Namesto k zdravniku v smrt

BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
Plazovi tudi v Vadarcih
Križevci
Svet romske skupnosti RS
Pogovor z Marico Horvat
Romanov simbol povezanosti
Narava ogroža
celo pokopane
Svetniki zavrnili
podjetnika
Predsednik
Muc odstopil
Lenuh ne
more pregoreti
Totem sredi polj
Če se bo plazenje nadaljevalo, bodo
začele pokati krste in seveda si nihče
ne želi, da bi na površje prilezli mrtvi
Med nedavno odprtim krožiščem in
pošto neurejen prazen prostor, ki bo
sodobno vaško središče
Pravi, da zato, ker je svet premalo
odmeval v javnosti in ker je bilo
med člani premalo enotnosti
Namesto da bi z dobro voljo in
optimizmom učili in vzgajali otroke,
učitelji trpijo zaradi pregorelosti
Stran 3
Stran 6
Stran 9
Stran 11
stran 1
Z nihalom na travniku izmeril
silnice in izbral točko z največ
pozitivne energije
Stran 32
4. marca 2010
Murska Sobota, leto lxii, št. 9, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,60 €
Na tirih v Puconcih umrla zakonca
V premislek
Gibanica
Namesto k zdravniku v smrt
Viljem Roudi iz Kovačevec očitno spregledal spuščene polzapornice – Med Mursko Soboto in Hodošem 18
prehodov čez železniške tire – Vozniki na leto polomijo kar 169 zapornic – Kaj pravi strojevodja?
Nepreslišano
Kot pravi strojevodja Dušan Erjavec, je njegov kolega pri hitrosti 80 kilometrov na uro
potegnil zavoro v sili, ko je na prehodu opazil avtomobil: »Zato mu je okoli 1200 ton težko
kompozicijo uspelo ustaviti po 280 metrih. Ob normalnem zaviranju bi bila zavorna pot okoli
en kilometer.« Zanika možnost, da v puconskem primeru zapornice niso bile spuščene: »Če bi
bilo tako, bi iz centrale na Hodošu strojevodji sporočili, da so zapornice pokvarjene, in bi ta
vlak ustavil pred prehodom.«
Hipotekarni krediti
Izgube celo od 40- do 80-odstotne
Hipotekarno jamstvo je ena od običajnih oblik zavarovanja posojila, ključno pa je merilo, kakšno vrednost premoženja je treba zastaviti za določen
znesek posojila. Po besedah enega od
nekdanjih bančnikov je bila ves čas
praksa bank, da so pri tovrstnih zavarovanjih upoštevale cenitve premoženja. Te cenitve so pri nekaterih ban-
Bo pa nemara kmalu čas tudi za take
vrste slavje. Bojda sta med prvimi, ki
v eujevski čakalnici nestrpno pričakujejo evropsko zaščito z geografsko
označbo, štajersko-prekmursko bučno olje in prleška tünka. Ker se pač ve,
da bučnega olja ne stiskajo ob obali,
tünke pa ne tlačijo v zaseko sredi Ljubljane. A vsaj za enega zna to žal biti
račun brez krčmarja; po vzoru lipicancev bi nam namreč severni sosedje srčno radi speljali še olje.
Zato vsaj ta hip najbolj trendovski in
patriotski meni za bližnji dan žena
sestavljata prekmurski špricer in prekmurska gibanica. Jasno, špricer zanj
in gibanica zanjo.
Naročnik
Kar dvakrat
udarjeno Pomurje
Karikatura Anton Buzeti
P
a smo dobili razlog, da po grlu
spustimo vsaj pol metra prekmurskih špricerjev. Tistih pravih, zaščitenih, ki jih točijo le za pulti, na katerih sloni lokalni certifikat
o pristnosti šumeče vsebine. Kajti od
predvčerajšnjim je zaščitena tudi prekmurska gibanica. In to kako!? Sklep
o priznanju je v svojem uradnem listu
objavila kar Evropska komisija. Po
idrijskih žlikrofih smo dobili drugi slovenski proizvod, ki je prejel evropsko
zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Ali drugače: Evropa je nepreklicno zavarovala recepturo in način
priprave gibanice.
Zagotovo bi se špricerji te dni po Prekmurju naročali v dodatnih metrih
(enota za meter je šestnajst kozarcev
po dva decilitra), ako bi bila priprava gibanice tudi geografsko omejena.
Pa žal ni. Po prekmurski recepturi jo
bodo lahko pekli povsod. Resnici na
ljubo: težko bi argumentirano dokazali, da na kakovost gibanice bistveno
vpliva okolje ob Muri. Česa takega bi
bil sposoben le kak vlagatelj interpelacije ali ustavne obtožbe.
Fotografija Jure zauneker
Za starejša zakonca Roudi iz Kovačevec se je pred tednom dni jutranja pot
k zobozdravniku v Puconce končala
tragično. Oseminšestdesetletni Viljem
je očitno spregledal spuščene polzapornice, zapeljal pred tovorni vlak in
skupaj z ženo izgubil življenje. Kot so
sporočili policisti, se voznik ni ustavil pred polzapornicami in je zapeljal
na prehod v trenutku, ko je z njegove leve strani pripeljal tovorni vlak s
Hodoša.
Po trčenju je vlak avto potiskal slabih 300 metrov. Mimogrede: pri vlaku, ki tehta 1000 ton in več, je zavorna pot lahko dolga tudi kilometer.
Voznik in njegova dve leti mlajša žena
Kristina sta umrla v zmaličeni hondi
na prizorišču nesreče. Za upokojencema Kristino in Viljemom so ostali trije
otroci, dva sta si že ustvarila družini,
najmlajša pa še ne.
Na Slovenskih železnicah so potrdili, da je bila polzapornica spuščena
in da naj bi jo Roudi obvozil ravno v
trenutku, ko je pripeljal tovorni vlak.
Kljub temu pa so se na prizorišču tragedije pojavila tudi ugibanja, ali se je
resnično spustila, kot bi se morala.
Bližnji prebivalci namreč vedo povedati, da so bile na prehodu, kjer se je
zgodila tragična nesreča, večkrat spuščene zapornice, a se vlak ni pripeljal,
in da se včasih zapornice ob prihodu
vlaka sploh niso spustile. Kakor koli
že, zdaj na prehodu iz smeri Šalamenec ni več polzapornice, temveč cela
zapornica. Polzapornice, če vozilo obstane na tirih, sicer omogočajo izvoz
s prehoda.
Nadaljevanje na 3. strani
Bojan Budja
kah opravili zunanji cenilci, nekatere
imajo svoje cenilce. Je pa možna kombinacija, kot je povedal župan Odranec in podjetniški svetovalec Ivan
Markoja, da podjetje opravi svojo cenitev in banka svojo, ter na podlagi
teh cenitev določijo vrednost zastavljene nepremičnine.
Nadaljevanje na 5. strani
BARVA CMYK
aktualno
| Vestnik | 4. marca 2010
Dan žena? Dan žena!
Sklad zamuja
tri mesece
Marija Hozjan
B
iti ženska v današnjem hitro drdrajočem kolesju časa je velika
umetnost. Kako spretno voziti vratolomno slalomsko vožnjo med
vsemi vratci, ki so skrivnostno nastavljena na vseh poteh, je vedno
vprašanje iznajdljivosti posameznice. Ali bo konec dneva lep in
zadovoljiv, pa je že vprašanje usode in razpleta dogodkov.
Živim, delam, upam, ljubim in se borim! Moje poslanstvo, verjetno določeno
že ob nastanku sveta. Moj dan se še vedno začenja ob razpoku jutranje zarje
in se konča dolgo po tem, ko sonce že varno počiva v naročju svojega zatona.
Ob jutranji kavi se ne porajajo načrti, kaj bom oblekla, kaj kupila, kam šla z
družino na fantastičen dopust. Jutranja kava je grenka ob misli na začetek
dneva, za katerega ne vem, kaj mi bo prinesel. Bom jutri še šla delat? Bom
zmogla toliko, da plačam svojemu najmlajšemu položnico za malico v šoli
in najstarejšemu drago mesečno vozovnico za vsakodnevno vožnjo v srednjo
šolo? Kaj naj danes skuham, da bodo obrazi zadovoljni in ne bo to samo hrana
iz paketov Rdečega križa in Karitas? Bom zmogla napore norm, ki jih piše
nevedna in nepoučena družba? Ne bo danes ob meni zlovešče sence strahu,
kdaj bo tudi moja delovna organizacija udarila plat zvona ter me brezpogojno
preselila na cesto? Ker me usoda ob mojem poslanstvu ženske že tako tepe,
bom verjetno med prvimi, na katere se bo zgrnilo breme preživetja podjetja.
Ker moški tako ali tako ostajajo, ker so koristnejši naši družbi in nikoli ne
bodo mogli roditi! Kot ženska bom pristala na zavodu, ki ponuja samo visoko
število brezposelnih oseb. Na začetku moje tlake tiha, toda med vrsticami jasno
prebrana navodila o nezaželeni nosečnosti, še manj zaželenem bolniškem
dopustu za nego bolnega otroka. Danes, ob nečastnem propadu podjetja, pa
samo še ena izmed številk. Negativnih, nepotrebnih, neproduktivnih in nikoli
pohvaljenih za opravljeno delo.
Kako naj razložim svojim otrokom, da še tistega malo, kar je bilo, ne bo več?
Razdala sem svoje moči, svoje duše ne morem prodati.
Bom takrat še vredna svojega poslanstva – biti ženska? Strah, občutek
manjvrednosti in davnega presežka bo ugonobil moje telo do konca in zavrtal v
mojo dušo. Tak bo obvisel nad mano kot oster damoklejev meč, moja ušesa pa
bodo božale lažne obljube državnih veljakov o pomoči in podpori. Ha, lahko je
s polnimi usti lačnemu nakladati! Toda jaz moram preživeti sedaj, ta trenutek,
pa ne samo sebe, ampak tudi moje potomce, ki sem jih z ljubeznijo darovala
temu svetu. Pa jim danes ta sveti svet obrača hrbet, jih ne podpira in kar je
najlepše, celo najnižjo stopnjo razgledanosti jim očita. Meni pa greni že tako
grenke solze in sipa soli na srčno rano.
Me mora biti sram, da sem rojena kot ženska? Ne!
S ponosom dvigam glavo, ko se sprehajam s svojo družino. Ne bom klonila
pod pritiski, ki jih izvajajo tisti s polnimi denarnicami in prazno dušo. Zase
še predobro vem, da sem poštena, da so me takšno ustvarili moji starši, me
vzgojili v osebo nazorov in visokih moralno-etičnih načel.
Ne čakam rožic in velikih daril ob prazniku. Dan bo enak dnevu, morda me
bodo le mediji spominjali, da bi morala praznovati. Dajte mi samo moj del
sveta, moj del pravice in mi dovolite, da živim svoje sanje!
V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni
dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas
v Vestniku ali čestitko na Murskem valu
Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi
Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do
100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna.
Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo
o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika.
Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo
za fizične osebe.

mali oglas
stran 2
Minister Gjerkeš z manjšino
Pogled od zunaj
KUPON
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
čestitka (označi)
Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko:
Zadnji razpis ribniškega sklada končan drugega decembra, podjetniki pa še danes
ne vedo, ali so prišli skozi sito – Madžarska manjšina opozarja na nedoslednosti
Vloga madžarske narodne skupnosti
pri uresničevanju zakona o Pomurju,
črpanje evropskih sredstev in delovanje ribniškega sklada so nekatera od
vprašanj, o katerih je tekla beseda ob
obisku ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrika
Gjerkeša minule dni pri predstavnikih
madžarske manjšine v Prekmurju.
»Menili smo, da je pomembno, da se
z ministrom pogovorimo o določenih
vprašanjih glede vključevanja madžarske narodne skupnosti v problematiko lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Naša želja je, da madžarska
narodna skupnost v dobrobit vseh v
večji meri postane subjekt na področju lokalne samouprave in regionalne
politike, kot je bila do sedaj. Pravnoformalno večjih zadržkov ni, ampak
pri praktičnem vključevanju v določene projekte, predvsem na področju
gospodarskega razvoja narodne skupnosti, smo ugotovili kar nekaj nedoslednosti sistemske narave,« je na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob
koncu srečanja, poudaril narodnostni
poslanec Laszlo Göncz. Ta meni, da je
pri določenih vprašanjih uveljavljanja
zakona o Pomurju, predvsem pri črpanju evropskih sredstev za čezmejne
projekte, veliko možnosti, da se doseže
več z aktivnim vključevanjem narodne
skupnosti. Enakega mnenja je bil tudi
minister, ki je predstavnikom manjšine povedal: »Vaše dobro poznavanje
gospodarskih razmer na obeh straneh obmejnega območja in znanje jezika sta dobra podlaga za poglobitev
povezovanja, kar ima na koncu pozitiven učinek na gospodarske razmere
v regiji.« Kot so zapisali v izjavi za javnost, je Gjerkeš ob tem poudaril, da je
Fotografija Timotej Milanov
2
datum: 04. 03. 2010
Dr. Henrik Gjerkeš
prvi javni razpis Operativnega programa Slovenija-Madžarska, v okviru katerega je bilo upravičencem na voljo 14
milijonov evrov iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj, že uspešno končan. Med 19 že podpisanimi pogodbami je tudi projekt madžarske manjšine
na Slovenskem z naslovom Živa dediščina, ki je uspešno kandidiral za 102
tisoč evrov evropskih sredstev. Gjerkeš je napovedal tudi drugi javni razpis
Operativnega programa Slovenija-Madžarska, v okviru katerega bo upravičencem na voljo približno 15 milijonov
evrov sredstev in bo objavljen predvidoma maja letos.
V pogovorih so se dotaknili tudi delovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj
podeželja iz Ribnice. Sklad je v letu
2009 objavil Javni razpis za dodeli-
čez rabo in dravo
SDS vodi
Po anketi Večera bi Slovensko demokratsko stranko volilo 18,1 odstotka, SD
pa 8,9 odstotka anketirancev, pri čemer je 60 odstotkov anketiranih ostalo neopredeljenih. Sledijo SNS (5,3),
LDS (3,2), SLS (2,2) in Zares (1,5). Tudi
javnomnenjska anketa Fakultete za
uporabne in družbene študije iz Nove
Gorice je pokazala podobno sliko. Po
njihovi anketi vodi SDS z 22 odstotki
pred SD (13,5), SNS (8,1), LDS (3,9), DeSUS (3,4), Zares (1,7) in SLS (1,7).
Sosedje z novim
veleposlanikom
Predsednik države Danilo Türk je
sprejel poverilno pismo novega madžarskega veleposlanika v Sloveniji Istvana Szent-Ivanya. Szent-Ivany
ima dolgoletne parlamentarne izkušnje, saj je deloval tako v madžarskem
kot tudi v Evropskem parlamentu,
kjer je bil tudi član zunanjepolitičnega odbora. Na položaju je nasledil Jozsefa Czukorja.
stra zadela možganska kap. Pozneje je
pri posegu zapiranja žilne anevrizme v
možganih sodeloval tudi soboški strokovnjak dr. Zoran Miloševič.
tožbe. Razprava se je začela v izredno
napetem ozračju, saj so poslanci prej
obravnavali predlog družinskega zakonika, po katerem bi imeli možnost
posvojitve otrok tudi istospolni partnerji. Poslanci so na koncu razprave
s 46 glasovi za sklenili, da je predlog
primeren za nadaljnjo obravnavo.
»Impičment«
Prvič v samostojni Sloveniji se je pred
poslanci državnega zbora zaradi predloga ustavne obtožbe »zagovarjal«
predsednik države. Predlog so vložili
poslanci SDS in SLS, ki jih je zmotilo
Türkovo odlikovanje nekdanjega republiškega komisarja za notranje zadeve Tomaža Ertla. Po žolčni razpravi
v državnem zboru, kjer sta v glavnih
vlogah nastopila vodja opozicije Janez
Janša in predsednik Danilo Türk, so
poslanci z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili predlog ustavne ob-
Velika ladja v majhnem morju
Pri Debelem rtiču, približno 200 metrov od obale, je nasedla kitajska tovorna ladja. Velikanko, dolgo 227 metrov,
ki je prevažala premog, so iz blatnega
morskega dna izvlekli s pomočjo petih
vlačilcev. Pri reševanju se ladja ni poškodovala, tako da ni prišlo do razlitja
nafte in onesnaženja morja. Vzrok nesreče naj bi bila neprilagojena hitrost.
Auer po vzoru Pomurja
Lista za pravičnost in razvoj, ki jo vodi
nekdanji televizijski voditelj Stojan
Auer, je od državnega vrha zahtevala sprejetje zakona o mestu Maribor.
Auer meni, da ljudje v Mariboru in
v severovzhodni Sloveniji postajajo
drugorazredni državljani.
Kdo bo vodil ministrstvo
za zdravje?
Minister za zdravje Borut Miklavčič je
bil zaradi zdravstvenih težav hospitaliziran v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Predsednik vlade Borut
Pahor je sporočil, da od Miklavčiča ne
bo več zahteval, da ostane na položaju. Ugibanja o Miklavčičevi zamenjavi so se pojavljala že lani, ko je mini-
Falcon bo odletel
Fotografija Nataša Juhnov
Rojstni dan naročnika v času od 1. 3. do 31. 3. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo.
tev sredstev projektom za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni
narodni skupnosti, v okviru katerega je bilo za projekte na narodnostno
mešanih območjih na voljo nekaj več
kot 876 tisoč evrov posojil in 131 tisoč
evrov nepovratnih sredstev za namene
kmetijske pridelave in predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti ter investicijske projekte podjetniške narave.
Petnajst tisoč evrov nepovratnih sredstev pa je bilo razpisanih za financiranje pripravljalnih del in vlaganj v javno
infrastrukturo. Po besedah Gjerkeša je
Javni sklad na celotnem javnem razpisu evidentiral 14 vlog, od tega osem z
območja madžarske narodne skupnosti. Ravno z delovanjem omenjenega
sklada pa v skupnosti nikakor niso zadovoljni. »Kreditni potencial, ki je na
razpolago, ni izkoriščen,« meni predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Jozsef Kocon, ki trdi, da sklad dela prepočasi.
»Zadnji razpis je bil končan drugega
decembra, naši podjetniki pa še danes
ne vedo, ali so prišli skozi sito. Kdor
spremlja gospodarstvo, ve, da devetdesetdnevna zamuda pomeni, da je posel uničen.«
Enako kot Göncz je tudi Kocon poudaril, da bi na razpisih za evropska
sredstva manjšinska samoupravna
skupnost morala nastopiti kot subjekt,
kar pa je problematično, ker kot taka
nima izvirnih prihodkov in tako tudi
ne more zagotoviti sredstev za financiranje, preden so ta povrnjena iz evropskih skladov. Ob povzemanju vsebine
pogovorov je Gjerkeš izrazil prepričanje, da so vsi problemi, o katerih je tekla beseda, rešljivi.
Timotej Milanov
Po besedah državnega sekretarja Uroša Kreka bo vlada začela postopke za
prodajo najbolj zloglasnega letala v državi falcona, s katerim se v državnem
vrhu ukvarjajo že od časa, ko je vlado
vodil Janez Drnovšek. Kot je poudaril,
vlada ne izkoristi dovolj ur naleta, ki bi
omogočile gospodarno rabo letala.
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
vroče
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 3
3
Plazovi tudi v Vadarcih
Narava ogroža celo pokopane
V Vadarcih na Goričkem se že skoraj
eno leto srečujejo z nenavadno težavo,
ki jim jo povzroča muhasta narava. Takrat se je namreč pri tamkajšnjem pokopališču začelo plazenje zemlje, ki sta
ga še pospešila letošnji sneg in dež.
Pokati so začeli grobovi, zidovi mrliške vežice in poti na pokopališču, z razsvetljavo vred, ki je zdrsnila že za meter
in pol. Predsednik vaškega odbora Boris Vlaj pravi, da več ne ve, kaj naj storijo, da bi to plazenje ustavili: »Nekaj smo
že poskušali zravnati z buldožerjem, a
za kaj več denarja nimamo. Tu ne bodo
dovolj samo občinska sredstva, ampak
bodo potrebna državna, saj bi bilo treba
izdelati projekte, če nam bo država želela priskočiti na pomoč.« Nedavno so
začeli vrtati mariborski geodeti, ki so v
zgornjem delu našli podtalnico na višini šestih metrov. Tu bi bilo zdaj treba
postaviti pilote, urediti odvodnjavanje
in tako počasi odpraviti težavo. »To pa
lahko stane veliko,« pravi Vlaj, a opozarja tudi na posledice neukrepanja:
»Če se bo to nadaljevalo, bodo začele
pokati tudi krste in seveda si nihče ne
želi, da bi na površje prilezli mrtvi.«
T. K.
Fotografiji Nataša Juhnov
Če se bo plazenje nadaljevalo, bodo začele pokati tudi krste in seveda si nihče ne želi, da bi na površje prilezli pokopani – Denar le za buldožer
Luč se je z zemljo premaknila že za meter in pol.
Luknje, ki so nastale zaradi plazenja.
Na tirih v Puconcih umrla zakonca
Namesto k zobozdravniku v smrt
Viljem Roudi iz Kovačevec očitno spregledal spuščene polzapornice – Med Mursko Soboto in Hodošem 18
prehodov čez železniške tire – Vozniki na leto polomijo kar 169 zapornic – Kaj pravi strojevodja?
Fotografija Jure Zauneker
V zveriženi pločevini sta umrla zakonca iz Kovačevec.
Nadaljevanje s 1. strani
Tragična nesreča se je zgodila ravno v
mesecu, ko so policija, ministrstvo za
promet, Slovenske železnice in svet za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu
izvajali akcijo Stop! Prednost ima življenje. Namenjena je bila opozarjanju voznikov, naj so pred prehodi čez železniške
proge ne glede na to, ali so zavarovani ali
ne, še posebej pozorni.
Slovenske železnice so še sporočile, da
zakon o varnosti v železniškem prometu
jasno določa, da ima na križanjih ceste in
železnice vlak vedno prednost, da ima an-
drejev križ enako vlogo kot znak Stop na
cesti, zato se morajo vsi udeleženci v cestnem prometu prepričati, ali lahko varno prečkajo progo, in da vlaki že nekaj let,
čeprav to ni bilo predpisano, 24 ur na dan
vozijo s prižganimi žarometi, strojevodje
pa pred nivojskimi prehodi in drugimi potencialno nevarnimi točkami z zvočnim
signalom opozarjajo na prihod vlaka.
Med Mursko Soboto in Hodošem je 18
prehodov čez železniške tire: 14 je zavarovanih z avtomatskimi varnostnimi napravami, dva sta zaprta z zaklenjenim
brunom in dva označena z andrejevim
križem. Na tej progi se je pred dvema le-
toma že zgodila prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil devetindvajsetletnik.
Nesreča se je takrat sicer pripetila na nezavarovanem železniškem prehodu med
Markišavci in Polano. Prometne nesreče
se ne dogajajo le zaradi nezavarovanih
prehodov. Velikokrat je vzrok prav človeška nepazljivost, kar se je pokazalo tudi
ob tragediji v Puconcih. Dvajset odstotkov
nesreč se namreč zgodi na prehodih, ki so
zavarovani z zapornicami, polzapornicami ali s svetlobnimi znaki. Vozniki pa povprečno na leto polomijo kar 169 zapornic.
Tudi na www.pomurje.si.
Andrej Bedek
Ob robu tragične nesreče na prehodu v Puconcih smo se pogovarjali
z Dušanom Erjavcem, ki je v svoji
dvanajstletni karieri kot strojevodja
na železniških tirih doživel že marsikaj. Ker je odraščal tik ob železniški postaji v Lipovcih, je bil ta po- Strojevodja Dušan Erjavec je na
klic logična izbira.
železniških prehodih doživel že
Pri naletu – kakor v žargonu pra- marsikaj.
vijo nesrečam, kakršna se je zgodila
pretekli četrtek – je bil določen, da
odpelje vlakovno kompozicijo naprej. »Strojevodja, ki doživi izredni dogodek, potem ne nadaljuje vleke, lokomotiva pa gre v delavnico na pregled,«
je pojasnil Erjavec. Kot pravi, je strojevodja pri hitrosti 80 kilometrov na
uro potegnil zavoro v sili, ko je na prehodu opazil avtomobil: »Zato mu je
okoli 1200 ton težko kompozicijo uspelo ustaviti po 280 metrih. Ob normalnem zaviranju bi bila zavorna pot okoli en kilometer.« Sam je že vozil
1989 ton težko kompozicijo.
Zanika možnost, da v puconskem primeru zapornice niso bile spuščene: »Če bi bilo tako, bi iz centrale na Hodošu strojevodji sporočili, da so
zapornice pokvarjene, in bi ta vlak ustavil pred prehodom.« Da se približuje prehodu, strojevodjo v lokomotivi opozarja signalizacija ob progi,
strojevodja pa tudi ves čas uporablja zvočne signale. »Vsako progo, kjer
voziš, veš na pamet. Natančno veš, kje so prehodi in kje te lahko kaj čaka.
Če nekaj časa ne voziš po progi, si jo moraš prej ponovno ogledati, preden pelješ po njej.«
A včasih je vse zaman. Erjavec je pred časom vozil po progi v Radencih,
ko je predenj na nezavarovani prehod zapeljal osebni avto. »Voznik je kar
otrpnil. Trobil sem mu, naj se umakne, kazal z roko, a nič. Na srečo ni bilo
človeških žrtev, le razbita pločevina.« Na podobnem prehodu pri Markišavcih se je v njegov vlak bočno zaletel avto. »Pozneje sem izvedel, da sta
voznik in njegova sopotnica opazovala, kako je toča uničila poljščine, ko
sta bila na morju.« Erjavčev sodelavec pa je na prehodu že treščil v traktor. Srečujejo se z objestneži: »Neki fant v cliu je na prehodu tik pred menoj obvozil polzapornice in mi pri tem pokazal sredinec, češ pa sem te.«
Seveda je trobil zaman.
Spremljajo jih tudi samomorilci. »Na mostu čez Dravo na Ptuju se je moški kakšnih petnajst metrov pred vlakom ulegel na progo. Drugega mi ni
preostalo, kot da sem uporabil zavoro v nevarnosti in se obrnil stran.« Strojevodja Dušan Erjavec še pravi, da moraš to pač vzeti v zakup: »Nekdo gre
v pokoj, pa ni doživel nobene nesreče, spet drugi jih doživijo več.«
Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik
Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov
uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe
je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247
884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom
o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], Venera: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.
Fotografija Nataša Juhnov
Vlak ne ustavi kot avto
BARVA CMYK
gospodarstvo
| Vestnik | 4. marca 2010
Eko Nafta
Prvi bencinski
servis
Ob cesti med Lendavo
in Petišovci ga bodo
odprli sredi marca
Eko Nafta je sedemnajstega februarja
dobila uporabno dovoljenje za bencinski servis, ki so ga postavili ob vstopu
na industrijsko območje Nafte Lendava, ob cesti med Lendavo in Petišovci.
Odprli ga bodo sredi marca. Vrednost
naložbe znaša 1,3 milijona evrov, delo
pa bo imelo deset delavcev, pet jih
Fotografija Nataša Juhnov
bodo premestili znotraj družbe in pet
zaposlili na novo.
Bencinski servis bo posameznikom
in podjetjem ponujal kakovostno gorivo iz tehnološko najsodobnejše rafinerije na Madžarskem, kot eden redkih pa
bo omogočal tudi odmerjanje AdBlua
prek točilnega agregata, dodatka dizelskemu gorivu za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Euro 4 in Euro 5 za vozila, opremljena s katalizatorji SCR. Na
bencinskem servisu bo mogoče kupiti
tudi olja, maziva in material za vozila
ter drugo blago, ob njem pa bosta delovali še dve sodobni ročni avtopralnici
za osebna in dostavna vozila.
Nafta Lendava je projekte za postavitev bencinske črpalke imela že leta
1991, vendar jih potem zaradi ovir, ki so
jih najprej postavljali takratni lastniki
in pozneje slabo poslovanje ter sanacija družbe, nikoli niso uresničili. S prvim bencinskim servisom Nafta Lendava uresničuje dolgoletno željo, postati
razpoznaven trgovec z naftnimi derivati in si ustvariti lastno mrežo bencinskih servisov.
M. H.
stran 4
www.vestnik.si | e: [email protected]
Govedoreja v Pomurju
Skozi klavnico po kupce
Bodo veliki potrošniki še naprej prezirali pomursko kakovost hrane? – Zgovoren
primer bržkone največjega rejca govejih pitancev pri nas Štefana Ciguta
Kmetijstvo ponovno postaja tema, ki je
vredna razvojnega vložka države. Brezpredmetno je računanje, kolikšen delež
kmetijske proizvodnje ustvari regija na
ravni države in koliko ji ta vrača. Ključno vprašanje, ki si ga kmet ali kmetje
morajo zastaviti, je, v katero smer naj
se razvijajo, in končno morajo enkrat
določiti projekte, ki jim bodo zagotavljali, da pretežni del akumulacije
ostane tam, kjer je bila ustvarjena – na
kmetiji. Država v tem trenutku daje v
obliki subvencij, kar daje, hkrati pa odpira druge poti, ki jim lahko dajo še več
in jim končno omogočijo, da pretežni
del ustvarjenega ostane na kmečkem
dvorišču. Površinski pogled na modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta
Slovenije nam sicer pokaže, da ni tako.
Pa bi lahko bilo, če bi kmet nadzoroval
svoj pridelek čim višje v verigi. Tu pa
mu država odpira nove poti, ki jih je
treba izkoristiti.
Cigutove izkušnje
S prvim bencinskim servisom Nafta
Lendava uresničuje dolgoletno željo.
VESTNIK
V prireji govejih pitancev, eni od navidez najmanj obetavnih kmetijskih
dejavnosti, se ta perspektiva kaže. Po
kalkulacijah in konkretnih izkušnjah
– verjetno največjega rejca govejih pitancev v Sloveniji Štefana Ciguta iz
Noršinec – je reja lahko nadpovprečno
donosna in tudi za kmetijo dolgoročno
perspektivna. Pa gre za kapitalsko eno
od najbolj intenzivnih panog z izredno
počasnim obratom kapitala. V najboljšem primeru se vložek od začetka pridelave krme do prodaje pitanca obrne
enkrat v dveh letih, sicer pa je povprečje dve leti in pol. Številke o stroških
prireje govejega pitanca trenutno tega
ne potrjujejo. Nakupna cena uhlevljenega 300-kilogramskega teleta na Cigutovi kmetiji je 880 evrov. 750 evrov
stane tele, 30 evrov zavarovanje živali,
50 evrov so obresti za posojilo, najeto
za nakup teleta, 50 pa stroški preventive (veterina). Povprečen dnevni prirast
na omenjeni kmetiji je 1,4 kilograma po
glavi živali. Strošek hrane ta prirast pa
je 1,2 evra. Čas pitanja je v povprečju
300 dni, kar pomeni 360 evrov za hrano po glavi, k temu pa je treba prišteti
stroške amortizacije, ki so 54 evrov, in
stroške dela 113 evrov. Skupen strošek
na glavo 720 kilogramov težkega pitanca je 1.407 evrov. Za od 410 do 420
kilogramov mesa iztrži 1.378 evrov pri
avstrijskem kupcu in komaj 1.251 evrov
pri domačem. In če k temu dodamo 183
evrov subvencije, mu pri avstrijskem
Fotografija Nataša Juhnov
4
datum: 04. 03. 2010
Štefan Cigut se ta čas posveča predvsem nakupu kakovostnih telet iz vzhodnih članic EU, postopoma pa usklajuje nov
projekt klavnice.
kupcu ostane 154 evrov, pri domačem
pa komaj 27 evrov. No, ostane mu še
87 evrov za stranski proizvod, gnojevko ali gnoj, ki pa jih ne dobi v gotovini,
ampak mu kvečjemu nekoliko znižajo
vhodni strošek za pridelavo krme.
Zgodba se zasuče nekoliko drugače,
če bi sveže meso prodal sam v svoji razsekovalnici, ki pa je za zdaj nima. Za
služnostno klanje v ta čas najbližji klavnici govejih živali za Pomurce, v Račah
pri Mariboru, bi plačal 250 evrov in bi
ob povprečni ceni 5,5 evra za kilogram
iztržil skoraj 2.300 evrov oziroma 2.100
evrov. Je pa ta cena nekoliko nižja, če
mesa ne bi prodal neposredno v prodaji na drobnem, toda glede na kakovost
in verificirano sledljivost ne za več kot
10 do 15 odstotkov, kar je še bistveno
ugodneje od sedanje prodaje. Tak način pri njih za zdaj ni možen, saj je ciklus 400 do 500 živali na ta način logistično neobvladljiv. Glede na izkušnjo s
tujim kupcem njihovih živali pa je prepričan, da je ideja uresničljiva z lastno
klavnico in tudi zaradi tega, ker izvor
mesa in ime Cigut pri butičnih kupcih v
Avstriji in Italiji, kjer se prodaja njiho-
vo meso, nista neznana. Podoben pristop prodaje je možen tudi na domačem trgu. Hkrati pa vidi še eno nišo, in
to je turizem. V turizmu je na retorični
ravni izrečenih veliko besed o kakovostni domači hrani, a kaj, ko praksa kaže
drugače. Pravi, da še ni doživel, da bi
si kak ključen mož pomurskega turizma ogledal njegov hlev in se prepričal
o možnostih sodelovanja.
Lastna klavnica?
Vzporedno so kljub vsemu razvili
pripravo tradicionalnih suhomesnatih
izdelkov, za katere so že dobili visoka
priznanja za kakovost. Ekonomika neposredne ponudbe lastne kakovosti jih
je privedla k pripravi projekta za lastno
klavnico, namenjeno predvsem klanju
govejih živali z možnostjo zakola prašičev, predvsem pa drobnice. Po grobih preračunavanjih bo naložba vredna približno 700 tisoč evrov, kar bi se
dalo poplačati s povprečnim zakolom tisoč živali na leto (čeprav naj bi projekt
predvidel zmogljivost zakola 20 živali
na dan). S 30-odstotno letno realizaci-
jo bi projekt lahko zaživel. Ob sedanjih
cenah storitev bi letno ustvarili 250 tisoč evrov realizacije. Ob tej realizaciji bi
lahko poravnali stroške treh zaposlenih
z dva tisoč evri mesečne bruto plače, kar
bi zneslo 72 tisoč evrov na letni ravni,
približno 75 tisoč evrov naj bi znašali
materialni stroški in 20 tisoč preostali
stroški. Strošek financiranja po sedanjih
pogojih je okrog 75 tisoč evrov na letni
ravni. To pa pomeni, da če bi ga financirali samo iz lastnih in bančnih virov,
lahko preživi, velika verjetnost pa je, da
projekt lahko računa na sofinanciranje
iz državnih virov. Brez dvoma pa bi jim
uresničitev projekta odprla neposreden
stik s kupcem, in to ne samo v Pomurju,
ampak tudi na Primorskem, kjer lahko
zaradi ozkih družinskih vezi računajo
na preboj. Rezerva pa je še naprej italijanski trg, ki še vedno visoko ceni slovensko meso, vendar ga neposredno ne
kupuje toliko, kot ga je nekoč, ravno zaradi tega, ker je nekonfekcionirano, ampak ga kupuje prek posrednika, ponavadi Avstrijca, ki mu zagotavlja mesarske
storitve.
J. Votek
Imenovan nadzorni svet Nafte Lendava
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Na Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje, OS Murska Sobota
je trenutno razpisanih več kot 90
prostih delovnih mest. Delodajalci
imajo največje potrebe v gradbeništvu, gostinstvu in storitvah.
Najbolj iskani delavci v tem tednu:
gradbeni delavec – 30, osnovnošolska
izobrazba – 18, kmetijski tehnik – 6,
strojni tehnik – 4, natakar – 3, elektrikar – 2, klepar – 2, strojnik gradbene
mehanizacije – 2.
Iščejo se tudi:
elektroinštalater – 1, elektrotehnik –
1, kuhar – 1, kuhar natakar – 1, univ.
dipl. psiholog – 1, univ. dipl. socialni
delavec – 1.
Več informacij o prostih delovnih mestih
in seznam vseh aktualnih prostih delovnih
mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev
lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih
ter na internetni strani www.ess.gov.si.
Nova imena, nova zgodba?
Roman Ferenčak in dr. Evgen Dervarič odgovorna za domačo zgodbo o uspehu, Drago Petrović za tujce?
Vlada je imenovala nove člane nadzornega sveta v Nafti Lendava. To so
Roman Ferenčak, dr. Evgen Dervarič
in Drago Petrović. Zaposlene v družbi
bo v nadzornem svetu še naprej zastopal Jože Kopinja.
Roman Ferenčak je uveljavljen pomurski podjetnik, direktor in solastnik
družbe Ocean Orchids iz Dobrovnika,
prekmurske korenine pa ima po očetu, ki je od Grada, tudi dr. Evgen Dervarič, docent in predavatelj na Naravoslovnotehniški fakulteti na oddelku za
geotehnologijo in rudarstvo, pred tem
pa je bil do avgusta 2007 pet let direktor Premogovnika Velenje. Veliko bolj
je poslovnemu in pomurskemu svetu
neznan Drago Petrović. Na svetovnem
spletu je predstavljen kot svetovalec za
področje nafte in energijo z referencami za analize in nove naložbe. Po izobrazbi je ekonomist, študiral pa je konec petdesetih in v začetku šestdesetih
let ter že sredi osemdesetih let zasedal vidnejše mesto v krogih slovenske
oblasti in samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino.
Imena so izbrana v sozvočju s politično barvo, še bolj kot to pa poosebljajo načrte vlade ali vsaj gospodarskega ministrstva glede prihodnosti
lendavskega podjetja, ki je še vedno
v stoodstotni lasti države, in njegovih
dejavnosti. Kaj torej lahko razberemo
iz imen?
Roman Ferenčak je spravil v življenje zamisel o izkoriščanju termalne
energije ter jo preobrazil v poslovni
uspeh, napoveduje pa že nove priložnosti in smeri koriščenja geotermalne energije. Evgen Dervarič je odločen
zagovornik koriščenja obnovljivih virov energije, osrednja tema njegovega predvolilnega programa na zadnjih
državnozborskih volitvah pa je bila
gradnja fotovoltaičnih elektrarn.
Prvi in drugi mož sta torej izbrana
z namenom, da okrog obnovljivih virov energije ustvarita slovensko zgodbo o uspehu. V popolnoma drugi luči
se nam razkriva ime tretjega. Drago
Petrović ima dolgoletne izkušnje na
mednarodnem naftnem parketu in
očitno tudi dobra pogajalska znanja,
zato ga lahko povežemo z naftno in
petrokemično dejavnostjo Nafte Lendava. Vlada ju očitno vidi v kontekstu
vstopanja tujih vlagateljev. Ko bodo
prišli, se bo z njimi treba znati spretno zavrteti. In pri tem ne biti obremenjen s čustvi zaradi poistovetenja
s podjetjem in njegovo preteklostjo.
Upajmo le, da se tudi ta del zgodbe
ne bo sestavljal brez besede lokalnega okolja.
Nadzorni svet v stari sestavi je zadnjo sejo opravil 17. februarja, ko se
je seznanil s poslovanjem in opravil
še zadnje dolžnosti, novi člani pa naj
bi delo prevzeli 23. februarja. A je pri
imenovanju prišlo do zamika. Neuradno smo izvedeli, da zato, ker je bil
sedež v nadzornem svetu najprej namenjen dr. Metki Tekavčič, vendar so
ji ga politični razlogi spodnesli.
Majda Horvat
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
gospodarstvo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 5
5
Posledice zime na cestah že vidne
Prometni znaki namesto delavcev
V Cestnem podjetju Murska Sobota,
ki ima sklenjeno triletno koncesijsko
pogodbo za vzdrževanje državnih cest,
so že pripravili popis poškodovanih
cest, ki ga bodo posredovali Direkciji
RS za ceste, svojo besedo za njihovo
popravilo pa bodo morale zastaviti tudi
občine, ki imajo pri tem največji vpliv,
pravi Janez Kučan, vodja vzdrževanja
cest v tem podjetju.
Fotografija Nataša Juhnov
Čeprav je marec že prvi pomladni mesec,
to še ne pomeni, da se je zima tudi dokončno poslovila. Po zadnji odjugi pa so
že vidne posledice, ki sta jih na pomurskih cestah pustila zima in mraz. Pred
udarnimi jamami na cestah ponekod voznike opozarjajo prometni znaki, ki so jih
postavili cestarji, kako dolgo bodo stali v
opozorilo, pa je odvisno od državne ali
občinskih blagajn. V nekaterih pomurskih
občinah so za svoje ceste dobro poskrbeli
in jih tudi vzdržujejo, to pa ne velja za nekatere državne ceste, saj za njihovo vzdrževanje zmanjkuje denarja.
V Sloveniji je več kot 6.550 kilometrov
cest, za katere skrbi država, od tega glavne in regionalne ceste zavzemajo 5.950 kilometrov, preostale so kategorizirane kot
avtoceste in hitre ceste. V Pomurju je dobrih 445 kilometrov glavnih in regionalnih cest, koncesijsko pogodbo za njihovo
redno vzdrževanje pa je Direkcija RS za
ceste sklenila s Cestnim podjetjem Murska Sobota. Pretežni del državnih cest v
Pomurju spada v kategorijo regionalnih
cest, saj je po prekategorizaciji glavne ceste G1/3 v regionalno cesto v kategoriji
glavnih cest ostala le cesta med Lendavo
in Petišovci v dolžini 4,9 kilometra.
Koncesijska pogodba, ki so jo sklenili z
direkcijo za ceste, je začela veljati 1. avgusta lani in se bo iztekla 31. julija prihodnje
leto, nam je povedal Janez Kučan, vodja
Fotografija Ludvik Kovač
Za vzdrževanje državnih cest v Pomurju, ki jih je na tem območju nekaj več kot 445 kilometrov, skrbi Cestno
podjetje Murska Sobota - V treh letih na voljo 8,6 milijona evrov – Skrb tudi za 342 kilometrov cest v lasti občin
Posledice zime so na nekaterih državnih cestah v Pomurju očitne. Za zdaj ponekod na poškodovano cestišče opozarjajo le
prometni znaki, kdaj se bo začela sanacija, pa bo odvisno od razpoložljivih sredstev v državni blagajni.
Hipotekarni krediti
Kar dvakrat udarjeno Pomurje
Prvič zaradi nižjih cen zemljišč in nepremičnin, drugič pa, ker banke pri
vrednotenju premoženja za hipotekarna jamstva uporabljajo prav lokalno ceno
Nadaljevanje s 1. strani
V normalnih časih so po besedah prej
omenjenega bančnika banke opravile 30-odstotni odbitek vrednosti in
pri pravnih osebah zahtevale od dvado 2,5-krat večjo vrednost jamstva od
vrednosti posojila, pri določanju tega
merila se je upoštevala tudi boniteta
podjetja. Nekoliko drugače je pri obravnavanju fizičnih oseb. Za te je značilno,
da so tveganja najmanjša in to se potrjuje tudi v sedanji krizi. Bančnik, ki se
je prelevil v zavarovalničarja, ugotavlja,
da se ob zavarovanju posojil prek zavarovalnic vidi, da banke za zdaj še nimajo problemov z vračanji posojil fizičnih
oseb. Ravno nizka stopnja tveganja pri
fizičnih osebah je bila ključna, da so razmerja pri zavarovanjih ugodnejša. Tako
je v povprečju vrednost nepremičnine
enkrat višja ali pa nekaj manj od zneska posojila. V času finančne ekspanzije in napihovanja balona so bila ta klasična merila bistveno milejša. V ozadju
zavarovanja posojil ni bilo več realnega
premoženja, ampak je bila ključno merilo vrednost delnice. Tu pa je prihajalo
do razlik. Podjetja, ki so se notranje ali
Bo jamčila država?
Državni sekretar dr. Andrej Horvat: »V zakonu kakšnega protiukrepa na to temo nimamo. Osebno pa to vidim tako: Banka da
posojilo v odstotku vrednosti
zastavljene nepremičnine (to je
verjetno kakih 60-70 odstotkov);
morda bi se dalo vplivati tako, da
če je zadaj kako jamstvo države
ali pa kakšna druga oblika (po)
zavarovanja, je lahko odstotek
in s tem tudi znesek dobljenega
posojila primerljiv s tistim v prestolnici.«
tržne vrednosti izdelajo oceno likvidacijske vrednosti in k temu dodajo oceno
bonitete in šele na tej podlagi določijo
višino jamstva za posojilo.
Cene nepremičnin
v evrih/m2
Pisarne 2008
2009
Slovenija
1.413
1.255
Ljubljana
1.952
1.899
Pomurje
960
938
Lokali EUR/m2
2008
2009
Slovenija
1.336
1.369
Ljubljana
2.010
2.226
Pomurje
1.039
780
Zemljišča za gradnjo stavb
EUR/m2
2008
2009
Slovenija
Ljubljana
Pomurje
69
359
14
65
383
13
Kmetijska zemljišča EUR/m2
2008
2009
Slovenija
1,72
1,83
Osrednjeslovensko obm.
3,17
4,39
Pomurje
0,67
0,81
menedžersko lastninila, so držala vrednost na nizki ravni in si dvigovala boniteto z »visokimi donosi«, medtem ko
so tista na trgu to vrednost napihovala
in tu ni bilo več realnih meril za zavarovanja, pravi naš bančnik in zavarovalničar. Opozarja pa tudi, da premoženje
ni nujno »diamant« varnosti, kajti v sistemu, kot je bila Mura, tudi desetkratna vrednost nepremičnine za posojilo
ne pomeni nič, ker na koncu to premoženje ostane breme banke. Je pa danes
drugače, saj nekatere banke ob ocenitvi
Izgube od 40 do 80 odstotkov
Pri vrednotenju premoženja za hipotekarna jamstva uporabljajo skorajda
vse banke isto merilo, in sicer lokalno
ceno zemljišč in nepremičnin. To merilo je treba obravnavati na dveh ravneh,
in sicer, ko gre za naložbene kredite in
kredite za potrebe tekočega poslovanja
ali nakup opreme. Pri naložbi se nižja
izhodiščna cena zemljišč ali stavb »pokrije s sorazmerno nižjim posojilom«, ki
ga dobi podjetje ali podjetnik. Vseeno
pa tudi tu ni računica tako enostranska. Direktor Segrapa Miran Blagovič, ki
je v lanskem letu začel gradnjo hotela v
Biotermah v Mali Nedelji, priznava, da
so za uresničitev naložbe zastavili premoženje Bioterm. So pa že tu naleteli
na problem, ko hipotekarno jamstvo ni
bilo dovolj. Naleteli so na problem rentabilnostnega izračuna, ki je za hotelsko
dejavnost povsem drugačen kot za proizvodni objekt. Čas krize je bančni pogled na naložbo še zaostril in kredit je
visel na nitki. Blagovič priznava, da če
ne bi bilo jamstvene sheme in subvencij,
projekta ne bi bilo mogoče nadaljevati. Lokacija in njena trenutna tržna vrednost sta pomenili problem, ki ga v današnjem času ne bi bilo mogoče rešiti
brez interventnih ukrepov države. Kot
pravi, če bi imel vrtino recimo v Trzinu in Bioterme na tisti lokaciji, bi zgodba kljub krizi imela neko povsem drugo
logiko. Podjetja in podjetniki, ki pa najemajo hipotekarni kredit za poslovno
aktivnost, in ne za naložbe, pa v odnosu na podjetja iz razvitih regij izgubljajo
veliko, od 40 do 80 odstotkov. Takšni so
namreč razponi v vrednostih med posameznimi kategorijami nepremičnin v
odnosu na slovensko povprečje.
J. Votek
vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju
Murska Sobota, za vsa vzdrževalna dela v
tem triletnem obdobju pa imajo na voljo
8,596 milijona evrov. V vzdrževalna dela
so vključena manjša popravila cestišča,
urejanje bankin in jarkov, košnja trave,
zimska služba, obnova talne signalizacije ter postavitev in vzdrževanje prometne
signalizacije, medtem ko se rekonstrukcije cest opravljajo na podlagi razpisov.
V Cestnem podjetju Murska Sobota so
že popisali vse pozimi poškodovane državne ceste, udarne jame so dolžni ročno
Porabili 5100 ton soli
Ob rednem vzdrževanju glavnih in
regionalnih cest ima Cestno podjetje Murska Sobota sklenjene
še pogodbe za vzdrževanje cest
v nekaterih pomurskih občinah.
Teh cest je 342 kilometrov, soboško cestno podjetje pa tako skupaj vzdržuje skoraj 788 kilometrov
cest. Za vzdrževanje državnih cest
so letos pozimi porabili 3600 ton
soli, 1500 ton soli pa so porabili še
na cestah, ki so v lasti občin.
zakrpati, za strojno krpanje pa imajo letos
na voljo 300 tisoč evrov. Po tem popisu so
najbolj poškodovani odseki cest med So-
tino in državno mejo v Občini Rogašovci,
Kobilje–Prosenjakovci, Fokovci–Prosenjakovci, Lemerje–Grad, Velika Polana–
Lipa–Beltinci in Križevci pri Ljutomeru–
Žihlava, manjše poškodbe pa so tudi na
drugih državnih cestah. Za njihovo obnovo bo morala direkcija za ceste pridobiti
dodatna sredstva, po Kučanovem mnenju
pa bi se morale pri tem angažirati predvsem občine, ki imajo največji vpliv. V Občini Rogašovci so se na to že odzvali, kot
nam je povedal župan Edvard Mihalič, saj
se bodo že prihodnji teden sestali z Gregorjem Fickom, direktorjem direkcije za
ceste, ki so ga povabili v Rogašovce. To so
nam potrdili tudi na direkciji za ceste, saj
se bo direktor Ficko prihodnji petek mudil v Pomurju in takrat bo verjetno obiskal še katero od tukajšnjih občin.
Za zdaj tudi še ni odločitve o tem, kako
se bo nadaljevala rekonstrukcija ceste
Ihova–Lendava, ki je bila iz glavne prekategorizirana v regionalno, saj je objavljen le razpis za obnovo odseka od izvoza z avtoceste v Lipovcih proti Lipovcem.
Po informacijah, ki smo jih dobili pri radgonskem županu Antonu Kampušu, naj
bi bila letos v načrtu tudi modernizacija ceste od mostu čez Muro v Radgoni do
Grabonoša, ki bo Gornjo Radgono povezala z avtocesto, v državnem proračunu
pa naj bi letos za to namenili osem milijonov evrov.
Ludvik Kovač
Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica
Murska Sobota na podlagi statuta javnega zdravstvenega zavoda
Splošna bolnišnica Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
strokovnega direktorja
Splošne bolnišnice Murska Sobota
Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•univerzitetna izobrazba medicinske smeri,
•opravljena specializacija s področja dejavnosti zavoda,
•najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji,
•prijavi na razpis priložen program dela in vizija razvoja zavoda na področju medicinskih
dejavnosti.
Za imenovanje je potrebno predhodno mnenje strokovnega sveta zavoda in direktorja zavoda.
Pogodba o zaposlitvi bo sklenjena z izbranim kandidatom/ko za mandatno dobo štirih let.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oz. kandidatke pošljejo v 20 dneh
po tej objavi na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 6, Rakičan,
9000 Murska Sobota s pripisom »Za razpis za delovno mesto strokovnega direktorja«.
Kandidati bodo pisno obveščeni o izboru v 8 dneh od imenovanja izbranega kandidata.
Rakičan, 4. 3. 2010
Svet Splošne bolnišnice Murska Sobota
BARVA CMYK
lokalizirano
| Vestnik | 4. marca 2010
pobirki
paberki
Nogometna druščina iz Fazanerije
je ostala brez za mnoge najbolj
trdoživega in vztrajnega člana –
tajnice Karmen. Če pravijo, da
ženke podpirajo tri vogale v hiši,
je Karmen v klubu podpirala
štiri. Zamenjala je toliko uprav
z različnimi politikami, da bi
lahko napisala knjigo. Zdaj pa
postajajo stvari že počasi smešne:
uporabnino za igranje na igrišču
z umetno travo pobira prvi trener
in tudi vršilec dolžnosti direktorja
kluba Maučec, na telefonske pozive
se bo moral oglašati ekonom,
člansko moštvo pa navijači kličejo –
srednješolski center.
Medtem ko se v Križevcih
kregajo, ali je krožišče Tučičevo
ali Mavričevo in ali je bolje, da je
poslovna stavba škatlasta, kockasta
ali okrogla, pa so nekateri svetniki
začeli mahati z Rousseaujevo
knjižico Nazaj k naravi.
Tuji vozniki, ki pridejo iz smeri ulice
Štefana Kovača v Mursko Soboto,
še vedno ne morejo najti, kod se
gre za Zagreb, saj je pomurska
prestolnica še vedno najslabše
označeno mesto v Sloveniji. Sicer
je kažipot za Zagreb res že od
pamtiveka pri Zvezdi, kjer kaže,
da je treba za hrvaško prestolnico
zaviti na desno, toda kaj se zgodi,
če sledijo tej smeri? Najprej pri
Diani pridejo do križišča, kjer ni
nobenega kažipota, kam se gre na
levo in kam na desno, če morebiti
pravilno zavijejo proti cerkvi sv.
Nikolaja, pridejo do križišča, kjer
ni nobenega kažipota, kam se
gre na levo in kam na desno, če
spet po naključju pravilno zavijejo
proti bencinski črpalki, pridejo do
velikega križišča, kjer ni nobenega
kažipota, kam se gre na levo, kam
na desno in kam naravnost. Ampak
ni problema, glavno, da tuji vozniki
iz Beljaka in Münchna vedo, da se
za Zagreb gre pri Zvezdi na desno.
Menda se vsako soboto skupina
nenavadnih ljudi, ki se dobiva v
Radencih, odpravi po poti, ki vodi
po sledeh kralja Atile, imenovanega
tudi Bič božji. Pohodniki gredo na
vrh gore, tam iščejo zaklad in se
nato ustavijo v enem od vinotočev,
kjer vase zmečejo domače jedi
in pijačo. Ni znano, ali kdo od
udeleženih s sabo vzame tudi bič,
da bi bolje podoživel usodo kralja,
kakor tudi ne, ali je že kdo našel
zaklad.
V Ivanjševcih še vedno razpravljajo,
ali je bolje, da imajo v monografiji
pri opisu svoje vasi več besedila in
manj fotografij ali veliko fotografijo
in manj besedila. Kaj hočemo, to je
pač prekletstvo številčno najmanjše
vasi.
VESTNIK
stran 6
www.vestnik.si | e: [email protected]
Križevci: ideje o ureditvi vaškega središča
Svetniki zavrnili podjetnika
Med nedavno odprtim krožiščem in stavbo pošte neurejen prazen prostor, ki bo sodobno vaško središče
– Kam bo na občinskih simbolih obrnjen konj?
Po besedah župana Branka Belca bo
marca objavljen razpis za razvoj podeželja, ki predvideva 85-odstotni
delež sofinanciranja. V občini se nanj
nameravajo prijaviti s projektom obnove vaškega jedra, ki se razprostira med pošto in novim krožiščem. V
občini so naredili tudi analizo, kaj bi
bilo najustrezneje umestiti v ta prostor. Idejno zasnovo ureditve je na zadnji seji občinskega sveta predstavila arhitektka Tadeja Madjar Stajnko
iz družbe ZEU. Območje bi po novem
obsegalo prireditveni prostor, kjer bi
stal vodomet v tlaku, tu pa naj bi postavili tudi umetniško skulpturo in
klopi iz opeke. Čez prostor se bo vila
osrednja sprehajalna pot iz kulirja, ki
bo simbolizirala strugo reke Mure. V
zaključenem prostoru pa naj bi svoje
mesto našli tudi skejtersko in otroško
igrišče. Ob robu središča bo potekala
kolesarska steza, tja pa bi se preselilo
tudi avtobusno postajališče. Občinski
svetnik Slavko Ostrc je predlagal, da
bi se v tlak vgradila podoba konja, ki
je simbol križevske občine, tako da bi
bila vidna tudi s pomočjo aplikacij, ki
prikazujejo satelitske posnetke, kot je
Google Earth, in bi tako služila tudi
za promocijo občine. Podoba konja je
na osrednjem prireditvenem prostoru, sicer manjših razsežnosti, že predvidena. Boris Onišak pa je predlagal,
da bi v sprehajalno pot vključili spomenike znanih ljudi v občini. Nekoliko bolj žolčno razpravo je spodbudil
predlog podjetnika Stanislava Nedeljka, ki je želel na tem prostoru naspro-
Kam naj teče konj?
Na eni izmed prejšnjih sej je svetnika Borisa Onišaka zanimalo,
zakaj je na občinskih simbolih
konj obrnjen v levo, in ne v desno. Po njegovem mnenju v levo
obrnjeni konj teče nazaj. Na občini so odgovor poiskali pri podjetju Heraldika, d. o. o., iz Ljubljane, kjer so jim odgovorili, da
je ena od temeljnih zakonitosti v
heraldiki, da so zaradi zgodovinskih časov strani obrnjene obratno kot v vsakdanjem življenju, in
da ta pravila pri vseh grbih in zastavah veljajo že osemsto let. Možno je tudi, da bi občina simbole
kljub temu spremenila, vendar bi
bilo za to treba izpisati in izrisati novo mapo dokumentov občinskih simbolov in mapo arhivskih
dokumentov občinskih simbolov,
nakar bi morali registrirati nov
občinski grb, zastavo in potrditvene prvine, kot so štampiljke,
žigi in pečati.
Idejna zasnova ureditve vaškega središča v Križevcih
ti pošte graditi poslovno- stanovanjski objekt, v katerem bi uredili tudi
zdravstvene ambulante in gostinski
lokal. Po projektantskih ocenah naj
bi bila vrednost omenjenega objekta 600.000 evrov. Po mnenju MadjarStajnkove bi s postavitvijo takšnega
objekta zamudili priložnost za oblikovanje zaključenega vaškega sredi-
šča. Po njenih besedah so za nadaljnjo pozidavo predvidena zemljišča,
ki obkrožajo prostor, predvsem v liniji s stavbo pošte. Temu mnenju so
v razpravi pritrdili tudi nekateri svetniki. Posebej kritičen do sodobno zasnovanega objekta je bil svetnik Pavel
Šerc, ki meni, da tovrstna arhitektura
ne spada v tradicionalno okolje. Šerc
se je strinjal z mnenji svetnikov, da bi
se trg zaključil brez stavbe, ter opozoril na ureditev glavnega trga v Ljutomeru, kjer se je po njegovem mnenju
zgodil »urbanistični zločin«. Svetniki
so nato na glasovanju, ki so ga zaprli
za javnost, zavrnili predlog za gradnjo
stavbe v središču.
Timotej Milanov
Samouk organist iz Vidanovec
Alojz želi v Cankarjev dom
Stajnko je organist od mladosti, hčerki Lara in Manca sta za svojo vzeli flavto – Bo igral tudi v Ljubljani?
Letos bo minilo deset let, odkar je Alojz
Stajnko iz Vidanovec sedel za orgle župnijske cerkve pri Mali Nedelji v Slovenskih goricah in z zborom pevcev, ki so
takrat stopili skupaj, da bi s petjem polepšali birmansko slavje, postal sopotnik duhovnega življenja Malonedeljčanov. Ob posebnih slavjih njegovo igranje
dopolnjujeta hčerki, trinajstletna Lara
in tri leta mlajša Manca, ki ga spremljata z igranjem na flavti.
Glasba je postala pri Stajnkovih srčika družinskega življenja in rodbinskega
izročila. Alojz je imel vzornika v očetu,
ki je organist v Cezanjevcih, flavto pa
igrata tudi obe hčerki. V njihovih rokah
je glasba pokazala tudi svoj skriti obraz,
da ob milozvočju spleta še družinske
vezi, vodi do povezanosti z duhovnim
občestvom in odstira pota do ljudi, ki
dopustijo, da se dotakne čustev.
Igranje na orgle res ni bilo tisto, s čimer bi se Alojz kot mlad fant lahko postavljal pred vrstniki, toda družinsko izročilo in veselje do igranja sta bili dovolj
močni, da je kot samouk postal organist.
Glasbena šola je bila le v Ljutomeru in
zaradi slabih prometnih povezav takrat
zanj predaleč, da bi jo obiskoval. Z očetom se je na orglah učil tehnike igranja,
naučil pa se je tudi brati note in vse skupaj uglasiti s petjem. Igranje na orgle je
nekaj posebnega prav zato, ker zraven
sodi cerkveno petje, da se pesem, zlita v
eno, dvigne v višave.
»Orglanje je res nekaj posebnega.
Igrati že zmore marsikdo, toda nastopati skupaj s pevci, še prej pa z njimi vaditi
je nekaj povsem drugega. Vsako nedeljo
in praznike je treba biti v cerkvi in pri
maši, saj pri tem ni, da ko si, pač si, ko te
ni, pa te ni,« pravi Alojz. Da bi ga ljudje
grajali, ni slišal, pohvale pa pogosto pridejo tudi do njegovih ušes. To pa zato,
ker prisluhne ljudem in z občutkom za
slovesnost izbere primerne pesmi, ki sežejo do srca. »Petje v cerkvi na vasi je
nekaj drugega kot v mestih,« pravi Alojz.
Kadar poje starejši zbor, zbrani v cerkvi
radi slišijo ljudsko petje slovenskih pesmi in bolj spevnih, da lahko tudi sami
pritegnejo, kadar pa so na koru mlajši
pevci, pričakujejo nove pesmi, ki jih tudi
zapojejo v drugačnem ritmu.
Alojz pa sede za orgle tudi v prazni
cerkvi in igra le zase. »Mogočna pesem
napolni ušesa in se v cerkvi obrne nazaj vate,« pravi. Če je le priložnost, orgle
preizkusi še v drugih cerkvah. Zaigral je
že skoraj na vse v okolici in z žalostjo
ugotavlja, da so mnoge potrebne obnove, kar pa je za manjše fare predrago.
Kar pa si res želi, je, da bi enkrat smel
zaigrati na orgle v Cankarjevem domu.
Alojzova starejša hčerka Lara se že
šesto leto uči igranja na flavto. Kot otrok
je rada pela in nastopala v vrtcu ter bila
očetova spremljevalka na koru. Preden je
prišel k Mali Nedelji, je bil namreč dve
leti organist tudi v Ljutomeru. Kmalu
se jima je pridružila še Manca, ki je tudi
sama po vzoru starejše sestrice vzela v
roke najprej fifiko in potem že večjo flavto. Sedaj jo igra četrto leto. Dobro ji gre in
pred dnevi je na glasbenem tekmovanju
v Murski Soboti požela srebrno priznanje. »Ko te zagrabi trema, trikrat vdihneš
in potem zaigraš,« ponosno pove Man-
Fotografija Majda Horvat
6
datum: 04. 03. 2010
Glasba je pri Stajnkovih srčika družinskega življenja in rodbinskega izročila. Alojz
je organist kot njegov oče, flavto igrata hčerki Lara in Manca, barvo pa daje
glasbi mama Marjanca.
ca. Lara in Manca veliko nastopata. Pojeta pri štirih zborih, v osnovni in glasbeni šoli, v otroškem cerkvenem zboru
v Ljutomeru in pri Mali Nedelji, igrata v
šolskem orkestru in nastopata na različnih prireditvah, z očetom pa so trio še
na raznih proslavah in ob svečanostih v
cerkvi. Vse to pa terja veliko vaje. Računalnik je pri njih vključen le toliko, kot
ga potrebujeta za učenje, saj ves prosti
čas namenita igranju. Vadita enkrat ena,
potem druga in še skupaj, njuna zvesta
poslušalka pa je vedno mama.
»Če sam nikoli nisi imel priložnosti
biti na odru, je sedaj zelo lepo videti
in slišati svoje otroke, kako nastopajo.
Lepo bi tudi bilo, če bi katera šla študirat glasbo. Zaenkrat sta še premajhni,
da bi to znali prav ceniti in se odločati. Morda pa se jima bo odprlo kdaj pozneje,« pripoveduje mama Marjanca. »Z
glasbo so povezana čustva, saj jo poslušamo tudi s srcem,« pravi. Zato vsi štirje iščejo pesmi, ki so primerne trenutku
in s katerimi ustvarijo v dvorani pravo
vzdušje. Nekaj pesmi pa najraje igrajo
tudi za svoje srce. Lara in Manca s flavto, oče Alojz pa na klaviature, želja vseh
pa je, da bi enkrat v prihodnosti zbrali
dovolj denarja za pianino. Še posebej bi
ga bili veseli dekleti.
Majda Horvat
BARVA CMYK
www.vestnik.si | e: [email protected]
oglas
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 7
7
BARVA CMYK
8
(iz)brano
| Vestnik | 4. marca 2010
barometer
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
stran 8
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z zamudo o digitalizaciji televizije
Revnim pretvornike zastonj?
Tepeni tisti, ki jim občine niso zagotovile kabelskega omrežja in satelitskega signala
Jože Horvat Muc je odstopil
kot predsednik Sveta romske
skupnosti Republike Slovenije,
ostaja pa na čelu Zveze Romov
Slovenije. S tem odstopom je
morda odprl pot demokratizaciji
skupnosti, saj je bilo dokaj
čudno, če ne še kaj več, da je
toliko funkcij in »državnih služb«
koncentriranih pri enem človeku.
Joachim Müller kljub visoki
starosti (85 let) še vedno po
sodni poti terja odškodnino
zaradi razvpite prekinitve
pogodbe med Paratom
(Kajo), lastnikom blagovne
znamke Deit, in Radensko.
Roman Ferenčak, direktor
in solastnik Ocean Orchidsa
iz Dobrovnika, je eden od
ključnih ljudi stranke Zares pri
imenovanju v nadzorne svete.
Tako je po Elektru Maribor zdaj
še nadzornik v lendavski Nafti.
Čeprav je bila odločitev o prehodu z
analognega na digitalni signal sprejeta na najvišji državni ravni že pred
nekaj leti, temu vse do letos nihče
ni posvečal velike pozornosti. Žal
pa tudi tokrat obveščanje ni povsem
pravilno. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) ter podjetje Sintesio
očitno menijo, da živi večina prebivalcev Slovenije v nekaj velikih mestih in da je vsem ljudem popolnoma
jasno, kaj je to digitalizacija televizije. Kako naj si drugače razlagamo
njihovo samozadovoljno nastopanje
in zagotavljanje, da so ljudje dobro
obveščeni o tem, da po 1. decembru
2010 ne bodo mogli več spremljati televizijskega programa s starimi
sprejemniki. Tudi plačan oglas po
slovenski televiziji jim ne pove kaj
dosti. Večina je namreč prepričanih,
da bodo morali prav vsi kupiti nove
televizijske sprejemnike ali dekodirnike »set-top box«.
straneh MVZT, APEK-a in Sintesia.
In zakaj seznam primernih aparatov
(menda jih je le pet) ni javno objavljen, saj si ljudje na podeželju, ki so
še vedno sredi belih lis sprejemanja
satelitskih signalov, tega seznama
ne morejo ogledati? Torej so državljani, ki živijo na ruralnem območju in nimajo kabelskega omrežja in
ne satelitskega signala, že v osnovi v
neenakopravnem položaju, saj bodo
morali sami financirati nakup novega sprejemnika. Takih gospodinjstev, ki spremljajo televizijski program prek zunanje ali sobne antene,
je menda v Sloveniji okrog 200 tisoč.
Enakopravni bi bili le, če bi država z
javnim razpisom pozvala vse, ki nimajo omogočenega normalnega signala, da zaprosijo za sofinanciranje
sprejemnikov ali pretvornikov – kajti pretvornik bo treba priključiti na
prav vsak TV-sprejemnik v hiši. Tudi
če kupijo nov TV-sprejemnik, so ponovno prikrajšani, saj jim ni dostopen seznam ustreznih aparatov.
Le pet z nalepko DIGI
Zmeda med potrošniki
Tisti, ki imajo novejše televizijske
sprejemnike, bodo lahko sprejemali
televizijski signal tudi po 1. decembru - toda ni nujno, da bo vsak TVsprejemnik, ki trenutno v trgovini
sprejema signal DVB-T, tega sprejemal tudi v prihodnosti. Da bi tudi v
prihodnje (ko bodo tudi v Sloveniji
vključeni dodatni multipleksi) nemoteno sprejemali signale DVB-T, morajo kupovati takšne naprave, ki so
označene s posebno oznako DIGI, nalepko z napisom Preklopite na digitalno. Menda na ministrstvu obstaja
seznam skladnih naprav na spletnih
S tem se strinjajo tudi pri Zvezi
potrošnikov Slovenije, ki je pretekli
mesec začela širše obveščanje o prehodu na digitalno prizemno televizijo. Na njihovem spletnem naslovu
si lahko ogledate že nekaj temeljnih
informacij – toda vprašanje je spet,
kako so te koristne informacije dostopne vsem, predvsem tistim, ki jih
potrebujejo. »Informiranje o prehodu na digitalno oddajanje je sicer
stvar države, saj je to njen projekt,
pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo bili vanj vpleteni šele konec novembra lani, ko smo bili prvič povabljeni na okroglo mizo o DVB-T. Na njej
sem opozoril na zmedo, ki vlada med
potrošniki, in dejstvo, da marsikomu
finančno stanje ne dopušča nakupa
Trgovci molčijo in prodajajo
Zato pa upoštevajte nasvet in počakajte z nakup čim dlje, do konca leta.
Boštjan Okorn iz ZPS svetuje: »Pred
odhodom v trgovino je pametno pogledati čim več ponudbe, si zapisati
potrebne tehnične značilnosti, ob nakupu pa se nikakor ne prenagliti. Časa
je še kar nekaj, december je še daleč
in vmes bodo trgovci pripravili najrazličnejše akcije in podobna pospeševanja prodaje. Nikakor naj ne prevlada samo cena. Tudi na preizkušanju
televizijskih sprejemnikov, ki ga izvajamo potrošniške organizacije, se je
izkazalo, da je za dobro ocenjen televizor z diagonalo 81 cm (32'') treba odšteti od 450 evrov. Svoje aktivnosti na
tem področju bomo nadaljevali tudi v
prihodnosti. Ravno zdaj se z laboratorijem dogovarjamo, da dodatno preveri, ali posamezni televizorji ustrezajo slovenskim zahtevam, saj nalepka
DIGI, ki naj bi jo nosile ustrezne naprave, nikakor ne zaživi in kupcem
zato ni v veliko pomoč.« Seveda je trgovcem v interesu, da v tem letu prodajo čim več televizijskih sprejemnikov, pa če ustrezajo zahtevam nove
tehnologije ali ne – zato prav radi zatajijo nujnost nalepke DIGI in hvalijo
vse druge lastnosti televizorja. Ja, trgovci že vedo, kako prodati!
Toda, ali zna država zaščititi svoje
državljane in jim pomagati?
Bernarda B. Peček
Prosenjakovci
Včeraj zadnji rok
Dvorec ponuditi turistom
Iz Urada Republike Slovenije za verske skupnosti so sporočili, da bodo
iz Registra cerkva in drugih verskih
skupnosti, teh je po zadnjih podatkih
43, izbrisali vse verske skupnosti, ki
do včeraj, 3. marca, niso predložile temeljnih ustanovnih listin in zahtevanih podatkov. Zakon o verski svobodi
namreč zahteva, da morajo cerkve in
verske skupnosti v treh letih od uveljavitve posredovati podatke zastopnikov v posameznih cerkvah z overjenimi podpisi, opis temeljev verovanj
v slovenskem jeziku, temeljna verske
besedila in akte, odtis žiga, podatke
o praznikih in praznovanjih ter drugo. Med registriranimi verskimi sku-
pnostmi imajo tri sedež v Prekmurju,
zato smo na Urad za verske skupnosti poslali vprašanje, ali so te cerkve
že izkazale interes za doregistracijo.
Direktor Aleš Gulič je odgovoril, da je
devetnajst cerkva in verskih skupnosti že izpolnilo te obveznosti, med
njimi je tudi Reformatorska krščanska cerkev Slovenije s sedežem v Motvarjevcih, ki so ji že izdali odločbo,
vlogo Cerkve Novo življenje iz Murske
Sobote pa pregledujejo. Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji, sedež
je v Murski Soboti, je dokumentacijo
predala prejšnji teden, je potrdil njen
škof mag. Geza Erniša.
A. N. R. R.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,
Alojz Stajnko je samouk
organist iz Vidanovec, po
njegovi poti gresta hčerki Lara
in Manca, ki sta za svojo vzeli
flavto. Sam pa si želi igrati na
orgle v Cankarjevem domu.
dodatne naprave samo zato, da bo
lahko še naprej spremljal (slovenski!)
televizijski program. Na ministrstvu
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) si menda prizadevajo, da bi vsaj tisti, ki zaradi socialnih
vzrokov ne plačujejo RTV-prispevka, pretvornike dobili po bistveno
znižani ceni ali celo brezplačno, dokončna odločitev naj bi padla v prihodnjih tednih,« nam je pojasnil Boštjan Okorn, vodja primerjalnega
testiranja Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Pri Zvezi sicer državljane
pozivajo, naj bo nakup televizorja ali
pretvornika čim bolj racionalen. Za
televizor predlagajo, naj bo tak, da
podpira tudi možnost prikaza slike
visoke razločljivosti (Full HD), vsekakor pa mora za sprejem signala slovenskih prizemnih oddajnikov podpirati standarda DVB-T MPEG4 za
sliko in AAC za zvok. Enako velja tudi
za pretvornike (set-top box, STB), pri
nakupu katerih pa se je vendarle treba vprašati, ali se ni bolj smotrno odločiti kar za nov televizor. »Razlika v
ceni je očitna, a televizor s prej omenjenimi značilnostmi je naložba v
prihodnost, saj bo dobro služil vsaj
naslednjih pet do deset let,« je prepričan Okorn.
Zakon o verski svobodi
Če cerkve niso posredovale zahtevanih
podatkov, bodo izbrisane iz registra
Daniel Kalamar, župan
Grada, je navezal dokaj
tesno kulturno sodelovanje
s sosednjim Gradiščanskim.
Tako bo del kulturnih dogodkov
in delavnic potekal v gradu.
Spet smo pri vprašanju
enakopravnosti: zakaj
si morajo ljudje s
socialno ogroženega
podeželskega območja
z razpršeno gradnjo,
kjer je bilo županom
pomembneje graditi
ceste in vodovod kot
kabelsko omrežje,
sami financirati nakup
novih televizorjev
zaradi odločitve
na državni ravni.
zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na
računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.
40 krajanov Prosenjakovec je sodelovalo v telefonski anketi. Zanimalo
nas je, ali se jim zdi, da je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci ena
od vodilnih šol v občini, ali ima vodna učna pot Prosenjakovci zadostno
turistično promocijo in ali bi se moral dvorec Matzenau pretvoriti v kaj
drugega.
Dobri polovici se zdi, da so vse šole
v občini enakovredne, petini se zdi
Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci ena od vodilnih šol v občini, 23
odstotkov pa nasprotno meni, da jo
prekašajo druge osnovne šole. Le 13
odstotkov vprašanih meni, da ima vodna učna pot Prosenjakovci zadostno
turistično promocijo, saj turisti lahko
dobijo zloženke in je dobro označena, 45 odstotkov je mnenja, da promocije nekaj je, ampak ne dovolj, 40
odstotkov pa je prepričanih, da bi vodno učno pot lahko veliko bolje izkoAli se vam zdi, da je dvojezična osnovna
šola Prosenjakovci ena od vodilnih šol
v občini?
N = 40
Ima Vodna učna pot prosenjakovci
zadostno turistično promocijo?
N = 40
Bi se moral po vašem mnenju dvorec
Matzenau pretvoriti v kaj drugega?
N = 40
ristili. Dve tretjini sta mnenja, da bi
bilo treba dvorec Matzenau obnoviti
in ponuditi turistom kot enega glavnih ciljev v občini, 18 odstotkov predlaga, naj se ga pretvori v restavracijo ali hotel, in prav tako 18 odstotkov
meni, naj ostane tak, kot je, v spomin
na minule čase.
Novim naročnikom Vestnika ponujamo lepa darila. Pokličite nas v Klicni
studio slepih na številko 04/51 16 404
in se nanj naročite!
BARVA CMYK
(iz)brano
www.vestnik.si | e: [email protected]
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
Svet romske skupnosti Republike Slovenije
stran 9
9
barometer
Predsednik Muc odstopil
Prav gotovo najvidnejši romski funkcionar zadnjih let Jožek Horvat Muc
je prejšnji teden nepreklicno odstopil z mesta predsednika Sveta romske skupnosti Republike Slovenije,
ostaja pa predsednik Zveze Romov
Slovenije. Kot je poudaril v izjavi za
javnost, je ugotovil, da dveh tako odgovornih funkcij ne zmore opravljati
kakovostno. Kot je še zapisal, je delovanje sveta premalo odmevno v javnosti, med člani sveta pa je po njegovem mnenju premalo sodelovanja in
enotnosti.
»Nekateri člani Sveta so me že pozivali k odstopu, ker sem opravljal dve
funkciji, toda moj odstop nima ničesar opraviti s temi pozivi,« pravi Muc,
ki trdi, da že na zadnjih volitvah članov Sveta ni nameraval kandidirati,
vendar so ga v to pregovorili nekateri člani romske skupnosti, ker niso
imeli drugega ustreznega kandidata.
»Nekateri svetniki iz Dolenjske se sej
Sveta sploh niso udeleževali, hkrati pa
so vsi pričakovali, da bom kot predsednik, kot nekdo, ki ima avtoriteto,
naredil več za razpoznavnost Sveta.«
Svet romske skupnosti je bil kot krovna organizacija romske skupnosti, ki je
Fotografija Nataša Juhnov
Pravi, da zato, ker je svet premalo odmeval v javnosti in ker je bilo med člani premalo enotnosti
Jožek Horvat Muc je ob odstopu
poudaril, da je delovanje Sveta
premalo odmevno v javnosti, med
člani pa je po njegovem mnenju
premalo sodelovanja in enotnosti.
tudi uradni sogovorec državnih organov, ustanovljen junija leta 2007, nekoliko pozneje je dobil svoje prostore na
Lendavski ulici v Murski Soboti, kjer
delata računovodkinja in sekretarka.
Svet je sestavljen iz štirinajstih članov
Zveze Romov Slovenije in sedmih romskih svetnikov. Na vprašanje, zakaj se
je odločil odstopiti z mesta predsednika Sveta, in ne Zveze, Muc odgovarja:
»Svet romske skupnosti je resda krovna organizacija, ki jo določa Zakon o
romski skupnosti v RS, ampak temelj
delovanja romske skupnosti v Sloveniji je Zveza Romov, ki je zgradila tudi
vse temelje za to, da je bil Svet lahko
ustanovljen. Karikirano povedano, če
bi danes prenehal veljati zakon in z
njim tudi Svet, bi Zveza Romov avtomatično znova postala reprezentativni organ slovenskih Romov.« V 45 dneh
od odstopa predsednika mora komisija za poslovnik in kadrovska vprašanja
razpisati poziv za kandidaturo, volitve
pa morajo biti izvedene v 30 dneh od
vložitve kandidatur na seji Sveta. Predsednika izvolijo člani sveta med seboj.
Do takrat bo Svet kot najstarejši podpredsednik vodil Bojan Tudija. Ker delitev sredstev, ki jih romska skupnost
dobi od Urada za narodnosti, poteka
tako, da jih Urad nakaže Svetu in ta naprej Zvezi, nas je zanimalo, ali se lahko kaj zaplete pri delitvi sredstev, če
bo novi predsednik Sveta npr. Darko
Rudaš, ki je med drugim znan po nesoglasjih z Mucem. »Darko Rudaš nima
nobene podpore med člani Sveta, kar
mu ti dajo vedeti na vsaki seji. Kar se
tiče sredstev, pa imamo zagotovilo vlade in Urada, da bo Zveza Romov kot
temeljna organizacija sredstva dobila
prek Sveta ali mimo njega,« je prepričan Muc. Nezadovoljstvo z zakonom in
organizacijo Sveta poudarja tudi Darko Rudaš: »Seveda nimam podpore, saj
je bil zakon pisan za Jožeka Horvata
Muca. Posebej sporen je 10. člen, ki določa, da je v Svetu kar štirinajst predstavnikov Zveze Romov, kar omogoča
Mucu in njegovim ljudem, da bodo nenehno vodili delovanje sveta.« Rudaš
meni, da če na tem mestu ne bo Muca,
bo nekdo, ki bo delal po njegovih navodilih, ter poudarja, da so potrebne
spremembe. Za leto 2010 bo Svet prejel
skupaj 360.152 evrov, od tega je za delovanje Zveze namenjenih 190.652 evrov,
ki ta sredstva nato deli še za delovanje
romskih društev, Romica, stroške svetniške skupine, ženski forum in druge
stroške. Zveza se poleg teh sredstev financira tudi prek raznih razpisov.
Timotej Milanov
Prekmurska gibanica zaščitena v EU
Franc Režonja, direktor
KGZS iz Murske Sobote, je na
posvetu o razvoju kmetijstva v
Gornji Radgoni predstavil nekaj
dobrih projektov. Problem pa
je, da med temi ni nobenega
razvojno-raziskovalnega projekta,
čeprav stroka že nekaj časa
opozarja na problem postopne
izrojenosti slovenske golice,
ki je potrebna žlahtnitve.
Janko Kodila, predsednik
Društva za promocijo in
zaščito prekmurskih dobrot,
je dosegel zaščito zajamčene
tradicionalne posebnosti za
prekmursko gibanico.
Za gibanico še tünka in šunka
Z zaščito prekmurske gibanice v Evropski uniji se je Prekmurje uvrstilo na kulinarični zemljevid Evrope
Zaščiteni izdelki v Sloveniji
V Sloveniji je z označbo porekla
zaščitenih 12 pridelkov in živil
(nanoški sir, tolminc, bovški sir,
mohant, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med,
kraški med, piranska sol, kraška
jagnjetina, kraški ovčji sir in namizne oljke slovenske Istre), z geografsko označbo 15 (kraški pršut,
štajersko-prekmursko bučno olje,
prleška tünka, jajca izpod Kamniških planin, kraški zašink, kraška
panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, vipavski pršut, vipavski zašinek, vipavska panceta,
vipavska salama in slovenski med)
in z zajamčeno tradicionalno posebnostjo trije izdelki (idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, belokranjska pogača).
Jože Vugrinec je avtor
monografije Občine Moravske
Toplice - Bogastvo naših vasi,
ki pa je mnogokrat nedosledna
in celo pristranska.
Marjan Kardinar, župan
Dobrovnika, za zdaj še
ni upošteval navodila, da
poravna naročnino za
narodnostni časopis Nepujsag
iz občinskega proračuna.
Fotografija Nataša Juhnov
Prekmurska gibanica je od predvčeraj
zaščiten slovenski izdelek v vseh državah Evropske unije, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Uredbo o tem je v torek v
Uradnem listu EU objavila Evropska
komisija, prekmurska gibanica pa je
po idrijskih žlikrofih drugi slovenski izdelek, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. V
Evropski uniji je ob teh dveh izdelkih
zaščiteno še ekstra deviško oljčno olje
slovenske Istre, ki pa je registrirano z
zaščiteno označbo porekla. Z registracijo pri Evropski komisiji sta izdelek in
njegovo ime zaščitena pred potvorbami
in zlorabami v vseh državah Evropske
unije in v njih ni možno izdelovati izdelka, ki bi potrošnika zavajal glede njegovega resničnega izvora.
Prekmurska gibanica je v Sloveniji registrirana kot zaščiten izdelek slabih pet
let, pobudo za to pa je dalo Društvo za
Prekmurska gibanica je po idrijskih žlikrofih drugi slovenski izdelek, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne
posebnosti, in je kot taka zaščitena pred zlorabami v vseh državah Evropske unije.
promocijo in zaščito prekmurskih dobrot. Po besedah Janeza Kodile, predsednika tega društva, je prvi prekmurski
izdelek z zaščitenim geografskim poreklom prekmurska šunka, ki je bila kot
taka v Sloveniji registrirana pred desetimi leti, predlog za njeno registracijo pa
je zdaj tudi pred Evropsko komisijo.
Kot nam je povedal Janez Kodila, so
znane tri ravni zaščite porekla posameznih izdelkov. Z označbo »zajamčena tradicionalna posebnost« se zaščitijo
receptura, sestavine ali način priprave,
proizvodnja pa geografsko ni omejena.
Naslednja raven zaščite je izdelek z zaščiteno geografsko označbo, pri izdelavi katerega je treba upoštevati recepturo
in geografsko poreklo nastanka izdel-
ka, ni pa pomembno poreklo surovine.
Ta raven zaščite velja za prleško tünko,
najvišja raven zaščite pa je izdelek z geografskim poreklom, pri katerem je poleg
recepture in geografskega porekla izdelave pomemben še izvor surovine, ki mora
biti z istega geografskega območja. Med
takšne izdelke spada prekmurska šunka, ki mora biti izdelana po predpisani
recepturi v Prekmurju in tudi surovina
(prašič) mora biti prekmurska.
Kot smo že zapisali, je pred Evropsko
komisijo tudi predlog za zaščito izdelka
z geografskim poreklom, to je prekmurske šunke. Ker gre za najvišjo raven zaščite, so postopki zapleteni in prav zdaj
pripravljajo vse potrebno za dopolnitev predloga. Računajo, da bo prekmur-
ska šunka z zaščitenim geografskim poreklom v Evropski uniji registrirana v
dveh do treh letih.
Z registracijo prekmurske gibanice
kot zaščitenega izdelka v Evropski uniji se je Prekmurje uvrstilo na kulinarični zemljevid Evrope, prav kulinarika pa
predstavlja pomemben del narodove
identitete. V premislek prekmurskim
pripravljavcem domačih dobrot pa morda samo tole. Slovenija je prekmursko
gibanico sprejela kot svoj kulinarični izdelek, kar 60 odstotkov tistih, ki so pridobili certifikat za njeno pripravo, pa je
zunaj Prekmurja. Se Prekmurci sami še
premalo zavedajo bogastva, ki ga imajo
in ga ne znajo izkoristiti?
Ludvik Kovač
Mirko Prelog, alfa in omega
ljutomerskega petja, znan predvsem kot umetniški vodja in pevec
prepoznavnega Ljutomerskega
okteta, se po petinštiridesetih
letih umika in prepušča mesto
mlajšim. Je pa res, da za sabo
pušča močan temelj, na katerem ne bo težko preživeti.
BARVA CMYK
10
datum: 04. 03. 2010
kultura
| Vestnik | 4. marca 2010
Slovo Ljutomerskega okteta
Ljutomerski oktet, ki obstaja že od leta 1965, je pred veliko spremembo, saj stara zasedba, v kateri sta med drugim ustanovna člana Mirko
Prelog in Miroslav Steržaj, zapušča glasbene odre in prostor prepušča
mlajšim pevcem z novim umetniškim vodjem. Za slovo pripravljajo ta
petek ob 19. uri v ljutomerskem Domu kulture skupni koncert stare in
nove zasedbe okteta.
Itinerar po Občini
Moravske Toplice
Knjižne klepetalnice v Ljutomeru
Monografija
za poštne
predale
Bralci na prvo žogo
Digitalna kulturna dediščina
Osem evropskih ministrstev za kulturo in izobraževanje, med njimi tudi
ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, se je združilo v projektu DCNET, to je digitalna kulturna dediščina. Z njim želijo ustvariti evropsko
infrastrukturo podatkov o kulturni dediščini ter zagotoviti, da bi kulturne
ustanove sodelujočih držav pri raziskovanju med seboj aktivno sodelovale in soustvarjale evropsko agendo s tega področja.
Pri bralnih navadah
otroka se okoli
devetega leta končuje
pravljično obdobje in
se začne pustolovsko.
Zato je zelo
pomembno, da otroka
v tem času pritegnemo
s pravimi knjigami, da
se ne bo oddaljil od
branja.
Da ne bo tako, je treba bralca vzgajati in naučiti, kako izbrati dobro knjigo
- Opozarjajo na knjige, ki so danes velikokrat prezrte
petalnice, namenjene mladim, starim od
9 do 15 let.
»Knjižne klepetalnice smo uvedli zato,
da pritegnemo mlade, da razmigajo svoje sive celice,« je povedala pisateljica, pra-
Fotografija Lado Klar
privabili v knjižnico, jih pritegnili k branju
in jim približali zanimive in dobre knjige,
si že vrsto let prizadevajo v Splošni knjižnici Ljutomer, kjer poleg različnih druženj pripravljajo še mesečne knjižne kle-
Monokomedijo podarila
brezposelnim
Le kdo se bo ukvarjal z umetnostjo in kulturo, ko pa ti na ramenih visijo bremena
vsega sveta, pomanjkanje, brezposelnost
in brezusodnost. Ne glede na to se je igralka Zorica Fingušt Fatur, sicer operna in
operetna pevka, odločila, da v sodelovanju s Centrom za socialno delo Murska
Sobota izvede monokomedijo Osamljena ženska, za katero je besedilo napisal
italijanski satirik Dario Fo. Pogovor po telefonu in monolog razkrivata življenjsko
zgodbo in usodo ženske, tragedije in razočaranja, predvsem pa, da se za družinskimi vrati dogaja marsikaj. Skozi solze in
smeh spoznavamo, da ima vsakdo svoje
skrbi in tegobe, kar sicer ne reši naših težav, kljub vsemu pa nas vsaj za trenutek
odpelje od njih. Monokomedija Osamljena ženska bo na sporedu v soboto, 6. marca, v gledališki dvorani soboškega gradu.
Vstopnice lahko brezposelni in uporabniki CSD-ja dvignejo še do petka v času uradnih ur soboškega CSD-ja.
A. N. R. R.
Knjižne klepetalnice mlade spodbujajo, da več berejo, da o prebranem kritično razmišljajo in povedo svoje mnenje.
vljičarka in bibliotekarka Jasna Branka
Staman. Vsakokrat za pogovor izberejo
kakšno dobro knjigo, ki je danes po krivici prezrta na knjižnih policah in je mladi
sploh ne poznajo več. Samo za informacijo naj zapišemo, da bo ta mesec, 17. marca,
na vrsti Burgessov Klic poslednjega volka.
»Zgodbe iz knjig pa so podlaga za pogovor, ki naj spodbuja h konstruktivnemu in
kritičnemu razmišljanju, saj razpravljajo
na različne teme in se prepustijo, da jih
pogovor in interesi kar sami popeljejo.«
Druženje pa ni namenjeno le tistim, ki
radi berejo, ampak s tem želijo za branje
navdušiti tudi druge. »Mnogi berejo in nimajo dovolj poguma, da bi o tem spregovorili na glas, in klepetalnice so lahko priložnost, da to storijo. Morda ne ravno ob
prvem pogovoru, pozneje pa se že vključijo v razpravo.«
Po izkušnjah v ljutomerski knjižnici mladi kar veliko berejo, je še povedala Jasna Branka Staman: »Opažam pa, da
v zadnjem času kakovost literature pada,
vse več je v njej trivialnosti, vse prevečkrat želijo bralca privabiti s forami na prvo
žogo, založbe pa se v želji, da knjiga čim
prej pride na trg, premalo posvečajo kakovostnim prevodom ter izbranim besedam in besednim zvezam.« Zato je eden
od osnovnih namenov klepetalnic tudi ta,
da bralca vzgajajo in ga naučijo, kako izbrati dobro knjigo.
A. Nana Rituper Rodež
Zasebna glasbena šola Maestro
Šolajo ljubitelje, ne le profesionalcev
Poučujejo po javno veljavnih programih in tudi ljudske inštrumente, ki jih igrajo v okoliških krajih
Minili sta dve leti, odkar sta ravnateljica
in profesorica Melita Vulc in njeni mož
Rudi Vulc, profesor in solist v SNG Maribor, ustanovila zasebno glasbeno šolo. V
Pomurju smo takrat hkrati dobili dve zasebni glasbeni šoli (druga je v Beltincih),
delujejo pa tudi štiri javne glasbene šole.
Zasebna glasbena šola Maestro iz Gornje
Radgone izvaja javno veljavni program
osnovnošolskega glasbenega izobraževanj in je vpisana v razvid ministrstva za
šolstvo in šport.
Dobili so koncesijo za učenje igranja na
flavto, klarinet, trobento, rog, fagot, klavir,
violino, tolkala in petje, kot nadstandard
pa poučujejo tudi druge inštrumente. V
teh programih imajo vpisanih 73 otrok, ki
na koncu šolanja opravijo izpit in si pridobijo javno veljavna spričevala. Poleg tega
izobražuje še devet odraslih, ki se učijo
solo petja, igranje na violino, nekaj pa se
jih dodatno izobražuje za igranje na pihala. Na šoli poučuje trinajst učiteljev s končanimi glasbenimi akademijami, mnogi
tudi s specializacijo, vsi pa koncertirajo
ali so solisti glasbeniki.
Prav je, da se otroka zgodaj vključi v
glasbeno izobraževanje, meni Melita Vulc,
ki poučuje nauk o glasbi in dela z najmlajšimi. »Glasbena pripravnica ali predšolska
glasbena vzgoja je pomembna, da z igro
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Zorica Fingušt
Fatur
Fotografija J. B. S.
Tradicija lončarstva je še danes zelo
živa v Filovcih.
Jože Vugrinec je obliko svojega pisanja
monografije označil kot itinerar oz. popis potovanja ali potopis. V opis poti je
namreč vložil tudi svojo dušo, svoje vedenje in osebni pečat. Gre za že tretjo knjigo o Občini M. Toplice in za eno od največjih del, ki so bila izdana v občini. Prvo
monografijo je že leta 1996 napisal Ludvik
Sočič, ki je tudi urednik tretje monografije. V tej prof. Vugrinec opisuje vse kraje
in zaselke Občine M. Toplice, ki je s svojimi 144 kvadratnimi kilometri največja v
Pomurju. Vendar pa svoj opis kakovostno
obogati tudi z zgodovinskimi podatki,
krajevnimi navedki in pesmimi, socialnimi razsežnostmi življenja nekaj manj kot
6300 prebivalcev, družbenimi razmerami,
etnološko zapuščino in kulturno-zgodovinskim orisom. Monografijo je oblikoval
akademski slikar Feri Mesarič, predgovor
je napisal župan Franc Cipot, fotografije
so prispevali Lado Klar in številni drugi
fotografi, dodatne arhivske dokumente pa še druge organizacije, denimo Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota
in drugi. Monografijo je založila in izdala
Občina M. Toplice, med drugimi pa so jo
že dobila vsa gospodinjstva v občini.
T. K.
stran 10
www.vestnik.si | e: [email protected]
MOMS toži MK
Ker soboška občina še ni prejela
odgovora kulturnega ministrstva na
svojo pritožbo, ker na razpisu niso
prejeli sredstev za opremo večnamenske kulturne dvorane, se je odločila za tožbo. Je to akcija ali obup?
Ja branje debelih knjig še vedno zabavno
ali pa jih nadomeščajo računalniki in drugi elektronski mediji, ki sicer zabavajo, ne
spodbujajo pa konstruktivnega razmišljanja in ne nadgrajujejo misli? Da bi otroke
VESTNIK
Melita in Rudi Vulc v prostorih zasebne glasbene šole Maestro: »Eden od naših
osnovnih ciljev je, da ne bi šolali le bodočih profesionalnih instrumentalistov, ampak
da bi vzgajali ljubitelja glasbe, glasbenika, ki bi rad igral na svoj inštrument.«
in tudi inštrumenti za najmanjše oblikuješ in razvijaš malega glasbenika. Če pouk
ni pester in razgiban, se otrok hitro naveliča, zato pri nas že najmlajši igrajo na
kljunasto flavto.«
Posebna prelomnica je tudi po dru-
gem, tretjem razredu učenja inštrumenta, takrat veliko otok odneha, mnogi pa
po končanem šolanju nikoli več ne primejo za svoj inštrument zanj. Kako otroka motivirati? Res je, se strinjata Vulčeva:
»Motivacija za učence, ki so v višjih ra-
zredih, je, da jim pokažemo, kako lahko
pridobljeno glasbeno znanje uporabijo s
sodelovanjem v komornih skupinah ali
orkestrih.«
V okviru tega sodelujejo z različnimi
orkestri, tamburaši, s Pihalnim orkestrom
Gornja Radgona, pomembni pa so tudi
nastopi mladih glasbenikov in učiteljev.
Tisti najbolj ambiciozni, ki si to želijo, sodelujejo na glasbenih tekmovanjih. Pouk
inštrumenta pa prilagodijo tudi otroku, ki
želi doma mami ali dedku ob posebni priložnost zaigrati kakšno skladbico, ki sicer
ni v programu.
»Eden od naših osnovnih ciljev je,« poudari Melita Vulc, da ne bi šolali le bodočih
profesionalnih instrumentalistov, ampak
da bi vzgajali ljubitelja glasbe, glasbenika,
ki bi igral v različnih orkestrih, da bi se
vključil v kulturno in glasbeno ustvarjanje v svojem okolju in svojem kraju, da bi
glasba postala del njegovega življenja.«
Novost v prihodnjem šolskem letu
bo tudi poučevanje tamburice, ljudskega inštrumenta, ki je precej razširjen v
tem koncu, a se v vsej regiji ne izvaja. V
okolici Gornje Radgone imajo kulturna
društva, kjer delujejo tamburaški orkestri in so dali pobudo, da bi si želeli podmladka.
A. Nana Rituper Rodež
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
intervju
www.vestnik.si | e: [email protected]
Marica Horvat, prva pomurska
ravnateljica z doktoratom
Lenuh
ne more
pregoreti
Namesto da bi z dobro voljo in optimizmom
učili in vzgajali otroke, učitelji trpijo zaradi
pregorelosti, depresivnosti in čustvene izčrpanosti –
Kar 55 odstotkov učiteljev pod stresom
da ne vidijo ovir – kajti ovire so samo v
naši glavi –, da tudi sami študirajo in se
izpopolnjujejo, trije delajo magisterij.
Vedno je treba iti naprej. Če ne napreduješ, nazaduješ, nas uči stari rek!«
Zakaj ste se odločili še za doktorat,
ko ste že uspeli na šoli, in zakaj prav
ta tema?
»To je moj način življenja. Moram
raziskovati, prebirati, analizirati,
imeti pred sabo neki izziv. Mislim, da
imam to privzgojeno, kajti tudi moj
oče je bil tak, da je moral vedno nekaj študirati. Dovolj je bilo »kurjih juhic« in odločila sem se, da se organizirano vključim v neko izobraževanje.
Odločila sem se za temo, ki me vse življenje najbolj zanima, in to je človek.
Tovrstno literaturo sem ves čas spremljala. Tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da bodo
postali izgorelost, stres in depresija
glavni vzrok obolelosti ljudi. 40 milijonov Evropejcev je že prizadetih zaradi stresa, zaradi tega nastane za 20
milijard evrov škode v okolju.
4. marca 2010 | Vestnik |
mnogo učiteljev ni povsem prepričanih, da je to res poklic, ki so si ga želeli.
Učitelj bi moral biti intelektualec, zdaj
pa postaja birokrat, tehnokrat. Izvaja
programe, uporablja delovne zvezke,
ki jih je napisal nekdo drug, učitelj je
le posrednik med »nerealnimi« oddaljenimi strokovnjaki in učenci.«
Strokovnjaki trdijo, da ni nujno upoštevati vseh delovnih zvezkov, da je
pomembno le, da otroke naučijo, ni
pa predpisano, kako.
»To je avtonomija učiteljev, vendar
se tu pojavijo pritiski od znotraj in od
zunaj! Učitelji ugotavljajo, da so učni
načrti in urniki prenatrpani, vse manj
časa imajo za pogovor in vzgojo, vse
manjši ugled in so slabo vrednoteni.
Vse hujši so tudi pritiski staršev. Tu
je še nerazumevanje medijev in okolice, ki prepogosto iščejo le napake in
jih pribijajo na križ. Vsaka sprememba prinese nove položaje, ki zahtevajo nova ravnanja učiteljev. Toda danes je toliko novih sprememb, da niso
več kos vsem silnim zahtevam in spre-
»Kvantitativno zato, ker se zahteva neprestana pozornost učitelja v razredu, stalno odločanje in soodločanje, poleg tega seveda, kar zahtevata
od njega ravnatelj in zakonodaja, kajti
upoštevati morajo kar 129 pravilnikov
in 79 zakonov.«
In v Sloveniji sedaj nekateri krivdo
za izjemno slabe rezultate nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) valijo
na učitelje.
»Ne vem, od kod podatki o tem povprečju. Na naši šoli smo bili vsaj zadnjih
deset let z rezultati NPZ nad državnim
povprečjem. Res se ne sme stigmatizirati nikogar, mi tudi ne moremo dobiti podatkov, katere so te šole, toda če
same ne izdajo podatkov … Sama sem
pripravljena z njimi delati, kajti mi smo
načrtno že dosegli izboljšanje rezultatov. Funkcionalna oz. bralna pismenost
je največja pomanjkljivost vseh – tudi
pri nas smo tu šepali. Vendar smo si zadali načrt, da vsako leto za eno stopnjo
izboljšamo rezultat pri slovenščini in
matematiki na račun bralne pismenosti. Kajti če otrok ne razume, kaj bere,
ne more dobro pisati preizkusov! Ni pomembno, koliko nalog po istem kopitu rešijo, ampak, da tiste, ki jih rešijo,
razumejo in rešijo sami. Pomembno je,
da otrok sam pride do tega, kako se naloga reši.«
Kakšen recept imate torej za doseganje večjih uspehov v šolah?
Fotografija Nataša Juhnov
»Danes je kolektiv zelo koheziven in
delaven. Naloga ravnatelja je, da navdušuje. In jaz sem jih lahko navdušila,
Fotografija Nataša Juhnov
Javnost je pravzaprav izvedela za Marico Horvat, ko ste se pred skoraj desetimi leti prijavili na prosto delovno
mesto ravnatelja v Beltincih. Imate kar nekaj poklicev - končano logopedijo, specialno pedagogiko, defektologijo, 18 let ste bili zaposleni v
Veržeju … zakaj ste se torej prijavili
in podrezali v sršenje gnezdo?
Torej ste najprej naredili doktorat na
šoli. Kakšen kolektiv je to danes?
11
Pravite, da so učitelji »kvantitativno
in kvalitativno preobremenjeni«, kaj
to pomeni?
T
Vsak ne more biti
učitelj. Po mojem
mnenju bi morali
narediti strogo
selekcijo že pri vpisu
na fakulteto. Pri
Fincih na primer
gredo kandidati skozi
tri selekcije in se na
pedagoško fakulteto
lahko vpišejo zares
najboljši.
stran 11
tem, sicer ne bomo glavni akterji razvoja v Evropi – to, kar pravzaprav pričakuje Svet Evrope od učiteljev. Glavni vzrok za stres je nezadovoljstvo na
delovnem mestu. V mestnih šolah je
občutek obremenjenosti in nezadovoljstva večji. Nezadovoljni so z organizacijo dela, razpoloženjem, odnosi in
vodenjem. Glede tega sem bila najbolj
presenečena, ker sem bila prepričana, da so vsi ravnatelji fajn. Veliko bolj
so tudi obremenjeni predmetni učitelji kot razredni. Zakaj? Ni razlog samo
starost otrok, ampak tudi senzibilnost
učiteljev. Na predmetni stopnji jih namreč usposobijo samo kot strokovnjake, učenca ne poznajo tako dobro kot
na razredni stopnji, nimajo potrebne
senzibilnosti, vendar bi morali biti tudi
ti učitelji didaktiki in metodiki.«
o je pravzaprav prva slovenska
strokovna raziskava o duševni
obremenjenosti učiteljev, ni
pa to prvo raziskovalno delo
Marice Horvat – magisterij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je naredila z
vzgojno-socialnega področja vzgojnih
zavodov, kajti kar 18 let je bila zaposlena v Veržeju in se kalila v odnosih
s problematično mladino, ki zahteva
precej osebne in strokovne zavzetosti
vzgojiteljev. Kot ravnateljica največje
pomurske osnovne šole v Beltincih s
650 učenci se je kljub velikim obremenitvam in pritiskom okolice odločila
za nadaljnje študijsko delo. Doktorsko
disertacijo z naslovom Profesionalne
obremenitve strokovnih delavcev v
slovenskih osnovnih šolah je pripravila
iz psihologije na Filozofski fakulteti v
Ljubljani in pod mentorstvom prof. dr.
Ludvika Horvata. Uspešno jo je zagovarjala nedavno, mi pa smo jo povabili
k pogovoru, saj je tema izjemno aktualna in pereča. Njeni izsledki namreč
kažejo, da je 55 odstotkov vseh slovenskih učiteljev nenehno pod stresom.
Ali nam torej zaradi nepravih ljudi v
učiteljskem poklicu, njihove vse večje
obremenjenosti zaradi vse večje količine znanja, administrativnega pritiska
države in zaradi vse večjih pričakovanj
in zahtev staršev grozi zlom slovenskega šolskega sistema in s tem zaostajanje v gospodarskem razvoju?
»Takrat sem si želela sprememb, potrebovala sem nov izziv, čeprav so bili
ti moji »fakini« moja duša. Imela sem
avtoriteto, ki temelji na spoštovanju,
kar sem jim dala, so mi vračali. Imela sem možnost, da se habilitiram za
predavateljico na fakulteti, toda imela
sem že družino in sem svoje egoistične potrebe dala na stran. Sodelavka iz
teh krajev me je opozorila na razpis in
hkrati poudarila, da je to šola, ki potrebuje spremembo in ljubi kulturo.
Malce za šalo sem zadnji dan pozno
popoldne oddala vlogo. Na moje presenečenje so me izbrali, čeprav sem si
po tihem želela, da me ne bi potrdili,
ker sem vmes že izvedela, kaj vse se
dogaja okrog tega imenovanja. Potem
pa so me z ministrstva klicali in okarali, zakaj še nisem na novem delovnem
mestu. Kolektiv si je želel sprememb
in mi dal kar veliko podporo. Odnosi
so res bili porušeni in zadala sem si,
da je treba najprej urediti to področje
(povabila sem dr. Roberta Reasonerja),
kajti s tem, da se med sabo razumemo,
vsi pridobimo, ker eno gnilo jabolko
okuži vse druge. Potem pa smo začeli
poskusno uvajati devetletko.«
VESTNIK
Lenuh ne more biti pod stresom, je prepričana Marica Horvat.
Tudi v Sloveniji naj bi bilo več kot 58
odstotkov ljudi pod stresom, od tega
jih je več kot osem odstotkov takšnih,
ki so pred adrenalnim zlomom. Učitelji delajo vedno več, tudi doma. To je
posledica informacijske dobe in kopice
znanja, ko se vse v nekaj letih podvoji.
Vedno več, vedno nekaj novega – strojna oprema (človek) pa ostaja isti.«
Toda, ali res potrebujemo vse to znanje, ki je na voljo? Tudi v šoli naj bi
bolj prebirali, kaj iz ponujenega podati učencem in česa ne …
»Prvič se svet več ukvarja z intelektualnim kot s fizičnim delom, torej ne
potrebujemo več mišic, ampak možgane. Nadgraditi bomo morali možgane.
Stopnja stresa učiteljev se viša. Od 25
do 55 odstotkov evropskih učiteljev je
pod stresom, pri nas smo v vrhu in jih
je kar 55 odstotkov pod stresom. Predvidevam, da to povzročajo spremenjene delovne razmere. Vse večji je zunanji nadzor, vse je standardizirano,
predpisano, na drugi strani pa je vse
večje administriranje, kar je v razkoraku s potrebami učencev in humanimi
vrednotami. Šole financirata dve ustanovi, vsaka hoče uveljaviti svoje interese in zahteve. Tu je še ravnatelj, pa tudi
membam družbe. Vse to so tudi psihološki pretresi.«
Učitelj kot avtoriteta in celovita oseba, ki opravlja cenjeno in dobro plačano delo … tega ni!
»Pričakovanja staršev, plačnikov
storitev in vse javnosti so večja, kot
so dejanske možnosti. Tudi sodobna
družina danes nima take možnosti za
vzgojo kot nekoč in nima več varovalne funkcije, vse več se prelaga na šolo.
Toda nobena ustanova, niti šola, ne
more nadomestiti družine. Zato upada ugled stroke in raste nezaupanje
do zaposlenih na šoli. Vse to pa učitelji doživljajo kot stres, ki jim vztrajno
jemlje delovni elan, vse do točke, ko
popusti meja vzdržljivosti, ki vodi do
adrenalnega zloma in tudi v smrt. Japonci imajo celo izraz za smrt zaradi
preobremenjenosti na delovnem mestu - karuši.«
Pa ne da smo v Sloveniji že tako daleč?
»Glede na izsledke moje raziskave, ki
sem jo naredila na 60 šolah po vsej Sloveniji, tako podeželskih kot mestnih,
bi priporočala, da se sindikati, vodstva
ustanov in država takoj spoprimejo s
»Ni recepta. Res pa je tudi, da vsak
ne more biti učitelj. Po mojem mnenju bi morali narediti strogo selekcijo
že pri vpisu na fakulteto. Pri Fincih na
primer gredo kandidati skozi tri selekcije in se na pedagoško fakulteto lahko vpišejo zares najboljši. Takoj sem
vedela, zakaj je ta šola najboljša, zakaj ne dela bolnih učiteljev in učencev.
Zame je finska šola res najboljša – tam
takoj začutiš, da so učitelji umirjeni in
motivirani, njihova osebnost je drugačna, drugačen pristop imajo, vse je
bolj sproščeno, prek simbioze pridejo
do spoznanj, tam delajo učenci sami,
učitelj jih le spremlja, je moderator. Pri
nas jih še vedno hočemo nekaj naučiti,
namesto da bi jim pomagali, da bi sami
prišli do vedenj. Seveda je na Finskem
velika individualizacija in razredi niso
natrpani, med odmori se znajo resnično sprostiti, tako učitelji kot učenci.«
Ampak nekdo mora biti pobudnik
tega, pokazati interes!
»To, kar je ravnatelj do kolektiva,
mora biti učitelj do učenca: mora jih
navdušiti! Toda to lahko naredi samo
zdrav učitelj, ki je navdušen nad tem,
kar počne, ki otroke sprejema takšne,
kot so. Takšen učitelj jih bo znal tudi
motivirati. In veste kaj: izgoreti ne
more lenuh. Izgori lahko le tisti, ki je
najbolj predan delu. Človek se bo moral ozreti vase in se vprašati, kaj hoče,
in se ne ukvarjati z drugimi, manj pomembnimi zadevami. Čeprav je stres v
šoli posledica organizacijskega stresa
in tega sami ne moremo spremeniti,
lahko spremenimo sebe in svoje dojemanje sveta. Vse je v našem dojemanju, kajti že W. Shakespeare je dejal:
»Nič ni samo po sebi dobro ali slabo;
tako postane le v naših mislih.« Veliki
M. Gandhi pa pravi: »Spremeniti boš
moral sebe, če boš želel videti svet.«
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
12
datum: 04. 03. 2010
kmetijstvo
| Vestnik | 4. marca 2010
VESTNIK
stran 12
www.vestnik.si | e: [email protected]
Družba Kapela, Vinogradništvo
in vinarstvo
Podjetje Agrocorn, d. o. o., iz Turnišča
Obiskovalci
ustoličili rizvanec
Tri leta za šestletni plan
Na letošnjem sejmu GASTexpo v Ljubljani, ki je namenjen predvsem poslovnežem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s
pridelavo in prodajo hrane in pijače gostincem, obiskalo pa ga je dvanajst tisoč
poslovnežev iz domovine in tujine, se je
med 326 domačimi in tujimi razstavljavci
predstavila tudi družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo. Sejmu GASTexpo, ki
je bil letos že četrti, se je lani priključil še
sejem VINO, na letošnjem pa je 81 vinarjev dalo v pokušino 265 vin.
Kot pravi direktorica Milena Rajk, je
novo vodstvo pred dvema letoma v razvojno vizijo družbe zapisalo, da želijo
postati eden od najbolj prepoznavnih
pridelovalcev vrhunskih vin v Sloveniji, uveljaviti pa se želijo tudi na trgih
Evropske unije in tretjih držav. Možnosti za to imajo, saj so njihovi vinogradi
na površinah, ki se uvrščajo med štiri
odstotke najboljših vinogradniških leg
v svetu. V preteklosti tega niso znali izkoristiti, zato njihova vina niso dosegala ustrezne cene.
Pred dvema letoma so pripravili novo
celostno podobo družbe, temu pa je
sledilo tudi prestrukturiranje vseh poslovnih procesov. S svojimi vini se želijo
uvrstiti v vrh najbolj kakovostnih ponudnikov slovenskih vin, rezultati, ki jih
pri tem dosegajo, pa to že potrjujejo.
V okviru letošnjega sejma v Ljubljani
so gostinci in poslovneži tudi ocenjevali vina in družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, je med sodelujočimi vinarji prejela največ priznanj. Po
izboru gostincev je med predikatnimi
vini njihov traminec 2008, redna trgatev, zasedel drugo mesto, na drugo mesto med belimi vini pa se je uvrstil tudi
rizvanec 2009. Po oceni obiskovalcev
vinskega sejma je v kategoriji vseh vin
rizvanec 2009 iz kapelske vinske kleti
osvojil prvo mesto. Drugo mesto so zasedli tudi na ocenjevanju oblik vinskih
steklenic. Za novo obliko steklenice so
že prejeli številna priznanja kupcev, priznanje na sejmu pa je samo potrditev,
da so s spremembo celostne podobe
dosegli zadetek v polno.
Drugo mesto za traminec potrjuje izjemnost te njihove sorte, posebnost kapelske vinske kleti pa je vino rizvanec,
ki ga sortno polnijo le v njihovi kleti.
Rizvanec polnijo v buteljčne steklenice,
med vrhunskimi vini je njihov paradni
proizvod traminec, med vrhunska vina
pa se uvrščajo še renski rizling, sovinjon
in chardonnay. Zadnjega uporabljajo
tudi za pridelavo kapelske penine.
Ludvik Kovač
Fotografija Ludvik Kovač
S prestrukturiranjem družbe in novo
poslovno politiko so si v družbi zastavili
cilj, da postanejo eden od najbolj
prepoznavnih pridelovalcev vrhunskih
vin v Sloveniji, pravi direktorica Milena
Rajk.
Anton Kokol že sedem let striže parklje
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
S priznanji, ki jih prejemajo na različnih
ocenjevanjih, potrjujejo pravilnost poslovnih odločitev
Za Evropo majhni, za Slovenijo veliki – Nova skladišča povečala zmogljivost s
štiri tisoč na 17 tisoč ton žit
Direktor podjetja Agrocorn, d. o. o., Edvard Špilak je zadovoljen, da so šestletne načrte uresničili v treh letih in da letos
končujejo investicijo v silose in skladišča, vredno dva milijona evrov.
Osnovna dejavnost podjetja Agrocorn,
d. o. o., iz Turnišča, ki je v zasebni lasti in je bilo ustanovljeno pred petimi leti, je trgovanje z žiti, skladiščenje in sušenje, ukvarjajo pa se tudi s
transportom. Letno imajo okoli sto tisoč ton prometa z žiti, od tega le okoli deset odstotkov trgovanja opravijo
na domačem trgu, večino pa delajo s
tujino. Žita pšenico, koruzo, ječmen
in oljno ogrščico uvažajo iz Slovaške,
Madžarske, nekaj iz Hrvaške, Srbije in
Avstrije in z njo trgujejo po Sloveniji,
Avstriji in Italiji, sojo pa kupujejo tudi
na borzi in jo prodajajo v Sloveniji ali
izvažajo na Madžarsko.
»Najbolj je trenutno zanimiv italijanski trg, vendar moramo poti logistično uskladiti, da se naši tovornjaki ne vozijo nazaj prazni, sicer bi bil
transport predrag, zato veliko pozornost posvečamo logistiki,« pove direktor podjetja Edvard Špilak. V voznem parku imajo štiri lastne kamione
in dvanajst pogodbenih prevoznikov
za prevoz žit na omenjenih lokacijah.
Načrtujejo, da bi s širitvijo poslovanja
kmalu širili tudi transport.
Potrebe nas silijo v razvoj in napredovanje in tako letos končujejo investicijo v silose in skladišča, vredno dva
milijona evrov, s tem so zmogljivosti
skladiščenja povečali s štiri tisoč na 17
tisoč ton, še pove. Skladišča so sodobno opremljena in računalniško vodena za sprejem žit, spremljanje kakovosti žit in vodenje zalog.
Zavedajo se, da je njihova prednost
tudi bližina avtoceste: »Vse poti gredo
mimo naše lokacije, od Madžarske do
Italije.« Zato je tudi pri njih laboratorij Boreau veritas, ki opravlja analize
in kontrolo kakovosti žit in je na razpolago vsem potencialnim naročnikom med sezono žetve ali zunaj nje.
Rast prihodkov in prometa je od
leta 2005 zelo strma, »kar smo načrtovali v šestih letih, smo dosegli v
treh. Z nič smo prišli na 22 milijonov
bruto realizacije v treh letih«. V tem
času so postali lastniki 0,5-odsotnega deleža v Perutnini Ptuj, poleg tega
imajo tudi 1,7-odstotni delež v Savskih
elektrarnah. Priložnost vidijo v podjetjih, s katerimi poslovno sodelujejo,
prav tako sta prihodnost tudi farmacija in energija.
V podjetju Agrocorn, d. o. o., je trenutno enajst zaposlenih. »Vsi zaposleni delamo maksimalno, lastniki
od jutra do mraka, imamo pa tudi dobre sodelavce.« Po njegovem mnenju
je največja spodbuda za delavce urejenost podjetja, dobre delovne razmere,
ustrezne plače, tako da dobi delavec
skoraj tisoč evrov plače, vedno pa se
držijo pravil in pri pravicah delavcev
nikoli ne špekulirajo. Lani so pridobili certifikat ISO (9001-2008) in prizadevajo si, da delajo v skladu s standardi.
Opozoril je še, da je v Sloveniji največji problem plačilna nedisciplina,
zato povečujejo trgovanje z Italijo,
kjer imajo do zdaj s plačili dobre izkušnje. Zavedajo se, kako pomembno
je pravočasno in hitro plačilo: »Našim
kmetom pri odkupu plačamo v petih
dneh, saj mnogim to pomeni preživetje. V tujini se veliko naučiš, potem je
doma lažje delati, pri nas pa želimo
vedno nekaj po svoje, zamuja se pri
plačilih, potem pa nastajajo zamudne
obresti, kar položaj samo poslabša.«
In kaj manjka Pomurcem, da kljub
možnostim ne moremo narediti pomembnega preboja naprej? »Moje
mnenje je, da preveč tarnamo, kar ne
pomaga. Premalo je zaupanja, premalo volje, nič se ne splača. Smo v Evropi in moramo se prilagajati, moramo
plavati s tokom, proti toku ne gre. So
čeri, so, ampak vedno obstajajo tudi
rešitve,« še pove Špilak.
A. Nana Rituper Rodež
Predstavili projekt Marjetica
Fotografija Franci Klemenčič
Zares nove ideje?
Primer dobre prakse iz Avstrije – Uvozimo več kot polovico hrane
Pred dnevi smo na eni izmed manjših kmetij pri Radgoni srečali Antona Kokola
z Melov, ki je z ženo Heleno kravi strigel parklje. Petinštiridesetletni Anton to
opravlja že sedmo leto, za samostojno podjetje Zoostoritve pa se je odločil, ko
je postal presežek delovne sile na farmi prašičev v Pogradu pri Gornji Radgoni.
Po izobrazbi je kmetijski in veterinarski tehnik. Ker izhaja s kmetije, mu je že iz
otroških let znano, da neurejeni in boleči parklji pri goveji živini zelo vplivajo na
počutje živali. Zaradi tega je lahko bistveno manjši prirast, krave pa imajo celo
manj mleka. Mesečno posamezni parkelj zraste do sedem milimetrov, zato naj bi
parklje pri vsaki živali postrigli najmanj enkrat letno. Anton Kokol striže in čisti
parklje na širšem območju severovzhodne Slovenije, ta poseg pa opravi letno pri
okrog 2.500 glavah goveje živine. Franci Klemenčič
»Slovenija trenutno uvozi več kot 50
odstotkov hrane in več kot 70 odstotkov zelenjave,« je ob predstavitvi projekta Marjetica v Murski Soboti med
drugim poudaril podpredsednik mariborskega mestnega odbora stranke
Zares Gregor Jager. Projekt Marjetica
je namenjen zagotavljanju večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
»Kmetje nimajo svojega prodajnega
kanala, da bi lahko uvrstili izdelke na
tržišče. Eden od pristopov bi bil, da bi
se po mestih organizirala veriga trgo-
vin, v katerih bi kmetje v sistemu franšiznih prodajaln ponujali svoje izdelke,« je še povedal Jager. Gostja Agnes
Schrierhuber je predstavila uspešen
tovrsten projekt, ki je nastal s pomočjo evropskih sredstev v avstrijski regiji Waldviertl. Leta 1984 se je tam povezalo 70 kmetov, katerih kmetije so
povprečno velike 17 hektarjev. V celotnem združenju jih je danes okoli 800.
Pozneje je združenje ustanovilo tudi
podjetje Waldland, ki je v lasti kmetov.
Med drugim se ukvarjajo s pridelavo in
prodajo maka, živil, lana, rastlinskega
olja in številnih rastlin, ki so uporabne
v farmacevtski industriji. Gotove proizvode, ki vključujejo kozmetiko iz rastlinskega olja, je mogoče kupiti v trgovinah v Waldlandhofu in na Dunaju.
Podjetje ima tudi svoj laboratorij, kjer
na podlagi kakovosti določajo ceno. Po
besedah Schrierhuberjeve 90 odstotkov proizvodnje prodajo v svojih trgovinah, njihovi izdelki pa so v visokem cenovnem razredu (cene so za 35
odstotkov višje od podobnih izdelkov
drugih proizvajalcev).
T. M.
BARVA CMYK
kmetijstvo
Bodo krulili prašiči
ali poležavali turisti?
Za farmo v Podgradu interesenti, ki bi v njej nadaljevali proizvodnjo, stavbna
zemljišča pa so zanimiva tudi za lokalno skupnost na tej in oni strani meje
župan avstrijske Radgone.
Po stečaju družbe pred desetimi
meseci, ko je bilo na farmi še 12 tisoč
živali, so stalež zniževali, novih niso
uhlevljali in pred koncem lanskega
leta se je farma izpraznila. Hlevi so
zdaj očiščeni in čakajo morebitnega kupca, ki bi bil pripravljen v njih
nadaljevati proizvodnjo. Soklič se z
interesenti, ki jih za zdaj ne želi izdati, izvedeli pa smo, da naj bi bili
iz tujine, dogovarja o prodaji farme
kot tehnološke celote. S pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja naj
ne bi bilo težav, saj je na farmi zgra-
Borut Soklič, stečajni upravitelj: »Glede na interes
občine ni mogoče izključiti možnosti, da se spremeni
namembnost teh zemljišč, vendar je to v prvi vrsti odvisno
od interesa potencialnih kupcev oziroma investitorjev.
Večina od sedmih hektarjev zemljišč, kjer stoji farma, je
stavbnih, na katerih je gradnja dovoljena, vendar mora
njihovo namembnost določiti lokalna skupnost. Moj
interes kot stečajnega upravitelja je čim večje poplačilo
upnikov, okoljevarstvena problematika pa je le del stečajnega postopka, ki
jo je prav tako treba reševati po možnostih. Interes lokalne skupnosti je v
tem primeru podrejen interesu stečajnih upnikov, ki se primarno zagotavlja z
najvišjo prodajno ceno.«
Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona: »V občini
bomo vztrajali pri sanaciji celotnega območja, tako farme
kot tudi lagun. Sanacija naj se opravi v okviru stečajnega
postopka, v sodelovanju z državo, ki bo morala za to
zagotoviti sredstva, saj jih v stečajni masi za to ne bo.
Svoje zahteve smo že sporočili kmetijskemu ministrstvu
in stečajnemu upravitelju, mnenja pa smo, da je država
pri sanaciji dolžna sodelovati, saj so bile na tej farmi tudi
državne blagovne rezerve. Občina v lastništvo zemljišč ne more posegati, saj
so ta v lasti podjetja, ki je v stečaju, občina lahko poseže le v določitev njihove
namembnosti.«
Peter Merlini, župan avstrijske Radgone: »Naše turistične
zmogljivosti in gostje, ki obiščejo naše zdravilišče, bi
bili lahko izziv za investitorje na slovenski strani, da na
tem območju zgradijo infrastrukturo, ki bi dopolnjevala
našo, uporabljali pa bi jo lahko tako naši kot tudi vaši
gostje. Stanovanjska gradnja in rekreacijski objekti, ki so
načrtovani na tem območju, bi se lahko ujemali z našimi
načrti pri razvijanju mehkega turizma. Da je sodelovanje
lahko koristno, smo spoznali že v obeh sosednjih občinah, če bomo našli
skupni jezik, pa bomo skupaj tudi lažje uresničevali zastavljene cilje.«
jena čistilna naprava, ki jo je možno
aktivirati, in lagune, v katere so do
zdaj spravljali gnojnico, ne bi bile
več potrebne.
Na območju, kjer stoji farma, je
sedem hektarjev stavbnih zemljišč,
nedaleč stran pa še trije hektarji nestavbnih zemljišč, na katerih so lagune, ki jih bo treba sanirati. Ocenjena vrednost Prašičereje Podgrad
znaša okoli dva milijona evrov, medtem ko so upniki v stečajno maso
prijavili za 17 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj je vložil za
1,7 milijona evrov izpodbojnih tožb,
v tem znesku pa ni odškodninskih
tožb proti lastnikom in upravi, ki naj
bi z nevestnim poslovanjem družbo
pripeljali do stečaja. Kakor koli se
bodo zadeve razpletle, pa bodo najkrajši konec potegnili upniki, ki ne
bodo poplačani.
Za dokončno zaprtje farme se
zanimajo tudi Avstrijci, saj imajo
v bližini terme, ki jih letno obišče
sto tisoč gostov, dosegajo pa 500 tisoč nočitev. To bi po besedah Petra
Merlinija, župana avstrijske Radgone, lahko izkoristili na naši strani,
saj bi s primerno ureditvijo prostora, kjer je zdaj farma, sem privabili tudi njihove goste. Po občinskem
ureditvenem načrtu je na tem območju načrtovana gradnja stanovanj
in športno-rekreacijskih objektov,
vendar bo treba najti investitorja.
Po besedah župana Kampuša občina za nakup stavbnih zemljišč ni zainteresirana.
Če je za zemljišča, na katerih zdaj
stojijo hlevi in drugi objekti, zanimanje, pa to ne velja za tri hektarje
nestavbnih zemljišč, kjer so lagune.
Zanje v lokalni skupnosti zahtevajo,
da jih sanirajo, ker bo sanacija draga, pa naj sredstva zanjo zagotovita država in stečajni upravitelj. Ta
sredstev za to gotovo ne bo imel,
saj je vrednost Prašičereje Podgrad
v stečaju že zdaj daleč pod vrednostjo terjatev, ki jih je stečajni upravitelj priznal upnikom.
Ludvik Kovač
zemlja, sonce, človek
Sporne sestavine v vinu
Alkohol v vinu kot najbolj sporna sestavina je po količini takoj za vodo, ki
pa v takšni naravni obliki nima negativnih sestavin. Nasprotno, to je najboljša voda, saj na poti skozi trto v
grozdno jagodo prinese s seboj minerale, očisti pa se tudi spornih dušičnih
spojin. Če omenjamo alkohol, mislimo na etanol, ki nastaja s prevretjem
sladkorja, s pomočjo encimov in kvasovk. V naravnem vinu je lahko po zakonodaji največ 15 odstotkov in najmanj 8,5 odstotka alkohola, razen pri
vinu cviček, kjer je ta meja 7,5 odstotka. V povprečju se te vrednosti v vinu
gibljejo med 10 in 12 odstotki.
Mnogokrat so škodljivo delovanje pijač iz samorodnic (na primer šmarnice) pripisovali tudi alkoholu, vendar je
tu glavni krivec metanol, ki v nasprotju
z etanolom ne nastaja s klasičnim vrenjem iz sladkorja, temveč s tako imenovano »hidrolizo« pektinskih delcev.
Metanol je živčni strup, ki v prekomerni količini povzroča tudi slepoto. Vendar brez strahu, če je bila tehnologija
pridelave grozdja, tako žlahtnega kot
samorodničnega, brez visokih pritiskov in poškodovanja nezrelih delov
pecljevine, pečk in še »dodatnih nočnih« potvorb vina, ni razlike v vsebnosti metanola v vinu iz žlahtne in samorodne trte. Na območjih, kjer je vladala
revščina, pa so iz samorodnega grozdja nastajale »prekomerne« količine potvorjene domače pijače, ki ni škodovala samo možganom, ampak tudi očem.
Tudi v novejši zgodovini so imeli v Italiji že zastrupitve in smrtne primere
zaradi vina, zaradi prekomerne vsebnosti metanola, ali v Srbiji zaradi prekomerne vsebnosti metanola v žgani
pijači. Vloga etanola je v tem, da pomeni pri višji vsebnosti tudi omejitveni dejavnik nadaljnjega razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov, zato
so včasih v toplih deželah vodo »razkuževali« z vinom in so zmanjšali pojav
kužnih bolezni. Etanol v vinu in drugih alkoholnih pijačah je »trda droga«,
ki povzroči trajno odvisnost človeka,
ki se začne s prvim kozarcem alkoholne pijače, ne samo vina. Ker pa ima
vino na tisoče bolj koristnih sestavin,
je najbolj tradicionalna pijača v državah s kulturo gojenja vinske trte, ki jo
v medijih dostikrat v zvezi s prometom
dajejo v slabo luč. Ne govorijo in pišejo
pa »o pivnjenih«, »žganjenih« in »stresnjenih« udeležencih ... seveda pa naj
za vse velja zmernost uživanja. Država
bi morala poskrbeti, da alkoholne pijače zaradi vsakdanjega stresa v okolju, ki ga z ukrepi kreira, ne bodo razlog za zlorabo naravnega zdravila, ki
ga največ kultur na svetu imenuje zelo
podobno ...
KGZ Murska Sobota
Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr.
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 13
13
narava neznana znanka
Življenje v prsti
Deževniki
V prsti je ogromno različnih živalic,
toda nad vsemi kraljujejo deževniki.
Po domače jim pravimo kar črvi, ponekod pa jih ozmerjajo celo z glistami - kar seveda niso. Tako nedolžnih
in koristnih bitij, kot so deževniki, ne
srečamo veliko. So kot naročeni za
naravno kroženje snovi v okolju, kjer
so življenjske razmere precej neugodne.
V Sloveniji je znanih približno 70
vrst deževnikov in večina jih prebiva
v prsti. Dihajo skozi nežno povrhnjico, za kar potrebujejo vlažno okolje.
Ko nastopi suša ali ko je prevroče oziroma premrzlo, rijejo vedno globlje.
Rijejo tudi proti površini, zlasti ko
prihajajo po hrano, na razplojevanje,
ali uhajajo pred utapljanjem v dežju. Z vsem tem ritjem rahljajo prst, ki
je potem bolj zračna in prepustna za
vodo, posledično pa tudi bolj vlažna
in varna pred erozijo.
Deževniki se hranijo z delno preperelimi rastlinskimi ostanki, ki jih
imenovani glistine. Te imajo lastnosti humusa in vsebujejo minerale, kot
so: dušik, kalij, fosfor, magnezij, kalcij.
Glistine so dokaj odporne proti razmočenju, zato povečujejo zrnatost prsti. Ker imajo rahlo bazično reakcijo,
tudi zmanjšujejo kislost tal. Minerali
v glistinah so rastlinam lažje dostopni kot tisti v tleh, zato so zelo dobro gnojilo.
Na hektar tal naj bi bilo povprečno
četrt tone deževnikov, v posebno plodnih tleh pa celo do 25 ton. Pesticidi
in mineralna gnojila deževnike ubijajo. Na takih njivah so tla zbita, pridelek pa nekajkrat slabši. Raj za deževnike je seveda živalski gnoj, zato z
njim prinesemo na njive tudi te male
pomočnike in si napravimo dvojno
uslugo.
Biovrtičkarji radi zastirajo grede z
rastlinskimi materiali zaradi zaščite pred močnim soncem ali mrazom.
In prhneči ostanki pri tleh sčasoma
izginjajo, ker jih v zemljo zvlečejo
Glistina – deževnikov iztrebek –
odlično gnojilo; zraven je manjši
deževnik.
Fotografija Valerija Kuštor
Stavbna zemljišča na območju prašičerejske farme Podgrad
VESTNIK
Fotografija Valerija Kuštor
www.vestnik.si | e: [email protected]
Kakšna bo usoda Prašičereje Podgrad, ki je v stečaju, ostaja neznanka. Odgovora na to nismo dobili niti
na novinarski konferenci, ki so jo
sklicali stečajni upravitelj Borut Soklič, župan Občine Gornja Radgona
Anton Kampuš in župan avstrijske
Radgone Peter Merlini. Za lokalno
skupnost so zanimiva stavbna zemljišča na območju farme, saj jim
je občina v svojih razvojnih načrtih
že določila namembnost, stečajni
upravitelj išče kupca, ki bo pripravljen nadaljevati proizvodnjo, zanimanje za to območje pa kaže tudi
datum: 04. 03. 2010
Talni profil, kjer je vidno delovanje deževnikov. Ob rovih (belo) so vidni tudi delčki
preperelega listja, ki so ga deževniki zvlekli v zemljo.
vlačijo v rove, potem pa jih s pomočjo simbiontskih bakterij prebavijo. Hkrati iz apnenih žlez izločajo v
črevo kalcijev karbonat, ki zmanjšuje kislost črevesne vsebine. Jedo tudi
prst in ko se vse sestavine v črevesu
predelajo, izločajo iztrebke, ki so obstojni organskomineralni kompleksi,
deževniki.´Zakaj bi torej izgubljali
čas in energijo za opravila, ki jih za
nas marljivo opravljajo naravni prijatelji? Dovolimo jim, da nam pomagajo in mi pomagajmo njim; namesto da
bi se proti naravi borili, živimo v sožitju z njo!
Mag. Valerija Kuštor
izobraževanja kmetovalcev
5. 3. 2010: dvorana Občine Križevci pri
Ljutomeru, Križevci 9, 9242 Križevci, ob 10.00,
predevanje KOP – OSN, Ukrepi kmetijske
politike 2010
5. 3. 2010: hotel Lipa, Tomšičeva ulica 2
a, 9220 Lendava, ob 14.00, ne velja za KOP,
Vinarstvo – ocenjevanje vin VSD Lendava
9. 3. 2010: dvorana KGZS - Zavod M. S., Ulica
Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob
9.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne
dejavnosti – Uporaba čebeljih pridelkov v
prehrani
9. 3. 2010: Vinogradniški center Goričko,
Ivanovci 3, 9208 Fokovci, ob 9.00, ne velja za
KOP, Vinarstvo – 25. ocenjevanje vin DV Goričko
10. 3. 2010: dvorana Občine Odranci,
Panonska ulica 33, 9233 Odranci, ob 9.00,
predavanje KOP – IPL, Uporaba sistema FITO
– INFO v okviru integrirane pridelave poljščin,
Koruzna bulava snet, Karantenske bolezni in
škodljivci pri integrirani pridelavi poljščin
11. 3. 2010: gostilna Šaneker, Spodnji Ivanjci
9, 9245 Spodnji Ivanjci, ob 9.00, ne velja za
KOP, Vinarstvo – ocenjevanje vin DV Radgonskih
goric
11. 3. 2010: dvorana Občine Križevci pri
Ljutomeru, Križevci 9, 9242 Križevci, ob 10.00,
predavanje KOP – REJ, Etologija v prašičereji
in etološki vidik pri gradnji hlevov, Kaj mora
prašičerejec vedeti o kužnih boleznih, ki so
prisotne v sosednjih državah, Primerna reja
plemenskih svinj, Vpliv pasme in prehrane na
kakovost prašičjega mesa
BARVA CMYK
14
| Vestnik | 4. marca 2010
iz naših krajev
Zlatoporočenca Pavlinjek
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
stran 14
www.vestnik.si | e: [email protected]
Čezmejno sodelovanje
Žitek vabi
v podjetništvo
Pred 50 leti sta se na Brezju poročila Albina Kotnik in Franček Pavlinjek. Večino
skupne življenjske poti sta preživela v Gameljnah pri Ljubljani, kjer sta imela svojo
gostilno. Po upokojitvi sta se vrnila v Pomurje, kjer v Lukavcih uživata srečno jesen.
Petdeset let zvestobe zakoncev Novak
Predstaviti uspešne podjetnice ob
madžarsko-slovenski meji, male podjetnike, ki so začeli skoraj iz nič in
uspeli. In seveda ustanoviti vsaj deset novih podjetij. To sta le dva glavna cilja enega od največjih projektov
čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, ki je financiran s
sredstvi evropskega socialnega sklada
(ESS). Projekt, poimenovan Women &
Youth, je vreden čez 628 tisoč evrov,
od tega več kot pol milijona evrov prispeva ESS, preostalo pa slovenska država.
Ljudi spodbuditi k podjetništvu in
jih primerno pripraviti ter usposobiti
pa ni preprosto. To nalogo so si zadali
v Društvu Žitek, društvu za trajnostni
razvoj podeželja s sedežem v Andrejcih. Janja Balažic, ki ta čas nadomešča
predsednico Katjo Karba, je optimistična: »Prispevati želimo k duhovnemu in gospodarskemu razvoju ter
blaginji ljudi na podeželju. Delovanje
društva je usmerjeno v promoviranje
in trženje danosti podeželja, oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila,
starih običajev, opravil in obrti, spodbuditi želimo izdelavo, promocijo in
trženje izdelkov domače in umetne
obrti.« Društvo je namreč vodilni partner v čezmejnem projektu Women &
Youth, kjer sodeluje še s šestimi partnerji, trije so iz županije Zala in Vas,
iz Slovenije pa EGIDA iz Maribora,
Ekonomski inštitut Maribor in Go-
Janja Balažic:
»Vzpostavili bi
radi nove oblike
sodelovanja in
interesnega
povezovanja ljudi,
da bi prebivalstvo
na obmejnem
območju
poglabljalo
prijateljske stike.«
Fotografija B. B. P.
Fotografija N. N.
Društvo iz Andrejec vodilni partner projekta, vrednega 628 tisoč evrov
ričko drüjštvo za lepše vütro. Andrejsko društvo Žitek pa ni začetnik, saj
deluje že pet let, potrdili pa so se že
kot sodelavci v projektih murskega
mlinarskega zavezništva, etnoglasbe,
ustvarjanja novega življenja v opuščenih podeželskih hišah v Pomurju in
med letoma 2006-2007 s projektom
Podjetnica in podjetništvo kot razvoj
regije in njenih prebivalcev.
Tokratni projekt je vsekakor eden
od najpomembnejših s področja spodbujanja podjetništva v severovzhodni
Sloveniji in poteka od 2009. do marca 2012. leta.
Ciljne skupine so brezposelne ženske, mladi z nedokončanimi šolami,
civilne iniciative, podjetniki, mladi, ki
iščejo delo, pa tudi zaposlene ženske,
ki si želijo izzivov. Kmalu bo na vrsti
prvi del usposabljanja, in sicer tečaji madžarskega jezika, saj je to znanje temeljno za boljši prodor na sosednji trg.
Nadaljevali bodo z drugimi usposabljanji, vse s ciljem, da bi ljudje na odročnem in nerazvitem obmejnem območju bolj zaupali vase in v svoje delo
in ustanavljali podjetja.
Bernarda B. Peček
slavi pa jim je župan Ljutomera Franc
Jurša izročil tudi priznanje za 30 let
dela. Na slovesnosti so poleg slavljnecev nastopili folklorna skupina DU Ljutomer, tamburaška skupina Vigred OŠ
Stročja vas, tamburaši KD Velika Nedelja in Ermina Jožica Šemen, ob kulturnem programu pa so podelili tudi
nagrade za ohranjanje tamburaštva v
Prlekiji. Zahvalo DU Ljutomer je prejel Janez Puhan, priznanji Edvard Nedok in Zvonko Mavrič, diplome Franc
Ploj, Jože Kunčič, Franc Škrlec in Mirko Kolarič, bronaste Gallusove značke Marjan Kramar, Jože Belak in Franc
Praprotnik, srebrno Gallusovo značko
pa je prejel Alojz Geder.
Branko Košti
V župnijski cerkvi v Apačah sta praznovala zlato poroko Amalija in Franc Novak
iz Apač. Leta 1936 v Tešanovcih rojena Amalija je službovala v več krajih kot
učiteljica, pred upokojitvijo pa je bila vodja bančne poslovalnice v Apačah,
Franc, rojen leta 1937 v Murskih Petrovcih, pa se je izučil za tapetnika in
sedlarja in bil zaposlen v podjetju Lina. V zakonu se jima je rodil sin, ki ju skupaj
z ženo rad obiskuje, k babici in dedku pa rada prihajata tudi vnukinja in vnuk.
Zlatoporočenca sta še zelo dejavna, za kar ju je pohvalil tudi apaški župnik, ki je
povedal, da sta njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. D. M.
Koline na odru
Člani tamburaške sekcije Bisernica, ki
deluje pri Društvu upokojencev Ljutomer, so minuli petek v ljutomerskem
Domu kulture proslavili visok jubilej
– 30 let ustvarjanja.
Sekcija je bila ustanovljena 27. januarja 1980 na Razkrižju, njen prvi strokovni vodja je bil Vanek Makovec. Za
njim je od leta 1987 do 2003 tamburaše vodil Martin Frank, zdaj pa je njihov
strokovni in organizacijski vodja Marjan Kramar. Največ nastopajo v domači
in sosednjih občinah, redni gostje so v
okoliških termalnih kopališčih, razveseljujejo ostarele v DSO Ljutomer, radi
pa se odzovejo tudi vabilom osnovnih šol in vrtcev. Gostovali so že tudi
na Hrvaškem, Madžarskem, v Nemčiji in Avstriji. Za svoje delo so leta 1999
prejeli Miklošičevo priznanje, leta 2001
Miklošičevo nagrado, na petkovi pro-
Fotografija Branko Košti
Fotografija Dani Mauko
Brenkajo
že 30 let
Člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica so minulo soboto na Gornji Bistrici
premierno uprizorili šaljivo ljudsko igro Vesela je tista družina ob kolinah. V treh
dejanjih so ljubiteljski igralci Ivan Kreslin, Vera Markoja, Štefan Ščernjavič, AnaMarija Kreslin, Miha Brunec, Marjan Ščernjavič, Ignac Prša, Milena Horvat,
Jožica Gonza, Metka Prša, Vlado Majcen in Mihael Borojevič obudili spomin na
to, kakšen praznik v družini so bile koline nekoč. Gre za zgodbo skromne družine,
ki s skupnimi močmi vzredi svinjo za zakol, ob kolinah pa razkrijejo tudi vse tisto,
kar je Bistričane v preteklosti težilo in razveseljevalo. Avtor besedila je Roman
Vučko, ki je predstavo tudi režiral. Jože Žerdin
Fotografija Bojan Zadravec
Fotografija Jože Žerdin
Gasilci na pohodu
Gasilsko društvo Lipa, predsednik katerega je Avgust Koroša, je tako kot vsako leto februarja za nedeljsko sprostitev
pripravilo pohod, ki se ga je udeležilo čez sto pohodnikov. Prehojena pot, ki poteka od Lipe, v Odrance in Beltince ter nazaj
do začetne točke, meri nekaj manj kot deset kilometrov. Pohodniki, ki so se med potjo tudi okrepčali, niso bili samo iz Lipe,
temveč so prišli tudi od drugod. B. Z.
BARVA CMYK
iz naših krajev
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 15
15
Večino življenja preživela v Dolnjih Slavečih Magnetna resonanca prihaja
Radenci še
brez proračuna
Moma ma 90
Rušili že
dnevni red
Minister obrnil
ploščo
Volilno leto se je začelo
Murskosoboška bolnišnica že pet let čaka na aparat,
ki bo reševal življenja – Razpis za magnetno
resonanco že objavljen
Fotografija Marija Knap
Tudi tokrat se je zalomilo že pri določanju dnevnega reda. Na vrsti bi moralo
biti kar 23 točk. Čeprav je župan Mihael Petek zatrjeval, da je 16 točk dnevnega reda zgolj formalnih, preostale pa so
vsebinske, to ni omajalo svetnikov. Ti so
z večino glasov potrdili skrajšani dnevni red seje, na kateri bi morali obravnavati tudi predlog odloka o proračunu Občine Radenci v letu 2010. S tem
so svetniki seveda onemogočili kakršno
koli načrtovano izvajanje investicij, ki
bi bile za to območje velikega pomena.
Kaj se bo zgodilo v prihodnje, je težko
napovedati. Na splošno začudenje pa
so svetniki zavrnili tudi razpravo o ureditvi radenskega zunanjega bazena.
So pa na seji najprej v nadzorni odbor
Občine Radenci imenovali Brigito Berič
iz Radenec, v svet zavoda Vrtec Radenci
Radenski mehurčki pa namesto Dejana
Vaupotiča iz Radenec Jožefa Toplaka iz
Boračeve. V 30-dnevno javno obravnavo
so poslali odlok o ustanovitvi radgonske
knjižnice, zeleno luč pa so po skrajšanem
postopku prižgali odloku o taksiprevozih
v radenski občini. Nekaj več razprave je
bilo glede prostorskih sestavin, ki so jih
pripravili v podjetju ZUM Maribor. Gre
za gradnjo novega poslovno-trgovskega
središča v Radencih, katerega lokacija je
v katastrski občini Šratovci. Celotna površina obsega 1,18 hektarja. Od decembra
2007 so se zvrstile številne aktivnosti,
pridobljena so mnenja nosilcev urejanja
prostora in izdelane idejne zasnove prometne študije. Kopja pa so se lomila glede predvidene gradnje krožišča ob ulici
Slavka Osterca.
Milan Jerše
Ponudba velja od 04. - 10.03.2010
datum: 04. 03. 2010
Marija Celec iz Dolnjih Slaveč 144 v
Občini Grad je minuli ponedeljek slavila 90. rojstni dan, saj se je rodila leta
1920. Čeprav gre za poseben dosežek,
pa ob stoletnikih v Pomurju ne bi bil
tako izstopajoč, če ji domači ne bi pripravili posebnega sprejema in spekli
veličastne torte.
Čez hišo so potegnili veliko platno,
na katerem piše Moma ma 90 (oz. Babica je stara 90 let), pri hiši pa so izdelali veliko lutko v njeni podobi. Marija
je večino svojega življenja preživela v
Dolnjih Slavečih, kjer se je tudi rodila, le v mladosti je delala v tujini. Rodila je pet hčera, zato je ostala doma
in skrbela zanje. Vse so se omožile in
odšle s trebuhom za kruhom v tujino ali pa v druge slovenske kraje. Ena
od hčerk je žal pred kratkim umrla.
Slavljenka pa zdaj živi s hčerko Micko, zetom Gustijem in vnukinjo Nives,
medtem ko so se vnukinja Monika,
njen mož in vnuk Gabrijel, katerega
se je najbolj veselila in ga pestovala,
nedavno odselili. Vendar ima še danes
najraje, ko pridejo domov in jo Gabrijel povpraša: »Moma, kak si«. Skupno
je Marija dobila devet vnukov in devet
pravnukov, od katerih je eden zaradi
bolezni na žalost že preminil.
T. K.
Vodstvo murskosoboške bolnišnice je
devetnajstega februarja prejelo sklep
ministrstva za zdravje o začetku postopka za nakup magnetnoresonančnega sistema in teden pozneje na portalu javnih naročil objavilo razpis za
odprt postopek nakupa aparata, njegovo petletno vzdrževanje in pripravo prostorov. Ponudbe bodo zbirali do
konca meseca.
Murskosoboška bolnišnica si za nakup aparata prizadeva že peto leto.
Sredi leta 2008 je opravila prve preiskave s premičnim aparatom, ki ga
je vzela v najem, enako so načrtovali tudi za lani, vendar potem zaradi
pričakovane odločitve ministrstva za
nakup novega aparata in visoke najemnine od tega odstopili. Ministrstvo
za zdravje pa je prednost pri nakupu
aparata dalo novomeški bolnišnici
kljub mnenju razširjenega strokovnega kolegija za radiologijo v Sloveniji,
da je med vsemi bolnišnicami murskosoboška najbolj upravičena do nakupa. Do preobrata je prišlo novembra lani, ko je Borut Miklavčič med
vladnim obiskom v Pomurju v murskosoboški bolnišnici podpisal dogovor o sofinanciranju projektov bolnišnice. Med drugim tudi aparata za
magnetno resonanco v ocenjeni vrednosti 1,4 milijona evrov. Čeprav je še
mesec prej govoril drugače.
Oktobra je namreč minister Miklavčič na tiskovni konferenci v Rakičanu
kritiziral preveč izplačane plače in preteklo vodenje bolnišnice ter novemu
vodstvu bolnišnice postavil vrsto zahtev. Na prvo mesto je postavil pozitivno poslovanje, s katerim bi si regija
tudi prislužila soglasje ministrstva za
nakup aparata za magnetno resonanco. Minister je tudi ostro zavrnil novinarsko primerjavo števila opravljenih
pregledov z magnetno resonanco na
Primorskem in v Pomurju ter domnevo, da gre za diskriminacijo pomurske regije. Takrat je tudi izrekel stavek, ki ga bomo še dolgo pomnili, da
je slovenska država velika kot krajevna skupnost v Parizu in da zato v vseh
bolnišnicah ne morejo opravljati zdravstvenih storitev za vse bolezni, ampak
se morajo specializirati. Toda minister
je spregledal dejstvo, da z enim aparatom regijski bolnišnici načrtovane delitve specialnosti med slovenskimi bolnišnicami ne bi porušili.
Mesec pozneje se je plošča obrnila.
Morda zaradi zahtevnega zdravniškega
posega, ki ga je prestal minister, in občutenja, kaj v trenutku strahu za zdravje in življenje pomeni čakalna doba.
Novembra je torej podpisal soglasje
za nakup aparata z obrazložitvijo, da
ga murskosoboška bolnišnica potrebuje za izboljšanje diagnostičnih preiskav
in zaradi oddaljenosti od višjih zdravstvenih zavodov ter posledično dolgih čakalnih dob za ljudi z obrobja.
Majda Horvat
oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
Mojstrovalci naredijo
še lepši!
Mešanica vrtnic v keramičnem loncu
na voljo v različnih barvah, št.art.: 9422858
7,))
kos
Bormelia
sobna rastlina
v primernem
keramičnem loncu,
rastišče: sončno do
polsenčno, višina
rasti: cca. 45 cm,
v različnih zvrsteh,
št.art.: 9356726
Orhideja „Phalaenopsis“
na voljo v različnih barvah, 2 poganjka, uporaba gnojila za orhideje, redno napršiti,
rastišče: svetlo, brez direktnega sonca, višina rasti: cca. 60 cm, št.art.: 5422993
12,))
kos
Orhideja
„Phalaenopsis“
v steklenen
cilindru
na voljo v različnih
barvah, 2 poganjka,
višina rasti: cca. 70 cm,
št.art.: 9422866
BARVA CMYK
16
družabna
| Vestnik | 4. marca 2010
datum: 04. 03. 2010
VESTNIK
stran 16
www.vestnik.si | e: [email protected]
Komentar tedna na Pomurje.si
V okolišu krajevne skupnosti Gornji Petrovci, ki združuje deset vasi, so vaški odborniki pretekli teden
obiskovali domačije, ki premorejo ženske do 25 let starosti. Za evidentiranje kandidatk za zaposlitev v
Murinem obratu, ki naj bi že letos pričel obratovati v Gornjih Petrovcih, so se odločili tudi v krajevnih
skupnostih Hodoš, Šalovci, Čepinci in Križevci. V novem Murinem obratu bodo predvidoma zaposlili
80 delavk, skupno pa so doslej našli 70 kandidatk, ki se bodo julija in avgusta priučevale v soboškem
izobraževalnem centru Mure. Kandidatke bodo opravile tudi teste iz ročnih spretnosti. Poleg novih
bodo zaposlili tudi 40 kvalificiranih šivilj, med njimi tudi delavke iz šiviljskega obrata v Jennersdorfu v
sosednji Avstriji. Vestnik, 24. februarja 1977
Uporabnik Fhull1 o prispevkih pomurskih županov za kastracijo in sterilizacijo živali: »Gospodje župani, ali vas ni sram, da ne morete prispevati
nekaj sto evrov za kastracije in sterilizacije živali, razen radgonskega
župana. Če bi vsak letno nakazal 1000 evrov, bi lahko opravili poseg pri
cca. 300 živalih, toliko jih pa prav gotovo ne opravijo. Za razne proslave
pa je dovolj denarja. Lep pozdrav županom! Kuža in Muc«
Fotografija Ludvik Kovač
Nismo muha enodnevnica
Pomurske kmetice so v delavnici na Zavodu za zdravstveno varstvo v Murski Soboti še praktično preverile svoje znanje v
pripravi zdravih jedi. Znanje so nabirale na teoretičnih delavnicah na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti. Za konec
tokratnega izobraževanja so pripravile fini skutni namaz, ajdove žličnike na zelenjavi in ješprenovo rižoto s piščancem.
Fotografija: M. T.
Fotografija: Timotej Milanov
Lepo je bilo videti, kako so na Pušči ljudje združili svoje moči ob navijanju za
zmago skupine Langa v Ljubljani. Tako sta storila tudi Rom Sebastjan in Nerom
Bojan. Zadnji zase tako ali tako pravi, da ima v sebi romsko dušo.
Salon Rogaška Slatina
Tekaèevo
62b, Rog.
Slatina
Salon
Rogaška
Slatina
gsm:
00 386
686
333
Tekaèevo
62b,41
Rog.
Slatina
gsm: 00 386 41 686 333
Salon Celje
Kidrièeva
6, Celje
Salon Celje
gsm: 00 386
41 773 693
Kidrièeva
6, Celje
gsm: 00 386 41 773 693
Salon Maribor
Tržaška
cesta 65, Maribor
Salon
Maribor
gsm:
00cesta
386 31
246
Tržaška
65,365
Maribor
Ob srečanju Henrika Gjerkeša s predstavniki madžarske manjšine v Dobrovniku
je nekaj besed z ministrom uspelo izmenjati tudi županu gostitelju Marjanu
Kardinarju. Kdo ve, mogoče je župan ministru predstavil projekte, s katerimi
se bo občina prijavila na enega izmed rokov petega javnega poziva, kjer smo v
prvem krogu potrjenih projektov pogrešali dobrovniško občino. Kot je marsikomu
znano, je tudi minister Gjerkeš naše gore list, po rodu iz Ljutomera, ki so mu ob
nastopu mandata največkrat očitali vplivno mamo Marijo Gjerkeš Dugonik, sicer
podpredsednico DeSUS-a.
Gledališka predstava profesorjev
ljutomerske gimnazije z naslovom
Golobje miru, s katero bodo zbirali
sredstva za šolski sklad, je menda tako
navdušila dijake, da so jo nekateri šli
gledat dvakrat. Ko so naslednjega dne
profesorji stopili vsak v svoj razred, so
jim dijaki ponovno zaploskali v pozdrav
in priznanje. Glavni junak, hišnik Janez
Novak (zgodovinar in geograf Franci
Čuš), je zato nekajkrat ponovil vstop v
razred. V sredo, 10. marca, se lahko
v Ljutomeru tudi sami prepričate o
njihovi igri.
gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
ObrtnaMurska
ulica 26,
Mur. Sobota
Salon
Sobota
gsm:
00
38626,
31Mur.
365Sobota
199
Obrtna
ulica
gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova
Salon
Ptuj2, Ptuj
gsm:
00 386
41 233 645
Belšakova
2, Ptuj
ppššee !
e
l
j
a
ssee nnajule žeennaa!
V
V dneevvu ž
oobb dn
Miran Camplin in Primož Dani, ustvarjalca oddaje Propöler
na Murskem valu, sta zavihala rokave. Po nedavni združitvi
in vrnitvi legendarne skupine D´kwaschen Retashy sta pred
kratim s pomočjo igralca Jake Žilavca začela ustvarjati novo
radionovelo z naslovom Adrijana, ki jo lahko poslušate ob
sobotnih večerih na Murskem valu ali kadar koli na portalu
Pomurje.si. Toda po neuradnih kanalih smo izvedeli, da čez
približno devet mesecev eden od njiju ne bo več imel veliko
časa za razne vragolije.
Fotografija Natalija Juhnov
gsm: 00 386 41 233 645
BARVA CMYK
kronika
www.vestnik.si | e: [email protected]
stran 17
17
okc poroča
Poklical policijo in bil kaznovan
Može postave je poklical, saj je tudi druge stanovalce bloka, kjer živi, motilo pokanje petard na dvorišču,
a je na koncu sam dobil kazen, ker se je menda grdo vedel do kršilcev – Oglobili so ga za 104,32 evra
»Zdaj bom pošteno
premislil, ali bom še
kdaj na pomoč klical
policiste, čeprav bom
morda opazil, da nekdo
vlamlja v trgovino.«
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
Milan Lah in pravna država
Milan Lah iz Stare ulice v Murski Soboti je na božič poklical številko 113.
Sporočil je, da dva stanovalca bloka,
kjer živi, že vse dopoldne na dvorišču
mečeta petarde. Ravnal je kot pošten
državljan. Pokanje pirotehnike je namreč motilo tudi druge stanovalce. Po
končanih policijskih postopkih pa je
datum: 04. 03. 2010
doživel hladno prho. Po pošti je prejel
ovojnico s 104,32 evra globe, ker se je
menda grdo vedel do metalcev petard,
Mikija Cenerja starejšega in mlajšega.
Lah pravi, da ju je le opozoril, naj tega
ne počneta: »Starejši Cener mi je zabrusil, da on lahko meče petarde kadar koli
in kjer koli hoče. Poslal me je tudi v p.
m. Vprašal je še, ali želim, da obračuna
z menoj.« Kmalu po klicu sta na prizorišče prišla policist in policistka. Kot pravi Lah, sta takoj odšla v peto nadstropje
bloka, od koder so letele petarde. »Razložila sta mi, da ni potrebe, da sem zraven, zato sem odšel v mesto.«
Čez nekaj dni pa je po pošti prejel
plačilni nalog za 104,32 evra. Priložena
je bila še obrazložitev. V njej je policist
zapisal, da je Miran Lah Mikija Cenerja starejšega in mlajšega žalil s tem, da
»bo oba pretepel«. Policist je kot priči
Lahovega prekrška navedel oba Cenerja. Sicer je bil plačilni nalog izpolnjen
le s pečatom Policijske postaje Murska Sobota in podpisom policista. Na
nalogu ni bil zapisan datum vročitve,
niti ga ni podpisal Lah, saj sta ga policista, kot je dejal, odslovila. Prazna je
bila tudi rubrika Opombe, kamor policisti običajno zapišejo, zakaj jim kršilca ni uspelo seznaniti s prekrškom.
Miran Lah se je pritožil, vendar s pritožbo ni uspel. Policisti so mu odgovorili, da je »uradna oseba ugotovila, da
se je na javnem kraju nedostojno vedel
do Mikija Cenerja starejšega in mlajšega ter jima tako povzročil vznemirjenje in razburjenje.« Njegov prekršek
pa dokazujejo tudi s pričami.
Jožef Prša, uradni govorec pomur-
ske policije, zaradi varovanja osebnih
podatkov ni odgovoril, kako oziroma
ali sta policista kaznovala metalca petard. Neuradno smo izvedeli, da so
proti njima spisali obdolžilni predlog,
saj je pirotehniko namreč prepovedano uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih.
»Zdaj bom pošteno premislil, ali
bom še kdaj na pomoč klical policiste, čeprav bom morda opazil, da nekdo vlamlja v trgovino,« je sarkastično
sklenil Lah. Prepričan je, da mu je policist napisal kazen, ker se morajo dokazovati pred nadrejenimi oziroma
»dosegati norme«. Zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom je
zato izgubil.
Andrej Bedek
Kadil ne bo
V noči s petka na soboto so policisti pod drobnogled vzeli Poljaka, ki
je imel v potovalki kar 2060 škatlic
cigaret. Uslužbenci carine so cigarete zasegli in tujcu izrekli 1370 evrov
globe.
Tudi na pokopališče
Nebodigatreba se je lotil prikolice
v Meleh, v Radencih kioska ter cvetličarne in gostilne v Gornji Radgoni.
Barabin pa je vdrl v prodajalno na soboškem pokopališču.
Zgorel mu je avto
V Kuzmi je izbruhnil požar v osebnem avtomobilu. Vozilo je zgorelo,
gasili so gasilci iz Sotine, Kuzme in
od Svetega Jurija. Tuja krivda je izključena, poročajo policisti.
Polne treznilnice
Poleg štirih razgrajačev so minuli
konec tedna policisti do streznitve
pridržali še štiri voznike osebnih avtomobilov, tovornjakarja, motorista
in traktorista.
Sekal je
Začetek gozdnih del
Nepridiprav je v Moravcih v Slovenskih goricah ukradel kotno brusilko, v Lendavskih Goricah izmaknil
sadne sadike in v Martjancih požagal
šest akacij.
Brez pletenke in otrok
Prekajeno mu tekne
Policisti so že poročali o prvih poškodbah – Razmere v gozdu so zmeraj nepredvidljive
varno in da ga ne smemo podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in
upoštevanju vseh pravil so razmere v
gozdu zmeraj nepredvidljive,« dodaja Kovač. V gozdu nikoli ne delamo
sami, pri sebi imejmo vedno mobilni telefon in prvo pomoč. A kot pravi vodja murskosoboških gozdarjev,
pri pomoči ne smemo računati na
otroka ali babico: »Klasika, ko je šla
v gozd vsa družina z babico in dedkom, ki sta pokazala meje, in polnim
cekarjem hrane ter pletenko vina, je
skregana s pravili in varnim delom.«
Največ nezgod je v soboto, po urah pa
med pol četrto in pol peto uro popoldne. »Ljudje pridejo utrujeni iz službe
in gredo naravnost v gozd. Potem pa
se lahko zalomi, recimo pri zadnjem
drevesu,« statistiko pojasnjuje Štefan
Kovač. »Razmislite, ali ste za to delo
dovolj usposobljeni ali ne bi bilo bolje, da ga opravi nekdo, ki je bolj usposobljen,« je še pristavil sogovornik.
Andrej Bedek
Prosili za azil
Zaradi nedovoljenega vstopa v državo so bili v petek na ljutomerskem
koncu prijeti trije tujci. Ker so v postopku zaprosili za mednarodno zaščito, so jih začasno nastanili v azilnem domu v Ljubljani.
Kmalu so ga našli
Na avtocestnem postajališču v
Pincah se je zgodila kraja rdečega
romunskega tovornega avtomobila znamke Iveco in priklopnika sive
barve. Tovorno vozilo so našli dan
pozneje.
Z avtom v prepust
Fotografija Andrej Bedek
»Analiza nesreč v gozdu kaže, da ne
uporabljamo osebne varnostne opreme, kot so čelada, sekaške hlače, rokavice in primerna obutev, ampak
uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave,
nekateri kosi bi namreč prej sodili v
muzej, ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela, psihofizična
pripravljenost izvajalcev del v gozdu
je slaba in podobno. Skratka: na delo
v gozd se podajo ljudje, ki za tako nevarno in težko fizično delo niso več
najprimernejši,« pred začetkom sezone del v gozdu opozarja Štefan Kovač,
vodja murskosoboške območne enote
zavoda za gozdove.
Lepo vreme v zadnjih dneh je namreč mnoge prepričalo, da so poprijeli za delo v gozdu. Policisti pa so že
poročali o prvih letošnjih nesrečah v
gozdu. V Kuzmi se je med žaganjem
drv porezal moški, v Brezovcih je vejevje poškodovalo žensko. »Glavno
opozorilo je, da je delo v gozdu ne-
Vsaka naglica pri delu v gozdu je odveč in je pogosto vzrok za nezgodo.
Trening potreben kot čelada
V petih letih šestnajst mrtvih voznikov motornih koles – 800 motoristov, ki so se lani udeležili treninga
vožnje v centru Španik, brez nesreče – Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005
trije in v letu 2009 dva. Kot ugotavljajo policisti, je za nesreče kriv tudi alkohol.
»Začetek akcije Izkušnja kot nasvet sega v leto 2005, ko se je z motoristi večinoma ukvarjalo le na začetku motoristične sezone, pozneje pa
več ne. Že naslednje leto smo akcijo
nadgradili. Čeprav vozniki motornih
koles še vedno povzročijo več kot polovico prometnih nesreč, se stanje na
tem področju izboljšuje. Mogoče je to
malo preveč optimistična napoved,
vendar se je v letu 2009 v primerja-
V prometni nesreči med Bodonci
in Poznanovci je voznica osebnega
avtomobila zapeljala s ceste in treščila v betonski prepust. Njena sopotnica je utrpela lahko telesno poškodbo.
Z razstrelivom na policijo
Za večjo varnost na pomurskih cestah
Nekaj motoristov je že izkoristilo tople dni in preizkusilo svoje jeklene
konjičke. Center Španik in tukajšnja
policija pa sta zato že sklicala zdaj že
tradicionalni posvet s člani pomurskih motoklubov.
V letih 2003 in 2004 v pokrajini ob
reki Muri med motoristi ni bilo smrtnih žrtev, leta 2005 so umrli trije,
nato pa je leta 2006 v prometnih nesrečah umrlo pet motoristov in en sopotnik na motorju. V letu 2007 so v
prometnih nesrečah umrli trije vozniki motornih koles, leta 2008 prav tako
V Borejcih je zmikavt vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo ter
ukradel oblačila in več kosov prekajenega mesa. Lastnika je oškodoval
za približno 1200 evrov.
vi z enakim obdobjem prejšnjega leta
zgodilo manj prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi vozniki motornih koles, manj je bilo tudi telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah
sta umrla dva voznika motornih koles, pri tem pa je pomembno, da med
več kot 800 vozniki, ki so se lani udeležili treninga vožnje v centru Španik,
nobeden ni bil udeležen v prometni
nesreči s smrtnim izidom ali hudo telesno poškodbo. Podatek, ki daje pozitivno oceno izvedenim aktivnostim,
obenem pa podatek, ki zavezuje k še
boljšemu in bolj kakovostnemu delu,«
je povedal Boris Žibrat, policijski inšpektor Policijske uprave Murska Sobota. Ob koncu posveta so se policisti
in motoristi dogovorili za sodelovanje in pomoč pa tudi dobršno mero
pravega policijskega nadzora. »Policisti v Pomurju vsakega udeleženca v
cestnem prometu obravnavamo kot
morebitno žrtev prometne nesreče
in ne kot morebitnega kršilca prometnih predpisov,« je še dejal inšpektor
Žibrat.
Andrej Bedek
Na policijsko postajo v Ljutomeru
je moški prinesel in izročil pet kilogramov gospodarskega razstreliva.
Razstrelivo je našel pri pospravljanju starejše stanovanjske hiše.
Goriva ni plačal
Na bencinskem servisu ob avtocesti je neznanec v rezervoar svojega
osebnega avtomobila natočil za 50
evrov goriva in s kraja odpeljal, ne
da bi poravnal račun.
Enkrat v prazno
Zlikovec je v Križevcih pri Ljutomeru vlomil v avto in ukradel žensko
torbico z denarjem in bančnimi karticami. Tudi v Kapci je barabin vlomil
v avto, vendar ni ničesar odnesel.
Župani na policiji
Na rednem delovnem sestanku so
se pri tukajšnjih možeh postave mudili pomurski župani. Med drugim so
govorili o policijskem projektu Nazaj
k ljudem.
BARVA CMYK
18
datum: 04. 03. 2010
| Vestnik | 4. marca 2010
VESTNIK
stran 18
www.vestnik.si | e: [email protected]
Z gumpiči se učimo tujih jezikov
Trobenta
Trobenta sodi v družino trobil in je kovinsko glasbilo, glasbenik, ki nanjo igra, pa
je trobentač. Trobento poznamo že stoletja, njena predhodnica pa naj bi nastala
v starem Egiptu za vojaške namene. V umetniškem smislu so jo začeli uporabljati
veliko pozneje, ob pomoči džezovskih ansamblov pa je postala bolj priljubljena
in razširjena. Trobiti pravimo tudi glasnemu joku otroka, potrobimo pa lahko z
avtomobilsko hupo. Trobenta je tudi goba, trobentica, v katero lahko pihamo in
izvabljamo zvok, pa spomladanska cvetica. Eden največjih festivalov trobent je
v Guči v Srbiji in tam ne manjka tudi gumpičev z napihnjenimi lici.
Angleški jezik: the trumpet (d trampet)
Nemški jezik: die Trompete (di trompete)
Madžarski jezik: trombita (trombita)
Španski jezik: trompeta (trompeta)
Italijanski jezik: la tromba (la tromba)
Francoski jezik: la trompette (la trompet)
Fotografija Andreja Činč
Esperanto: trumpeto (trumpeto)
Strah pred zdravniki
Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski
Soboti, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan
Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio,
ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure.
Moja žoga je oživela
Ko sem nekoč na dvorišču igrala nogomet, mi je žoga ušla k psu. Naenkrat sem
zaslišala glas. Nisem vedela, od kod prihaja. Tudi pes se je prestrašil in se skril v
pasjo uto. Videla sem, da se je žoga premikala, kot da bi govorila.
Približala sem se ji in jo vprašala po
imenu. Odgovorila mi je, da jo ljudje
kličejo Žoga, ampak njeno pravo ime je
Nogag. Predstavila sem se ji tudi sama in
ji povedala, da sem Endrina. Razkrila mi
je, da je tudi njena sestra Endrina, vendar jo je hudoben kralj žog Žnogžnog
ujel. Zato me je prosila za pomoč in odločila sem se, da ji bom pomagala pri reševanju soimenjakinje. Takoj sva stopili
v akcijo, staršem pa sem napisala sporočilo, naj ne skrbijo zame, saj bom hitro nazaj. Usedla sem se na kolo in vzela
Žogo v naročje. Povedala je, naj peljem
do Lekloside, ki naju bo odnesel k njeni
sestri. Z avtomatom Lekloside sva odleteli v zrak. Čez kakšno minuto se je ustavil in pred seboj sva zagledali velik grad,
ki so ga čuvali leopardi. Razmišljali sva,
kako bi prišli v grad. Spomnili sva se na
Lekloside, ki se lahko spremeni v nevidnega, in tako sva prišli v grad, kjer sva
komaj našli Žogino sestro. Ker naju ona
ni videla, sva spregovorili čudežne besede, s pomočjo katerih sva postali vidni.
Potem smo se s pomočjo čudežnih besed skupaj spremenile v nevidne in odletele domov.
Na dvorišču je bila že vsa družina v
skrbeh, ker me ni bilo. Poslovila sem se
od Žoge in sestre Endrine. Spet sem postala običajna deklica, ki se na dvorišču
igra s svojima žogama.
Endrina Varga, DOŠ Prosenjakovci, 5. r.
Mladi gasilci ustvarjajo
Komisija za delo z mladino pri Gasilski
zvezi Mestne občine Murska Sobota je
med zimskimi počitnicami v Černelavcih pripravila pionirsko gasilsko likovno delavnico Jaz kot gasilec. Delavnice
se je udeležilo 25 mladih gasilcev, ki so
si najprej ogledali kratke filme o delu
in aktivnostih gasilcev, nato pa likovno
ustvarjali o gasilstvu. Na koncu so risbe,
ki so nastale na likovni delavnici, razstavili v gasilskem domu v Murski Soboti.
Lidija Magdič
Le zakaj se otroci tako bojijo zdravnikov? Ko jih obiščejo, so ponavadi bolni ali pa pri njih dobijo kakšno
injekcijo, kar ni prijetno. Da bi ta strah
zmanjšali, so v Vrtcu Manka Golarja
Gornja Radgona študenti Društva študentov medicine iz Maribora pripravili projekt Medimedo. Vsak otrok je
v vrtec prinesel svojo plišasto igračko
ali punčko, ki je zbolela ali se poškodovala. Že v jutranjem krogu so otroci
pripovedovali, kaj je z njihovimi bolniki: siamska dvojčka, kužka Mat in
Janja Forjan
Brigita Rök in Andreja Činč, vzgojiteljici v skupini otrok od 4 do 6 let, sta
povedali, da so otroci uživali v bolnišnici Medimedo in od takrat pogosto
sprašujejo, kdaj bodo zdravniki spet
obiskali vrtec. Obisk zdravnikov študentov ima velik pomen, saj so otroci s tem pridobili dragocene pozitivne
izkušnje in se prav gotovo ne bodo več
tako bali zdravnikov. Bodoči zdravniki
pa so se urili v tem, kako pomemben
je prvi stik z otrokom.
A. N. R. R.
[email protected]
Vestnik, za Barve otroštva,
Ulica arhitekta Novaka 13,
9000 Murska Sobota.
S. P. in A. P.
Moj pes Taček
Pes črno-bele barve je
in laja hov, hov,
na sosedove otroke hov.
Daj Taček, utihni
in v dolg jeziček se ugrizni!
Hitro steci k nam
in kosmato tačko daj,
da polepšaš nam ta dan,
ko igramo se in ti bo razigran.
Taček utrujen je
in hitro uleže se
in več ne zanima ga,
kaj dogaja okrog njega se.
Patricija Maučec
Hvala, mama
Gasilka rešuje muco z gorečega drevesa
Pat sta imela zavezana ušesa, konjiček si je zlomil nogo, kužek nima več
ust, punčka ima uši …
S svojimi bolniki so otroci zadržano
in negotovo vstopali v bolnišnico, ki
je imela čakalnico, ambulantne prostore, operacijsko dvorano, rentgen,
lekarno in igralno površino. Bodoči
zdravniki so otroke prijazno prepričali, da so jim zaupali svoje plišaste
igrače in punčke, pri tem pa so spoznali, kaj vse počnejo zdravniki in medicinske sestre.
Devet mesecev si me nosila in me junija k sebi v naročje privila. Velikokrat
sem jokala, ampak ko si me v naročje
vzela, mi zapela pesem, sem začutila
tvojo materinsko ljubezen.
Ko mi bilo je najtežje, sem se nate
obrnila in ti si brez izgovorov svojo
toplo roko mi ponudila. Poslušala si
me, mi svetovala, vodila me po pravi
poti in vedno razumevajoče, z nasmehom na obrazu, prišla mi nasproti.
Hvala mama, da si me ob večerih,
ko me bilo je najbolj strah, v svoj objem privila.
Hvala, da si najboljša mama na svetu, da me podpiraš in mi vedno stojiš
ob strani. Si edina zvezda, ki sveti, ko
vse druge pozabijo goreti.
Maja Casar, 8. a, OŠ Bogojina
Obkroži besedo, ki nima črke O!
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
reportaža
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 19
19
Nekoliko nenavaden konec tedna
Volkodlak preži v Maximusu
Etnološkemu glasbenemu petku je dajala ritem etnoglasba z vseh koncev sveta
v izvedbi skupine Kontrabant.
Fotografija Tomo Köleš
obiskovalcev trgovin, butikov, lokala in knjigarne. »Kam pa gredo zdaj,«
je spraševala starejša gospa iz Murske
Sobote in odhitela za njimi v avlo Party Maxa, kjer so folkloristi predstavili svoj bogati program. »Odkod so? Iz
Veržeja? A, jaz pa sem mislila, da z Goričkega,« se je začudila mlajša gospodična. »Pa tako mladi so,« je še dodala.
Res je, lepo je bilo videti, koliko mladih
je navdušenih nad folkloro v Veržeju,
toda skupina Leščeček bo letos stopila
že v peto leto svojega delovanja, ravno
lani pa je imela veliko avdicij za nove
člane. Kot kaže, so obrodile sadove.
Medtem ko so folkloristi plesali pred očmi obiskovalcev v avli, medičarji, čebelarji, lončarji in drugi pa
prodajali svoje izdelke, jih je z vrha
opazoval plakat za novi film, ki prihaja v kino Star Max. Volkodlak z Beniciem Del Torom in Anthonyjem Hopkinsom v glavnih vlogah sicer za zdaj
še ni prestrašil otrok, ki so to soboto
Medtem pa z višine na mimoidoče
preži volkodlak.
Fotografija Tomo Köleš
Oh, ko bi le bilo več takšnih koncev
tedna v Maximusu. Oh, ko bi se le takšnih dogodkov udeležilo še več ljudi. Prireditev, kakršne so bile v okviru Etnovikenda v trgovskem središču
Maximus minuli petek in soboto, se
jih bo prav gotovo.
Ni pa bilo vse v duhu etnološke tradicije, zapuščine in glasbe. Vegetarijanci, zdaj raje poglejte stran, kajti
restavracija Maximo je ponudila tudi
vikend steakov, se pravi zrezkov, govejih, telečjih, divjačina je bila samo
za vas, kot se je glasil slogan za vse tiste, ki imajo radi meso.
Glasbene note so začele odmevati
nekoliko pozneje. Najprej ob 17. uri
v avli Maximusa, ko je glasbo z vsega sveta začela predstavljati skupina Kontrabant, ki jo vodi prekmurski rojak iz lendavskega okoliša na
začasnem življenju v Domžalah Bela
Szomi Kralj. Bend je nazadnje izdal
zgoščenko z naslovom Dobri geni,
Fotografija Jože Gabor
Strežba zgoraj brez bo dobila drugo priložnost – Etnovikend v trgovskem središču navdušil
- Najodmevnejši vtis pustili člani in članice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja
Obiskovalci so se lahko posladkali z medom čebelarstva Hauko iz Veščice.
glasbeni »tihotapci« (kontrabant je
tihotapec) pa so svoje etnozvoke zvečer »prešvercali« še v prireditveni
prostor Extra Max, kjer so imeli še en
nastop.
V soboto so najbolj nepozaben vtis
pustili člani in članice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja, o tem ni nobenega dvoma. Hodili so gor in dol
po Maximusu ter vmes plesali in peli
ob začudenih in nasmejanih obrazih
v zatemnjeno dvorano odšli na igrano
predstavo Zaljubljeni Petrček in povedali članom Družinskega gledališča
Kolenc, kaj vse se je njim dogajalo, ko
so bili zaljubljeni. Mi bi lahko dodali,
da je bila zvečer v Extra Maxu še moška noč z žensko strežbo zgoraj brez,
ampak to nekako ne gre skupaj. Mogoče ob kakšni drugi priložnosti? Ja,
ob kakšni drugi priložnosti.
Tomo Köleš, Jože Gabor
Fotografija Tomo Köleš
Prekmursko lončarstvo je predstavljal Štefan Zelko iz Lemerja.
Fotografija Jože Gabor
Fotografija Jože Gabor
Za predstavo je poskrbelo Družinsko
gledališče Kolenc.
Ljudje so si dogajanje želeli ohraniti za
spomin.
Fotografija Jože Gabor
Fotografija Tomo Köleš
Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja je s svojim plesom kar napolnila Maximus.
Prekmurski medičarji so redni gostje na etnoloških predstavitvah.
Tačas so v zeleni dvorani otroci sodelovali v predstavi Zaljubljeni Petrček.
BARVA CMYK
šport
| Vestnik | 4. marca 2010
Mladi pomurski šahisti na DP
Markoji dva naslova
Doseženi rezultati so bili tudi kvalifikacije za svetovno in evropsko prvenstvo mladih. V močni konkurenci
so se odlično odrezali nekateri šahisti
iz Pomurja, ki se lahko pohvalijo z odmevnimi rezultati. Med njimi izstopa
drugokategornik Boris Markoja iz Turnišča, član ŠD Radenska Pomgrad, ki je
zmagal v kategoriji do 12 let. V devetih
kolih po švicarskem sistemu je zbral 8
točk, pri čemer je sedemkrat zmagal in
dvakrat remiziral. V odločilnem dvoboju je ugnal največjega tekmeca Jerneja Skuhalo iz Ljutomera, prav tako
člana ŠD Radenska Pomgrad. Ta je bil
s 6,5 točke drugi. Njegov brat Luka je
s pol točke manj pristal na še vedno
visokem četrtem mestu. Med 32 igralci je neizkušeni Matjaž Rantaša (ŠD G.
Radgona) s 3 točkami zasedel 27. mesto. Tako se je Boris Markoja uvrstil
na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra
v Grčiji. Pred dvema letoma je že uspešno nastopil na SP v Vietnamu, kar bo
gotovo dobra spodbuda za njegovo nadaljnjo šahovsko kariero.
Zelo uspešno je nastopil tudi mojstrski kandidat Matej Titan v kategoriji do
18 let, saj si je z Jernejem Špalirjem (ŠK
Slovenj Gradec) delil prvo mesto. Oba
sta zbrala po 6,5 točke. Po dodatnem
dvoboju dveh partij (2 : 0) je državni
prvak postal Špalir, Titan pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Prijetno sta presenetila tudi Aleks Sitar (6),
ki je med fanti do 8 let zasedel odlično
tretje mesto, in 10-letna Lucija Kadiš, ki
je v svoji kategoriji med 15 šahistkami s
5 točkami zasedla visoko peto mesto.
Barbari Skuhala (do 14 let) je za las ušla
Fotografija Stanislav Markoja
V Rogaški Slatini je potekalo 17. državno posamično
prvenstvo mladih, kjer je nastopilo tudi 15 Pomurcev
Boris Markoja
uvrstitev med prve tri; bila je četrta s 6
točkami. Veronika Požonec (3) je bila 13.
Slabši od pričakovanj je bil Nino Cmor
(do 16 let), ki je bil s 5 točkami osmi. Še
slabše se je godilo Mateju Grahu (4,5),
ki je bil 19. Uvrstitve drugih Pomurcev:
11. Tjaša Plej (4,5), 13. Hana Nemec (4),
15. Maria Dorothea Požonec (3) v kategoriji D-12, 23. Jaka Meglič (4) v F-10.
Odigrali so tudi DP v pospešenem
šahu. Vnovič je slavil Boris Markoja
pred Jernejem Skuhalo, oba po 7 točk,
tretji pa je bil Luka Skuhala, 6,5. Pri
dekletih do 14 let je bila prva Barbara
Skuhala, 5 (7 partij). Četrta sta bila Matej Titan (6) pri fantih do 18 let in Lucija Kadiš (5) pri dekletih do 10 let, peti
pa Matej Grah (6) pri fantih do 16 let.
Milan Jerše
VESTNIK
stran 20
www.vestnik.si | e: [email protected]
Mednarodni rokoborski turnir v Beogradu
Kuhar in Šernek druga
Na predzadnji preizkušnji pred letošnjim evropskim prvenstvom
sta slovenska borca v finalu morala priznati premoč Hrvatoma
V kategoriji do 74 kg je Jure Kuhar (15
tekmovalcev) klonil proti Božu Starčeviću, Dejan Šernek (do 84 kg, 16 tekmovalcev) pa proti Nevenu Žugaju. Slovenska borca sta na 24. turnirju Ljubomira
Ivanovića Gedže, kjer je sodelovalo kar
86 rokoborcev iz 17 držav, prikazala
dobre borbe, oba sta zmagala v svojih
prvih treh dvobojih. Kuhar je v prvem
krogu premagal ruskega tekmovalca Mikaylovskega, v drugem krogu prav tako
ruskega tekmovalca Černošeikina in v
polfinalu madžarskega reprezentanta
Gaborja, v finalu pa klonil proti Božu
Starčeviću. Šernek je v prvem krogu
premagal Slovaka Mihalika, v drugem
krogu Izraelca Nikolajeva in v polfinalu
domačina Bojanića, v finalu pa izgubil
proti sredozemskemu prvaku Nevenu
Žugaju. Na turnirju, kjer so se pomerili v grško-rimskem slogu, je nastopil
tudi Ljutomerčan Niko Horvat, 96 kg,
ki pa je izpadel po porazu proti Hrvatu Hogaću.
Slovenska borca sta se medtem vrnila v domovino, kjer se jima je na enotedenskih pripravah v Murski Soboti
pridružila tudi odlična ameriška reprezentanca, ki jo kot trener vodi Momir
Petković, nekdanji večkratni svetovni
in olimpijski prvak v rokoborbi grškorimskega sloga. Očitno se je pokazalo,
da so se enomesečne priprave v olimpijskem centru v Coloradu v Združenih
državah Amerike, kjer sta se Jure Kuhar
in Dejan Šernek intenzivno pripravljala
za letošnje največje preizkušnje, doslej
zelo obrestovale. To je vsekakor spod-
Fotografija Rade Bačič
20
datum: 04. 03. 2010
Jure Kuhar in Dejan Šernek
budno pred veliki mednarodnimi tekmovanji, ki ju čakajo v letošnjem letu.
Po svetovnem pokalu v Sombotelu
bosta Jure Kuhar (do 74 kg) in Dejan
Šernek (do 84 kg) od 13. do 18. aprila letos nastopila še na evropskem prvenstvu v glavnem mestu Azerbajdžana
Bakuju. Za oba pomurska rokoborca v
grško-rimskem slogu, ki sta se doslej že
uveljavila z nekaj odmevnimi rezultati
na mednarodnem prizorišču, pa ostaja
še naprej poglavitni cilj nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.
Milan Jerše
(Nafta) 1136 (vsi so se uvrstili na DP), 2.
Cvetka Štiberc 1040, 3. Majda Kaučič
(obe Radenska) 1036, 4. Sonja Sapač
(Nafta) 1025. (M. J.)
Lokostrelstvo
teden v številkah
Kolesarstvo
Simon Špilak (Lampre) se je na 64.
enodnevni dirki GP v Luganu izognil
čelnemu trčenju z nasproti vozečim
avtomobilom, ki ga je zadel v zadnje
kolo, prekmurski kolesar pa jo je odnesel brez poškodb. (M. J.)
Judo
Evropski B-turnir za kadete, Vöcklabrück (Avstrija): 2. Tim Kovačič (do 60
kg), 3. Adrijan Gomboc (do 55 kg), oba
JK M. Sobota. Gomboc je že dosegel
normo za kadetsko EP.
35. pokal Lendave, mladinke: 1. Kavaš
(do 57 kg), JK Lendava, in Krpič (do 44
kg), 2. Hozjan (Lendava) in Potočnik
(Ljutomer); mladinci: 3. Kavčič (MS); st.
dečki: 1. Lackovič (nad 73 kg), Ljutomer,
2. Jurgec (Lendava) in Nagy (KBV Lendava), 3. S. Šarčevič (MS); st. deklice: 3.
Arklinič (Ljutomer) in Varga (KBV Lendava); ml. dečki: 1. Kramar (do 34 kg),
2. Horvat, Ferenčak in Filip (vsi MS),
3. Vozlič (Ljutomer), Horvat in Gorjan
(oba Lendava); ml. deklice: 2. Mazouzi
(MS) in Adanič (Lendava). (M. J.)
Strelstvo
6. krog mednarodne lige First z zračno pištolo v Turnišču: 1. J. Kerenčič
Miklavž 1718, 4. Turnišče 1672; posamezno: 1. B. Simonič (J. Kerenčič) 580,
11. Vnuk (Turnišče) 558. (F. B.)
4. državni turnir, mladinci: 1. Gorenja vas 1151, 3. Mesto Ljutomer 1120,
6. Gančani 1101; posamezno: 1. Maj
Pirih (Portorož) 392, 3. Mitja Černi
(Gančani) 389. Mladinke: 1. Živa Dvoršak (Olimpija) 395, 2. Saša Marija Ratnik (Tišina) 394, 6. Blanka Vogrinčič (Črenšovci) 377. Kadeti: 1. Kovinar
Ormož 1143, 2. Tišina 1137, 3. Turnišče
1099; posamezno: 1. Jan Šumak (Ormož) 386, 2. Tadej Žalik 373, 6. Primož
Adanič (oba Turnišče) 367. Kadetinje:
1. Špela Mihalič 386, 4. Nina Pertoci
(obe Tišina) 378. Pionirke: 1. Tišina
530, 3. Pomurka MI 487, 4. Črenšovci
454, 5. Turnišče 412; posamezno: 1. Lea
Mihalič 185, 3. Betina Partl (obe Tišina) 177, 5. Tamara Černi (Gančani), 6.
Megi Fujs (Tišina), obe po 176. Pionirji:
1. Žalec 528, 4. Tišina 501.
9. krog regijske lige: Gederovci –
Graničar Domajinci 1082 : 1034, Sebeborci – Gančani 1105 : 1034, Radgona
– Graničar Cankova 1035 : 1049, Jezero Dobrovnik – Strelec Andrejci 1044
: 1052, Bakovci – M. Sobota veterani
1093 : 1043. Vrstni red: Sebeborci 24
točk, Gederovci 22, Bakovci 21. Posamezno: Goran Maučec 3281, Matjaž
Cör (oba Bakovci) 3229, Jernej Černi
(Gančani) 3216.
6. turnir regijske pionirske lige v
Gornji Radgoni, ekipno: 1. Tišina 524,
2. Pomurka 514, 3. Radgona 511; posamezno: 1. Tilen Štraus (Pomurka) 181,
2. Primož Banfi (Tišina) 177, 3. Alex
Rozman (Radgona) 176; pionirke: 1.
Tamara Černi (Gančani) 180, 3. Lea
Mihalič (Tišina) 174. (M. J.)
Atletika
Odprto mednarodno dvoransko veteransko prvenstvo v Ljubljani, ki je
štelo za DP: 1. Zdravko Mauko (ŠD Radenci) v skoku v daljino, 2. na 60 m.
(M. J.)
nji Petrovci, Lindau Lendava in PŠK
Ljutomer I po 15. (M. J.)
Šotokan karate
Pred 33. mednarodnim turnirjem S. K.
I. F. za pokal Ruš (250 tekmovalcev iz
4 držav) je bila za najboljšo športnico
leta 2009 izbrana Polonca Hüll (Tromejnik Kuzma), diplomo za uspešno
opravljen izpit za 2. dan (ni-dan) pa
je prejela Jelka Rošker Trajbar (Cankova). Rezultati – kate, ml. dečki: 4.
Sani Horvat; st. deklice: 3. Špela Kisilak (oba Tromejnik Kuzma); mladinci: 3. Nejc Lovenjak; mladinke: 4. Lara
Recek; veterani: 2. Darjan Rošker; veteranke: 2. Jelka Rošker Trajbar (vsi
Cankova). Kumite, mladinke - ženske, nad 60 kg: 2. Polonca Hüll (Tromejnik Kuzma).
2. krog slovenske šolske lige v Lenartu: 2. Doroteja Mauko (OŠ G. Radgona), Blaž Vogrin-Kaučič (OŠ Benedikt), 5. Tadej Mauko (OŠ G. Radgona),
Žiga Šipek, David Klobasa (oba OŠ Negova), vsi Shotokan klub G. Radgona.
(M. J.)
Tenis
1. B-liga (ž): Millennium – Naklo 27 :
30 (Rajh 10).
1. krog za uvrstitev od 9. do 14. mesta, 2. SRL (m): Jadran 2009 (Hrpelje
pri Kozini) – Pomurje 35 : 35. (M. J.)
Turnir v Rogaški Slatini: 2. Iva Gabor
(Ten MS) v skupini, uvrščena v finale.
Izidi: Gabor – Velec 9 : 6, Gabor – Korasa 9 : 3, Gabor – Lužnik 7 : 9. Drugi je bil tudi Timotej Starčič (Radenci), ki je premagal Bohanca in Peruša
z 9 : 6 in izgubil s Krambergerjem (1 :
9). Kvalifikacije dečkov do 18 let, Maribor: Marino Kegl (Ten MS) – Janša
6 : 9. (G. F.)
Košarka
Kegljanje
8. krog 1. A SKL, kadetinje U-16: Triglav – Pomurje Skiny 39 : 47 (Dora 15).
Pomembna zmaga v boju za 4. mesto,
ki vodi na finalni turnir.
Zaostala tekma 10. kroga pomurske
lige: PŠK Ljutomer I – Paloma Sladki
Vrh 77 : 71. Vrstni red: Sobota 16, Gor-
Prvenstvo OTS pomurske regije kot
kvalifikacije za DP, Radenci: 1. Ivan
Borovič 1170, 2. Milan Kovačič 1166,
3. Ivan Lesjak (vsi Radenska) 1107, 4.
Zlatko Kuk (Nafta) 1105, 5. Branko
Marinič 1097, 6. Mladen Emeršič 1094
(oba Radenska). Ženske: 1. Cilka Ščap
Rokomet
Šah
4. kolo prvenstva ŠD Radenska Pomgrad v počasnem šahu: J. Skuhala – Titan remi, Tolič – Cmor 0 : 1, Kramar
– L. Skuhala 0 : 1. Vrstni red: Titan in
Cmor po 3,5, J. in L. Skuhala po 3.
Februarski hitropotezni turnir ŠD
Radenska Pomgrad: Gjuran 8, I. Kos
7,5, Radosavljevič 6, Vučko 5,5, M. Kovač 3. (M. J.)
Pikado
5. rangturnir za izbor reprezentance
za EP, gostilna Hopala na Pušči: 1. Mitja Habjan (Top Gun Grlava), 2. Andrej
Micin (Nato), 3. Franc Azola (Škorpijon); skupno: 1. Franc Azola 155,5, 2.
Mitja Habjan 147,5, 3. Andrej Gorjak
(oba Top Gun) 141. Ženske: 1. Karmen
Kerin (Arh), 2. Viktorija Klaneček (Top
Gun), 3. Iris Furjan (Divje mačke); skupno: 1. Viktorija Klaneček 100, 2. Karmen Kerin 93, 3. Jasna Bezjak (Divje
mačke) 68,5. Dvojice: Mitja HabjanGorazd Robar. (M. J.)
9. rangturnir Pomurske pikado zveze v Vanča vasi (51 tekmovalcev): 1. Davor Horvat (Bad boys Pušča), 2. Ciril
Flegar, 3. Sašo Vütek (oba Friend's
team Sveti Jurij na Goričkem). (T. G.) 10. krog lendavske lige: Škorpijon –
Dalma 11 : 5, Minutka – Kvatro Gal 5 :
11, Malibu – Torcida 9 : 7. 11. krog: Dalma – Malibu 6 : 10, Minutka – Škorpijon 5 : 11, Torcida – Tiffany 10 : 6.
Vrstni red: Torcida 18, Kvatro Gal 16,
Malibu 11. (F. H. M.)
15. krog občinske lige Križevci: Bar
baza – Bar Spomin 9 : 0, Boosters –
Dama bar 8 : 1, Gabrijelov barček – ŠD
Berkovci 8 : 1, Bar Pintarič – Shooters
6 : 3, LO-KO Jorstik – Kasač 4 : 5. Vrstni
red: ŠD LO-KO Jorstik 26, Boosters Boreci in Kasač Veržej po 24. (M. J.)
19. DP z ukrivljenim lokom, Postojna:
2. dečko Dejan Perčič, 536, 4. ml. dečko Matija Režonja, 436, 5. veteran Uroš
Vrbančič, 512, vsi Ljutomer. (M. J.)
Bovling
8. krog lendavske lige: Koncut 215, Car
209, Cuk 208. Skupno: Cuk 1229, Car
1208. (M. J.)
Skvoš
4. turnir odprtega pomurskega prvenstva v Veržeju, finale članov: Močnik
(LJ) – Repija 3 : 0, za 3. mesto: Zelko –
Cvetko (vsi MS) 3 : 0. Vrstni red: Repija 385, Zelko 270. Finale članic: Kovač
(MS) – Zupan (Kranj) 2 : 0, za 3. mesto:
Vogrinec (MS) – Škoflič (Kranj) 2 : 0.
Vrstni red: Kovač 200, Zupan 85, Vogrinec 70. (T. G.)
Biljard
2. pomurski turnir v Kegl City Planetu: 1. Danijel Tinev, 2. Tadej Tinev, 3.
Miha Rihtaršič (vsi MS), 4. Bojan Novak (Beltinci). (M. J.)
Namizni tenis
18. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Animus Markišavci – Live bonus
Lendava 0 : 10, Alf M. Sobota – Meho
Bakovci 6 : 4, Jelenov hram – Sobota veterani 8 : 2, Sebeborci – Spin
Mala Nedelja 1 : 9, Spin Mala Nedelja
– Kema veterani 4 : 6 (17. krog). Vrstni
red: Jelenov hram 33, Kema veterani
(-1) 31, Sobota veterani 30.
Rekreacijska liga Športne zveze
Ljutomer: 1. Gimnazija Ljutomer 12, 2.
MŠD Labod Podgradje 10, 3. Krka Ljutomer 8.
Veteranska liga: 1. NTK Spin Mala
Nedelja, 2. TVD Partizan Ljutomer, 3.
ŠD Cven. Ženske dvojice: Tina Matjašič-Laura Perčič; mešane dvojice: Tina
Matjašič-Darko Fijavž. (M. J.)
BARVA CMYK
šport
www.vestnik.si | e: [email protected]
stran 21
21
1. SNL
Sobočani strli odpor Gorenjcev
Za zmago potrebni štirje nizi – V soboto derbi s Salonitom – Pucončanke do nove zmage
ACH Volley 5
5
0
Salonit
6
4
2 15 : 12 17
Marchiol
6
3
3 13 : 11 16
Galex Mir
5
4
1
13 : 8 15
Calcit
6
1
5
6 : 16
Triglav 6
0
6
15 : 1 21
4 : 18
4
2
li rezultat na 11 : 10 v svojo korist. V
končnici so imeli domačini pri 24 : 23
zaključno žogo, Sobočani pa so z začetnim udarcem Horvata prišli do preobrata (24 : 23) in izkoristili že prvo
zaključno žogo. Tretji niz je minil v
popolni prevladi Pomurcev. V razburljivem četrtem nizu pa je potekal
ogorčen boj za vsako žogo. Ekipi sta
bili izenačeni do izida 20 : 20, po bloku Bilandžića pa so domači povedli s
23 : 21. Toda končnica je bila spet v
domeni gostov, ki so si končno zmago
turnirja s podelitvijo priznanj pa bo
ob 17. uri.
priborili, potem ko so izkoristili šele
tretjo zaključno žogo.
Preostala izida: ACH Volley Bled –
Calcit Volleyball 3 : 0, Salonit Anhovo
– Ekipa Marchiol Vodi 2 : 3. Pari 7. kroga: Galex Mir – Salonit Anhovo (sobota ob 20. uri), Astec Triglav – ACH Volley Bled, Ekipa Marchiol Vodi – Calcit
Volleyball.
Pucončanke
meljejo še naprej
Igralke puconske Keme so v 18. krogu 2. DOL gostovale pri ekipi KostakElmont v Brestanici in dosegle novo
zmago. Rezultat je bil 3 : 1 (24, 18, -22,
21). Vodijo Prevalje (47) pred Formisom Bellom (38) in Kemo Puconci
(37).
17. krog 3. DOL vzhod (m): Beltinci –
Maribor Nigrad 3 : 0 (13, 16, 23).
1. krog 3. DOL vzhod za 1. mesto:
Kostman Sl. Gradec – DŠR M. Sobota 1
: 3 (-16, -17, 23, -22), za 9. mesto: Galeja – DŠR M. Sobota II 1 : 3 (-25, 19, -22,
-22), za 13. mesto: Mežica – ZM Ljutomer 3 : 1 (19, -24, 16, 23).
Milan Jerše
Odbojkarski konec tedna
OK Galex Mir bo v soboto pripravil
še odbojkarski konec tedna. Ob 16.30
bo predstavitev vseh mlajših selekcij,
ob 18. uri bo tekma s starši, sledila bo
pogostitev, ob 20. uri pa ogled tekme
Galex Mir – Salonit Anhovo (vstopnice). V nedeljo pa pripravljajo rekreacijski turnir.
Žreb skupin bo ob 9.30, pol ure pozneje bo začetek tekmovanja, sklep
Speedway Team Lendava
Nafta s točko
iz Ljubljane
Zlata čelada
ni odpisana
Po bledi predstavi brez zadetkov iz slovenske
prestolnice – Zaslužni obrambni in vezni igralci
Minula sezona povprečna – 8. maja četrtfinale
svetovnega mladinskega prvenstva
Stadion ŽŠD Ljubljana, 1.000 gledalcev,
sodnik: Damir Skomina (Koper). Rumeni kartoni: Purović, Stojanović, Ibraimi;
Kolman, Repina.
Olimpija: Oblak, Šporar, Prašnikar
(Ibraimi, 76), Pokorn, Kašnik, Roj (Stojanović, 74), Cvijanović, Škerjanc, Rujović (Dugolin, 57), Salkić, Purović.
Nafta: Murko, Zemljič, Kolman, Volaš (Janković, 55), Vassiljev, Mujaković
(B. Gerenčer, 68), Miljković (Repina, 71),
Caban, Buzeti, Ošlaj, Čeh.
Gostje iz Lendave so v prvem prvenstvenem obračunu z Olimpijo v Ljubljani zaigrali brez Bunca in Matjašeca. Obračun med Ljubljančani in Lendavčani
ni zadovoljil gledalcev. Nafta je z osvojeno točko zadržala tretje mesto na prvenstveni lestvici. Igralci obeh ekip so
po dolgem premoru komaj čakali na začetek spomladanskega dela prvenstva. V
prvem delu so imeli domači nogometaši rahlo prednost, izrazite priložnosti pa
si niso priigrali. Kljub temu so bili gostje
iz Lendave bolj konkretni. Že v 19. minuti so zagrozili po domiselni akciji Mujakovića, Buzetija in Volaša. Ponovno se je
po strelu Mujakovića v 23. minuti izkazal
vratar Oblak, ki je močan strel s težavo
Inventuro dela v minulem letu so imeli
v Speedway Teamu Lendava. Za predsednika so vnovič izvolili Andreja Matjašeca. »V letu 2009 smo naredili korak
naprej pri investicijah, vzdrževanju
objektov in infrastrukturi. Uresničili
smo sklep komisije za spidvej pri AMZS,
da na zaščitno ograjo stadiona v Petišovcih namestimo varnostne zračne blazine, kar je bil velik finančni zalogaj, saj
smo zanje porabili 28.500 evrov. Poleg
tega so naši člani opravili veliko prostovoljnega dela, brez katerega si ne moremo predstavljati uspešnega delovanja.«
izbil v kot. Nato je pred odmorom zagrozil še Čeh, vendar njegov strel z glavo ni
bil dovolj natančen.
V drugem delu je tempo igre zelo padel. Igra obeh moštev je potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, napadalci pa si niso priigrali nobene
resnejše priložnosti. Izjema je le 79. minuta, ko se je rezervist Janković po lepi
globinski podaji znašel pred domačim
vratarjem, a je streljal mimo leve vratnice. Nekaj minut pozneje si je Janković izpahnil ramo. Ker so opravili vse zamenjave, so Lendavčani do konca igrali z
nogometašem manj.
Trener Olimpije Robert Pevnik: »Čestitke gostom za zasluženo osvojeno
točko. Odlično so se postavili na igrišču
in potrdili, da imajo kakovost in seveda izkušnje. Moje moštvo tokrat ni bilo
pravo, to ni bil dan Olimpije. Gremo naprej.«
Trener Nafte Nebojša Vučičević:
»Nadzorovali smo igro na igrišču. Želeli
smo osvojiti točko, kar smo tudi dosegli.
Obramba in vezni igralci so odigrali dobro tekmo in preprečili napade Olimpije. Delitev točk je realna.«
Feri Horvat M.
KK Ljutomer
Nagrade najboljšim
Najuspešnejša Marko Slavič in Rene Hanžekovič
se je uvrstil na tretje mesto (32 startov:
5 zmag, 6 drugih in prav toliko tretjih
mest). Njegov Alain Delon je v Ljutomeru dobil dirko za nagrado Züricha.
Nagrajena sta bila tudi člana KK Ljutomer Vito Šadl in Maja Vogrinec, ki
sta v minuli sezoni dosegla prvi zmagi
v tekmovalni karieri – Šadl na dirkah v
Komendi, Vogrinčeva pa v Lenartu. V
tokratnem srečelovu je prva nagrada –
enoletna kobila Finta SP rejca Stanislava
Petka iz Filovec – pripadla Anji Brodnjak
s Hajdine, sicer poročeni z znanim kasačem Simonom Slavičem iz Šalinec.
N. Š.
Kako pa ste zadovoljni s tekmovalnimi rezultati?
Minulo sezono ocenjujemo povprečno. Z dosežki mladih voznikov, ki sta se
predstavila že na svetovnem in evropskem prvenstvu, smo nadvse zadovoljni, saj sta v primerjavi z letom prej napredovala. 17-letni Lendavčan Ladislav
Vida je v članski konkurenci zasedel
enajsto, 19-letni Dalibor Bot iz Petišovec pa trinajsto mesto. Nekoliko je nazadoval 32-letni Denis Štojs, ki je pristal
na petem mestu, potem ko je bil leta
2008 že tretji. V ekipnem prvenstvu
klubov smo za AMTK Ljubljana in AMD
Krško zasedli tretje mesto v državi.
Kaj bi dejali o uresničevanju tekmovalnega programa?
V letu 2009 smo se udeležili skupnega DP posameznikov Slovenije in Hrvaške, skupnega mladinskega prvenstva Slovenije, Hrvaške in Madžarske
ter ligaškega prvenstva. Denis Štojs je
kot član reprezentance na kvalifikacijski dirki v Terenzanu verjetno odpeljal
Ponedeljek, 8. marca: Smučanje z olimpijsko
kartico na Golteh. 50-odstotni popust pri
nakupu dnevne vozovnice velja do 12. marca.
Organizator: Olimpijski komite Slovenije.
Informacije: 01/230-60-04, snežni telefon:
041/182-510.
Več informacij o prireditvah in vadbi na
www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete
svojo prireditev ali vadbo.
Fotografija Milan Jerše
Začetek prvoligaškega nogometa
Na tradicionalnem, že 24. »kujskem« plesu v Termah Banovci je KK Ljutomer razglasil in nagradil tri najuspešnejše tekmovalce svojega kluba za dosežke v lanski
sezoni na domačih in tujih hipodromih.
Prvo mesto je pripadlo Marku Slaviču, ki
je na 49 startih na štirinajstih dirkah bil
prvi, trikrat drugi in šestkrat tretji. Med
odmevnejše zmage gre šteti spominsko
dirko Borisa Andrijaniča v Šentjerneju,
ki jo je dobil s Saxonom. Za Slavičem se
je uvrstil Rene Hanžekovič (42 startov: 8
zmag, 8 drugih mest in 4 tretja). Z Lady
Luno je v Ljutomeru dobil spominsko dirko Mirka Hanžekoviča. Jože Sagaj mlajši
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
Prva odbojkarska liga
V 6. krogu Modre skupine (za naslov
prvaka) 1. DOL Radenska Classic je
Galex Mir gostoval pri Astecu Triglavu v Kranju. Srečanje so v svojo korist odločili Sobočani s 3 : 1 (-21, 25, 11,
25). Pred 150 gledalci v športni dvorani Planina v Kranju sta sodila Stegnar (Novo mesto) in Jovanovič (Komenda).
Astec Triglav: Ivartnik, Čulibrk,
Ambrožič, Bilandžić 7, Planinc 20, Antonič 1, Rop 13, Bežek 2, Potočnik 6,
Štembergar, Zupan 7, Berčič.
Galex Mir: Ajlec, Horvat 21, Kerec,
Žitnik 2, Marič 6, Pavič 11, Flisar 10,
Novak, Tot 18, Hrastovec.
V prvem nizu so Kranjčani strli odpor gostov šele v končnici. Povedli so
s 23 : 20, nato je Pavič dosegel dve zaporedni točki, vendar gostitelji niso
popustili. V drugem nizu so povedli
s 4 : 1, vendar so Sobočani preobrni-
datum: 04. 03. 2010
Neutrudni predsednik Andrej Matjašec
svojo najboljšo dirko, reprezentanca
pa se je s prvim mestom uvrstila na zaključne boje za ekipno SP v St. Peterburgu. Tam je zasedla skupno sedmo
mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev doslej.
Kakšen pa je program dela za letos?
Že 5., 6. in 7. marca bo v Lendavi trening vseh slovenskih voznikov. Za 28.
marec načrtujemo dirko ligaškega sistema treh držav: Slovenije, Češke in
Hrvaške. 11. aprila bo dirka skupnega
mladinskega DP Slovenije, Hrvaške in
Madžarske. Najpomembnejša dirka v
letu 2010 pa bo 8. maja, ko bomo organizatorji četrtfinalne dirke svetovnega mladinskega prvenstva. Poleg dirk
bomo organizirali še dva dneva odprtih vrat. V ta namen bomo iz Ljubljane
pripeljali manjši motor, na katerem se
bodo lahko zapeljali vsi zainteresirani.
Priljubljenega tekmovanja Zlata čelada ne bo?
Trenutno Zlate čelade za letos še nismo načrtovali v takšni obliki, kot je
bila v minulih letih in je privabila številne odlične voznike. Ne bom pa rekel,
da so vrata za to veliko dirko povsem
zaprta. Če se bo pojavil kak dober sponzor, bomo napeli vse moči za izvedbo
tega velikega tekmovanja.
Milan Jerše
Vodilna
zmagala
23. krog: Olimpija – Nafta 0 : 0, Labod
Drava – Interblock 3 : 1 (0 : 1), CM Celje – Hit Gorica 1 : 4 (0 : 2), Luka Koper
– Rudar 2 : 1 (1 : 1), Domžale – Maribor
2 : 3 (1 : 1).
Pari 24. kroga: Nafta – Interblock
(sobota ob 15. uri), Hit Gorica – Labod
Drava, Maribor – Luka Koper, Rudar –
CM Celje, Olimpija – Domžale.
Koper
13
7
3
35 : 22 46
Maribor
13
2
8
41 : 30 41
Nafta
10
5
8
35 : 35 35
Olimpija (-2) 10
4
9
31: 21 32
Rudar
10
2
11 30 : 34 32
Celje
8
6
9
Domžale
8
5
10 35 : 44 29
Gorica
7
6
10 38 : 38 27
Interblock
7
5
11 26 : 30 26
Drava 5
6
12 22 : 36 21
34 : 38 30
Dvoranski nogomet
Celec namesto
Žekša
V Križevcih Bar Milena
MZ KMN Murska Sobota je na skupščini izvolila novo vodstvo. Namesto
Karla Žekša, ki je bil potrjen kot častni član zveze za dosežke in dosedanje delo, je novi predsednik Igor
Celec.
Finale LMN Križevci: Bar baza LOKO – Top Finedika 2 : 5, Bar Milena
– Top Finedika 4 : 1, Bar baza LO-KO
– Bar Milena 0 : 5. Vrstni red: 1. Bar
Milena, 2. Top Finedika, 3. Bar baza
LO-KO. Najboljši strelec: Damjan Kosi
(Bar Milena), 18 zadetkov.
Na prvem turnirju deklic Rad igram
nogomet MNZ Lendava v Črenšovcih
je zmagalo Pomurje Beltinci (6) pred
Pomurjem Soboto mlade in DOŠ Lendava (obe po 1), na drugem pa Pomurje Beltinci mlade (4) pred Pomurjem
Soboto (2) in ŠD Velika Polana (1). Finale: Pomurje Beltinci – Pomurje Beltinci mlade 0 : 3. (M. J.)
Finale regijskega srednješolskega prvenstva v Lendavi: 1. Gimnazija
Murska Sobota, 2. SPTŠ M. Sobota, 3.
DSŠ Lendava, 4. Gimnazijo Ljutomer.
(F. H. M.)
Nogomet
Prijateljske
tekme
Slovenci ugnali Angleže
Slovenska reprezentanca U-18, v kateri je igral tudi nogometaš Mure 05
Žiga Kous, je na turnirju v Rimu premagala Anglijo (2 : 1) in Romunijo (1 :
0) ter remizirala z Grčijo (2 : 2). (F. B.)
Prijateljske tekme: Mura 05 – Čarda
2 : 1 (Zlatar, Smolkovič; Gjergjek), Odranci – Ižakovci 8 : 6 (Tkalec 4, Zelko 2,
Raduha, Horvat; Slana 2, Kuzma, Dravec, Horvat, Fujs), Turnišče – Hotiza
3 : 2 (Gjerkeš 2, Lutar; Gjerkeš 2), Podvinci – Tromejnik 1 : 2 (Lipič; Lepoša,
Čontala), Črenšovci – Zasadbreg 5 : 0
(Tompa, Gönc, Žugelj, Kulčar, Lackovič), Beltinci – Turnišče 5 : 0 (Sraka
2, Kerec, Zver, Gruškovnjak), Polana –
Dokležovje 2 : 4 (Kotnjek, Raščan; Berendijaš, Cipot, Lukač, Fras), Nedelica
– Hotiza 0 : 7 (Gjerkeš 4, Vori, Bažika,
Čurin). (F. B., F. H. M., M. J.)
BARVA CMYK
22
datum: 04. 03. 2010
šport
| Vestnik | 4. marca 2010
VESTNIK
stran 22
www.vestnik.si | e: [email protected]
TK Murska Sobota
Modelarstvo
Želijo teniško
akademijo
Gjerek in Lemut druga
Uvodoma je predsednik TK Murska Sobota Boris Vogrinčič dejal, da se je že
leta 2008 pojavila ideja o ponovni oživitvi teniške dejavnosti. »Na osnovnih
šolah smo začeli izvajati brezplačne
predstavitve tenisa, ki so bile zelo dobro sprejete, nato pa smo zadevo prenesli na klubska teniška igrišča. Ta načrt je le delno zaživel, predvsem zaradi
pomanjkanja trenerskega kadra. Lanskega avgusta pa se je pojavila možnost sodelovanja s firmo IPT-Agencija
za šport Primoža Starčiča. Prvotno se je
sodelovanje nanašalo na tekmovalni tenis v kategorijah do 12, 14 in 16 let. Ker
je Primož Starčič eden od največjih teniških strokovnjakov v tej regiji in tudi
širše, pri čemer je znano njegovo uspešno sodelovanje z Andrejo Klepač, ki se
pojavlja na turnirjih serije ITP, smo celoten načrt zastavili bolj ambiciozno.«
Kot je povedal Primož Starčič, deluje ITP-Agencija za šport že od leta
1999, pomaga pa predvsem klubom,
ki imajo višje ambicije in želijo dosegati vrhunske rezultate. »Svoje strokovno znanje prenašamo na mlade
perspektivne igralce, poudarjamo pa
tudi njihovo psihofizično pripravljenost. Tako se je z našo pomočjo pojavilo že nekaj odličnih igralcev, kot
so Andrej Pintarič, Zoran Golubovič in
Tomislav Ternar, ki so bili tudi državni prvaki in so dosegali dobre rezultate tudi na mednarodnih prizoriščih.
Zgraditi želimo celotno piramido, od
teniških vrtcev do teniških šol in rekreativnega udejstvovanja.«
Sedanja ekipa na čelu z Žigo Gaberjem, ki je na nedavnem mladinskem
državnem prvenstvu do 14 let osvojil
naslov državnega prvaka v dvojicah in
tretje mesto v posamični konkurenci,
vliva optimizem. »Ti uspehi so mu omogočili, da je postal član državne reprezentance U-14 in udeleženec nekaterih
turnirjev na evropski ravni. Ima že tudi
pozicijo na evropski jakostni lestvici.
Tu so še igralci Tine Veren, Dominik
Sedonja in Tilen Gorza. V prihodnosti
želimo ustvariti teniško akademijo ter
pridobiti še kakega talentiranega igralca,« je še dodal Starčič.
Milan Jerše
Uspešen nastop Pomurcev na državnem prvenstvu v Tešanovcih
Fotografija Jure Zauneker
Tiskovna konferenca teniških igralcev in IPTAgencije za šport – Predstavitev smelih načrtov
S starta modelarjev
Modelarsko društvo Pomurje iz Murske Sobote je na prizorišču lanskega
svetovnega prvenstva oračev pripravilo prvo letošnjo uradno modelarsko
tekmo. Na državnem prvenstvu modelarjev z večjimi modeli (FlA) so v članski in mladinski konkurenci pomurski
modelarji zasedli dve drugi mesti.
15. in 16. krog 1. SNTL
– Kocuvan 1 : 3, Boldin – Žibrat 2 : 3, Šfiligoj – Roudi 1 : 3, Flajs – Žibrat 0 : 3),
Ptuj – Kema Puconci (D. Ovčar – Horvat 0 : 3, U. Ovčar – Ropoša 1 : 3, Pavič –
Škraban 3 : 1, U. Ovčar – Horvat 0 : 3, D.
Ovčar – Škraban 0 : 3, Pavič – Plohl 3 :
2, U. Ovčar – Škraban 3 : 2, Pavič – Horvat 0 : 3), Kema Puconci – Edigs 5 : 0
(Škraban – Avbelj 3 : 0, Plohl – Orešnik
3 : 0, Horvat – Jazbič 3 : 0, Plohl – Avbelj
3 : 2, Ropoša – Jazbič 3 : 2).
Drugi izidi: Tempo – Ilirija 4 : 5, Maribor – Olimpija 5 : 0, Edigs – Melamin
5 : 0. Vrstni red: Maribor 32, Kema Puconci 30, Krka 24, Sobota 20.
9. krog 2. SNTL: Kema II – Žogica 5 :
0 (Pelcar 2, Sukič 2, Horvat), Sobota II
Postanite
mojstrovalec!
Čas je, da stvari ponovno vzamete v svoje roke.
To ne prihrani le denarja ampak vam daje tudi dober občutek, da
ste nekaj naredili sami. In pri tem je OBI vaš partner.
Z nasveti, dejanji in kakovostjo ter predvsem z ugodnimi cenami.
Vedno več Slovencev je mojstrovalcev. In vi?
Fotografija Jure Zauneker
Obe pomurski ekipi sta dosegli pričakovane rezultate. Sobočani so gladko
premagali Olimpijo, v derbiju za tretje mesto pa so ostali praznih rok. Povedli so sicer s 3 : 1 z dvema zmagama
Jana Žibrata in eno Tomaža Roudija,
toda ključna je bila partija med reprezentantoma Žibratom in Slatinškom,
ki jo je zanesljivo dobil zadnji. Pucončani so najprej zanesljivo premagali
Edigs, nato pa imeli kar nekaj težav
na Ptuju. Vse je na pravo mesto postavil reprezentant Mitja Horvat s tremi gladkimi zmagami, po eno pa sta
prispevala Bojan Ropoša in Dominik
Škraban. V naslednjem krogu bo v Puconcih pomurski derbi.
Jan Žibrat v akciji
Sobota – Krka 3 : 5 (Roudi – Karković 3 : 2, Žibrat – Petrovčič 3 : 1, Kocuvan – Slatinšek 0 : 3, Žibrat – Karković
3 : 0, Roudi – Slatinšek 0 : 3, Kocuvan
– Petrovčič 1 : 3, Žibrat – Slatinšek 1 : 3,
Kocuvan – Karković 0 : 3), Olimpija –
Sobota 0 : 5 (Flajs – Roudi 2 : 3, Šfiligoj
– Muta 1 : 5 (Kolbl), Sobota II – Žogica
4 : 5 (Kolbl 2, Dolamič, Pečnik; Škurnik
3, Ocepek, Gorčan), Kema II – Muta 3 :
5 (Pelcar 2, Sukič). 3. SNTL: Žogica II –
Ljutomer 4 : 5, Branik – Ljutomer 5 : 1,
Žogica II – Cirkovce 4 : 5.
Mirko Unger
Pomurja), 5. Rok Šiftar (RŠD Štart Polana) ... 7. Boris Ouček (DM Pomurja).
V Rakičanu bo 6. marca 13. memorial L. Sinica, 7. marca bo v Tešanovcih pokal društva modelarjev Pomurja, 20. in 21. marca pa bo v Tešanovcih
svetovni pokal.
T. G.
Najljubša trgovina
MOJSTROVALCEV
Pomurci pričakovano
V derbiju namiznoteniškega prvenstva Krka
premagala Soboto – Težave Pucončanov na Ptuju
Rezultati, člani: 1. Danijel Terlep (AK
Krka), 2. Bojan Gjerek (AK Murska Sobota), 3. Luka Kralj (Šempeter) … 8.
Boštjan Bagari, 9. Jože Titan, 11. Milan
Sinic (vsi AK Murska Sobota). Mladinci: 1. Klemen Lipičar (Nova Gorica), 2.
Miha Lemut (DM Pomurja), 3. Črt Šiftar
(RŠD Start Polana), 4. Grega Filo (DM
www.obi.si
BARVA CMYK
na sceni
www.vestnik.si | e: [email protected]
V Mariboru ni problemov z vpisom – Domovi so poleg fakultet skorajda kot kampusi
dije ter nastajajoči Znanstveni park
Univerze v Mariboru.
Zakaj je pomembno biti v študijskem času aktiven v dejavnostih, ki
niso samo gole študijske obveznosti,
ti si na primer že drugo leto v študentskem svetu?
»Letos sem predstavnica tretjih letnikov v študentskem svetu, lani sem
predstavljala druge letnike, ves čas
poteka koordinacija, spremljamo
delo profesorjev, ukvarjamo se s študentskimi problemi. Res je, da so se
mi ob tem delu v študentskem svetu odprla marsikatera vrata, spozna-
stran 23
23
Mislišče
Lahko noč!
Več kot študentka
Letos bodo v Mariboru
odprli že trinajsti
študentski dom, ta
čas pa je na voljo 573
enoposteljnih, 922
dvoposteljnih in ena
triposteljna soba.
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
Monika Horvat iz Gederovec
»Študentje imamo zelo veliko zaupanje profesorjev in celotne univerze.
Podajamo celo mnenje o habilitaciji
profesorjev, tako da lahko slab profesor zaradi mnenja študentov izgubi
službo,« je poudaril pomen Študentskega sveta prorektor za študentske
zadeve na mariborski univerzi Danijel
Vuk. Po izgradnji avtoceste in oblikovanju novih programov (npr. medicina, umetnostna zgodovina, medijske
komunikacije idr.) je tudi mariborska
univerza za pomursko mladino vse
bolj zanimiva. Vse več se sliši tudi o
učinkoviti posodobljenosti programov in izjemni kakovosti dela, a tudi
o možnosti študiranja na skoraj 300
fakultetah po vsej Evropi. Mariborska
univerza ima svoje fakultete in oddelke locirane skorajda po vsej Sloveniji,
na primer v Kranju, Ljubljani, Krškem,
Brežicah, Celju, Velenju in Rakičanu,
kjer končujejo program management
v agroživilstvu in razvoj podeželja
prvi diplomanti. Pri gospodarstvenikih je delo fakultet že od nekaj izjemno cenjeno, saj so ohranili potrebno
povezanost med univerzitetnimi strokovnjaki in podjetji. Skorajda vsi strokovnjaki uspešnih pomurskih podje-
datum: 04. 03. 2010
»Da, zelo, čeprav smo na različnih
fakultetah in na različnih programih.
Imamo tudi mnoge skupne zabave,
na primer Fašenk Fest, Gremo na prvi
rok, Študentska bovling liga, mednarodna veslaška regata, tekmovanje v
jahanju Uni Cup, Prvenstvo UM v nogometu, košarki, badmintonu in skvošu, Zimsko športni vikend na Kopah
idr. Pravzaprav je velika povezanost,
ko je kakšen dogodek, npr. Gibanica,
se res zberemo vsi prekmurski študenti, pridejo pa tudi drugi. Pa tudi
drugače si med sabo veliko pomagamo, Jaz lahko pomagam komu, ki ima
težave s programiranjem, meni spet
kdo drug pomaga pri kakem drugem
predmetu.«
In kako bi ti prepričala dijaka iz Pomurja, da se odloči za mariborsko
univerzo?
»Profesorji so zelo prijazni, z njimi
se da vzpostaviti osebni stik. To je pri
študiju zelo pomembno, ker se tako
počutiš veliko bolje, z večjo voljo se
spraviš k učenju, saj te vsi spodbujajo. Tudi profesorji ti pomagajo priti
do delovnih mest, če vidijo, da imaš
voljo, da si zainteresiran, da želiš ne-
Tomo Köleš
O
tej temi sem želel pisati že davno, pravzaprav takrat, ko so bili še
aktualni. A nekako se nisem toliko obremenjeval z njimi, tako da
je tema sčasoma izpuhtela. Nanjo sem se spet spomnil nedavno,
ko sem mimogrede slišal, da se bosta morala dva brezplačnika
zagovarjati, kdo ju je financiral med minulo volilno kampanjo. Saj moja tema
sega ravno v tisti čas, ko so nas v poštnih predalih skoraj vsakotedensko zalagali
z brezplačnim časopisjem tipa Ekspres, Naš časnik, nevemkakšni Tednik in še in
še. Pri sebi sem se smejal, ko sem prebiral njihove uvodnike, ki so si bili podobni
kot jajce jajcu, češ »napočil je čas za pravo objektivno informiranje, dovolj je bilo
medijskih laži, mi bomo skrbeli za prave informacije, zdaj boste videli, kaj je
kakovosten časopis itd.,« obenem pa sem sam pri sebi stavil, da naslednji teden
tega in tega brezplačnika ne bo več nikjer. Moram priznati, da sem se včasih
zmotil: nekateri so zdržali celo dva tedna.
To, da so večino motivirale politične stranke, me tu sedaj toliko ne zanima.
Bolj me je spravljala v nejeverno in zabavno osuplost ta naivna prepričanost o
uspehu svojega početja. Vsi, ki delamo pri Vestniku, vemo, koliko truda, napora
in zagnanosti je treba vložiti že v to, da vsak četrtek izide nova številka, in to
se pri tem časopisu dela nepretrgano že več desetletij. Sicer nihče ne pravi, da
se dva ali trije kolegi ne morejo ob pijači dogovoriti, da bodo pa sedaj tudi oni
poskušali z izdajanjem svojega časnika, vendar je vprašanje, ali bodo izšli tudi
naslednjo soboto.
Od tistih brezplačnikov, ki so se malo resneje in številneje vrgli v delo, sta v naši
okolici ostala le dva, samo enega od teh pa ob koncu tedna dobivamo v poštni
predal. Toda tudi ta ima precejšnje težave s pravim odnosom do svojih bralcev.
Zadnjič je objavil, da je nogometaš iz Apač Dare Vršič Korošec. Naslednji teden
sem čakal opravičilo zaradi te informacije, pa nikjer nič. Kakšno soboto ta
brezplačnik niti ne izide, in to brez vsakršne utemeljitve, najglobljo črno luknjo
pa je imel lani poleti, ko ga ni bilo skoraj dva meseca. Ko se je spet pojavil,
v njem ni bilo nobenega opravičila ali pojasnila, zakaj si je privoščil takšen
premor. Že takšen odnos bralcem veliko pove o kakovosti tovrstnega časopisa.
Vsi pa tudi vemo, da je Dare Vršič Primorec, saj igra za Koper.
Z Vestnikom na koncert Novih fosilov
Emil Copot, Apače 149, 9253 Apače; Matej Stojislavljevič, Stara ulica 12, 9000 Murska
Sobota; Štefka Gobar, Kupšinci 39 b, 9000 Murska Sobota; Angela Marič, Krog, Vodnikova 7, 9000 Murska Sobota; Saška Horvat, Daneta Šumenjaka 1, 9000 Murska Sobota; Dušan Ščap, Črnci 42, 9253 Apače; Maja Perme, Tomšičeva 14, 9220 Lendava; Suzana Tibaot, Krapje 70, 9241 Veržej; Dragica Lačen, Slomškova 72, 9000 Murska Sobota;
Ana Čagran, Silvire Tomassini 2, 9250 Gornja Radgona; Majda Dijak, Stročja vas 38 b,
9240 Ljutomer; Janez Gomboši, Ivanocijevo naselje 9, 9000 Murska Sobota; Ida Balek,
Budinci 7, 9204 Šalovci; Anastazija Vinko, Stara ulica 12, 9000 Murska Sobota; Jasmina Zelko, Gomilica 128, 9224 Turnišče; Sanjica Tkalec, Pince Marof 13, 9220 Lendava;
Slavica Kolbl, Krištanci 8, 9242 Križevci pri Ljutomeru; Andrej Könye, Hodoš 89, 9205
Hodoš; Milena Ziško, Staneta Rozmana 14, 9000 Murska Sobota; Marija Casar, Motvarjevci 5, 9207 Prosenjakovci.
Brezplačne vstopnice, ki jih je prispeval organizator koncerta Art Sound iz Černelavcev, lahko dvignete z osebnim dokumentom v naročniški službi Vestnika
do petka, 5. marca, do 15. ure ali z osebnim dokumentom pri blagajni eno uro
pred začetkom koncerta.
Uspeh srednješolcev
Fotografija Bernarda B. Peček
Šesti debaterji sveta
V ekipi tudi Monika Sobočan z ljutomerske gimnazije
tij so končali redni ali izredni študij v
Mariboru, na primer FERI, strojništvo,
logistika, pravo, kmetijstvo in zadnje
čase tudi energetika, varnostne vede,
zdravstvo … Skupno je v okviru Univerze v Mariboru 17 fakultet in kar 198
študijskih programov.
Tudi Monika Horvat iz Gederovec
se je pred tremi leti odločila za Maribor in za Fakulteto za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko (FERI),
smer medijske komunikacije. Že od
nekdaj se rada ukvarja z raziskovanjem, prepričali pa so jo tudi prenovljeni bolonjski programi. Navdušena je bila nad sodobno univerzitetno
knjižnico, pa tudi nad urejenostjo in
dostopnostjo študentskih domov – letos bodo odprli nov 13. dom. Vsem študentom je ves čas na voljo Univerzitetni športni center Leona Štuklja, za
večjo povezanost z gospodarstvom in
pridobivanje prakse pa so pomembni TehnoCenter Univerze v Mariboru,
Tovarna podjemov – podjetniški inkubator, Center za interdisciplinarne
in multidisciplinarne raziskave in štu-
la sem ogromno ljudi, tako da sedaj
sodelujem marsikje, pri mnogih medijih. Sem odgovorna urednica našega študentskega časopisa na fakulteti.
Delala sem tudi na televiziji, skratka
odprlo se mi je veliko vrat.«
Rakičan je le ena od
sedmih lokacij po vsej
Sloveniji, kjer izvajajo izobraževalne programe.
Se boš po končanem študiju vrnila
v Pomurje ali boš ostala kar v Mariboru?
»Zadnji dve leti me je Maribor zelo
navdušil, tako da sem bila prepričana, da bom ostala tam. Toda zadnje
čase … me spet bolj vleče domov. Bom
še videla.«
Ste študentje iz Pomurja povezani
tudi v Mariboru kot univerzitetnem
mestu?
kaj delati. To, da se osebno zavzamejo
zate in ti pomagajo, se mi zdi zelo pomembno. Pomembna je tudi ta povezanost, da se vsi med sabo poznamo
in obstaja prijetno vzdušje. Poleg tega
sta pomembni tudi izjemna kakovost
študijskih programov in bogata obštudijska dejavnost na fakultetah in v domovih. Seveda pa je eden od razlogov
lahko tudi študentski dom – domovi
so poleg fakultet skorajda kot kampusi, vse je zelo blizu. Zdaj bo odprt celo
nov 13. študentski dom. In v Mariboru
sploh ni problemov z vpisom.«
In kdo je tebe navdušil za fakulteto?
»Želela sem študirati v Mariboru in
sem iskala program, ki bi mi ustrezal.
Tako sem naletela na nov program
medijske komunikacije. Saj ni nujno,
da delaš ravno pri medijih, ker dobiš
zelo širok spekter možnosti; lahko
si oblikovalec, programer ali drugo.
Tudi o možnostih na digitalni televiziji smo se že poučili.«
Bernarda B. Peček
Fotografija Martina Domanjko
Monika Horvat, študentka tretjega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Uspešna slovenska ekipa debaterjev z ljutomersko gimnazijko Monika Sobočan.
Od 8. do 19. februarja je potekalo v Dohi,
glavnem mestu Katarja, 22. svetovno
srednješolsko debatno prvenstvo. Slovenija se je med 57 državami uvrstila na
izjemno šesto mesto in bila tudi najboljša ekipa med vsemi državami, kjer angleščina ni uradni jezik, kar je največji
uspeh slovenske debate na svetovnih
prvenstvih.
Debaterji in debaterki v slovenski ekipi
so bili Damjan Denkovski in Tim Jaušovec iz Druge gimnazije Maribor, Monika
Sobočan kot edina iz Pomurja, dijakinja
Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer,
Ana Stritih iz Gimnazije Ledina in Žan
Žveplan iz Gimnazije Celje Center, ki je
bil drugi najboljši govorec v kategoriji
angleščina kot tuji jezik.
Dva predstavnika iz Pomurja sta bila v
Katarju tudi kot sodnika, in sicer profesorica ljutomerske gimnazije Liana Miholič in Filip Dobranić iz Lendave, ki je
dosegel največje uspehe kot srednješolski debater, sedaj pa je študent Filozofske fakultete.
Bernarda B. Peček
BARVA CMYK
dobro je vedeti
| Vestnik | 11. februarja 2010
Belo vino
škodi zobem
Ali ste vedeli, da so ljubitelji belega vina v
večji nevarnosti, da si poškodujejo zobe,
kot tisti, ki prisegajo na rdeče? Do tega
so se dokopali nemški raziskovalci, ki
so v laboratorijskih študijah po en dan
namakali zobe v različnih vrstah vina in
dokazali pomembno izgubo kalcija ter
fosforja v globini do 60 mikrometrov.
Najbolj škodljiva so bila vina vrste rizling,
ki imajo najnižji pH. Skrb zbujajoče
je, ker razjedanja sklenine po mnenju
raziskovalcev ne omili niti redno
umivanje zob. Slab učinek nekoliko
zmanjšamo le, če poleg vina uživamo sir,
ki vsebuje veliko kalcija.
Kako se zdravo
prehranjevati
Načelo zdravega prehranjevanja v
vsakdanjem življenju ne sodi na področje
znanstvene fantastike. Lahko ga celo
strnemo v nekaj kratkih in razumljivih
točk. Na jedilniku naj bo veliko
polnozrnatih žit, sadja in zelenjave, ki
pospešujejo prebavo. Prehranjevanje naj
temelji na rednih obrokih in prigrizkih.
Omejite prehranjevanje v restavracijah
s hitro prehrano. Za obrok si vzemite
dovolj časa, saj počasno prehranjevanje
omogoča boljšo prebavo in razvitje
občutka sitosti. Posladek ali sladica
naj ne bosta nagrada za to, da otrok
neko jed poje do konca. Hrana ni
primerna za spodbudo ali blažitev stresa
in dolgočasja. V tem primeru hrana
povzroči odvisnost. Ne zahtevajte, da
se poje vse, kar je na mizi. Ne jejte pred
televizorjem ali računalnikom. Izogibajte
se tudi pikantne in preslane hrane.
meseca
brezplačno
preizkušanje*
stran 24
www.vestnik.si | e: [email protected]
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Črevesne okužbe
Hladno in vlažno vreme, kakršnoga nam prinaša zimski čas, je priložnost za hitrejše širjenje črevesnih okužb
Tako se pojavljajo značilna črevesna
obolenja v obliki bruhanja, driske, slabosti, krčev in povišane telesne temperature. Možnih je več povzročiteljev, vendar so ponavadi povzročitelji
virusi (zelo pogosta okužba je z rotavirusi).
Simptomi
Bolezen se ponavadi začne z bruhanjem in drisko. Blato je tekoče, včasih
zeleno, vsebuje lahko sluz, prisotna
pa je lahko tudi kri, kajti virus napade črevesne celice in povzroči njihovo odmiranje. Prav tako bolezen spremljajo povišana telesna temperatura,
krči, slabost in splošno slabo počutje.
Zbolimo lahko prav vsi, vendar pogosteje zbolijo otroci. Driska in bruhanje
so za dojenčke in majhne otroke tudi
nevarnejši, saj obstaja večja nevarnost
dehidracije – izgube tekočine.
Kako se okužba prenaša
Okužba se prenaša s stikom – z rokami, s katerimi se dotikamo bodisi
iztrebkov bodisi predmetov in površin, ki so z iztrebki onesnaženi. Prav
tako je možna okužba po zraku – virus lahko vdihnemo tudi iz izbruhane
mase. Iztrebki so precej kužni, zato je
predvsem pomembna higiena, ki lahko prepreči prenos okužbe.
Inkubacijska doba (to je obdobje od
okužbe do pojava prvih bolezenskih
znakov) je nekje od 24 do 48 ur, izločanje virusa pa traja najmanj šest dni
– v tem času smo kužni, zato je smi-
selno, da ostanemo doma. Po preboleli okužbi je možna ponovna okužba, kar pomeni, da trajne imunosti ni!
Bolezen ponavadi izzveni v petih do
sedmih dneh. Ko so otroci bolni, naj
ostanejo doma. Otroci, ki so preboleli
okužbo, pa naj ostanejo doma vsaj še
en dan po koncu bolezni zaradi morebitnega prenosa.
Zdravljenje
V prvi vrsti je pomembno in potrebno, da nadomeščamo tekočino in
elektrolite, ki se izgubljajo z drisko
in bruhanjem. Na voljo je peroralna
rehidracijska sol, ki se dobi v lekarni (tudi brez recepta) in se raztopi
v prekuhani in ohlajeni vodi. Otrok
naj tekočino pije po požirkih, ne naenkrat, sicer lahko izzovemo dodatno bruhanje. Tudi čaj iz suhih borovnic je priporočljiv, saj pomaga pri
ustavljanju driske. Vnos tekočin naj
bo čim večji in mora zadostiti dnevni vnos in vnos, ki se izgubi z bruhanjem in drisko.
Vsi ti ukrepi nadomeščajo izgubljeno tekočino, ne pomagajo pa normalizirati črevesne flore, ki je pri črevesnih obolenjih porušena. Zato je
priporočljivo uživanje probiotikov,
ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije (lactobacilus in bifidobakterije) in
normalizirajo črevesno floro. Na voljo so probiotične kulture v zdravilih
in prehranskih dopolnilih Linex, Prolife, Probiolex, Biogaya, ki se dobijo
v lekarni brez recepta in pomagajo
vzpostaviti ravnovesje porušene črevesne flore.
Dieta
Nekoč so ob driski in bruhanju priporočali dieto, danes so nasvete o
strogi dieti zamenjali nasveti o normalnem hranjenju, vendar z izogibanjem sladki, mastni in močno začinjeni hrani. Zaužijmo čim več tekočine,
nesladkanih čajev, priporočljivo je
uživanje prepečenca, riževe sluzi, prežganke, korenčkove juhe, dobrodošli
so nastrgana in porjavela jabolka, banane, slane palčke ...
Higienski ukrepi
Zelo pomembna je osebna higiena z doslednim umivanjem rok. Na to
opozarjajmo otroke že v ranem otroštvu: umivanje rok pred obrokom, po
uporabi stranišča, po igri na prostem,
po dotikanju živali … Nujno je vzdrževanje čistoče v prostorih, umivanje
in razkuževanje površin ter prezračevanje prostorov.
Kdaj k zdravniku
Zdravnika je treba obiskati, če se
stanje ne izboljša po dveh dneh, kljub
naštetim ukrepom. Vsekakor je obisk
zdravnika nujen pri otrocih, mlajših
od šestih let, in v primeru dehidracije:
urin postane temen, gost in zmanjša se njegova količina, bolnik postane zmeden, razdražljiv, poležava in
spi več kot običajno, ima vdrte oči,
suha usta in lepljiv jezik. Pri dojenč-
ČAS JE ZA DIGITALNO!
2
VESTNIK
Slovenija bo konec leta 2010 preklopila iz analognega oddajanja televizijskega
programa na digitalno. Zato je zdaj pravi čas, da se odločite za prehod na
digitalno zabavo! SiOL TV je najzabavnejša digitalna televizija z najboljšim
izborom programov, dobro založeno videoteko s filmskimi hiti ter bogatim
naborom dodatnih vsebin. Dobite jo brez stroškov priključitve!
SiOL TV v programskem
paketu Mega vsebuje:
• več kot 100 izbranih mega programov za vso družino,
• videoteko z več kot 1.100 vsebinami in SiOL TV HITI –
najnovejšimi filmskimi uspešnicami,
• velik izbor filmov, risank, serij in koncertov, kadar si jih
zaželite, brez dodatnega plačila,
• odlične igre, ki jih igrate kar z daljincem.
V
T
L
SiO ejša
vn !
a
b
a
najz alna TV
digit
Pokličite
080 8000
še danes!
Za spremljanje SiOL TV potrebujete opremo –
TV komunikator, ki ga dobite za samo 1 EUR.**
* Za 2-mesečno brezplačno preizkušanje SiOL TV je pogoj uporaba ali naročilo storitve SiOL internet.
** Ob vezavi 24 mesecev. Možen je tudi nakup na obroke, brez vezave.
Vestnik MS 279,5x200 DIGITAL SiOL A4_V2.indd 1.3.10 14:43 STRAN 1
ku v primeru dehidracije upade velika
mečava na glavici.
To so že alarmantni znaki, ki zahtevajo urgentno zdravniško pomoč,
vendar se jim lahko s pravilnim in
pravočasnim ukrepanjem zagotovo
izognemo.
Seveda imajo pomembno vlogo tudi
lekarne in njeni zaposleni, ki vam ponudimo nasvet in primeren pripravek
ter vas napotimo k zdravniku, kadar
je to potrebno. Torej smo lekarne varnostni filter, ki ga ne gre spregledati!
Polonca Fiala, mag. farm.
080 8000
www.siol.net
Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
24
datum: 11. 02. 2010
BARVA CMYK
dobro je vedeti
www.vestnik.si | e: [email protected]
Razmišljamo o lastnem statusu
Zgolj lestenec
ni dovolj
Ob osrednji luči ali dveh na stropu je
priporočljivo namestiti več manjših
svetil tudi ob sedežih in na stenah.
Več svetil nam omogoča, da v prostoru
ustvarjamo dramatične spremembe.
Ob svečanih dogodkih prižgemo vse
luči, ob gledanju televizije pa temu
primerno manj.
25
Modni dodatki so lahko tisti kič v življenju, ki ga v določenem trenutku
pač potrebujemo. Seveda pa ni nujno,
da gre za kič, saj je naša podoba odvisna tudi od kombinacij z oblačili, ki si
jih zamislimo. Črna ogrlica iz svilenih
kroglic je lahko eden izmed tistih elementov, ki nam da pravo inspiracijo
za unikatne modne dodatke, ki si jih
kar sami naredimo.
Črno-bela kombinacija
Tolle je prepričan, da če se osredotočamo na čas, torej na preteklost in
prihodnost, nam uhaja iz rok sedanji
trenutek, ki je največja dragocenost,
kar jih imamo. Sedanji trenutek je namreč tisti prostor, v katerem se razgrinja naše življenje, edino, kar ostaja
trajno. Življenje vedno poteka v sedanjem trenutku, nikoli ni bilo časa,
ko to ni potekalo v vsakem trenutku
sproti, in takšnega časa tudi nikoli ne
bo. Zato užijmo ta trenutek, ki ima
svojo moč. Zavedanje tega trenutka je
zelo pomembno, saj se s tem zaščitimo pred negativnimi vplivi in ohranimo svojo celovitost, mir in energijo.
V življenju si torej prizadevajmo, da
bo naša pozornost vedno usmerjena
na sedanji trenutek. Če v mislih zaidemo drugam, nam Janez Drnovšek
svetuje, naj se čim prej vrnemo vanj in
se ga zavedajmo. Zavedati se moramo,
da je vsak trenutek enkraten in neponovljiv in je edino, kar obstaja. Zavedajmo se energije trenutka, a tudi
energije okolja, ki pa naj ne vpliva negativno na nas, temveč nanjo vplivajmo mi s pozitivno mislijo in pozitivno energijo.
Nikoli ne izgubimo stika s seboj in
naj nas okolje ne zavede. Ostanimo
celoviti in se zavedajmo, da smo tukaj in zdaj. Samo z mirnostjo in zbranostjo v vsakem trenutku se lahko zavedamo njegove izjemnosti in zato je
ta trenutek naš. Potem lahko v njem
začutimo povezanost s stvarstvom, z
vsem bivajočim, z naravo in vesoljem
in posledično z večnostjo.
Mag. Simona Šarotar Žižek
Ohrovtovi vršički
s kuhano šunko
lice, okrasimo z ocvrto čebulo in vročo ponudimo.
700 g ohrovtovih vršičkov, 3 srednje
velike čebule, 150 g tankih rezin kuhane šunke, 4 žlice vinskega kisa, 5 žlic
sončničnega olja, 2 žlici naribanega
parmezana, sol, poper, muškatni orešček, sesekljani peteršilj, češnjev paradižnik za dekoracijo
Ohrovtove vršičke očistimo, operemo in jih v slani vodi skuhamo. Ohladimo jih s hladno vodo in dobro odcedimo. Čebulo olupimo in jo narežemo
na tanke kolobarje.
Za omako zmešamo olje, kis, poper,
sveže nariban muškatni orešček in nariban parmezan. Šunko narežemo na
pol centimetra široke rezance, dodamo ohlajenim vršičkom in vse skupaj
narahlo premešamo. Pripravljene vršičke naložimo na krožnike, jih potresemo s sesekljanim peteršiljem in jih
obložimo z rezinami paradižnika.
Ocvrte piščančje palčke
v kokosovi panadi
z jabolčno omako
V voku segrejemo olje, nato postopoma glede na čvrstost dodajamo zelenjavo in šampinjone. Vse skupaj hitro
prepražimo, začinimo, dodamo sojino
omako in takoj vroče ponudimo.
vedati, da smo tukaj in zdaj. To je namreč energija in celovitost. Da bi to v
vsakdanjem življenju dosegli, se lahko urimo tako, da eni od dejavnosti,
ki jih opravljamo zgolj zato, da dosežemo neki cilj, namenimo vso pozornost. Na primer, ko v službi ali doma
hodimo po stopnicah, bodimo pozorni prav na vsak korak, vsak gib in
celo na svoje dihanje. Bodimo povsem zbrani. Kadar si umivamo roke,
pozorno spremljajmo vse čutne zaznave, povezane s tem opravilom, denimo žuborenje vode, in občutke, ko
se je dotaknemo, gibe rok, vonj mila
in podobno. Potem ko sedemo v avtomobil in zapremo vrata, obmirujmo
za nekaj trenutkov in opazujmo svoje
dihanje. Zavedimo se tihega, a močnega občutja svoje navzočnosti.
Črna ogrlica iz svilenih kroglic je
najlepša na beli podlagi, torej jo nosimo na bela oblačila. Bela bluza ali
bolj modno izbrana rahlo prevelika
srajca je krasna v kombinaciji s črnimi kontrastnimi kroglicami. Vedeti
je potrebno le to, da mora biti ogrlica narejena brezhibno, saj se na taki
kontrastni podlagi opazi prav vse.
z našega štedilnika
Rdeča čebulna juha
Okoli 20 odstotkom ljudi, ki trpijo
zaradi depresije, ne pomagajo ne
zdravila ne psihoterapija. Toda
skupina raziskovalcev s harvardske
medicinske šole je ugotovila, da
lahko osemtedenska stimulacija z
elektrodami, ki jih vstavijo v možgane,
povzroči 22-odstotno izboljšanje
znakov depresije (v primerjavi s
triodstotnim izboljšanjem pri bolnikih,
ki so prejemali placebo).
11. februarja 2010 | Vestnik |
stran 25
Svilena
ogrlica
Včasih imamo občutek, da smo barka na odprtem morju, ki jo zanaša malo v eno, malo v drugo stran
Pomoč za obupane
VESTNIK
besede mode
Bivanje v sedanjosti
Zato tudi naša barka redko pristane v
želenem, za nas pravem pristanišču, to
je v našem notranjem bistvu. S tem se
srečujemo, če nas miselni tok vodi enkrat v prihodnost, drugič spet v preteklost, s čimer je premalo zasidran v
sedanjem trenutku. Moramo pa vedeti,
da kolikor bolj bivamo v sedanjem trenutku, toliko bliže smo samemu sebi,
svojemu notranjemu bistvu. Da bi bili
sami sebi bliže, se poglobimo v bivanje
v sedanjem trenutku.
V sedanjem trenutku ni nič negativnega. Če se ga zavedamo, v njem ni
strahu, žalosti, nevoščljivosti, napuha in sovraštva. Vendar smo ljudje le
malokdaj usmerjeni vanj, saj nas naše
misli pogosto vodijo v preteklost ali
prihodnost. Razmišljamo o tem, kako
so nas drugi ljudje prizadeli, kakšne
neuspehe smo doživeli, kako smo bili
prevarani, ali pa o tem, kakšen položaj želimo doseči, kakšno materialno
dobrino kupiti, kakšen status pridobiti. Obremenjujemo se s tem, kaj mislijo in počnejo drugi ter kaj bi morali
misliti in početi mi. O prihodnosti je
treba razmišljati le toliko, kot je nujno, in takrat, ko je treba. Prav tako se
ne smemo izgubljati v preteklosti, ki
je mimo. Potrata energije je tudi, če
razmišljamo, kaj drugi mislijo o nas,
kakšni smo in kakšni bi radi bili.
V vsakem trenutku se moramo za-
datum: 11. 02. 2010
400 g rdeče čebule, 2 žlici masla, 7 dl
perutninske osnove, 1 žlica kisle smetane, 4 žlice rdečega vina, 2 žlici suhega vermuta, sol, poper, 3 rezine belega kruha ali toasta, 1 bela čebula za
jušni vložek
Rdečo čebulo olupimo in narežemo
na drobne kocke, prav tako beli kruh
ali toast. Rdečo čebulo na maslu prepražimo, da dobi zlatorumeno barvo,
zalijemo z rdečim vinom in vermutom ter na hitro povremo.
Dolijemo perutninsko osnovo in
dodamo narezani kruh, premešamo
in počasi kuhamo približno 10 minut.
V juho vmešamo kislo smetano, jo solimo, popramo in zmešamo. Juho pretlačimo skozi gosto cedilo in ponovno
prevremo.
Priprava ocvrte čebule: Belo čebulo olupimo in narežemo na zelo tanke
rezine, potresemo z rdečo papriko v
prahu, dobro premešamo in jo ocvremo v vročem olju, nato pa jo dobro
odcedimo na papirnatem prtiču.
Juho nalijemo v krožnike ali skode-
600 g piščančjih prsi brez kosti in kože,
3 jajca, kokosovi kosmiči in ostra moka
za paniranje, sol, olje za cvrtje
Za jabolčno omako: 4 kisla jabolka,
1 čebula, 1 strok česna, 1 žlička drobno narezanega svežega ingverja, 1 žlica jabolčnega kisa, sol, 2 žlici olja
Jabolka olupimo, razpolovimo, odstranimo koščice in narežemo na centimeter velike kocke. Čebulo in česen
drobno narežemo. V kozici segrejemo
olje, prepražimo čebulo, na koncu dodamo česen, ingver in jabolčne kocke.
Zalijemo z jabolčnim kisom, premešamo, malo podušimo in odstavimo.
Shranimo na toplem.
Piščančje prsi narežemo na dober
centimeter debele palčke in solimo.
Posebej pripravimo panado za paniranje. V skledo ubijemo jajca in jih z
metlico za stepanje penasto stepemo.
Kokosove kosmiče in ostro moko stresemo v ločeni skledi. V ponvi segrejemo zadostno količino olja na 150° C.
Piščančje palčke paniramo v moki,
jajcih in kokosovih kosmičih ter jih
v pripravljeni maščobi zlatorumeno
ocvremo. Ocvrte poberemo iz maščobe in jih na mreži ali papirnatem prtiču dobro odcedimo. Na krožnike naložimo palčke, dodamo jabolčno omako
in toplo ponudimo.
Zelenjava iz voka
s svežimi šampinjoni
200 g svežih šampinjonov, 2 korenčka,
1 bučka (cukini), 1 kolerabica, 1 sveža
rdeča paprika, pol gomolja zelene, 1
sveža rumena paprika, 2 žlici sojine
omake, sol, poper, sezamovo olje za
pečenje
Šampinjone operemo in jih narežemo na lističe. Preostalo zelenjavo operemo in narežemo na tanke trakove.
Rdeča pesa z zeleno
300 g rdeče pese, 150 g gomoljne zelene, limonin sok, 4 žlice kisle smetane,
sol, nastrgani sveži hren
Peso in zeleno dobro operemo, olupimo in naribamo. Damo v skledo, solimo, primešamo limonin sok, kislo
smetano in vse skupaj narahlo premešamo.
Solato naložimo v sklede ali na krožnike in jo potresemo z nastrganim
svežim hrenom.
Jogurtova krema
s pomarančnimi rezinami
4 dl trdega jogurta, 100 g sladkorja v
prahu, 1 žlička vaniljevega sladkorja,
2 dl sladke smetane, sok ene limone,
16 rezin olupljenih pomaranč, 3 liste
želatine, rjavi sladkor za rob kozarca,
pomarančni rezanci za okras, pomarančni liker
Pomarančne rezine namočimo za
kratek čas v pomarančni liker, da pridobijo okus oziroma aromo.
Želatino namočimo v hladni vodi. V
skledi zmešamo jogurt s sladkorjem v
prahu in vaniljevim sladkorjem. Sladko smetano stepemo. Želatino dobro
ožmemo in z limoninim sokom razpustimo v vodni kopeli, nato pa hitro
vmešamo v jogurt. V jogurtovo maso
previdno vmešamo še stepeno smetano.
Robove kozarcev namočimo v pomarančni sok, nato pa v rjavi sladkor,
da dobimo lepe robove. Kozarce previdno napolnimo tako, da najprej damo
jogurtovo maso, nato namočeno pomarančno rezino in to ponovimo štirikrat. Napolnjene kozarce postavimo
v hladilnik, da se krema strdi.
Ohlajene kozarce okrasimo s pomarančnimi rezanci in ponudimo.
Janez Gjergjek
Lesene kroglice
Svilena ogrlica je lahko sestavljena iz lesenih kroglic, ki jih oblečemo
v svilo. Slednjo najprej narežemo na
kvadrate in ovijemo okrog kroglic.
Svilo povežemo s črnim sukancem
in vse skupaj prišijemo na poseben
trak oziroma vrvico. Lahko imamo tri
različne trakove, na katere prišijemo
kroglice. Če je najmanjši trak zadosti
velik, da objame glavo v največjem
obsegu, potem ne potrebujemo dodatnih mehanizmov za zapenjanje.
Kombinacije nakita
Če smo v dvomih, ali lahko mešamo
zlat nakit s svileno ogrlico, se preprosto
poglejmo v stensko ogledalo. Če bo občutek povedal, da je nečesa preveč, pač
odstranimo. V nasprotnem primeru je
dovoljeno vse. Strogih pravil ni, razen
v poslovnem svetu in oblačenju za posebne priložnosti, kjer veljajo posebna
pravila. Pomlad še ni pred vrati, a zimo
lahko preženemo prej tudi z barvami in
majhnimi dodatki pri oblačenju.
Tatjana Kalamar Morales
BARVA CMYK
26
pisma
| Vestnik | 4. marca 2010
In memoriam –
Vili Žižek
Temna vest je
petnajstega februarja preplavila Mursko Soboto; preminil je
inženir Vili Žižek. Rodil se je
4. maja 1935 in
razen v srednješolskih in študijskih letih ves čas bival v domačem mestu. Po diplomi na
Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je zaposlil pri podjetju Blisk v M.
Soboti, a že po nekaj letih odprl zasebni RTV-servis, ki ga je pozneje razširil
na dejavnost televizijske avtomatike.
Obenem se je specializiral za servisiranje medicinskih aparatov in te storitve
opravljal v vseh pomurskih zdravstvenih zavodih.
Poln ustvarjalnega nemira, radoživ
in odprt do ljudi, občutljiv za naravne
lepote in dojemljiv za potrebe skupnosti, je bil član raznih krogov in nosilec
uglednih družbenih funkcij. Njegove
naveze so bile trdne in bilo jih je mnogo: družinske, delovne, športne, društvene in družbene. Povsod je svojo
pripadnost izkazoval dejavno, akcijsko, si mnoge zaveze nalagal prostovoljno in s svojim zanosom pritegnil
še druge. Z neposrednostjo, ki ji je bila
tuja samovšečnost, si je ustvaril široko omrežje prijateljev, kar je naravno
vodilo k temu, da je bil razpet na vse
strani, vendar z umom in srcem vedno
pri pravi stvari.
Delovanje v različnih skupinah je
ustrezalo njegovi po raznovrstnih izzivih hlepeči osebnosti. Bil je član lovske
družine, nogometnega kluba Mura,
Kluba ljubiteljev Sobote, planinskega
društva, območnega obrtnega združenja, ustanovni član kluba Lions,
član mestnega sveta Občine M. Sobota, z delovanjem v stranki Zelenih je
zaslužen za ribnik v soboškem parku
in prvo umetno drsališče, posebno častna je vloga delegata prve demokratično izvoljene Skupščine Republike
Slovenije in predsednika nadzornega
sveta ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Ljubiteljsko je bil vrsto let strastni
igralec »lepega špila«, hribolazec in
privrženec popotništva nasploh.
Z Marijo Vild in Gustlom Delavcem
iz Mojstrane je bil ob prvem vzponu na
Mont Blanc l. 1985 tvorec prijateljske
druščine, ki že četrt stoletja druži pomurske in gorenjske planince. Prekrižarili smo domači gorski svet in ob vodenju mojstranskih gorskih vodnikov
spoznali tuje gorske skupine. Ubiranje
poti je postalo bivanjska nuja, najbolj
resnični cilj popotna druščina, Vili pa
v njej močno vezivno tkivo.
Gore so postale sopomenka za hrepenenje, planinski tovariši eden od Vilijevih srčnih krogov. Občudoval je vrhove, a se brez obžalovanja obrnil, če
se je cilj zazdel pretežak. Rad je ubesedoval dogodivščine s poti, kaj dodal
ali pozabil, vendar je zanosna pripoved vselej osvežila čarobne prizore,
nezamenljive okruške naših usod, ki
so kljub ravninskim izvorom našle izpolnitev v lepoti nekoristnega kamnitega sveta.
Vedel je, da je za polnokrvnost bivanja potreben adrenalin, da se vrednost življenja meri po kakovosti vezi,
ki nas povezujejo z drugimi. Da je treba veliko dajati in se za cilje kar najbolj truditi. Da moraš slediti sanjam
in ob veličastnih tujih pokrajinah
ohranjati najtoplejše čustvo za tisto,
ki jo imenuješ »doma«. Z enakim zanosom, kot je ubiral poti po svetu, se
je vračal domov, in čim se je za Črnskimi mejami pokazalo domače mesto, je
radostno vzkliknil, da na svetu »nega
lepšega varaša, kak je naša Sobota«.
Lanske jeseni smo zadnjič skupaj
hodili po dolini Vrat, se očarani nad
slepečo belino skal ozirali po vrhovih
Julijcev in severni steni Triglava, nazadnje pa, kot že tolikokrat, strmeli v
pršenje Peričnika. Bilo je, ne da bi slutil, obredje slovesa.
Ivanka Klopčič
datum: 04. 03. 2010
Regionalizacija
Slovenije
Regionalizacija Slovenije je zopet aktualna. Predvsem zaradi enakomernejšega razvoja vseh regij. Vsekakor nam ne sme biti
vseeno, kako bo to izvedeno, če bo. Nekateri vplivneži, s pristojnim ministrom vred,
bi Slovenijo razdelili na pet ali celo na tri
regije. Tako tudi župan Lendave g. Balažek v 2. številki Nepujsaga piše, da brez
regij Slovenija ni upravičena do evropske denarne pomoči, ker so razvojni kazalci Slovenije kot celote previsoki. V svojem članku g. Balažek zagovarja tri regije.
Nas naj bi priključili k veliki vzhodnoslovenski regiji. Za to veliko vzhodnoslovensko regijo bi ti razvojni kazalci lahko bili
zopet previsoki. V primeru, da bi dobili to
pomoč, pa bi se ta verjetno porazgubila v
tej veliki regiji. Mi bi izviseli kot velikokrat
doslej. Ne vem, kakšna stroka nam lahko
pri regionalizaciji pomaga, brez upoštevanja zgodovinskih in naravnih danosti.
Zapisano je, da bi se morali razvijati brez
državne in socialne pomoči. To pa ne velja
za lendavsko oziroma narodnostno mešano območje, ki ima poseben status. Da ne
bo pomote, tudi sam sem naklonjen temu,
da se ta status ohrani. Mislim tudi, da je g.
Balažek zelo dober župan za svojo občino.
Istočasno pa sem prepričan, da neki prebivalec Polane, Črenšovec ali Goričkega, ki
nima nobene pomoči ali statusa, ekonomsko ni nič na boljšem kot prebivalec lendavskega območja. Ob branju članka dobiš
vtis, da gre pri zagovarjanju treh velikih
regij za bojazen, da se bo poslabšal status
narodnostno mešanega območja v primeru več regij. Mislim, da se ta status ne bo
poslabšal, tudi če je več regij, npr. osem
ali dvanajst. Pridobili pa bodo preostali
prebivalci Prekmurja oziroma Pomurja,
ki statusa nimajo. Za te nam tudi ne sme
biti vseeno, kako živijo. Ne moremo Prekmurja oziroma Pomurja kar tako priključiti neki veliki vzhodnoslovenski regiji, pri
tem pa ne bi upoštevali ne zgodovinskih in
ne drugih narodnostno naravnih danosti.
Pri ustanavljanju županij v sosednji Hrvaški so pri ustanovitvi Medjimurske županije to upoštevali. Medjimurje je po površini
manjše, po prebivalstvu pa približno enako veliko kot Prekmurje. Od Čakovca do
Varaždina je le 14 kilometrov, pa območja
niso priključili varaždinski županiji. Upoštevali so, da je bilo Medjimurje, prav tako
kot Prekmurje, do konca druge svetovne
vojne sestavni del madžarske države.
Vzemimo še primer ene najrazvitejših
držav, švicarsko konfederacijo. Ta je razdeljena na 26 kantonov. Od teh kantonov
nekateri nimajo niti 40.000 prebivalcev, to
je torej manj kot polovica prebivalcev Prekmurja. Nasprotno pa ima največji kanton
Zürich 1.254.000 prebivalcev. Kantoni so
torej ustanovljeni po zgodovinskih in drugih naravnih danostih, ne pa po velikosti in
številu prebivalcev. Kantoni imajo, ne glede na velikost, enake pristojnosti in pravice.
Konfederacija ima velik del pristojnosti v
zunanji, obrambni in denarni politiki. Kantoni pa so izvajalci zvezne oblasti in zato
dobijo zvezna finančna sredstva, hkrati pa
imajo zelo obsežno avtonomijo.
Če se je švicarski konfederaciji s tako
državno ureditvijo, torej z upoštevanjem
različnosti, uspelo razviti v eno najbogatejših držav, zakaj bi mi neko pokrajino
priključili tja, kamor ne spada. V tem primeru zagotovo ne bo večjih možnosti za
razvoj kot pri sedanji ureditvi države.
Pristojni minister je v svojem nastopu na Radiu Murski val omenjal Finsko.
Prav tako g. Balažek v svojem članku omenja nordijske države. Pa vzemimo Finsko.
Finska ima avtonomno provinco Alandske
otoke, ki imajo le 26.000 prebivalcev. Avtonomna provinca so zato, ker imajo mešano švedsko-finsko prebivalstvo. Ta avtonomna provinca je eden najrazvitejših
delov Finske. Prekmurje ima prav tako
mešano prebivalstvo, madžarsko manjšino na naši strani in prekmursko manjšino na madžarski strani. Poleg tega je Prekmurje tudi versko mešana pokrajina. Po
naravnih danostih je vsekakor bogata in
je imela celo svoj knjižni jezik.
Vso to raznolikost je zaznala tudi Katoliška cerkev, ki je tu ustanovila svojo škofijo. Prekmurje je ob koncu prve svetovne
vojne celo Madžarska priznavala kot avtonomno krajino. Tudi Vilmoš Tkalec, rojen Turniščan, in njegovi somišljeniki so tu
videli posebno regionalno državno tvorbo
Mursko republiko. Verjetno niso bili samo
avanturisti, kot jih nekateri prikazujejo.
Imeli so celo okrog 1200-glavo vojsko s 36
častniki.
Pri regionalizaciji nikakor ne moremo
zanemariti zgodovinske in naravne danosti ter nas priključiti nekam, kamor ne
spadamo.
Emil Maršik
Spoštovani župan
Murske Sobote!
Na vas se obračamo v upanju, da boste
prisluhnili in da je tudi vam v interesu, da
obdržimo nogomet v našem mestu, se pravi Muro 05, za katero živimo.
Še sveže se spominjamo vašega govora
na Murskem valu in če ste vi pozabili, mi
nismo, da ste pred štirimi leti prevzeli odgovornost za ta klub, ko je izpadel iz prve
lige, in obljubili, da ga boste čez pet let vrnili nazaj v prvo ligo, kamor sodi in kjer si
ga želi vsa Slovenija. Zdaj, po štirih letih,
je stanje enako oz. dosti slabše, kot je bilo
pred petimi leti.
Vemo, da je glavni krivec za sedanje stanje uprava kluba, ki pa je v času delovanja
Gorana Gutalja imela denar.
Zelo se trudite pri obnovi večnamenske
kinodvorane, vendar se ne zavedate, da
5000 ljudi v mestni občini živi za Fazanerijo in za nedelje, ko se odpravijo celotne
družine na tekmo, saj je to edina stvar, ki
jo imamo v mestu.
Občutek imamo, da vam ni mar za nogomet in da raje vidite park poln igel in
omamljene mladine.
Kot vemo, se bližajo letošnje volitve in
izmed nas 5000 bo gotovo 4500 takih, ki
bomo zelo dobro premislili in volili tistega, ki bo podpiral šport v mestu, posebej
ND Mura 05, za katero vsi živimo in dihamo vsak dan.
Zvesti navijači Mure 05
(pa nismo Black Gringosi)
Občina bo
prodajala
V 7. številki Vestnika z dne 10. 12. 2010 je
na 14. strani novinar g. Milan Jerše podpisan pod člankom z naslovom »Nepremično premoženje v Beltincih« in podnaslovom »Občina bo prodajala«.
V omenjenem članku je imenovani pisec
zapisal (kot že neštetokrat prej) določene
netočnosti.
Uvodoma g. Jerše zapiše, da v letu 2010
znaša okvirno ocenjena vrednost parcel
135.754,40 EUR in da naj bi bili tolikšni
prihodki od prodaje zemljišč v letošnjem
letu. V nadaljevanju pa pisec navaja, da
podrobnejši vpogled v prodajo stvarnega premoženja v lasti oz. solasti beltinske občine kaže, da si večino denarja, in
sicer 215.508,00 EUR, obetajo od prodaje kmetijskih zemljišč, preostali delež
(106.000,00 EUR) pa od prodaje stavb.
Omenjene navedbe preprosto ne vzdržijo, ker so napačne. Zaradi tega se tudi
odzivamo na omenjeni članek.
Pisec članka g. Jerše je prisostvoval 30.
seji Občinskega sveta Občine Beltinci, ki je
bila dne 4. 2. 2010. Med drugim je bil na tej
seji občinskega sveta obravnavan in sprejet tudi Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem
Občine Beltinci v letu 2010. Nerazumljivo
se nam zato zdi, kako so se piscu članka
hote ali nehote zapisali določeni napačni
podatki o pridobivanju in razpolaganju s
stvarnim premoženjem Občine Beltinci.
V tem dopisu – odgovoru na omenjeni
članek navajamo pravilne osnovne podatke o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem Občine Beltinci v letu
2010, ki so navedeni v sprejetem Letnem
načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Beltinci
v letu 2010.
V Načrtu pridobivanja stvarnega premoženja Občine Beltinci za leto 2010 so
v občinskem proračunu predvidena sredstva za nakup nepremičnin (nezazidanih
in kmetijskih zemljišč), za gradnjo infrastrukturnih in drugih objektov v Občini
Beltinci v okvirni višini 215,508 EUR in
za nakup določenih delov stavb v okvirni višini 106.000,00 EUR – skupno torej
321.508,00 EUR.
V letu 2010 namerava Občina Beltinci prodati nezazidana stavbna zemljišča
v lasti oz. solasti Občine Beltinci, katerih skupna vrednost je okvirno ocenjena
v skupni višini 121,678,00 EUR, in kmetijska zemljišča, katerih skupna vrednost je
okvirno ocenjena na 14.076,40 EUR. Skupna vrednost nepremičnin – zemljišč, ki
jih namerava Občina Beltinci prodati, je
okvirno ocenjena na 135.754,40 EUR.
Prodaje stavb v letu 2010 Občina Beltin-
VESTNIK
stran 26
www.vestnik.si | e: [email protected]
ci ne predvideva, zato so tovrstne navedbe
pisca napačne.
Povsem napačna je tudi navedba pisca o tem, da naj bi Občina Beltinci v letu
2010 načrtovala nakup solastniškega deleža stare železniške postaje v Beltincih. V
Beltincih železniške postaje namreč ni. Je
pa v Beltincih med drugim predviden tudi
nakup solastniškega deleža stare »železnine« – trgovine.
Glede na povedano predlagamo, da v
Vestniku objavite ta članek kot odgovor –
dopolnitev k navedenemu članku imenovanega avtorja – novinarja.
Ponovno vas prosimo in zahtevamo, da
vaši novinarji objektivno, pravilno in točno poročajo o dogajanjih in sprejetih odločitvah na sejah Občinskega sveta Občine Beltinci.
Direktor občinske uprave
Venčeslav Smodiš
in župan
Milan Kerman
Na poti v »deželo
smrtne sence«
V zadnjih letih smo priče sodobnim kugam*, ki preko živali grozijo človeku in
človeštvu:
1. bolezen norih krav (BSE - bovine
spongiform encephalitis; pri človeku lahko povzroči nastanek Creutzfeld-Jacobove bolezni),
2. ptičja gripa (aviarna influenca; je
zelo nalezljiva virusna bolezen, nekatere vrste virusa se lahko prenesejo tudi na
človeka),
3. prašičja gripa (gripa, ki se razvije pri
prašičih; spomladi 2009. se nov podtip
virusa prašičje gripe, poimenovan H1N1,
prenese na človeka; Svetovna zdravstvena organizacija junija 2009 razglasi pandemijo).
Pri tem tudi prebivalci Slovenije, dežele
na sončni strani Alp, nismo izjema.
V tednu pred bližajočim se slovenskim
kulturnim praznikom, ko nismo smeli zamuditi nobene vaške ali občinske kulturne
prireditve, je iznenada udarila še ena živalska. Ne iz živali na človeka prenesena
epidemija, ampak srhljivka v kateri so psi
– živali, ki simbolizirajo zvestobo – raztrgali človeka. Bulmastifi Joy, Atos in Atlas
so v Rožni dolini na Oražnovi ulici 11 do
smrti obračunali s svojim skrbnikom (lastnikom?). Žrtev je ljubljanski zdravnik
Sašo Baričevič, ki naj bi poznal pol slovenske elite, v njegov Medicinski center
Barsos pa naj bi na menedžerske preglede hodili ljudje pretežno iz slovenske visoke družbe. Sprva se je javnost ob strašni
smrti zdravnika zgrozila in s prstom pokazala na potencialno nevarne pasme psov.
Ali nevarne pasme psov obstajajo? Ali so
nevarni lahko le ljudje? Očitno smo v Sloveniji pri iskanju nekaterih odgovorov na
elementarna vprašanja na začetku abecede. Tudi predsednik vlade Borut Pahor je
povedal: »Smrt dr. Baričeviča me je zelo
prizadela, saj sem ga tudi osebno poznal
in visoko cenil.«
A zgodba se je kmalu obrnila. Prav na
dan slovenskega kulturnega praznika so
praznični blišč pa tudi nacionalni ponos zasenčile nove podrobnosti o srhljivih, sprevrženih in gnusnih dejanjih znotraj sten Baričevičeve garaže. Zgodba dobiva vsak dan
nove razsežnosti. Veterinarska stroka je pri
raztelešenju in preiskavi psov ugotovila, da
so bili spolno zlorabljeni. Ni treba biti kinolog, dovolj je zdrava kmečka pamet, ki
razume, da pes ugrizne, če je ogrožen, če je
zlorabljen – posiljen. Pa tudi če gre za roko,
ki ga nekaj let hrani. Koliko oseb je sodelovalo pri orgijah, je še odprto vprašanje. Vse
je odvisno od dokazov, ki so ali pa jih ni več.
Vprašanje je tudi, kdo je v tej zgodbi žival
in kdo je človek. V vedno večjih škripcih pa
so zaradi šokantnih razkritij v hiši groze v
Oražnovi ulici vladajoči slovenski politiki in
z njimi povezani vplivneži. Pritisk medijev
in javnosti je preprečil, da zadeve niso pometli pod preprogo.
Čeprav je do mrtvih treba izkazovati pieteto, je za razumevanje te slovenske družbene kloake le treba vedeti, da je bil Sašo
Baričevič rojen kot punčka (menda z imenom Maja), ki je v študentskih letih s hormonsko terapijo delno spremenila spol.
Naj zdravnik Baričevič počiva v miru. Veliko pa je takih – in imajo se za velike –, ki
jim ne privoščim miru in ki jih ne bi smeli pustiti pri miru. Zaradi poštenih državljank in državljanov Republike Slovenije.
Baričevičeva nesrečna smrt nas je za trenutek brutalno soočila s tem, kje živimo.
Če seveda hočemo pogledati in videti.
Zgodba ni stresla samo vse slovenske
javnosti, ampak tudi svetovno javnost.
Tako na primer nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da zloglasna bulmastifa Atlas in Joy slovenskemu
premieru Borutu Pahorju povzročata nočne more in da je napad psov na lastnika
Sašo Beričeviča Pahorjevi vladi napravil
škodo, ki je ne more popraviti niti odstop
kmetijskega ministra Milana Pogačnika.
Res je v tej zgodbi minister Pogačnik
»mala riba«. Dejstvo pa je, da je srhljivka
»Baričevič« razgalila omrežje, ki ima v Sloveniji absolutni vpliv. Če je Slovenija res
pravna država, za katero si notranja ministrica in Slovenka leta Katarina Kresal tako
krčevito prizadeva, tudi s solzami v očeh ob
kakšnem nesrečnem dogodku, bomo gotovo
čez kratek čas dobili seznam ljudi, ki vladajo Sloveniji – državi, ki ima v osebi Boruta
Pahorja zgolj odličnega vladnega PR-ovca.
Očitno je tudi, da je afera »Baričevič« veliko globlja, kot si mislimo, saj razkriva tudi
najbolj morbidne (bolehne), obscene (nespodobne, opolzke) in skrivnostne plati slovenske družbene smetane.
Če bi sedaj iz groba vstal Ivan Cankar,
bi imel veliko »materiala«, da bi svojo dramo iz leta 1908 Pohujšanje v dolini šentflorjanski nadaljeval s potjo Slovenije v
»deželo smrtne sence«. Slučajno imata
isto rojstno letnico kot Cankarjeva drama
znana Prekmurca Miško Kranjec in Božji
služabnik Danijel Halas. Toda Prekmurci
imamo danes povsem druge, eksistenčne
skrbi. Zato se nam zdi zgodba o razkroju
univerzalnih človečanskih vrednot v Sloveniji, v kateri nastopajo živali in ljudje iz
družbene smetane, kot zgodba z »daljnega
Divjega zahoda«.
V Sloveniji nič ne more ostati skrito in
ni čudno, da so ravno Baričevičevi pacienti med najglasnejšimi zagovorniki novega
Družinskega zakonika oz. popolne negacije družine in normalne spolnosti.
Na predlog novega Družinskega zakonika je z afero »Baričevič« na lepem posvetila nova luč: za tako nujo po redefiniciji
pomena sintagme »zakonska zveza«*, za
tako nujo po spreminjanju določb v zvezi
s posvojitvijo otrok*** – dokazano stojijo
močna vplivna omrežja, ki vodijo državo.
Jožef Horvat
*Kuga: infekcijska bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe; kot epidemija se širi med glodavci, ki jo prenesejo tudi na človeka; povzročitelj
je po Gramu negativna bakterija Yersinia pestis.
** »Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb
istega ali različnega spola.«
*** »Možna je posvojitev otroka tudi s strani dveh istospolno usmerjenih partnerjev.«
ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR vabi do 8. 3. 2010 k vpisu
v nov izobraževalni program: inženir naravovarstva
Naravovarstvo je nov in zelo atraktiven izobraževalni program, ki študentom ponuja veliko znanja s področja
naravovarstvenih ved. Študente usposablja za izvajanje laboratorijskih meritev, monitoringa, soudeležbe
pri trajnostnem načrtovanju rabe prostora, uvajanje tehnologij, ki temeljijo na ekosistemskem pristopu,
načrtovanje in izvajanje ekoremediacij, ohranjanje biotske pestrosti, vodnih virov, nadzor in vodenje
zavarovanega območja narave, uvajanje tehnologij v skladu z okoljskimi spremembami, proizvajanje
obnovljivih virov energije.
TRAJANJE ŠTUDIJA IN OVREDNOTENJE S KREDITNIMI TOČKAMI
Študij traja dve (2) leti. Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.
POGOJI ZA VPIS
V višješolski študij se lahko vpiše, kdor:
• je opravil splošno oziroma poklicno maturo oziroma je končal temu primerno izobraževanje po prejšnjih
predpisih ali
• ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem
strokovnem izobraževanju.
Prijavo za vpis pošljete najpozneje do 8. marca 2010 s priporočeno pošiljko VIŠJEŠOLSKI PRIJAVNI
SLUŽBI na naslov ali jo oddate osebno:
ŠOLSKI CENTER CELJE, VIŠJEŠOLSKA PRIJAVNA SLUŽBA, POT NA LAVO 22, 3000 CELJE
Vse informacije o vpisu na www.sc-s.si ali pokličite na 03 746 29 20.
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
razvedrilo
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 27
27
zvezde napovedujejo
OVEN
ONA: Ljubezenska pričakovanja se vam ne bodo popolnoma izpolnila, vendar
bo za začetek dovolj. Zdaj je najbolje, da se poskusite nekoliko umiriti in urediti svoje viharno življenje.
ON: Privoščili si boste manjšo ljubezensko avanturo, vendar se vam lahko kaj
hitro zgodi, da se boste na koncu celo resno zaljubili. Dobro premislite, ali ste
v tem trenutku sposobni za resno in odgovorno zvezo.
BIK
ONA: V zapleteni osebni zadevi boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo
povedal, ali je bila ta odločitev prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na srečno zvezdo, raje si srečo prislužite.
ON: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, vendar bo le bežen pogled veliko
premalo za kaj resnejšega. A vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi ob
normalnem poteku življenja morda zamudili.
DVOJČKA
ONA: Poslovni uspehi so vam odprli mnoga vrata, o katerih ste nekoč mislili,
da bodo ostala za vedno zaprta. Potrudite se obdržati trenutni življenjski ritem, saj se vam obeta kopica zanimivih doživetij. Darilo!
ON: Rešitev ljubezenske zagate bo prišla dobesedno v zadnjem trenutku, in še
to z veliko sreče. Nikar predolgo ne razmišljajte, ampak pograbite ponujeno
pomoč, ki jo več kot potrebujete.
RAK
ONA: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru.
Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, ki
si jih lahko nakopljete pri partnerju.
ON: Morali se boste odločiti in izbrati med slogo, ki vas stane precej živcev, in
med prepiri, ki vam lajšajo srce. Oboje vsekakor ne bo šlo, saj bo tako prej ali
slej počilo. Nekdo vas že dalj časa opazuje.
LEV
ONA: Zadnje čase se dogajajo stvari, ki vam niso po volji, vendar to še ne pomeni, da morate ravnati panično. Lotite se stvari počasi in premišljeno, pa bodo
tudi rezultati takšni, kot si jih lahko samo želite.
ON: Izvedeli boste vzrok za veselo praznovanje. Prijeten teden se bo podaljšal
v še prijetnejši vikend, ki ga nikakor ne smete zapraviti. Pa tudi vaši prijatelji
bodo navdušeni nad nenadno spremembo v vašem vedenju.
DEVICA
ONA: Spregledali boste namene konkurence in si tako z odločnimi potezami
zagotovili precejšnjo prednost pred njimi. To bo opazil tudi vaš nadrejeni, zato
si lahko kmalu obetate manjše napredovanje.
ON: Ne dvigujte nosu nad drugimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v
ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se
sprijaznite s tistim, kar držite v rokah.
TEHTNICA
ONA: S prijatelji se boste spustili v poslovno pustolovščino, ki bo precej zapletena, vendar bo obetala ogromne dobičke. Treba bo malo potrpeti, vendar ste
zdaj na pravi poti.
ON: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Kaj pa bi sploh hoteli od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite,
da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali.
ŠKORPIJON
Nagrade za
izžrebane reševalce
1. nagrada: knjiga Lahko jem,
mag. Branislava Belović
2.–8. nagrada: majica
Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na
uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta
Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do
petka, 12. marca 2010.
Rešitev:
Rešitve iz 7. številke Vestnika: EVGEN TITAN, SONJA ROMAN, STANKO CELEC
1. nagrada: kuharska knjiga Lahko jem: Marija Falč, Banuta 3 b, 9220 Lendava; 2.–8. nagrada: majica: Marija Kolbl, Vučja vas 48, 9242 Križevci; Nataša Lucu, Ulica arh. Novaka
13, 9000 M. Sobota; Jolanda Zver, Mladinska 46, M. Sobota; Irena Šantavec, Brezovci 73,
9201 Puconci; Zdenka Lenarčič, Čepinci 95, 9203 Petrovci; Marta Kocet, Prosenjakovci
33, 9207 Prosenjakovci, Jasmina Abraham, Šalovci 166, 9204 Šalovci
Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti.
nedeljska križanka na murskem valu
Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 7. marca 2010, med 10.30 in 12.00.
Izpolnjeno križanko pošljite do 31. marca 2010 na naslov Radio Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križ kraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.
ONA: Temeljita presoja nastalega položaja vam bo olajšala odločitev. Še vedno
pa bo ostalo vprašanje, kako ste lahko zabredli v takšne težave. Pazite, da se
ne bo ponovilo!
ON: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, da je precej
lažja, kot je bilo videti na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto rešili, kar
vam bo še povečalo vaš že tako velik ugled.
STRELEC
ONA: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, vendar vas preveč dobro poznajo,
da bi vam to lahko uspelo. Pokazali boste svoj pravi obraz, vendar boste morali
biti zelo vztrajni in odločni, da bodo sodelavci le uvideli, da mislite resno.
ON: Ponovno ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj, kot ste si mislili, tako
da se zdaj spet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na vaše
ljubezensko življenje, čeprav ne tako, kot si mislite!
KOZOROG
ONA: Zaradi vaše nediscipline in prenagljenosti boste kaznovani - vprašanje pa
je, ali se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo
potuhnete in premislite o svojih preteklih dejanjih.
ON: Spremenili boste svoj odnos do partnerke, kar bo ta znala odkrito ceniti in pohvaliti. Ste na začetku obdobja, ko boste na svoje življenje začeli manj
gledati z materialne plati.
VODNAR
Ime in priimek, naslov:
ONA: Vsakdanje skrbi bodo negativno vplivale na vas, zato vas bodo v družbi
obrekovali tudi tisti, od katerih takšnega početja niste pričakovali. Vendar se
nikar ne vznemirjajte, tudi vam se obetajo boljši časi!
ON: Sprejeli boste mamljivo ponudbo prijetne neznanke, ki se zadnje čase kar
precej suče v vaši bližini. Kljub temu da se boste na začetku želeli le malce zabavati, se bo vse skupaj sprevrglo v precej resno zadevo.
RIBI
ONA: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo niste delali nobenih težav. Vendar
bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor težja bo pot do njega. Pa tudi na zdravje bi
lahko malo bolj popazili, saj se vam lahko kaj hitro maščuje.
ON: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta prava
»razprodaja« prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice,
tako v ljubezni kot v povsem vsakdanjih stvareh.
BARVA CMYK
28
mali oglasi
| Vestnik | 4. marca 2010
[email protected]
tel.:02 538 17 20
VOZILA NA POLOŽNICE PO
VAŠI IZBIRI – Z MINIMALNO
DOKUMENTACIJO (možnost
brez kaska). AVTOMOBILI P. R.,
Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20,
02 228 30 00, 031 320 336. m014911
ZASTAVO 750, vozno, prodam. Tel.:
523 11 89. m015478
NESNICE, rjave, cepljene, tik pred
nesnostjo. Naročila: Nemčavci 528 11
90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549
10 25, Grad 553 11 48. m015339
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred
nesnostjo, prodam. Vzreja nesnic
Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.
m015424
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare
13 tednov, prodajo po 3,50 evra za
žival. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71.
m015422
Zidarstvo,
fasaderstvo
in izolacija
zidov,
strojni ometi
Jože Horvat
s. p.
Posesti
Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks:
02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00,
GSM: 041 631 193, 041 956 370
o
stv
v
kro
o
stv
r
a
p
kle
o
stv
r
a
i
tes
ran
b
go
sne
Dejan Gjergek, s. p., Polana 43 a, 9000 M. Sobota
VINOGRAD, 1000 trsov, na sončni legi
na Vaneči, ugodno dam v najem ali
prodam. Tel.: 545 10 16. m015468
strelovodi
Center za ravnanje z odpadki Puconci,
Vaneča 81, 9201 Puconci
KOMPLETNE
POGREBNE
STORITVE
D. E. POGREBNIŠTVO
N. C. 521 37 00
UREJANJE
POKOPALIŠČ
IN ZELENIC
Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2
Murska Sobota
POGREBNE STORITVE UREDITE
VSE NA ENEM MESTU
PO ZELO UGODNIH CENAH!
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:
GSM: 041 631 443
V TEŽKIH TRENUTKIH
VAM SVETUJEMO IN
POSKRBIMO ZA CELOTNO
ORGANIZACIJO IN
IZVEDBO POGREBA
- izdelava vencev in aranžmajev
– dostava zastonj
- pogrebne storitve in oprema
- urejanje zelenic in pokopališč
- prodaja vseh vrst rastlin
in cvetja
- konkurenčne cene
KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko
mehanizacijo. Tel.: 041 679 937.
m014877
KMETJE POZOR!
KUPIM traktor, balirko, cisterno,
trosilnik, prekucno prikolico ter
obračalnik. Plačilo takoj. Tel.: 031 416
412. m015455
TRAKTOR IMT 577, plug Regent,
odjemalnik silaže, predsetvenik, 35
m, trosilnik umetnega gnoja, traktor
Steyr 540 in škropilnico prodam. Tel.:
041 285 568. m015461
SEJALNICO Becker, mešalnik za
gnojevko in trosilnik za umetno
gnojilo Hmezad. Cena po ogledu.
Tel.: 031 243 483. m015475
DVA VOZA z gumijastimi kolesi in za
prevoz živine prodajo. Tel.: 041 201
297. m015477
ROTOBRANO 2,5 m in predsetvenik
z dvojnim valjem 2,6 m prodam.
Noršinci 22, tel.: 548 13 64. m015486
VRTAVKASTO BRANO, znamke
Maschio, 2,5 m, prekucno prikolico
Tehnostroj, dvoosno, 5 t, in tovorno
prikolico, dvoosno, prodam. Tel.: 041
646 087. m015491
Kmetijski pridelki
KROMPIR marabel za sajenje
prodam. Tel.: 542 11 71. m015489
Razno
PRODAMO IN BREZPLAČNO
DOSTAVIMO kamen, skrilavec,
različnih barv in debelin. Tel.: 041 678
966. m014900
TLAKOVANEC Oblak commerce
rustikal, miks, rabljen, 200 m2 in
PEUGEOT 307 SW, letnik 2003,
Delo
IŠČEMO SODELAVKO ZA
PRIDOBIVANJE STRANK PO
TELEFONU. Delo se lahko opravlja
tudi doma. Pošteno plačilo. Tel.:
041 408 589. BKM NARAVA, d. o.
o., Zgornji Porčič 48, Sv. Trojica.
m015464
Srečanja
Želim spoznati pošteno samsko
žensko, staro od 26 do 34 let, za resno
zvezo. Tel.: 070 355 338. m015432
OSAMLJENE IN NEVEZANE. Ne
dovolite, da vam pomlad pobegne in
vam najboljše moške in fante speljejo
druge. Najboljše na enem mestu.
Samo pri nas postane posredovana
oseba tudi vaša ljubljena oseba.
Posredovalnica Zdravilni dotik, Majda
Šiftar, s. p., Černelavci, Gederovska
ul. 14, M. S., tel.: 521 14 28, 041 285 615.
m015490
Storitve
HIPOTEKARNI KREDITI s plačilom
na položnice in potrošniški krediti do
osem let odplačila. LUMEN finančna
hiša, d. o. o., brezplačna številka
080 30 17 ali www.hitrikredit.com
m015442
POTREBUJETE DENAR, A NISTE
KREDITNO SPOSOBNI, IMATE
PA VOZILO? POSREDUJEMO
VAM REŠITEV. PLAČILO NA
POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE!
AVTOMOBILI P. R., Industrijska
ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679.
m014921
KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALI
POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST
KREDITA TUDI ZA DOHODKE
POD 460 EUR! OBREMENITEV
TUDI DO 60 ODSTOTKOV!
ODPLAČILO STARIH KREDITOV!
POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE
REŠITVE. AVTOMOBILI P. R.,
Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20,
031 658 679. m014932
Kogar imaš rad, nikoli ne umre,
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 89. letu nas je za vedno zapustil
dragi mož, oče in stari ata
Evgen Bunderla
upokojeni kovaški mojster
iz Kuzme
Brezplačni prevozi opreme na dom,
brezplačni prevozi do 40 km, plačilo
na več obrokov brez obresti
Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a
Žalujoči njegovi najdražji
Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586
Izdelava in obnova nagrobnih
spomenikov, tlaki, stopnice, okenske police in drugi
izdelki iz granita in marmorja
Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,
GSM: 031 876 949
KEB –
kamnoseštvo
Erjavec, Marjan
Erjavec, s. p.,
Ribiška pot 1 a,
9231 Beltinci
24 UR NA DAN:
02 534 80 60; 041 681 515
Telefon: (02) 570 15 60 ali
031 615 535, 031 653 699
KUPIJO IMT 533 ali 539. Tel.: 051 639
777. m015227
Iskrena zahvala vsem,
ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani,
darovali cvetje in sveče, prispevali za dobrodelne namene
in nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu
pospremili na zadnji poti.
Brezplačni prevozi do 40 km.
Plačilo na več obrokov brez obresti.
Cvetličarstvo in pogrebništvo
Marija Ferenčak, s. p.,
Trnje 58, 9232 Črenšovci
POKLIČITE NAS, MI
PRIDEMO K VAM
HIŠO v M. Soboti, na 8-arski
parceli, s prizidkom 12 x 5 m, z vso
infrastrukturo, prodam. Tel.: 523 10
64, 040 320 410. m015469
KOMUNALA
POGREBNE STORITVE,
OPREMA, VZDRŽEVANJE
POKOPALIŠČ IN ZELENIC
ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,
Veščica 17, 9000 M. Sobota
VARUJMO OKOLJE,
SAJ SI GA IZPOSOJAMO
OD GENERACIJ,
KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
www.cerop.si, [email protected]
HIŠO z gospodarskim poslopjem,
staro 20 let, 200 m2, v Bogojini,
prodam. Tel.: 041 326 072. m015428
VINOGRAD, 40 arov, ob slovenskohrvaški meji v Robadju dam v najem.
Tel.: 040 478 263, zvečer. m015466
Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, fax: 540 92 44
www.krovstvo-sinko.com, [email protected]
- avtovleka
- servisna popravila
- rent-a-car
- komisijska prodaja
GSM: 041 756 140
070 814 650
STANOVANJE, 2,5-sobno (64 m2), na
Lendavski ulici, ugodno prodam. Tel.:
031 232 266. m015471
VINOGRAD v Ratkovcih damo v
najem. Tel.: 031 245 083. m015459
Ludvik Šinko s.p.
ODKUP IN ODVOZ
IZRABLJENIH IN
POŠKODOVANIH
VOZIL
BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO
ALI VIKEND kupim. Plačilo takoj.
Ponudbe s fotografijo, opisom in
ceno pošljite na naslov Antik center,
Gewerbepark 16, 8134 Wildenfels,
Deutschland ali antik-center@online.
de (lahko pišete v slovenskem jeziku).
m015322
9231 Beltinci,
Poljska pot 8 a
Tel.: 02 542 22 40,
faks: 02 542 22 41,
GSM: 041 641 148
internet:
www.ppjj.com,
e-pošta:
[email protected]
POGREBNE
STORITVE
JURE JURIĆ,
s. p.
NUJNI
PRIMERI OB
VSAKEM
ČASU
NA TELEFON
051 318 113
stran 28
prodam. Tel.: 041 331 004. m015414
Kmetijska mehanizacija
PRODAM dvo- in tribrazdni obračalni
plug. Tel.: 070 810 365. m015456
Živali
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 041
680 684. m015228
Motorna vozila
datum: 04. 03. 2010
V življenju ti ni bilo lahko,
skromno in tiho si živela,
za nas si delala, skrbela,
vsakomur pomagala, želela.
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustila
draga mama, tašča, babica in sorodnica
Terezija Horvat
roj. Šarkanj
iz Serdice 59
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom, posebno družini Karla Horvata, družini
Jammernegg in vsem znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali
ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in
prispevali za obnovo evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih.
Hvala vsem za izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se duhovnici gospe Simoni Prosič Filip, pevcem in osebni
zdravnici Mariji Perič ter pogrebništvu Hozjan.
Žalujoči: sin Miran, hčerka Frida z družino, brat Franc in sestra Ema
z družinama, brat Štefan ter drugo sorodstvo
BARVA CMYK
datum: 04. 03. 2010
zahvale
www.vestnik.si | e: [email protected]
VESTNIK
4. marca 2010 | Vestnik |
stran 29
29
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir,
izčrpala sem svoje moči, zaprla trudne sem oči.
Izginil je vajin lep nasmeh,
ostale solze so v očeh,
pustila za sabo sta trpljenje,
brez vaju prazno je življenje.
Odšla sta tiho, skrivaj,
za vama ostal je le - zakaj?
ZAHVALA
V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga
žena in preljuba mama
Marija Cvernjek
ZAHVALA
Nepričakovano in za vedno sta nas
tragično zapustila naša draga
iz Motovilec 56
ata, dedek in tast
mama, babica, tašča in sestra
Viljem
Roudi
Kristina
Roudi
iz Kovačevec 19
roj. Ficko
iz Kovačevec 19
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih
trenutkih izgube stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše,
v druge namene, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Bakovec,
g. Dervariču za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli neizmerno radi
Draga dedek in babica!
Zmeraj vaju bomo pogrešali - vnuki Samantha, Leon, Karmen in Rok
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom,
ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali
sveče, za svete maše in druge namene. Iskrena hvala g. župniku za
pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: mož Anton ter sinova Jožek in Franček
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila
draga mama, babica in tašča
Marija Veleberi
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem,
ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje,
sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje.
Vsi njeni
Danes je jutro zaprlo oči
in gosta koprena je prostrta čez
venomer bedeče modro nebo.
Ljubezen, delo in trpljenje
bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
V SPOMIN
V 84. letu je končala svojo življenjsko pot
draga mama, tašča, babica in prababica
Mineva 10 let praznine
od takrat, ko je za vedno odšel
od nas dragi mož, oče,
tast, dedek in pradedek
Terezija Varga
Štefan
Seršen
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, jo
pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala osebju in stanovalcem Doma starejših v Rakičanu.
iz Strehovec
Vsi tvoji
iz Bakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče,
za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala g. vikarju Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete
žalostinke, pogrebništvu Banfi in Domu starejših Rakičan za oskrbo.
Iskrena hvala.
Regine
Tivadar
iz Odranec
Hvala vsem, ki se je
spominjate, prinašate cvetje
in prižigate sveče.
Žalujoči vsi tvoji,
ki te neizmerno pogrešamo
iz Tešanovec 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali
cvetje in sveče, prispevali za dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje.
Žalujoči njeni najdražji
V 85. letu me je zapustil dragi mož
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin bo večno ostal.
Ludvik Rajnar
6. marca mineva leto žalosti
od takrat, ko ni več med nami
naše drage žene,
mame in babice
Marija Erniša
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil
dragi oče, tast, dedek in brat
V SPOMIN
V 80. letu nas je za vedno zapustila
naša draga žena, mama in babica
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši,
vendar beseda tvoja v meni še živi, še vedno pri meni si.
ZAHVALA
Ko zaželimo tvoje si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
da te ni, še verjeti noče.
ZAHVALA
Njeni najdražji
iz Vanče vasi 48
Hvala vsem,
ki se ga z lepo mislijo
spominjate
in postojite
ob njegovem grobu.
(Tagore)
Vsi njegovi
Jožef Kolenko
iz Odranec
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom,
botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih
stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. Kozarju za pogrebni obred,
govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoča žena s sorodniki
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in ob petju ptic čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala,
ker tebe, dragi Geza, več ni.
ZAHVALA
V 54. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil
naš dragi mož, oče, sin, zet in brat
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.
Čas zabriše vse bolečine,
a spomin ostane, nikoli ne izgine.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 67. letu za vedno
zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Martinec
iz Rakičana, Tomšičeva 16
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, sosedom, botrini in znancem.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, vaškim pevcem za odpete
žalostinke in govorniku za besede slovesa.
Žalujoči: žena Katarina, hčerka Helena in vnuk Daniel
Geza Raduha
iz Poljske ul. 7 v Petišovcih
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,
sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu
pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v
dobrodelne namene.
Hvala za izražena pisna in ustna sožalja ter besede tolažbe v najtežjih
trenutkih.
Prisrčna hvala g. kaplanu Alešu Kalamarju za pogrebni obred in
darovano sveto mašo, kvartetu iz Turnišča za čutno odpete pesmi,
govorniku g. Ščernjaviču ter Društvu gojiteljev pasemskih malih živali
iz Odranec. Najlepša hvala sodelavcem Nafte in Mercatorja za vso
pomoč in podporo.
Žalujoči njegovi najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
BARVA CMYK
turistične
prireditve
Mala Polana – Od ponedeljka, 1. marca, do petka, 5. marca, med 8. in 16.
uro poteka v prostorih Zadruge Pomelaj v Mali Polani in v Gaberju praktična delavnica Rokodelski dizajn.
Delavnica poteka v okviru mednarodnega projekta Rokodelska akademija, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ivanovci – V petek, 5. marca, ob 13. uri
bo vrata odprla gostilna Gorički raj v
Vinogradniškem centru Goričko. Obiskovalcem bodo ob živi glasbi na voljo
domače specialitete.
Mala Nedelja – V soboto, 6. marca,
ob 19. uri bo v domu kulture območno srečanje pevcev in godcev ljudske
glasbe Prleki smo veseli lidje v organizaciji OI JSKD Ljutomer.
Ljutomer – V soboto, 6. marca, ob
9. uri bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo
tudi izdelki ljudske obrti in domače
dobrote.
Radenci – Vsako soboto ob 9. uri se bo
pred Turističnoinformativno pisarno
začel pohod Pot po sledeh kralja Atile, ki ga organizira Zavod za turizem
in šport Radenci. Pohodniki se bodo
odpravili do Kapelskega Vrha, iskali
Atilov zaklad in se ustavili v enem od
vinotočev, kjer jim bodo ponudili domače jedi in pijačo.
Ivanjševci – V nedeljo, 7. marca, ob 10.
uri se bo pri čebelarstvu Kozic v Ivanjševcih začel sedmi Pohod po sladki
poti ob dnevu žena. Krožna pot bo
pohodnike vodila v Ratkovce do medičarske delavnice družine Celec, od
tam na Lanjščkov breg, Makotrov
breg, do rotunde v Selu in Časarovega mlina v Berkovcih. Organizatorja sta Mikroturistični grozd Sladka
pot in Prostovoljno gasilsko društvo
Ivanjševci.
Orehovci – V nedeljo, 7. marca, ob 8.
uri bo Majolkin bolšji sejem.
Negova - Turistično društvo Negova
– Spodnji Ivanjci že šesto leto ob nedeljah organizira pohode za zdravo
življenje. Zbirno mesto je vsako nedeljo ob 14. uri pri gradu, kjer je tudi
cilj pohoda.
Lukavci – V ponedeljek, 8. marca, ob
11.15 bo v Domu Lukavci folklorni nastop ob dnevu žena Folklorne skupine
DU Ljutomer.
Moravske Toplice – V avli hotela Ajda
Term 3000 se bodo vse leto ob sredah, četrtkih in petkih po 17. uri predstavljali ponudniki domače obrti.
Mele – Do nedelje, 14. marca, bo v
Tropskem raju vrtnarstva Kurbus četrta razstava orhidej z živimi tropskimi metulji. Razstava je na ogled od
ponedeljka do petka med 7. in 19. uro,
v soboto med 7. in 17. uro ter v nedeljo
med 8. in 17. uro.
Grad – Do 23. marca je viteški dvorani gradu Grad na ogled potujoča razstava Ustvarjanje iz koruznega ličja in
gozdnega opada, ki jo je organiziral JZ
Krajinski park Goričko.
turistični vodnik
stran 30
Povezovalne kolesarske poti
Turizem na bregovih Mure
Kolesarske poti bodo povezale obmurske kraje Slovenije in Hrvaške – Projekt podprlo več partnerjev
Slovenski in hrvaški partnerji v projektu Mursko-dravske kolesarske poti
so v Pomurskem akademskem centru
v Murski Soboti podpisali sporazum o
sodelovanju pri izgradnji kolesarskih
poti vzdolž reke Mure do njenega izliva v Dravo. Cilj skupnega projekta je
vzpostavitev atraktivne čezmejne turistične kolesarske destinacije in je
hkrati nadaljevanje uspešnih kolesarskih poti v sosednji Avstriji.
Vrednost projekta je 1,8 milijona
evrov, od tega bodo poldrugi milijon
pridobili iz evropskega sklada IPA, ki
je namenjen predpristopni pomoči
državam kandidatkam, preostalo pa
bodo zagotovili iz nacionalnih virov in
lastnih sredstev. Vodilni partner v projektu je Regionalna razvojna agencija
Mura, sodeluje pa še devet pomurskih
občin, regijske razvojne agencije ter
partnerji iz čakovske in varaždinske
županije. V treh letih bodo poskrbeli
za izgradnjo transverzalne kolesarske
poti, vzpostaviti pa želijo tudi druge
turistične produkte, izposojo koles in
K projektu Mursko-dravske kolesarske poti je pristopilo več partnerjev iz Slovenije
in Hrvaške.
potrebne opreme, poskrbeli bodo za
prenočišča in kolesarske vodnike ter
se povezali z že obstoječimi kolesarskimi dogodki. Osnovni cilj projekta
je, da bi spodbujal trajni gospodarski
in družbeni razvoj čezmejnega območja ob Muri in Dravi, ki je trenutno turistično premalo izkoriščen. Da lahko
ta kolesarska steza prispeva k razvoju
regije, ki je imela v preteklosti veliko
skupnih vezi, pa se je strinjal tudi Rudi
Grula, ki se je oglasil v imenu hrvaških
partnerjev.
Romeo Varga, vodja projekta, RRA
Mura, je povedal, da kolesarske poti
natančno sicer še niso določene in da
bo to ena od temeljnih nalog, da najdejo optimalne kolesarske poti, predvidevajo pa, da bo pot po Sloveniji potekala na levem in na desnem bregu
Mure, po levem bi v Slovenijo vstopila pri Gederovcih in bi vodila do Madžarske, po desnem bregu Mure pa od
kolesarsko-pohodniškega mostu pri
Apaškem polju do meje s Hrvaško.
A. Nana Rituper Rodež
Jubilej PD Matica Murska Sobota
Domače gore vabijo ljudi nižin
Častitljivih šest desetletij – Avgusta se bodo prekmurski planinci podali iz šestih smeri na Triglav
Planinsko društvo Matica Murska Sobota, v katerega se vključujejo ljubitelji planin in pohodov z raznih območij
Prekmurja, bo letos praznovalo šestdesetletnico.
V okviru načrtovanih aktivnosti
društva, ki mu predseduje Jože Ružič,
bodo med drugim 5. aprila v Pokrajinski in študijski knjižnici odprli razstavo planinske fotografije in literature,
24. aprila pa bo proslava ob obletnici
v grajski dvorani v Murski Soboti. Sredi avgusta se bodo člani društva podali iz šestih smeri na očaka Triglav.
Veliko skrbi pri svojem delu posvečajo mladim planincem in sodelovanju z osnovnimi šolami, kar je opaziti
tudi na državnih tekmovanjih. Tako
so na regijsko tekmovanje Mladi in
gore v Rušah prijavili štirinajst ekip,
od katerih so se na državno tekmovanje uvrstile štiri ekipe in so tako bili
na državnem tekmovanju najštevilnejša skupina. Sodelovali sta dve ekipi iz OŠ Bogojina, ena iz OŠ Puconci
Člani Planinskega društva Matica Murska Sobota ob lanskem vzponu na Triglav
Lendava – V preddverju gledališke in
koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava Le kam veter nas popelje skupine FotoFoto. Razstavljene
so fotografije, ki so nastale pri poletih z baloni.
Puconci – V prostorih Občine Puconci je na ogled razstava z naslovom Kotički moje občine, ki jemljejo dih, na
kateri svoje fotografije predstavljajo
udeleženci natečaja s tem naslovom.
Fotografija Jože Ružič
Moravske Toplice – V restavraciji hotela Ajda Term 3000 bodo vse leto v
četrtek ob 20. uri tematski večeri z
nastopi ljudskih glasbenih in plesnih
skupin.
Grad – V predprostoru poročne dvorane je na ogled razstava Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času.
Razstavo je pripravil JZ Krajinski park
Goričko, z njo pa obiskovalcem natančneje predstavljajo zgodovino gradu in gospostva Gornje Lendave.
VESTNIK
www.vestnik.si | e: [email protected]
Fotografija A. Nana Rituper Rodež
| Vestnik | 4. marca 2010
Fotografija Jože Ružič
30
datum: 04. 03. 2010
Ob pohodih v planine vedno dobro poskrbijo za varnost pohodnikov.
in ena, ki je tekmovala pod imenom
društva, saj so bili tekmovalci iz dveh
šol. Veliko zaslug za to imajo tudi planinski mentorji na osnovnih šolah,
pri usposabljanju mladih planincev
pa pogosto priskočijo na pomoč tudi
planinski vodniki iz društva.
Tudi v okviru društva posvečajo
precej pozornosti vzgoji in izobraževanju članov. Skrbijo za urejenost
trase Pomurske planinske poti, skupaj s partnerji pa so se vključili tudi
v projekt ureditve tematskih poti in
projekt Martinova pot. Njihove markaciste čaka letos veliko dela pri označevanju celotne Pomurske planinske
poti. Ugotavljajo namreč, da se povečuje število pohodnikov, ki se odpravijo na pohod po kakem delu Pomurske planinske poti.
V društvu se je število članov v zadnjem letu povečalo in jih je zdaj 467.
Na 64 organiziranih in vodenih pohodih je bilo 1262 udeležencev, na sedmih pohodih z mladimi planinci 457
udeležencev, na pohodu z varovanci
Varstveno-delovnega centra 172, na
spominskem spustu po reki Muri pa
180.
Predsednik društva Jože Ružič pravi, da daje poseben pečat društvu tudi
sodelovanje z Varstveno-delovnim
centrom iz Murske Sobote, saj so eno
od redkih planinskih društev s člani
iz takega centra. O privlačnosti planin za Prekmurce pa pravi: »Panonske planince gore pritegnejo prav zaradi naše oddaljenosti od njih. Seveda
pa to za nas pomeni tudi več stroškov.
Naše planinsko društvo je po aktivnosti prav v vrhu slovenskih planinskih
društev, pri tem pa skrbimo, da so pohodi res varni. Pohodnike na pohode
vedno dobro pripravimo, imamo pa
tudi osemnajst planinskih vodnikov
z licenco, ki skrbijo za varnost na pohodih. Lani smo med drugim popeljali v štirih skupinah na vrh Triglava več
kot sto udeležencev, med njimi tudi
osnovnošolce.«
Jože Gabor
BARVA CMYK
napovednik
www.vestnik.si | e: [email protected]
PREDLOGA
Mladosti ne dam – Ta pravi faloti
Lepi spomini – Cvet
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
7 VELIČASTNIH
1. LALALALALA – Jadranka Juras
2. Izpolniva želje – Nude
3. Sanjaj (2010) – I.C.E.
4. Zvezdno nebo – Marko Vozelj
5. Živa istina – Stekli psi
PREDLOGA
Kadar sem sama – Perpetuum Jazzile
Dež – Nina Pušlar
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1. TIK TOK – Kesha
2. I WILL LOVE YOU MONDAY (365) –
Aura Dione
3. FIREFLIES – Owl City
4. I LIKE – Keri Hilson
5. 21 GUNS – Green Day + The Cast Of
American Idiot
PREDLOGA
NEW YORK – Paloma Faith
RAIN – Creed
Nagrado Srečanja na Murskem valu
dobi: Katarina Bukovec, Mlinska 16,
9224 Turnišče
Kupon št. 9
Glasujem za skladbo:
Domača plošča:
Glasba našega srca:
7 veličastnih:
NSTSNMV
Ime in priimek, naslov:
Izpolnjen kupon pošljite do torka, 9. marca 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za
glasbene lestvice.
NEDELJA, 7. marca: 00.00 SNOP – 05.00
Nedeljsko prebujanje – 07.00 Druga jutranja
kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci
– 09.00 Srečanje na Murskem valu – 10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska kuhinja:
Radijska križanka (Bojan Rajk) – 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport, glasba – 18.00
Na narodni farmi – ansambel Iskrica -19.00
Poročila – 20.10 Samo za vas, Samo Budna
PONEDELJEK, 8. marca: 00.00 SNOP – 05.00
– Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous – 07.40
Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica - 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kak san zlüfto!
Zdaj pa že nogomet! (Nafta : Interblock) Jernej Šavel, Tonček in Gorazd Gider) – 12.30
Anketa – 13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali
oglasi – 14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in
odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Kak je indak fajn bilou, Milan
Zrinski
TOREK, 9. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji z Urško Horvat Ritlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja – 08.00 Poročila
– 08.30 Besede, besede – 10.30 Mali oglasi – 11.15 Kratki stik – 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko – 13.15 1. oseba ednine
– 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači
zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30
Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti,
oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan
Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled –
19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila
– 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous
SREDA, 10. marca: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje prebujanje z Gabrielo Granfol Peurača – 07.40 Peter Potočnik iz Beograda – 08.00
Poročila – 08.45 Džoužijevo pismo – 09.15 Aktualno v sredo – 10.15 Župan na obisku: Anton Štihec, Murska Sobota – 11.15 Trn v peti,
pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30
Intervju – 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki
in odmevi – 16.15 Napoved sporeda (Bogdan
Lemut) – 17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40
Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00
Zadnja poročila – 20.10 Mursko-morski val Simona Špindler
ČETRTEK, 11. marca: 00.00 – SNOP 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! – Nataša
Špindler – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga
jutranja kronika, 07.20 Obvestila, 07.30 Vreme, ceste, radarji – 07.45 Zvočno pismo
iz Gradca s Saro Rajh – 08.00 Poročila –
08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika (Petra
Kranjec) – Dopoldanski voditelj Boštjan
Rous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno 13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča
– 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanski voditelj Milan Zrinski – 16.30 Osrednja poročila
na Murskem valu, 17.00 – Četrta mreža – gost
predsednik državnega zbora Pavel Gantar –
18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15 Bilo je
nekoč – 20.00 Poročila, 20.10 Geza se zeza
MURSKA SOBOTA
V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu stand up komedija Stal je,
stoji in ni vrag, da ne bo spet vstal!, kjer
bo nastopil Vinko Šimek.
GORNJA RADGONA
V soboto, 6. marca, ob 10. uri bo v PIŠK
otvoritev razstave ob 20-letnici delovanja Komornega zbora Orfej.
POTRNA
VERŽEJ
V ponedeljek, 8. marca, ob 19. uri bo v lokalu Downstairs Caffe pogovor novinarke Nane Rituper Rodež, dramske igralke
Jasmine Molnar Urbanič in gospodarstvenice Mateje Jaklič. .
V petek, 5. marca, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave Pornografija –
Premik meja – 1900 do 1970.
V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu monokomedija Čistilka in
predsednik uprave. Igra: Mojca Partljič.
LJUTOMER
Kino
Koncert
V nedeljo, 7. marca, ob 19. uri bo v GŠ
monoigra Anica v izvedbi KD Cirkulane.
Star Max Murska Sobota
(od 4. 3. do 10. 3.)
V sredo, 10. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu dobrodelna gledališka predstava Golobje miru.
Ameriška družinska pustolovščina Percy
Jackson in olimpijci – kradljivec strele
(premiera v sredo ob 19. uri)
RADENCI
Ameriška akcijska pustolovščina Knjiga
odrešitve (18.30, sob. 19.00, ned. še 16.00)
Ameriška grozljivka Boj za kri (21.00,
sob. 21.30)
Ameriško-angleška akcijska srhljivka
Igričar (21.00, sob. 21.10, sre. 21.3 0)
Ameriška romantična drama Valentinovo (17.00, 19.00, čet. samo 19.00, sob. in
ned. še 15.00, sre. samo 17.00)
Ameriška komična drama V zraku
(19.40, pet. še 22.00, sob. 18.50)
Ameriški animirani sinhronizirani družinski film Oblačno z mesnimi kroglicami (17.40, sob. 14.50, 16.50)
Ljutomer
BELTINCI
V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v poročni dvorani gradu glasbeni dogodek
Pesmi Mediterana s Klariso Jovanović
(glas) in Luko Ropretom (kitara).
V nedeljo, 7. marca, ob 18. uri bo v cerkvi
sv. Ladislava orgelska maša, ki jo bo izvedel Kristjan Penhofer.
LJUTOMER
V petek, 5. marca, ob 19. uri bo v KD koncert Ljutomerskega okteta.
MURSKA SOBOTA
V petek, 5. marca, ob 20. uri bo v dvorani
OŠ I koncert skupine Novi Fosili.
V soboto, 6. marca, ob 22. uri bo v MIKKu hardcore koncert s skupinami Batina,
Until Death in Before The Murder.
RADENCI
V soboto, 6. marca, ob 19. uri se bo v
športni dvorani začel rokovski koncert,
kjer bodo nastopile skupine Železobeton, The Equasion, Einschlag, Strike A
Fire in Through The Wall.
V torek, 9. marca, ob 9. uri bo v kongresni dvorani območno srečanje lutkovnih
skupin Prlekije.
Predavanje
PUCONCI
V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v Spominskem domu Števana Küzmiča predavanje Začetki reformacije v Pomurju, ki
ga bo vodil mag. Franc Küzmič.
SPODNJI KAMENŠČAK
V petek, 5. marca, ob 18. uri bo v MCP
premiera filmov Porabje včeraj in danes
in Obrazi Porabja ter multimedijski performans S kolesom po Novi Zelandiji avtorja Simona Eržena. Posebna gosta bo-
Nismo prejeli sporeda!
Gornja Radgona
Filme bodo predvajali le občasno.
www.posta.si
LENDAVA
V nedeljo, 7. marca, ob 19. uri bo v GIKD
območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov.
Kot topli žarek
pomladnega sonca
V sredo, 10. marca, ob 18. uri bo koncert
učencev GŠ Lendava in GŠ Lenti.
GORNJA RADGONA
V ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri bo v GŠ
koncert flavtistke Marije Djurić in pianistke Urške Orešič.
Dogodek
BELTINCI/MURSKA SOBOTA
V petek, 5. marca, ob 18. uri bo v grajski
dvorani v Beltincih predstavitev knjige
Bog avtorice Nare Petrovič in akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V soboto,
6. marca, ob 10. uri bodo v Maximusu v
Murski Soboti ob predstavitvi akcije še
otroške delavnice, v MIKK-u pa bo ob 15.
uri okrogla miza o ravnanju z odpadki.
Cena za kos
6,99 €
KNJIGE
MURSKA SOBOTA
V petek, 5. marca, ob 21.30 bo v MIKK-u
Mikkova poslušalnica Dub-Step Night.
VERŽEJ
V soboto, 6. marca, ob 7.30 bo na parkirišču pred trgovino začetek izleta Poplavni gozdovi ob reki Muri.
MORAVSKE TOPLICE
V soboto, 6. marca, ob 20. uri bo v taverni hotela Ajda ples ob dnevu žena. Obenem bo še ogled razstave v spomin Clari
Zetkin in razstave nakita Swarovski.
13,90 €
Cena za kos
4,50 €
1,90 €
LECTOVA SRCA
VOŠČILNICE
6,57 €
4,29 €
14,99 €
25,09 €
DARILNI SETI
USNJENE DENARNICE
Izdelki s cenami črne barve so naprodaj na vseh poštah. Izdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah.
Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti.
1. Tvoje oči – Spev
2. Vila z neba – Modrijani
3. Trenutek sreče – Pepelnjak
4. Postoj prijatelj moj – Sicer
5. Tako sem jo dobil – Mladi godci
SOBOTA, 6. marca: 00.00 SNOP – 05.00 Še
bolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila –
08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje - 09.30 Kultura in šport ob
koncu tedna – 10.30 Potepajte se z nami –
12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka – 13.15 1.
oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila – 14.15 Oddaja tedna: Jože Štrakl, Tondach, intervju – 15.00 Literarni drobci in nogomet Nafta : Interblock, oglašanja – 15.30
Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila
– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica – 19.00 Poročila – 19.15 – Glasba
po željah – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 – Pa
ra ra ram, pam pam, Bogdan Lemut, poslušalci, vici, glasba, smeh, zabava …
sta Marijana Sukič in Jože Hirnök.
4,99 €
CD-ji
Nova cena velja od 1. 3. 2010
RAZKRIŽJE/VEŠČICA
V nedeljo, 7. marca, bo 8. letošnji pohod
v okviru ciklusa Živimo zdravo. Ob 13.30
bo odhod izpred kulturnega doma, cilj
pa bo ob 16. uri v Veščici.
4,91 €
Gledališče
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v kulturnem domu premiera komedije Predstava Hamleta v Sp. Finediki v izvedbi
KUD-a Križevci.
LENDAVA
V petek, 5. marca, ob 20. uri bo v Sinagogi gledališki projekt Izbrisanih z naslovom Kongres izgubljencev.
V soboto, 6. marca, ob 18. uri bo v GIKD
lutkovna predstava Mizica, pogrni se v
izvedbi Mini teatra.
MURSKA SOBOTA
V soboto, 6. marca, ob 19. uri bo v grajski dvorani monokomedija Osamljena
ženska. Igra Zorica Fingušt Fatur, ki bo
predstavo podarila brezposelnim Pomurcem.
ŠALI
Cena za kos
Cena za kos
12,99 €
2,36 €
MAGNETKI
Ob prvih pomladnih cvetovih nam
marec prinaša tudi dan žena in
materinski dan, dve priložnosti, da
svoji mami, ženi ali dekletu izkažete
drobno pozornost in se ji zahvalite
za njeno ljubezen. Prisrčen objem
in poljub, pospremljena z drobnim
darilcem, bosta kot topli žarek
pomladnega sonca! Obiščite najbližjo
pošto in v pestri ponudbi drobnih
darilc, ki smo jih pripravili prav v
ta namen, izberite tisto pravo!
4,80 €
DEŽNIKI
Cene so z DDV.
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE
GLASBA NAŠEGA SRCA
PETEK, 5. marca: 00.00 SNOP – 05.00 Jutranji program, Marjan Dora – 06.45 Poročilo
OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž
– 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport ob
koncu tedna – 10.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila – 12.30 Od petka do
petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo vam – 14.30 Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljica
Nevenka Emri – 17.00 Osrednja poročila –
17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi
– 18.30 – Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Eva, Nika – 20.10 - Zimzelenčki, ugasni televizor!
GORNJA RADGONA
Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
Mura zakaj vzvaloviš? – Vedran
Franc Husar
Roko mi daj – Langa
stran 31
31
Otvoritev
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične.
PREDLOGA
4. marca 2010 | Vestnik |
Petindvajset d.o.o.
1. EKG – Nika Zorjan
2. Pot domov – Karmen in Avantura
3. F čarni pantlik dijani lasje –
Kontrabant
4. Rad bi – Blind 4 destiny
5. Želim te videti le srečno –
Franc Gorza in Majda Petan
VESTNIK
napovednik prireditev
glasbene
lestvice na
radiu murski val
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE DOMAČA PLOŠČA
datum: 04. 03. 2010
BARVA CMYK
32
(ne)nazadnje
| Vestnik | 4. marca 2010
Četrtek:
oblačno, rahel
dež s snegom
-1 | 4
vreme datum: 04. 03. 2010
Petek:
delno jasno
Sobota:
pretežno
oblačno
-5 | 3
-2 | 4
Nedelja:
pretežno
oblačno
-4 | 3
Ponedeljek:
delno jasno
-4 | 2
fotografija tedna
Vremenska napoved v besedi:
Fotografija Nataša Juhnov
V četrtek bo oblačno. Občasno bodo
manjše padavine, deloma bo deževalo,
deloma snežilo. Le malo višje nad ravnino bo večinoma rahlo snežilo. Pihal
bo zmeren severovzhodni veter. Hladno bo. V petek bo delno jasno, čez
dan bo nekaj spremenljive kopaste
oblačnosti. Ni izključena kakšna snežna ploha. Še bo pihal severovzhodni
veter, a bo šibkejši kot v četrtek in bo
popoldne postopno ponehal. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno
oblačno. Tu in tam se zlasti v nedeljo
lahko pojavi rahlo sneženje, a količina padavin bo neznatna. Jutra bodo
mrzla, temperatura bo vsaj nekaj stopinj pod ničlo. V nedeljo bo spet začel
pihati severovzhodni do vzhodni veter. Bolj sončno bo spet v ponedeljek.
Pred nami je hladnejše obdobje, ki bo
trajalo vsaj deset dni.
Zakaj nas zebe?
Saj res, zakaj? Ker izgubljamo energijo, telesno toploto. No, izgubljamo
jo ves čas, a na srečo jo naše telo tudi
ves čas proizvaja. Gremo se torej igro
toplotnega ravnovesja. Kadar je zrak
okoli nas hladnejši, izgubljamo več
telesne toplote, to najbrž vsak razume. Včasih pa iz okolice tudi dobimo
energijo, in to na dva načina. Najbolj
razumljivo nam je, da nas grejejo topla telesa, recimo topla peč, radiator,
termofor. Če smo v stiku, prehaja toplota s toplejšega na hladnejše telo.
Tako je tudi pri stiku našega telesa
z zrakom: kadar smo mi toplejši, gre
toplota z našega telesa v zrak. Drugi
način je sevanje. To je elektromagnetno valovanje, ki ga oddaja vsako telo,
odvisno pa je od temperature telesa.
Sonce nam daje največ take energije, ki se širi brez medsebojnega stika.
Tudi mi sevamo in s tem izgubljamo
energijo. Zato nam je v sončnem vremenu pri isti temperaturi zraka topleje kot v oblačnem. Poleg toplote zraka
dobimo namreč še sevanje sonca.
Romanov simbol povezanosti in ljubiteljstva
P - 5. marec
JANEZ
S - 6. marec
NIKA
N - 7. marec
TOMAŽ
Z nihalom na travniku izmeril silnice in izbral točko z največ pozitivne energije
zniki s terenci pomerijo v spretnostni
vožnji in premagovanju ovir. In kaj imajo skupnega društvo, terenska vozila in
indijanski totem?
Ameriško terensko vozilo Jeep je postalo legenda ter v svetu sinonim za terenska vozila, eno od njih pa je dobilo
ime po slavnem indijanskem plemenu
Cherokee, ki je živelo v Severni Karolini na območju vzhodne Amerike. Indijanski totem je bil središče tabora in
predstavlja povezanost rodu z določeno živaljo ali rastlino, torej z naravo. Od
tod tudi ideja za njegovo postavitev, saj
simbolizira povezanost in ljubiteljstvo
do terenskih vozil, ki ljudi ponesejo v
divji svet, svet brezpotja.
Totem je izdelal Roman Ščernjavič,
P- 8. marec
JANEZ
T - 9. marec
FRANČIŠKA
S - 10. marec
40 mučencev
Totem je dolgo časa kljuboval vetru, mrazu, dežju in soncu, dokler mu zadnje
veliko neurje ni potrgalo kril in je ostal le totemski steber. Člani društva mu bodo
kmalu povrnili staro podobo, kakor se po desetletju tudi spodobi. Le še na toplejše
dni morajo počakati.
6. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 31
minut, zašlo pa ob 17. uri in 56 minut.
Dan bo tako dolg 11 ur in 25 minut.
7. marca ob 16. uri in 41 minut bo na
nebu nastopil zadnji krajec.
Na njivah med Trnjem in Gomilico, imenovanih Goščé, že deset let stoji totem
društva A. R. O. iz Trnja. Kratice pomenijo Avtomobili Road Off, avtomobili za
brezpotja, in so ga leta 1996 ustanovili
lastniki in ljubitelji terenskih vozil, vsa
ta leta pa ga vodi Jože Sarjaš, znan ljubitelj avtomobilizma in avtomehanik. Totem je postavljen na njegovem travniku,
kjer ima društvo urejen poligon za vsakoletno tradicionalno srečanje ljubiteljev terenskih vozil, na katerem se vo-
MESEC MAREC, MESEC ŽENSK
V OBJEMU ZDRAVILIŠČA RADENCI
PRESENETITE SVOJO NAJDRAŽJO ZA
8. MAREC IN JI PODARITE DARILNI BON.
Naj bo to kosilo ali večerja, obisk savne ali kopanje,
zdravstvena ali wellness storitev, vrednostni bon ...
Darilne bone lahko naročite na telefonski številki 02/520 27 20
ali po e-pošti: [email protected] ali pa o možnostih nakupa
povprašate na naših recepcijah (hotelski, kopališki, za zdravstvene storitve)
NE SPREGLEJTE:
Sobota, 6. 3. 2010,
kavarna Swing
ob 20. uri
Ponedeljek, 8. 3. 2010,
restavracija Radin
PLESNI VEČER
OB DNEVU ŽENA
Z DUO MARJAN
PLES OB DNEVU ŽENA
Z DUO HALICANUM
Naročite svoj izvod časopisa Vestnik
Nihče ne ve, od kod so se vzeli. Kar
prileteli so in se naselili v Vučji jami
v Lipovcih ter na bližnjih poljih, kjer
že domujejo vsaj tri tedne. Morda so
prileteli iz pravljičnega sveta Hansa
Christiana Andersena, ki je večnosti
podaril pravljico o Grdem račku,
tistem, ki je v resnici postal čudovit
labod. Ptica z osupljivo gracioznostjo,
ki jo premore le še balerina.
Že doslej je labodji par vsako zimo prišel
na nekdanjo gramoznico, včasih tudi
kak samotar, letos pa so jih tamkajšnje
ženske naštele kar štiriindvajset.
Družijo se v dveh, morda treh skupinah,
z vode pa se selijo še na bližnja polja,
kjer jih je med počitkom mogoče opaziti
z bližnje avtoceste proti Lendavi.
Čeprav so plašne ptice, jih avtomobilski
hrup več ne moti, svoj mir pa imajo tudi
na gramoznici, kjer so Lipovčani uredili
in nasadili brežine, tako da se bo šest
hektarjev vodne gladine spremenilo
v mali raj za vodne ptice. Tako v času
dolgih senc in nizkega sonca ne bo več
le ogledalo lipovskim silosom. M. H.
sin tesarja Antona Ščernjaviča iz Odranec, pobarvali pa so ga člani društva po
lastnem navdihu. Jože Sarjaš pravi, da
so se o točki za njegovo postavitev posvetovali z lendavskim radiestezistom
in bioenergetikom Ilijo Čosičem. Z nihalom je na travniku izmeril silnice in
izbral točko z največ pozitivne energije. Pravijo, da si človek na energetski
točki nabere novih moči, vpliv pozitivne energije pa ugodno vpliva na medsebojne odnose in zagotavlja, da na tistem območju med ljudmi ne pride do
večjih nesoglasij ali prepirov. Totem so
tako postavili na mesto, kjer je strnjena pozitivna energija za sožitje in prijateljstvo. »Res je. V vseh teh letih na tem
mestu še nikoli ni prišlo do večjega nesoglasja med ljudmi,« pravi predsednik
Jože Sarjaš.
Društvo A. R. O. že štirinajst let zapovrstjo in običajno prvi teden v septembru pripravlja tradicionalno srečanje
ljubiteljev in lastnikov terenskih vozil
in vsa, razen prvega, so bila na tem travniku. Srečanja so vedno minila v prijetnem razpoloženju, obiskovalci pa so s
seboj odnesli tudi ščepec vznemirljivosti, ki so ga okusili pri vožnji s terenci po
izdolbinah in izboklinah poligona ali pa
samo z opazovanjem tega početja.
M. H.
Totem sredi polj
vestnikov
koledar
KAZIMIR
[email protected]
Petek, 26. 3. 2010,
v kongresni dvorani
ob 19. uri
KONCERT
MePZ RADENSKE OB
30. OBLETNICI ZBORA
Več informacij: www.zdravilisce-radenci.si.
Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.
Naročnino bom plačeval za obdobje:
trimesečno,
polletno,
letno.
Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.
Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Naselje, kraj, številka:
Davčna številka:
Poštna številka:
Pošta:
stran 32
www.vestnik.si | e: [email protected]
Andrej Velkavrh
Č - 4. marec
VESTNIK
AKTIVNE, ZABAVNE IN
SLADKE TERME 3000
Datum:
Posebna ponudba v doživljajskem bazenskem
kompleksu Terme 3000 z animacijo za
najmlajše in pestro kulinarično ponudbo.
Podpis:
Kopanje med nedeljo in četrtkom
od 18. do 21. ure 4 € po osebi
Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo
in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo
posredovalo tretjim osebam.
Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne
podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in
o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.
19. 3. NOČNO KOPANJE
od 18. do 24. ure 5,90 € po osebi
Več informacij po tel.: 02 512 24 55
PLES OB DNEVU ŽENA
v soboto, 6. marca, ob 20. uri v taverni hotela Ajda
Ob svetovnem dnevu žena predstavnicam
nežnejšega spola Terme 3000 podarijo večerjo,
plača jo samo spremljevalec (velja za dve osebi –
ena večerja je plačljiva, cena 28 €)
Galerija hotela Ajda – razstava v spomin
CLARI ZETKIN in nakita SWAROVSKI
Informacije in rezervacije po tel.: 02 512 22 51
www.terme3000.si