim tudi, da je g. Balažek zelo dober župan za svojo občino. Istočasno pa sem prepričan, da neki prebivalec Polane, Črenšovec ali Goričkega, ki nima nobene pomoči ali statusa, ekonomsko ni nič na boljšem kot prebivalec lendavskega območja. Ob branju članka dobiš vtis, da gre pri zagovarjanju treh velikih regij za bojazen, da se bo poslabšal status narodnostno mešanega območja v primeru več regij. Mislim, da se ta status ne bo poslabšal, tudi če je več regij, npr. osem ali dvanajst. Pridobili pa bodo preostali prebivalci Prekmurja oziroma Pomurja, ki statusa nimajo. Za te nam tudi ne sme biti vseeno, kako živijo. Ne moremo Prekmurja oziroma Pomurja kar tako priključiti neki veliki vzhodnoslovenski regiji, pri tem pa ne bi upoštevali ne zgodovinskih in ne drugih narodnostno naravnih danosti. Pri ustanavljanju županij v sosednji Hrvaški so pri ustanovitvi Medjimurske županije to upoštevali. Medjimurje je po površini manjše, po prebivalstvu pa približno enako veliko kot Prekmurje. Od Čakovca do Varaždina je le 14 kilometrov, pa območja niso priključili varaždinski županiji. Upoštevali so, da je bilo Medjimurje, prav tako kot Prekmurje, do konca druge svetovne vojne sestavni del madžarske države. Vzemimo še primer ene najrazvitejših držav, švicarsko konfederacijo. Ta je razdeljena na 26 kantonov. Od teh kantonov nekateri nimajo niti 40.000 prebivalcev, to je torej manj kot polovica prebivalcev Prekmurja. Nasprotno pa ima največji kanton Zürich 1.254.000 prebivalcev. Kantoni so torej ustanovljeni po zgodovinskih in drugih naravnih danostih, ne pa po velikosti in številu prebivalcev. Kantoni imajo, ne glede na velikost, enake pristojnosti in pravice. Konfederacija ima velik del pristojnosti v zunanji, obrambni in denarni politiki. Kantoni pa so izvajalci zvezne oblasti in zato dobijo zvezna finančna sredstva, hkrati pa imajo zelo obsežno avtonomijo. Če se je švicarski konfederaciji s tako državno ureditvijo, torej z upoštevanjem različnosti, uspelo razviti v eno najbogatejših držav, zakaj bi mi neko pokrajino priključili tja, kamor ne spada. V tem primeru zagotovo ne bo večjih možnosti za razvoj kot pri sedanji ureditvi države. Pristojni minister je v svojem nastopu na Radiu Murski val omenjal Finsko. Prav tako g. Balažek v svojem članku omenja nordijske države. Pa vzemimo Finsko. Finska ima avtonomno provinco Alandske otoke, ki imajo le 26.000 prebivalcev. Avtonomna provinca so zato, ker imajo mešano švedsko-finsko prebivalstvo. Ta avtonomna provinca je eden najrazvitejših delov Finske. Prekmurje ima prav tako mešano prebivalstvo, madžarsko manjšino na naši strani in prekmursko manjšino na madžarski strani. Poleg tega je Prekmurje tudi versko mešana pokrajina. Po naravnih danostih je vsekakor bogata in je imela celo svoj knjižni jezik. Vso to raznolikost je zaznala tudi Katoliška cerkev, ki je tu ustanovila svojo škofijo. Prekmurje je ob koncu prve svetovne vojne celo Madžarska priznavala kot avtonomno krajino. Tudi Vilmoš Tkalec, rojen Turniščan, in njegovi somišljeniki so tu videli posebno regionalno državno tvorbo Mursko republiko. Verjetno niso bili samo avanturisti, kot jih nekateri prikazujejo. Imeli so celo okrog 1200-glavo vojsko s 36 častniki. Pri regionalizaciji nikakor ne moremo zanemariti zgodovinske in naravne danosti ter nas priključiti nekam, kamor ne spadamo. Emil Maršik Spoštovani župan Murske Sobote! Na vas se obračamo v upanju, da boste prisluhnili in da je tudi vam v interesu, da obdržimo nogomet v našem mestu, se pravi Muro 05, za katero živimo. Še sveže se spominjamo vašega govora na Murskem valu in če ste vi pozabili, mi nismo, da ste pred štirimi leti prevzeli odgovornost za ta klub, ko je izpadel iz prve lige, in obljubili, da ga boste čez pet let vrnili nazaj v prvo ligo, kamor sodi in kjer si ga želi vsa Slovenija. Zdaj, po štirih letih, je stanje enako oz. dosti slabše, kot je bilo pred petimi leti. Vemo, da je glavni krivec za sedanje stanje uprava kluba, ki pa je v času delovanja Gorana Gutalja imela denar. Zelo se trudite pri obnovi večnamenske kinodvorane, vendar se ne zavedate, da 5000 ljudi v mestni občini živi za Fazanerijo in za nedelje, ko se odpravijo celotne družine na tekmo, saj je to edina stvar, ki jo imamo v mestu. Občutek imamo, da vam ni mar za nogomet in da raje vidite park poln igel in omamljene mladine. Kot vemo, se bližajo letošnje volitve in izmed nas 5000 bo gotovo 4500 takih, ki bomo zelo dobro premislili in volili tistega, ki bo podpiral šport v mestu, posebej ND Mura 05, za katero vsi živimo in dihamo vsak dan. Zvesti navijači Mure 05 (pa nismo Black Gringosi) Občina bo prodajala V 7. številki Vestnika z dne 10. 12. 2010 je na 14. strani novinar g. Milan Jerše podpisan pod člankom z naslovom »Nepremično premoženje v Beltincih« in podnaslovom »Občina bo prodajala«. V omenjenem članku je imenovani pisec zapisal (kot že neštetokrat prej) določene netočnosti. Uvodoma g. Jerše zapiše, da v letu 2010 znaša okvirno ocenjena vrednost parcel 135.754,40 EUR in da naj bi bili tolikšni prihodki od prodaje zemljišč v letošnjem letu. V nadaljevanju pa pisec navaja, da podrobnejši vpogled v prodajo stvarnega premoženja v lasti oz. solasti beltinske občine kaže, da si večino denarja, in sicer 215.508,00 EUR, obetajo od prodaje kmetijskih zemljišč, preostali delež (106.000,00 EUR) pa od prodaje stavb. Omenjene navedbe preprosto ne vzdržijo, ker so napačne. Zaradi tega se tudi odzivamo na omenjeni članek. Pisec članka g. Jerše je prisostvoval 30. seji Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je bila dne 4. 2. 2010. Med drugim je bil na tej seji občinskega sveta obravnavan in sprejet tudi Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Beltinci v letu 2010. Nerazumljivo se nam zato zdi, kako so se piscu članka hote ali nehote zapisali določeni napačni podatki o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem Občine Beltinci. V tem dopisu – odgovoru na omenjeni članek navajamo pravilne osnovne podatke o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem Občine Beltinci v letu 2010, ki so navedeni v sprejetem Letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Beltinci v letu 2010. V Načrtu pridobivanja stvarnega premoženja Občine Beltinci za leto 2010 so v občinskem proračunu predvidena sredstva za nakup nepremičnin (nezazidanih in kmetijskih zemljišč), za gradnjo infrastrukturnih in drugih objektov v Občini Beltinci v okvirni višini 215,508 EUR in za nakup določenih delov stavb v okvirni višini 106.000,00 EUR – skupno torej 321.508,00 EUR. V letu 2010 namerava Občina Beltinci prodati nezazidana stavbna zemljišča v lasti oz. solasti Občine Beltinci, katerih skupna vrednost je okvirno ocenjena v skupni višini 121,678,00 EUR, in kmetijska zemljišča, katerih skupna vrednost je okvirno ocenjena na 14.076,40 EUR. Skupna vrednost nepremičnin – zemljišč, ki jih namerava Občina Beltinci prodati, je okvirno ocenjena na 135.754,40 EUR. Prodaje stavb v letu 2010 Občina Beltin- VESTNIK stran 26 www.vestnik.si | e: [email protected] ci ne predvideva, zato so tovrstne navedbe pisca napačne. Povsem napačna je tudi navedba pisca o tem, da naj bi Občina Beltinci v letu 2010 načrtovala nakup solastniškega deleža stare železniške postaje v Beltincih. V Beltincih železniške postaje namreč ni. Je pa v Beltincih med drugim predviden tudi nakup solastniškega deleža stare »železnine« – trgovine. Glede na povedano predlagamo, da v Vestniku objavite ta članek kot odgovor – dopolnitev k navedenemu članku imenovanega avtorja – novinarja. Ponovno vas prosimo in zahtevamo, da vaši novinarji objektivno, pravilno in točno poročajo o dogajanjih in sprejetih odločitvah na sejah Občinskega sveta Občine Beltinci. Direktor občinske uprave Venčeslav Smodiš in župan Milan Kerman Na poti v »deželo smrtne sence« V zadnjih letih smo priče sodobnim kugam*, ki preko živali grozijo človeku in človeštvu: 1. bolezen norih krav (BSE - bovine spongiform encephalitis; pri človeku lahko povzroči nastanek Creutzfeld-Jacobove bolezni), 2. ptičja gripa (aviarna influenca; je zelo nalezljiva virusna bolezen, nekatere vrste virusa se lahko prenesejo tudi na človeka), 3. prašičja gripa (gripa, ki se razvije pri prašičih; spomladi 2009. se nov podtip virusa prašičje gripe, poimenovan H1N1, prenese na človeka; Svetovna zdravstvena organizacija junija 2009 razglasi pandemijo). Pri tem tudi prebivalci Slovenije, dežele na sončni strani Alp, nismo izjema. V tednu pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom, ko nismo smeli zamuditi nobene vaške ali občinske kulturne prireditve, je iznenada udarila še ena živalska. Ne iz živali na človeka prenesena epidemija, ampak srhljivka v kateri so psi – živali, ki simbolizirajo zvestobo – raztrgali človeka. Bulmastifi Joy, Atos in Atlas so v Rožni dolini na Oražnovi ulici 11 do smrti obračunali s svojim skrbnikom (lastnikom?). Žrtev je ljubljanski zdravnik Sašo Baričevič, ki naj bi poznal pol slovenske elite, v njegov Medicinski center Barsos pa naj bi na menedžerske preglede hodili ljudje pretežno iz slovenske visoke družbe. Sprva se je javnost ob strašni smrti zdravnika zgrozila in s prstom pokazala na potencialno nevarne pasme psov. Ali nevarne pasme psov obstajajo? Ali so nevarni lahko le ljudje? Očitno smo v Sloveniji pri iskanju nekaterih odgovorov na elementarna vprašanja na začetku abecede. Tudi predsednik vlade Borut Pahor je povedal: »Smrt dr. Baričeviča me je zelo prizadela, saj sem ga tudi osebno poznal in visoko cenil.« A zgodba se je kmalu obrnila. Prav na dan slovenskega kulturnega praznika so praznični blišč pa tudi nacionalni ponos zasenčile nove podrobnosti o srhljivih, sprevrženih in gnusnih dejanjih znotraj sten Baričevičeve garaže. Zgodba dobiva vsak dan nove razsežnosti. Veterinarska stroka je pri raztelešenju in preiskavi psov ugotovila, da so bili spolno zlorabljeni. Ni treba biti kinolog, dovolj je zdrava kmečka pamet, ki razume, da pes ugrizne, če je ogrožen, če je zlorabljen – posiljen. Pa tudi če gre za roko, ki ga nekaj let hrani. Koliko oseb je sodelovalo pri orgijah, je še odprto vprašanje. Vse je odvisno od dokazov, ki so ali pa jih ni več. Vprašanje je tudi, kdo je v tej zgodbi žival in kdo je človek. V vedno večjih škripcih pa so zaradi šokantnih razkritij v hiši groze v Oražnovi ulici vladajoči slovenski politiki in z njimi povezani vplivneži. Pritisk medijev in javnosti je preprečil, da zadeve niso pometli pod preprogo. Čeprav je do mrtvih treba izkazovati pieteto, je za razumevanje te slovenske družbene kloake le treba vedeti, da je bil Sašo Baričevič rojen kot punčka (menda z imenom Maja), ki je v študentskih letih s hormonsko terapijo delno spremenila spol. Naj zdravnik Baričevič počiva v miru. Veliko pa je takih – in imajo se za velike –, ki jim ne privoščim miru in ki jih ne bi smeli pustiti pri miru. Zaradi poštenih državljank in državljanov Republike Slovenije. Baričevičeva nesrečna smrt nas je za trenutek brutalno soočila s tem, kje živimo. Če seveda hočemo pogledati in videti. Zgodba ni stresla samo vse slovenske javnosti, ampak tudi svetovno javnost. Tako na primer nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da zloglasna bulmastifa Atlas in Joy slovenskemu premieru Borutu Pahorju povzročata nočne more in da je napad psov na lastnika Sašo Beričeviča Pahorjevi vladi napravil škodo, ki je ne more popraviti niti odstop kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Res je v tej zgodbi minister Pogačnik »mala riba«. Dejstvo pa je, da je srhljivka »Baričevič« razgalila omrežje, ki ima v Sloveniji absolutni vpliv. Če je Slovenija res pravna država, za katero si notranja ministrica in Slovenka leta Katarina Kresal tako krčevito prizadeva, tudi s solzami v očeh ob kakšnem nesrečnem dogodku, bomo gotovo čez kratek čas dobili seznam ljudi, ki vladajo Sloveniji – državi, ki ima v osebi Boruta Pahorja zgolj odličnega vladnega PR-ovca. Očitno je tudi, da je afera »Baričevič« veliko globlja, kot si mislimo, saj razkriva tudi najbolj morbidne (bolehne), obscene (nespodobne, opolzke) in skrivnostne plati slovenske družbene smetane. Če bi sedaj iz groba vstal Ivan Cankar, bi imel veliko »materiala«, da bi svojo dramo iz leta 1908 Pohujšanje v dolini šentflorjanski nadaljeval s potjo Slovenije v »deželo smrtne sence«. Slučajno imata isto rojstno letnico kot Cankarjeva drama znana Prekmurca Miško Kranjec in Božji služabnik Danijel Halas. Toda Prekmurci imamo danes povsem druge, eksistenčne skrbi. Zato se nam zdi zgodba o razkroju univerzalnih človečanskih vrednot v Sloveniji, v kateri nastopajo živali in ljudje iz družbene smetane, kot zgodba z »daljnega Divjega zahoda«. V Sloveniji nič ne more ostati skrito in ni čudno, da so ravno Baričevičevi pacienti med najglasnejšimi zagovorniki novega Družinskega zakonika oz. popolne negacije družine in normalne spolnosti. Na predlog novega Družinskega zakonika je z afero »Baričevič« na lepem posvetila nova luč: za tako nujo po redefiniciji pomena sintagme »zakonska zveza«*, za tako nujo po spreminjanju določb v zvezi s posvojitvijo otrok*** – dokazano stojijo močna vplivna omrežja, ki vodijo državo. Jožef Horvat *Kuga: infekcijska bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe; kot epidemija se širi med glodavci, ki jo prenesejo tudi na človeka; povzročitelj je po Gramu negativna bakterija Yersinia pestis. ** »Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.« *** »Možna je posvojitev otroka tudi s strani dveh istospolno usmerjenih partnerjev.« ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR vabi do 8. 3. 2010 k vpisu v nov izobraževalni program: inženir naravovarstva Naravovarstvo je nov in zelo atraktiven izobraževalni program, ki študentom ponuja veliko znanja s področja naravovarstvenih ved. Študente usposablja za izvajanje laboratorijskih meritev, monitoringa, soudeležbe pri trajnostnem načrtovanju rabe prostora, uvajanje tehnologij, ki temeljijo na ekosistemskem pristopu, načrtovanje in izvajanje ekoremediacij, ohranjanje biotske pestrosti, vodnih virov, nadzor in vodenje zavarovanega območja narave, uvajanje tehnologij v skladu z okoljskimi spremembami, proizvajanje obnovljivih virov energije. TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMI Študij traja dve (2) leti. Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS. POGOJI ZA VPIS V višješolski študij se lahko vpiše, kdor: • je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu primerno izobraževanje po prejšnjih predpisih ali • ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju. Prijavo za vpis pošljete najpozneje do 8. marca 2010 s priporočeno pošiljko VIŠJEŠOLSKI PRIJAVNI SLUŽBI na naslov ali jo oddate osebno: ŠOLSKI CENTER CELJE, VIŠJEŠOLSKA PRIJAVNA SLUŽBA, POT NA LAVO 22, 3000 CELJE Vse informacije o vpisu na www.sc-s.si ali pokličite na 03 746 29 20. BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 27 27 zvezde napovedujejo OVEN ONA: Ljubezenska pričakovanja se vam ne bodo popolnoma izpolnila, vendar bo za začetek dovolj. Zdaj je najbolje, da se poskusite nekoliko umiriti in urediti svoje viharno življenje. ON: Privoščili si boste manjšo ljubezensko avanturo, vendar se vam lahko kaj hitro zgodi, da se boste na koncu celo resno zaljubili. Dobro premislite, ali ste v tem trenutku sposobni za resno in odgovorno zvezo. BIK ONA: V zapleteni osebni zadevi boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na srečno zvezdo, raje si srečo prislužite. ON: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, vendar bo le bežen pogled veliko premalo za kaj resnejšega. A vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi ob normalnem poteku življenja morda zamudili. DVOJČKA ONA: Poslovni uspehi so vam odprli mnoga vrata, o katerih ste nekoč mislili, da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudite se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se vam obeta kopica zanimivih doživetij. Darilo! ON: Rešitev ljubezenske zagate bo prišla dobesedno v zadnjem trenutku, in še to z veliko sreče. Nikar predolgo ne razmišljajte, ampak pograbite ponujeno pomoč, ki jo več kot potrebujete. RAK ONA: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, ki si jih lahko nakopljete pri partnerju. ON: Morali se boste odločiti in izbrati med slogo, ki vas stane precej živcev, in med prepiri, ki vam lajšajo srce. Oboje vsekakor ne bo šlo, saj bo tako prej ali slej počilo. Nekdo vas že dalj časa opazuje. LEV ONA: Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate ravnati panično. Lotite se stvari počasi in premišljeno, pa bodo tudi rezultati takšni, kot si jih lahko samo želite. ON: Izvedeli boste vzrok za veselo praznovanje. Prijeten teden se bo podaljšal v še prijetnejši vikend, ki ga nikakor ne smete zapraviti. Pa tudi vaši prijatelji bodo navdušeni nad nenadno spremembo v vašem vedenju. DEVICA ONA: Spregledali boste namene konkurence in si tako z odločnimi potezami zagotovili precejšnjo prednost pred njimi. To bo opazil tudi vaš nadrejeni, zato si lahko kmalu obetate manjše napredovanje. ON: Ne dvigujte nosu nad drugimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah. TEHTNICA ONA: S prijatelji se boste spustili v poslovno pustolovščino, ki bo precej zapletena, vendar bo obetala ogromne dobičke. Treba bo malo potrpeti, vendar ste zdaj na pravi poti. ON: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Kaj pa bi sploh hoteli od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite, da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali. ŠKORPIJON Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 12. marca 2010. Rešitev: Rešitve iz 7. številke Vestnika: EVGEN TITAN, SONJA ROMAN, STANKO CELEC 1. nagrada: kuharska knjiga Lahko jem: Marija Falč, Banuta 3 b, 9220 Lendava; 2.–8. nagrada: majica: Marija Kolbl, Vučja vas 48, 9242 Križevci; Nataša Lucu, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota; Jolanda Zver, Mladinska 46, M. Sobota; Irena Šantavec, Brezovci 73, 9201 Puconci; Zdenka Lenarčič, Čepinci 95, 9203 Petrovci; Marta Kocet, Prosenjakovci 33, 9207 Prosenjakovci, Jasmina Abraham, Šalovci 166, 9204 Šalovci Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 7. marca 2010, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko pošljite do 31. marca 2010 na naslov Radio Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križ kraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. ONA: Temeljita presoja nastalega položaja vam bo olajšala odločitev. Še vedno pa bo ostalo vprašanje, kako ste lahko zabredli v takšne težave. Pazite, da se ne bo ponovilo! ON: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, da je precej lažja, kot je bilo videti na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto rešili, kar vam bo še povečalo vaš že tako velik ugled. STRELEC ONA: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, vendar vas preveč dobro poznajo, da bi vam to lahko uspelo. Pokazali boste svoj pravi obraz, vendar boste morali biti zelo vztrajni in odločni, da bodo sodelavci le uvideli, da mislite resno. ON: Ponovno ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj, kot ste si mislili, tako da se zdaj spet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, čeprav ne tako, kot si mislite! KOZOROG ONA: Zaradi vaše nediscipline in prenagljenosti boste kaznovani - vprašanje pa je, ali se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhnete in premislite o svojih preteklih dejanjih. ON: Spremenili boste svoj odnos do partnerke, kar bo ta znala odkrito ceniti in pohvaliti. Ste na začetku obdobja, ko boste na svoje življenje začeli manj gledati z materialne plati. VODNAR Ime in priimek, naslov: ONA: Vsakdanje skrbi bodo negativno vplivale na vas, zato vas bodo v družbi obrekovali tudi tisti, od katerih takšnega početja niste pričakovali. Vendar se nikar ne vznemirjajte, tudi vam se obetajo boljši časi! ON: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje čase kar precej suče v vaši bližini. Kljub temu da se boste na začetku želeli le malce zabavati, se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo. RIBI ONA: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo niste delali nobenih težav. Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor težja bo pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj se vam lahko kaj hitro maščuje. ON: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta prava »razprodaja« prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice, tako v ljubezni kot v povsem vsakdanjih stvareh. BARVA CMYK 28 mali oglasi | Vestnik | 4. marca 2010 [email protected] tel.:02 538 17 20 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska). AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 02 228 30 00, 031 320 336. m014911 ZASTAVO 750, vozno, prodam. Tel.: 523 11 89. m015478 NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo. Naročila: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m015339 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. m015424 NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodajo po 3,50 evra za žival. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m015422 Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi Jože Horvat s. p. Posesti Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM: 041 631 193, 041 956 370 o stv v kro o stv r a p kle o stv r a i tes ran b go sne Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 M. Sobota VINOGRAD, 1000 trsov, na sončni legi na Vaneči, ugodno dam v najem ali prodam. Tel.: 545 10 16. m015468 strelovodi Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE D. E. POGREBNIŠTVO N. C. 521 37 00 UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA - izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m014877 KMETJE POZOR! KUPIM traktor, balirko, cisterno, trosilnik, prekucno prikolico ter obračalnik. Plačilo takoj. Tel.: 031 416 412. m015455 TRAKTOR IMT 577, plug Regent, odjemalnik silaže, predsetvenik, 35 m, trosilnik umetnega gnoja, traktor Steyr 540 in škropilnico prodam. Tel.: 041 285 568. m015461 SEJALNICO Becker, mešalnik za gnojevko in trosilnik za umetno gnojilo Hmezad. Cena po ogledu. Tel.: 031 243 483. m015475 DVA VOZA z gumijastimi kolesi in za prevoz živine prodajo. Tel.: 041 201 297. m015477 ROTOBRANO 2,5 m in predsetvenik z dvojnim valjem 2,6 m prodam. Noršinci 22, tel.: 548 13 64. m015486 VRTAVKASTO BRANO, znamke Maschio, 2,5 m, prekucno prikolico Tehnostroj, dvoosno, 5 t, in tovorno prikolico, dvoosno, prodam. Tel.: 041 646 087. m015491 Kmetijski pridelki KROMPIR marabel za sajenje prodam. Tel.: 542 11 71. m015489 Razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m014900 TLAKOVANEC Oblak commerce rustikal, miks, rabljen, 200 m2 in PEUGEOT 307 SW, letnik 2003, Delo IŠČEMO SODELAVKO ZA PRIDOBIVANJE STRANK PO TELEFONU. Delo se lahko opravlja tudi doma. Pošteno plačilo. Tel.: 041 408 589. BKM NARAVA, d. o. o., Zgornji Porčič 48, Sv. Trojica. m015464 Srečanja Želim spoznati pošteno samsko žensko, staro od 26 do 34 let, za resno zvezo. Tel.: 070 355 338. m015432 OSAMLJENE IN NEVEZANE. Ne dovolite, da vam pomlad pobegne in vam najboljše moške in fante speljejo druge. Najboljše na enem mestu. Samo pri nas postane posredovana oseba tudi vaša ljubljena oseba. Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p., Černelavci, Gederovska ul. 14, M. S., tel.: 521 14 28, 041 285 615. m015490 Storitve HIPOTEKARNI KREDITI s plačilom na položnice in potrošniški krediti do osem let odplačila. LUMEN finančna hiša, d. o. o., brezplačna številka 080 30 17 ali www.hitrikredit.com m015442 POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m014921 KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 ODSTOTKOV! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m014932 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ata Evgen Bunderla upokojeni kovaški mojster iz Kuzme Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Žalujoči njegovi najdražji Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci 24 UR NA DAN: 02 534 80 60; 041 681 515 Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 KUPIJO IMT 533 ali 539. Tel.: 051 639 777. m015227 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, prispevali za dobrodelne namene in nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci POKLIČITE NAS, MI PRIDEMO K VAM HIŠO v M. Soboti, na 8-arski parceli, s prizidkom 12 x 5 m, z vso infrastrukturo, prodam. Tel.: 523 10 64, 040 320 410. m015469 KOMUNALA POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, [email protected] HIŠO z gospodarskim poslopjem, staro 20 let, 200 m2, v Bogojini, prodam. Tel.: 041 326 072. m015428 VINOGRAD, 40 arov, ob slovenskohrvaški meji v Robadju dam v najem. Tel.: 040 478 263, zvečer. m015466 Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, fax: 540 92 44 www.krovstvo-sinko.com, [email protected] - avtovleka - servisna popravila - rent-a-car - komisijska prodaja GSM: 041 756 140 070 814 650 STANOVANJE, 2,5-sobno (64 m2), na Lendavski ulici, ugodno prodam. Tel.: 031 232 266. m015471 VINOGRAD v Ratkovcih damo v najem. Tel.: 031 245 083. m015459 Ludvik Šinko s.p. ODKUP IN ODVOZ IZRABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO ALI VIKEND kupim. Plačilo takoj. Ponudbe s fotografijo, opisom in ceno pošljite na naslov Antik center, Gewerbepark 16, 8134 Wildenfels, Deutschland ali antik-center@online. de (lahko pišete v slovenskem jeziku). m015322 9231 Beltinci, Poljska pot 8 a Tel.: 02 542 22 40, faks: 02 542 22 41, GSM: 041 641 148 internet: www.ppjj.com, e-pošta: [email protected] POGREBNE STORITVE JURE JURIĆ, s. p. NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TELEFON 051 318 113 stran 28 prodam. Tel.: 041 331 004. m015414 Kmetijska mehanizacija PRODAM dvo- in tribrazdni obračalni plug. Tel.: 070 810 365. m015456 Živali VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 041 680 684. m015228 Motorna vozila datum: 04. 03. 2010 V življenju ti ni bilo lahko, skromno in tiho si živela, za nas si delala, skrbela, vsakomur pomagala, želela. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in sorodnica Terezija Horvat roj. Šarkanj iz Serdice 59 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno družini Karla Horvata, družini Jammernegg in vsem znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali za obnovo evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih. Hvala vsem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se duhovnici gospe Simoni Prosič Filip, pevcem in osebni zdravnici Mariji Perič ter pogrebništvu Hozjan. Žalujoči: sin Miran, hčerka Frida z družino, brat Franc in sestra Ema z družinama, brat Štefan ter drugo sorodstvo BARVA CMYK datum: 04. 03. 2010 zahvale www.vestnik.si | e: [email protected] VESTNIK 4. marca 2010 | Vestnik | stran 29 29 Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči. Izginil je vajin lep nasmeh, ostale solze so v očeh, pustila za sabo sta trpljenje, brez vaju prazno je življenje. Odšla sta tiho, skrivaj, za vama ostal je le - zakaj? ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena in preljuba mama Marija Cvernjek ZAHVALA Nepričakovano in za vedno sta nas tragično zapustila naša draga iz Motovilec 56 ata, dedek in tast mama, babica, tašča in sestra Viljem Roudi Kristina Roudi iz Kovačevec 19 roj. Ficko iz Kovačevec 19 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, v druge namene, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bakovec, g. Dervariču za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli neizmerno radi Draga dedek in babica! Zmeraj vaju bomo pogrešali - vnuki Samantha, Leon, Karmen in Rok Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: mož Anton ter sinova Jožek in Franček ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča Marija Veleberi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Vsi njeni Danes je jutro zaprlo oči in gosta koprena je prostrta čez venomer bedeče modro nebo. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V SPOMIN V 84. letu je končala svojo življenjsko pot draga mama, tašča, babica in prababica Mineva 10 let praznine od takrat, ko je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Terezija Varga Štefan Seršen Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju in stanovalcem Doma starejših v Rakičanu. iz Strehovec Vsi tvoji iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala g. vikarju Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in Domu starejših Rakičan za oskrbo. Iskrena hvala. Regine Tivadar iz Odranec Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo iz Tešanovec 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, prispevali za dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Žalujoči njeni najdražji V 85. letu me je zapustil dragi mož Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Ludvik Rajnar 6. marca mineva leto žalosti od takrat, ko ni več med nami naše drage žene, mame in babice Marija Erniša ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in brat V SPOMIN V 80. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, vendar beseda tvoja v meni še živi, še vedno pri meni si. ZAHVALA Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še verjeti noče. ZAHVALA Njeni najdražji iz Vanče vasi 48 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in postojite ob njegovem grobu. (Tagore) Vsi njegovi Jožef Kolenko iz Odranec Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Kozarju za pogrebni obred, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoča žena s sorodniki Pomlad bo na tvoj vrt prišla in ob petju ptic čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe, dragi Geza, več ni. ZAHVALA V 54. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, zet in brat Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Čas zabriše vse bolečine, a spomin ostane, nikoli ne izgine. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v 67. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Alojz Martinec iz Rakičana, Tomšičeva 16 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, botrini in znancem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, vaškim pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Žalujoči: žena Katarina, hčerka Helena in vnuk Daniel Geza Raduha iz Poljske ul. 7 v Petišovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja ter besede tolažbe v najtežjih trenutkih. Prisrčna hvala g. kaplanu Alešu Kalamarju za pogrebni obred in darovano sveto mašo, kvartetu iz Turnišča za čutno odpete pesmi, govorniku g. Ščernjaviču ter Društvu gojiteljev pasemskih malih živali iz Odranec. Najlepša hvala sodelavcem Nafte in Mercatorja za vso pomoč in podporo. Žalujoči njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... BARVA CMYK turistične prireditve Mala Polana – Od ponedeljka, 1. marca, do petka, 5. marca, med 8. in 16. uro poteka v prostorih Zadruge Pomelaj v Mali Polani in v Gaberju praktična delavnica Rokodelski dizajn. Delavnica poteka v okviru mednarodnega projekta Rokodelska akademija, ki ga sofinancira Evropska unija. Ivanovci – V petek, 5. marca, ob 13. uri bo vrata odprla gostilna Gorički raj v Vinogradniškem centru Goričko. Obiskovalcem bodo ob živi glasbi na voljo domače specialitete. Mala Nedelja – V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v domu kulture območno srečanje pevcev in godcev ljudske glasbe Prleki smo veseli lidje v organizaciji OI JSKD Ljutomer. Ljutomer – V soboto, 6. marca, ob 9. uri bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote. Radenci – Vsako soboto ob 9. uri se bo pred Turističnoinformativno pisarno začel pohod Pot po sledeh kralja Atile, ki ga organizira Zavod za turizem in šport Radenci. Pohodniki se bodo odpravili do Kapelskega Vrha, iskali Atilov zaklad in se ustavili v enem od vinotočev, kjer jim bodo ponudili domače jedi in pijačo. Ivanjševci – V nedeljo, 7. marca, ob 10. uri se bo pri čebelarstvu Kozic v Ivanjševcih začel sedmi Pohod po sladki poti ob dnevu žena. Krožna pot bo pohodnike vodila v Ratkovce do medičarske delavnice družine Celec, od tam na Lanjščkov breg, Makotrov breg, do rotunde v Selu in Časarovega mlina v Berkovcih. Organizatorja sta Mikroturistični grozd Sladka pot in Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjševci. Orehovci – V nedeljo, 7. marca, ob 8. uri bo Majolkin bolšji sejem. Negova - Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci že šesto leto ob nedeljah organizira pohode za zdravo življenje. Zbirno mesto je vsako nedeljo ob 14. uri pri gradu, kjer je tudi cilj pohoda. Lukavci – V ponedeljek, 8. marca, ob 11.15 bo v Domu Lukavci folklorni nastop ob dnevu žena Folklorne skupine DU Ljutomer. Moravske Toplice – V avli hotela Ajda Term 3000 se bodo vse leto ob sredah, četrtkih in petkih po 17. uri predstavljali ponudniki domače obrti. Mele – Do nedelje, 14. marca, bo v Tropskem raju vrtnarstva Kurbus četrta razstava orhidej z živimi tropskimi metulji. Razstava je na ogled od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, v soboto med 7. in 17. uro ter v nedeljo med 8. in 17. uro. Grad – Do 23. marca je viteški dvorani gradu Grad na ogled potujoča razstava Ustvarjanje iz koruznega ličja in gozdnega opada, ki jo je organiziral JZ Krajinski park Goričko. turistični vodnik stran 30 Povezovalne kolesarske poti Turizem na bregovih Mure Kolesarske poti bodo povezale obmurske kraje Slovenije in Hrvaške – Projekt podprlo več partnerjev Slovenski in hrvaški partnerji v projektu Mursko-dravske kolesarske poti so v Pomurskem akademskem centru v Murski Soboti podpisali sporazum o sodelovanju pri izgradnji kolesarskih poti vzdolž reke Mure do njenega izliva v Dravo. Cilj skupnega projekta je vzpostavitev atraktivne čezmejne turistične kolesarske destinacije in je hkrati nadaljevanje uspešnih kolesarskih poti v sosednji Avstriji. Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, od tega bodo poldrugi milijon pridobili iz evropskega sklada IPA, ki je namenjen predpristopni pomoči državam kandidatkam, preostalo pa bodo zagotovili iz nacionalnih virov in lastnih sredstev. Vodilni partner v projektu je Regionalna razvojna agencija Mura, sodeluje pa še devet pomurskih občin, regijske razvojne agencije ter partnerji iz čakovske in varaždinske županije. V treh letih bodo poskrbeli za izgradnjo transverzalne kolesarske poti, vzpostaviti pa želijo tudi druge turistične produkte, izposojo koles in K projektu Mursko-dravske kolesarske poti je pristopilo več partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. potrebne opreme, poskrbeli bodo za prenočišča in kolesarske vodnike ter se povezali z že obstoječimi kolesarskimi dogodki. Osnovni cilj projekta je, da bi spodbujal trajni gospodarski in družbeni razvoj čezmejnega območja ob Muri in Dravi, ki je trenutno turistično premalo izkoriščen. Da lahko ta kolesarska steza prispeva k razvoju regije, ki je imela v preteklosti veliko skupnih vezi, pa se je strinjal tudi Rudi Grula, ki se je oglasil v imenu hrvaških partnerjev. Romeo Varga, vodja projekta, RRA Mura, je povedal, da kolesarske poti natančno sicer še niso določene in da bo to ena od temeljnih nalog, da najdejo optimalne kolesarske poti, predvidevajo pa, da bo pot po Sloveniji potekala na levem in na desnem bregu Mure, po levem bi v Slovenijo vstopila pri Gederovcih in bi vodila do Madžarske, po desnem bregu Mure pa od kolesarsko-pohodniškega mostu pri Apaškem polju do meje s Hrvaško. A. Nana Rituper Rodež Jubilej PD Matica Murska Sobota Domače gore vabijo ljudi nižin Častitljivih šest desetletij – Avgusta se bodo prekmurski planinci podali iz šestih smeri na Triglav Planinsko društvo Matica Murska Sobota, v katerega se vključujejo ljubitelji planin in pohodov z raznih območij Prekmurja, bo letos praznovalo šestdesetletnico. V okviru načrtovanih aktivnosti društva, ki mu predseduje Jože Ružič, bodo med drugim 5. aprila v Pokrajinski in študijski knjižnici odprli razstavo planinske fotografije in literature, 24. aprila pa bo proslava ob obletnici v grajski dvorani v Murski Soboti. Sredi avgusta se bodo člani društva podali iz šestih smeri na očaka Triglav. Veliko skrbi pri svojem delu posvečajo mladim planincem in sodelovanju z osnovnimi šolami, kar je opaziti tudi na državnih tekmovanjih. Tako so na regijsko tekmovanje Mladi in gore v Rušah prijavili štirinajst ekip, od katerih so se na državno tekmovanje uvrstile štiri ekipe in so tako bili na državnem tekmovanju najštevilnejša skupina. Sodelovali sta dve ekipi iz OŠ Bogojina, ena iz OŠ Puconci Člani Planinskega društva Matica Murska Sobota ob lanskem vzponu na Triglav Lendava – V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava Le kam veter nas popelje skupine FotoFoto. Razstavljene so fotografije, ki so nastale pri poletih z baloni. Puconci – V prostorih Občine Puconci je na ogled razstava z naslovom Kotički moje občine, ki jemljejo dih, na kateri svoje fotografije predstavljajo udeleženci natečaja s tem naslovom. Fotografija Jože Ružič Moravske Toplice – V restavraciji hotela Ajda Term 3000 bodo vse leto v četrtek ob 20. uri tematski večeri z nastopi ljudskih glasbenih in plesnih skupin. Grad – V predprostoru poročne dvorane je na ogled razstava Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času. Razstavo je pripravil JZ Krajinski park Goričko, z njo pa obiskovalcem natančneje predstavljajo zgodovino gradu in gospostva Gornje Lendave. VESTNIK www.vestnik.si | e: [email protected] Fotografija A. Nana Rituper Rodež | Vestnik | 4. marca 2010 Fotografija Jože Ružič 30 datum: 04. 03. 2010 Ob pohodih v planine vedno dobro poskrbijo za varnost pohodnikov. in ena, ki je tekmovala pod imenom društva, saj so bili tekmovalci iz dveh šol. Veliko zaslug za to imajo tudi planinski mentorji na osnovnih šolah, pri usposabljanju mladih planincev pa pogosto priskočijo na pomoč tudi planinski vodniki iz društva. Tudi v okviru društva posvečajo precej pozornosti vzgoji in izobraževanju članov. Skrbijo za urejenost trase Pomurske planinske poti, skupaj s partnerji pa so se vključili tudi v projekt ureditve tematskih poti in projekt Martinova pot. Njihove markaciste čaka letos veliko dela pri označevanju celotne Pomurske planinske poti. Ugotavljajo namreč, da se povečuje število pohodnikov, ki se odpravijo na pohod po kakem delu Pomurske planinske poti. V društvu se je število članov v zadnjem letu povečalo in jih je zdaj 467. Na 64 organiziranih in vodenih pohodih je bilo 1262 udeležencev, na sedmih pohodih z mladimi planinci 457 udeležencev, na pohodu z varovanci Varstveno-delovnega centra 172, na spominskem spustu po reki Muri pa 180. Predsednik društva Jože Ružič pravi, da daje poseben pečat društvu tudi sodelovanje z Varstveno-delovnim centrom iz Murske Sobote, saj so eno od redkih planinskih društev s člani iz takega centra. O privlačnosti planin za Prekmurce pa pravi: »Panonske planince gore pritegnejo prav zaradi naše oddaljenosti od njih. Seveda pa to za nas pomeni tudi več stroškov. Naše planinsko društvo je po aktivnosti prav v vrhu slovenskih planinskih društev, pri tem pa skrbimo, da so pohodi res varni. Pohodnike na pohode vedno dobro pripravimo, imamo pa tudi osemnajst planinskih vodnikov z licenco, ki skrbijo za varnost na pohodih. Lani smo med drugim popeljali v štirih skupinah na vrh Triglava več kot sto udeležencev, med njimi tudi osnovnošolce.« Jože Gabor BARVA CMYK napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] PREDLOGA Mladosti ne dam – Ta pravi faloti Lepi spomini – Cvet LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. LALALALALA – Jadranka Juras 2. Izpolniva želje – Nude 3. Sanjaj (2010) – I.C.E. 4. Zvezdno nebo – Marko Vozelj 5. Živa istina – Stekli psi PREDLOGA Kadar sem sama – Perpetuum Jazzile Dež – Nina Pušlar NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. TIK TOK – Kesha 2. I WILL LOVE YOU MONDAY (365) – Aura Dione 3. FIREFLIES – Owl City 4. I LIKE – Keri Hilson 5. 21 GUNS – Green Day + The Cast Of American Idiot PREDLOGA NEW YORK – Paloma Faith RAIN – Creed Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Katarina Bukovec, Mlinska 16, 9224 Turnišče Kupon št. 9 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 9. marca 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. NEDELJA, 7. marca: 00.00 SNOP – 05.00 Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka (Bojan Rajk) – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi – ansambel Iskrica -19.00 Poročila – 20.10 Samo za vas, Samo Budna PONEDELJEK, 8. marca: 00.00 SNOP – 05.00 – Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kak san zlüfto! Zdaj pa že nogomet! (Nafta : Interblock) Jernej Šavel, Tonček in Gorazd Gider) – 12.30 Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski TOREK, 9. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji z Urško Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 10. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje z Gabrielo Granfol Peurača – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 09.15 Aktualno v sredo – 10.15 Župan na obisku: Anton Štihec, Murska Sobota – 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val Simona Špindler ČETRTEK, 11. marca: 00.00 – SNOP 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! – Nataša Špindler – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila – 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan Rous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu, 17.00 – Četrta mreža – gost predsednik državnega zbora Pavel Gantar – 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza MURSKA SOBOTA V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu stand up komedija Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstal!, kjer bo nastopil Vinko Šimek. GORNJA RADGONA V soboto, 6. marca, ob 10. uri bo v PIŠK otvoritev razstave ob 20-letnici delovanja Komornega zbora Orfej. POTRNA VERŽEJ V ponedeljek, 8. marca, ob 19. uri bo v lokalu Downstairs Caffe pogovor novinarke Nane Rituper Rodež, dramske igralke Jasmine Molnar Urbanič in gospodarstvenice Mateje Jaklič. . V petek, 5. marca, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Pornografija – Premik meja – 1900 do 1970. V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu monokomedija Čistilka in predsednik uprave. Igra: Mojca Partljič. LJUTOMER Kino Koncert V nedeljo, 7. marca, ob 19. uri bo v GŠ monoigra Anica v izvedbi KD Cirkulane. Star Max Murska Sobota (od 4. 3. do 10. 3.) V sredo, 10. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu dobrodelna gledališka predstava Golobje miru. Ameriška družinska pustolovščina Percy Jackson in olimpijci – kradljivec strele (premiera v sredo ob 19. uri) RADENCI Ameriška akcijska pustolovščina Knjiga odrešitve (18.30, sob. 19.00, ned. še 16.00) Ameriška grozljivka Boj za kri (21.00, sob. 21.30) Ameriško-angleška akcijska srhljivka Igričar (21.00, sob. 21.10, sre. 21.3 0) Ameriška romantična drama Valentinovo (17.00, 19.00, čet. samo 19.00, sob. in ned. še 15.00, sre. samo 17.00) Ameriška komična drama V zraku (19.40, pet. še 22.00, sob. 18.50) Ameriški animirani sinhronizirani družinski film Oblačno z mesnimi kroglicami (17.40, sob. 14.50, 16.50) Ljutomer BELTINCI V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v poročni dvorani gradu glasbeni dogodek Pesmi Mediterana s Klariso Jovanović (glas) in Luko Ropretom (kitara). V nedeljo, 7. marca, ob 18. uri bo v cerkvi sv. Ladislava orgelska maša, ki jo bo izvedel Kristjan Penhofer. LJUTOMER V petek, 5. marca, ob 19. uri bo v KD koncert Ljutomerskega okteta. MURSKA SOBOTA V petek, 5. marca, ob 20. uri bo v dvorani OŠ I koncert skupine Novi Fosili. V soboto, 6. marca, ob 22. uri bo v MIKKu hardcore koncert s skupinami Batina, Until Death in Before The Murder. RADENCI V soboto, 6. marca, ob 19. uri se bo v športni dvorani začel rokovski koncert, kjer bodo nastopile skupine Železobeton, The Equasion, Einschlag, Strike A Fire in Through The Wall. V torek, 9. marca, ob 9. uri bo v kongresni dvorani območno srečanje lutkovnih skupin Prlekije. Predavanje PUCONCI V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v Spominskem domu Števana Küzmiča predavanje Začetki reformacije v Pomurju, ki ga bo vodil mag. Franc Küzmič. SPODNJI KAMENŠČAK V petek, 5. marca, ob 18. uri bo v MCP premiera filmov Porabje včeraj in danes in Obrazi Porabja ter multimedijski performans S kolesom po Novi Zelandiji avtorja Simona Eržena. Posebna gosta bo- Nismo prejeli sporeda! Gornja Radgona Filme bodo predvajali le občasno. www.posta.si LENDAVA V nedeljo, 7. marca, ob 19. uri bo v GIKD območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Kot topli žarek pomladnega sonca V sredo, 10. marca, ob 18. uri bo koncert učencev GŠ Lendava in GŠ Lenti. GORNJA RADGONA V ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri bo v GŠ koncert flavtistke Marije Djurić in pianistke Urške Orešič. Dogodek BELTINCI/MURSKA SOBOTA V petek, 5. marca, ob 18. uri bo v grajski dvorani v Beltincih predstavitev knjige Bog avtorice Nare Petrovič in akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V soboto, 6. marca, ob 10. uri bodo v Maximusu v Murski Soboti ob predstavitvi akcije še otroške delavnice, v MIKK-u pa bo ob 15. uri okrogla miza o ravnanju z odpadki. Cena za kos 6,99 € KNJIGE MURSKA SOBOTA V petek, 5. marca, ob 21.30 bo v MIKK-u Mikkova poslušalnica Dub-Step Night. VERŽEJ V soboto, 6. marca, ob 7.30 bo na parkirišču pred trgovino začetek izleta Poplavni gozdovi ob reki Muri. MORAVSKE TOPLICE V soboto, 6. marca, ob 20. uri bo v taverni hotela Ajda ples ob dnevu žena. Obenem bo še ogled razstave v spomin Clari Zetkin in razstave nakita Swarovski. 13,90 € Cena za kos 4,50 € 1,90 € LECTOVA SRCA VOŠČILNICE 6,57 € 4,29 € 14,99 € 25,09 € DARILNI SETI USNJENE DENARNICE Izdelki s cenami črne barve so naprodaj na vseh poštah. Izdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti. 1. Tvoje oči – Spev 2. Vila z neba – Modrijani 3. Trenutek sreče – Pepelnjak 4. Postoj prijatelj moj – Sicer 5. Tako sem jo dobil – Mladi godci SOBOTA, 6. marca: 00.00 SNOP – 05.00 Še bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje - 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami – 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila – 14.15 Oddaja tedna: Jože Štrakl, Tondach, intervju – 15.00 Literarni drobci in nogomet Nafta : Interblock, oglašanja – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 – Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Pa ra ra ram, pam pam, Bogdan Lemut, poslušalci, vici, glasba, smeh, zabava … sta Marijana Sukič in Jože Hirnök. 4,99 € CD-ji Nova cena velja od 1. 3. 2010 RAZKRIŽJE/VEŠČICA V nedeljo, 7. marca, bo 8. letošnji pohod v okviru ciklusa Živimo zdravo. Ob 13.30 bo odhod izpred kulturnega doma, cilj pa bo ob 16. uri v Veščici. 4,91 € Gledališče KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu premiera komedije Predstava Hamleta v Sp. Finediki v izvedbi KUD-a Križevci. LENDAVA V petek, 5. marca, ob 20. uri bo v Sinagogi gledališki projekt Izbrisanih z naslovom Kongres izgubljencev. V soboto, 6. marca, ob 18. uri bo v GIKD lutkovna predstava Mizica, pogrni se v izvedbi Mini teatra. MURSKA SOBOTA V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v grajski dvorani monokomedija Osamljena ženska. Igra Zorica Fingušt Fatur, ki bo predstavo podarila brezposelnim Pomurcem. ŠALI Cena za kos Cena za kos 12,99 € 2,36 € MAGNETKI Ob prvih pomladnih cvetovih nam marec prinaša tudi dan žena in materinski dan, dve priložnosti, da svoji mami, ženi ali dekletu izkažete drobno pozornost in se ji zahvalite za njeno ljubezen. Prisrčen objem in poljub, pospremljena z drobnim darilcem, bosta kot topli žarek pomladnega sonca! Obiščite najbližjo pošto in v pestri ponudbi drobnih darilc, ki smo jih pripravili prav v ta namen, izberite tisto pravo! 4,80 € DEŽNIKI Cene so z DDV. LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA PETEK, 5. marca: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji program, Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.30 – Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor! GORNJA RADGONA Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor Mura zakaj vzvaloviš? – Vedran Franc Husar Roko mi daj – Langa stran 31 31 Otvoritev Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične. PREDLOGA 4. marca 2010 | Vestnik | Petindvajset d.o.o. 1. EKG – Nika Zorjan 2. Pot domov – Karmen in Avantura 3. F čarni pantlik dijani lasje – Kontrabant 4. Rad bi – Blind 4 destiny 5. Želim te videti le srečno – Franc Gorza in Majda Petan VESTNIK napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA datum: 04. 03. 2010 BARVA CMYK 32 (ne)nazadnje | Vestnik | 4. marca 2010 Četrtek: oblačno, rahel dež s snegom -1 | 4 vreme datum: 04. 03. 2010 Petek: delno jasno Sobota: pretežno oblačno -5 | 3 -2 | 4 Nedelja: pretežno oblačno -4 | 3 Ponedeljek: delno jasno -4 | 2 fotografija tedna Vremenska napoved v besedi: Fotografija Nataša Juhnov V četrtek bo oblačno. Občasno bodo manjše padavine, deloma bo deževalo, deloma snežilo. Le malo višje nad ravnino bo večinoma rahlo snežilo. Pihal bo zmeren severovzhodni veter. Hladno bo. V petek bo delno jasno, čez dan bo nekaj spremenljive kopaste oblačnosti. Ni izključena kakšna snežna ploha. Še bo pihal severovzhodni veter, a bo šibkejši kot v četrtek in bo popoldne postopno ponehal. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Tu in tam se zlasti v nedeljo lahko pojavi rahlo sneženje, a količina padavin bo neznatna. Jutra bodo mrzla, temperatura bo vsaj nekaj stopinj pod ničlo. V nedeljo bo spet začel pihati severovzhodni do vzhodni veter. Bolj sončno bo spet v ponedeljek. Pred nami je hladnejše obdobje, ki bo trajalo vsaj deset dni. Zakaj nas zebe? Saj res, zakaj? Ker izgubljamo energijo, telesno toploto. No, izgubljamo jo ves čas, a na srečo jo naše telo tudi ves čas proizvaja. Gremo se torej igro toplotnega ravnovesja. Kadar je zrak okoli nas hladnejši, izgubljamo več telesne toplote, to najbrž vsak razume. Včasih pa iz okolice tudi dobimo energijo, in to na dva načina. Najbolj razumljivo nam je, da nas grejejo topla telesa, recimo topla peč, radiator, termofor. Če smo v stiku, prehaja toplota s toplejšega na hladnejše telo. Tako je tudi pri stiku našega telesa z zrakom: kadar smo mi toplejši, gre toplota z našega telesa v zrak. Drugi način je sevanje. To je elektromagnetno valovanje, ki ga oddaja vsako telo, odvisno pa je od temperature telesa. Sonce nam daje največ take energije, ki se širi brez medsebojnega stika. Tudi mi sevamo in s tem izgubljamo energijo. Zato nam je v sončnem vremenu pri isti temperaturi zraka topleje kot v oblačnem. Poleg toplote zraka dobimo namreč še sevanje sonca. Romanov simbol povezanosti in ljubiteljstva P - 5. marec JANEZ S - 6. marec NIKA N - 7. marec TOMAŽ Z nihalom na travniku izmeril silnice in izbral točko z največ pozitivne energije zniki s terenci pomerijo v spretnostni vožnji in premagovanju ovir. In kaj imajo skupnega društvo, terenska vozila in indijanski totem? Ameriško terensko vozilo Jeep je postalo legenda ter v svetu sinonim za terenska vozila, eno od njih pa je dobilo ime po slavnem indijanskem plemenu Cherokee, ki je živelo v Severni Karolini na območju vzhodne Amerike. Indijanski totem je bil središče tabora in predstavlja povezanost rodu z določeno živaljo ali rastlino, torej z naravo. Od tod tudi ideja za njegovo postavitev, saj simbolizira povezanost in ljubiteljstvo do terenskih vozil, ki ljudi ponesejo v divji svet, svet brezpotja. Totem je izdelal Roman Ščernjavič, P- 8. marec JANEZ T - 9. marec FRANČIŠKA S - 10. marec 40 mučencev Totem je dolgo časa kljuboval vetru, mrazu, dežju in soncu, dokler mu zadnje veliko neurje ni potrgalo kril in je ostal le totemski steber. Člani društva mu bodo kmalu povrnili staro podobo, kakor se po desetletju tudi spodobi. Le še na toplejše dni morajo počakati. 6. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 31 minut, zašlo pa ob 17. uri in 56 minut. Dan bo tako dolg 11 ur in 25 minut. 7. marca ob 16. uri in 41 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Na njivah med Trnjem in Gomilico, imenovanih Goščé, že deset let stoji totem društva A. R. O. iz Trnja. Kratice pomenijo Avtomobili Road Off, avtomobili za brezpotja, in so ga leta 1996 ustanovili lastniki in ljubitelji terenskih vozil, vsa ta leta pa ga vodi Jože Sarjaš, znan ljubitelj avtomobilizma in avtomehanik. Totem je postavljen na njegovem travniku, kjer ima društvo urejen poligon za vsakoletno tradicionalno srečanje ljubiteljev terenskih vozil, na katerem se vo- MESEC MAREC, MESEC ŽENSK V OBJEMU ZDRAVILIŠČA RADENCI PRESENETITE SVOJO NAJDRAŽJO ZA 8. MAREC IN JI PODARITE DARILNI BON. Naj bo to kosilo ali večerja, obisk savne ali kopanje, zdravstvena ali wellness storitev, vrednostni bon ... Darilne bone lahko naročite na telefonski številki 02/520 27 20 ali po e-pošti: [email protected] ali pa o možnostih nakupa povprašate na naših recepcijah (hotelski, kopališki, za zdravstvene storitve) NE SPREGLEJTE: Sobota, 6. 3. 2010, kavarna Swing ob 20. uri Ponedeljek, 8. 3. 2010, restavracija Radin PLESNI VEČER OB DNEVU ŽENA Z DUO MARJAN PLES OB DNEVU ŽENA Z DUO HALICANUM Naročite svoj izvod časopisa Vestnik Nihče ne ve, od kod so se vzeli. Kar prileteli so in se naselili v Vučji jami v Lipovcih ter na bližnjih poljih, kjer že domujejo vsaj tri tedne. Morda so prileteli iz pravljičnega sveta Hansa Christiana Andersena, ki je večnosti podaril pravljico o Grdem račku, tistem, ki je v resnici postal čudovit labod. Ptica z osupljivo gracioznostjo, ki jo premore le še balerina. Že doslej je labodji par vsako zimo prišel na nekdanjo gramoznico, včasih tudi kak samotar, letos pa so jih tamkajšnje ženske naštele kar štiriindvajset. Družijo se v dveh, morda treh skupinah, z vode pa se selijo še na bližnja polja, kjer jih je med počitkom mogoče opaziti z bližnje avtoceste proti Lendavi. Čeprav so plašne ptice, jih avtomobilski hrup več ne moti, svoj mir pa imajo tudi na gramoznici, kjer so Lipovčani uredili in nasadili brežine, tako da se bo šest hektarjev vodne gladine spremenilo v mali raj za vodne ptice. Tako v času dolgih senc in nizkega sonca ne bo več le ogledalo lipovskim silosom. M. H. sin tesarja Antona Ščernjaviča iz Odranec, pobarvali pa so ga člani društva po lastnem navdihu. Jože Sarjaš pravi, da so se o točki za njegovo postavitev posvetovali z lendavskim radiestezistom in bioenergetikom Ilijo Čosičem. Z nihalom je na travniku izmeril silnice in izbral točko z največ pozitivne energije. Pravijo, da si človek na energetski točki nabere novih moči, vpliv pozitivne energije pa ugodno vpliva na medsebojne odnose in zagotavlja, da na tistem območju med ljudmi ne pride do večjih nesoglasij ali prepirov. Totem so tako postavili na mesto, kjer je strnjena pozitivna energija za sožitje in prijateljstvo. »Res je. V vseh teh letih na tem mestu še nikoli ni prišlo do večjega nesoglasja med ljudmi,« pravi predsednik Jože Sarjaš. Društvo A. R. O. že štirinajst let zapovrstjo in običajno prvi teden v septembru pripravlja tradicionalno srečanje ljubiteljev in lastnikov terenskih vozil in vsa, razen prvega, so bila na tem travniku. Srečanja so vedno minila v prijetnem razpoloženju, obiskovalci pa so s seboj odnesli tudi ščepec vznemirljivosti, ki so ga okusili pri vožnji s terenci po izdolbinah in izboklinah poligona ali pa samo z opazovanjem tega početja. M. H. Totem sredi polj vestnikov koledar KAZIMIR [email protected] Petek, 26. 3. 2010, v kongresni dvorani ob 19. uri KONCERT MePZ RADENSKE OB 30. OBLETNICI ZBORA Več informacij: www.zdravilisce-radenci.si. Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Poštna številka: Pošta: stran 32 www.vestnik.si | e: [email protected] Andrej Velkavrh Č - 4. marec VESTNIK AKTIVNE, ZABAVNE IN SLADKE TERME 3000 Datum: Posebna ponudba v doživljajskem bazenskem kompleksu Terme 3000 z animacijo za najmlajše in pestro kulinarično ponudbo. Podpis: Kopanje med nedeljo in četrtkom od 18. do 21. ure 4 € po osebi Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. 19. 3. NOČNO KOPANJE od 18. do 24. ure 5,90 € po osebi Več informacij po tel.: 02 512 24 55 PLES OB DNEVU ŽENA v soboto, 6. marca, ob 20. uri v taverni hotela Ajda Ob svetovnem dnevu žena predstavnicam nežnejšega spola Terme 3000 podarijo večerjo, plača jo samo spremljevalec (velja za dve osebi – ena večerja je plačljiva, cena 28 €) Galerija hotela Ajda – razstava v spomin CLARI ZETKIN in nakita SWAROVSKI Informacije in rezervacije po tel.: 02 512 22 51 www.terme3000.si
© Copyright 2024