FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE ANDREJ KRAMAR FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA PROGRAMSKE REŠITVE ZA POMOČ PRI OKULISTIČNI DEJAVNOSTI Mentor: viš. pred. mag. Andrej Dobrovoljc Novo mesto, september 2014 Andrej Kramar IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Andrej Kramar, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:  da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v diplomski nalogi,  da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,  da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identična tiskani verziji,  da je diplomska naloga lektorirana. V Novem mestu, dne _________________ Andrej Kramar Podpis avtorja ____________________ Digitalno podpisal Andrej Kramar DN: c=SI, o=ACNLB, o=NLB, ou=Fizicne osebe, serialNumber=4876918500, cn=Andrej Kramar Datum: 2014.09.18 18:44:42 +02'00' Zahvala Rad bi se zahvalil svojemu mentorju, viš. pred. mag. Andreju Dobrovoljcu, za strokovno vodenje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi podjetju Tomas, d. o. o., in g. Silvestru Markoviču za vse idejne nasvete in vso strokovno pomoč pri izdelavi aplikativnega dela diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi staršem in vsem drugim družinskim članom za vso podporo, ki so mi jo dajali med študijem, prijateljem pa hvala za vse spodbudne besede. POVZETEK Pri zdravem človeku je oko najpomembnejše čutilo za zaznavo zunanjega sveta in okolice, okulistične ordinacije pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Da lahko zagotavljajo ustrezno raven oskrbe, potrebujejo dobro informacijsko podporo za pregled nad obstoječim stanjem pacientov. V okulističnih ordinacijah se uporabljajo različne programske rešitve, s katerimi se delo poenostavi, zdravstveno osebje pa se zato lahko bolj posveča pacientom. Točnost in hitrost pridobivanja podatkov je za okulistične ambulante zelo pomemben dejavnik. V tej nalogi želim ponuditi okulistični ordinaciji programsko rešitev, s katero bi zajeli njihove potrebe pri izvajanju pregledov vida. Z diplomsko nalogo bom olajšal odločitev pri izbiri informacijskega sistema za podporo okulističnega pregleda. Želim ponuditi program, ki bo najustreznejši glede na merila. V ta namen sem preučil in ocenil že izdelane programe, na koncu pa sem se odločil za nov program, saj nobena izdelana rešitev ni zajemala vseh potrebnih funkcionalnih potreb. KLJUČNE BESEDE: okulistika, podatkovna baza, programska rešitev, upravljanje podatkov ABSTRACT In a healthy person eye is the most important sense organ for perceiving the outside world and surroundings, and ophthalmology/eye clinics play an important role in preserving vision. In order to provide an appropriate level of care they need good information support to have an overview of the existing condition of patients. Various software solutions are applied in eye clinics that simplify the work process and allow the medical staff to focus more on patients. Accuracy and speed of obtaining data is a very important factor for eye clinics. In my thesis I want to offer eye clinics a software solution, which would capture their needs in performing eye exams. The purpose of my diploma thesis is to facilitate the decision when selecting an information system to support eye exams. I want to offer a program, which will be the most appropriate program according to the criteria. For this purpose I have examined and assessed already designed programs, but at the end I have opted for a new program, because none of the given solutions captured all the required functional requirements. KEY WORDS: ophthalmology, database, software solution, data management KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................. 1 2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN CILJI RAZISKAVE ......................................... 2 3 OSNOVNI PREGLED OKULISTIKE .......................................................................... 3 3.1 Uvod........................................................................................................................ 3 3.2 Okulistični pregledi ................................................................................................. 4 3.2.1 Ostrina vida ..................................................................................................... 5 3.2.2 Kratkovidnost .................................................................................................. 6 3.2.3 Daljnovidnost .................................................................................................. 7 3.2.4 Astigmatizem.................................................................................................... 8 3.3 3.3.1 Metoda laserske odprave korekcije LASIK ................................................... 10 3.3.2 Metoda laserske odprave korekcije LASEK .................................................. 10 3.3.3 Metoda odprave korekcije PRK ..................................................................... 11 3.3.4 IOL ................................................................................................................. 11 3.4 4 Laserska korekcija vida .......................................................................................... 9 Pooperativno zdravljenje in pregledi .................................................................... 11 PREGLED OBSTOJEČIH PROGRAMSKIH REŠITEV NA TRGU ......................... 12 4.1 Opis potreb in pričakovanj stranke ....................................................................... 12 4.2 Slovenske rešitve v okulistiki ............................................................................... 20 4.2.1 4.3 5 6 Phoenix (rešitev CRM za zdravstvo) ............................................................. 20 Tuje programske rešitve v okulistiki .................................................................... 27 4.3.1 Integrity EMR for Eyes .................................................................................. 27 4.3.2 EMA Ophthalmology ..................................................................................... 33 IZBIRA NAJPRIMERNEJŠE INFORMACIJSKE REŠITVE .................................... 38 5.1 Merilo ocenjevanja obstoječih rešitev .................................................................. 39 5.2 Izbira najprimernejše rešitve in odločitev ............................................................. 41 OPIS IZDELAVE PROGRAMSKE REŠITVE ........................................................... 42 6.1 Procesi v okulistični ordinaciji (DIAGRAMI) ..................................................... 42 6.2 Predvidena arhitektura programske rešitve ........................................................... 46 6.2.1 Podatkovni model .......................................................................................... 47 6.2.2 Funkcionalnosti programske rešitve ............................................................. 48 6.2.3 Uporabniške zahteve in funkcionalnosti ........................................................ 49 6.3 Uporabljena tehnologija ........................................................................................ 50 6.3.1 MS SQL Server .............................................................................................. 50 6.3.2 Visual Studio 2013 ......................................................................................... 52 6.3.3 Visual Basic (.NET) ....................................................................................... 54 6.3.4 Crystal Reports (za izdelavo poročil) ............................................................ 55 7 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 57 8 LITERATURA IN VIRI............................................................................................... 59 PRILOGI KAZALO SLIK Slika 3.1: Kratkovidnost in miopija....................................................................................... 6 Slika 3.2: Daljnovidnost ali hiperopija .................................................................................. 7 Slika 3.3: Astigmatizem ........................................................................................................ 9 Slika 4.1: Dostopnost do podatkov z različnih lokacij ........................................................ 19 Slika 4.2: Program Phoenix: vnos novega pacienta ............................................................ 21 Slika 4.3: Integrity EMR for Eyes – vnos nekaterih meritev .............................................. 28 Slika 4.4: Ema Ophthalmology: prikaz na tabličnem računalniku ...................................... 37 Slika 6.1: Procesni diagram naročanja ................................................................................ 43 Slika 6.2: Procesni diagram okulističnega pregleda ............................................................ 44 Slika 6.3: Procesni diagram operativnega posega ............................................................... 45 Slika 6.4: Arhitektura programske rešitve ........................................................................... 46 Slika 6.5: Podatkovna baza v povezavi z okoljem .............................................................. 47 Slika 6.6: Nastavitve kodiranja v MS SQL ......................................................................... 51 Slika 6.7: Oblikovanje tabele poročila v SQL z uporabo zunanjih ključev ........................ 51 Slika 6.8: Izdelava obrazca, v katerega se vpisujejo meritve vida ...................................... 53 Slika 6.9: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna ....................................................... 55 Slika 6.10: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna ..................................................... 56 Slika 6.11: Izdelava poročila po programskem orodju Crystal Report ............................... 56 KAZALO TABEL Tabela 4.1: Opis programa Phoenix glede na funkcionalne zahteve ................................... 22 Tabela 4.2: Opis programa Integrity EMR for Eyes glede na funkcionalne zahteve .......... 28 Tabela 4.3: Opis programa EMA Ophthalmology glede na funkcionalne zahteve ............. 34 Tabela 5.1: Primerjalna tabela glede na ustreznost in kritike .............................................. 41 1 UVOD Oči so za zdravega človeka, po mnenju nekaterih ljudi, najpomembnejše čutilo, s katerim zaznavamo zunanji svet in okolico ter dogajanje okoli nas. Za človeka sta tako dober vid in zdravo oko zelo pomembna. Pomembno vlogo pri ohranjanju vida imajo tudi okulistične ordinacije, v katerih opravljajo okulistične preglede ali izvajajo operacije. Ordinacije morajo zato imeti dobro informacijsko podporo za pregled nad obstoječim stanjem pacientov. Točnost in hitrost pridobivanja podatkov je za okulistične ambulante zelo pomemben dejavnik. Ker si posamezniki želimo čim prej priti na vrsto, sta pomembna dejavnika tudi naročanje in pregled nad naročenimi pacienti. Ko opazimo kakršno koli zdravstveno težavo, si želimo čim prej priti na vrsto za pregled. Okulisti lahko hitro ugotovijo, katere paciente lahko naročijo pozneje oziroma prestavijo na drug čas. Tu pridejo v pomoč tudi različne programske rešitve. Danes je na razpolago več različnih programskih rešitev, ki so namenjene zdravstvu oziroma okulistiki. Nekateri programi so brezplačni, to so tako imenovani odprtokodni programi, drugi pa so plačljivi – za njihovo uporabo potrebno posebno plačilo. Tudi v okulističnih ambulantah in ordinacijah se uporablja različna programska oprema. Odvisna je od zahtev in potreb posamezne ordinacije, saj ima vsaka svoje načine delovanja in vodenja. V nalogi smo poskušali najti najustreznejšo programsko rešitev za okulistične preglede. Najprej smo se lotili proučevanja programov, ki so dostopni (ali jih lahko na kratko pregledamo) na spletu. Iskali smo tako slovenske in tuje programske rešitve. V tem koraku slovenskih rešitev, s katerimi bi v celoti pokrili potrebe v okulistični ambulanti, nismo našli. Je nekaj alternativ, ki se v nekaterih primerih lahko uporabijo, vendar ne v celoti. Programska oprema, ki je izdelana za posameznega naročnika, ima to prednost, da se lahko prilagaja njegovim željam in zahtevam, običajno pa je dražja za vzdrževanje od rešitev, ki so na voljo v prosti prodaji. Posamezna polja se na primer lahko prestavljajo, tako da imajo zaposleni kar se da dober pregled in pri vsakem koraku na voljo podatke, ki so v tistem trenutku pomembni. Programska oprema, ki je kupljena na trgu, nima vedno možnosti prilagajanja posameznemu naročniku, je pa lahko cenejša za vzdrževanje v primerjavi z programi, ki so narejeni po meri. Zato je treba narediti kompromis: najti program, ki je stroškovno ugoden, enostaven za uporabo in vzdrževanje, vendar kljub temu zajema vse glavne potrebe pri uporabi. 1 V diplomski nalogi bomo preučili različne programske rešitve in se odločili, ali je smiselno razviti nov program za okulistično ambulanto oziroma ordinacijo. Na podlagi preučevanja bomo ugotovili, katere so prednosti ali slabosti posameznih programskih rešitev, ki na trgu že obstajajo. Želimo podpreti celoten okulistični pregled – od naročanja in pregleda do morebitnih operacij in poznejšega okrevanja. 2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN CILJI RAZISKAVE Raziskava bo potekala tako, da se najprej na podlagi osebnega razgovora pri stranki obravnavajo zahteve in funkcionalnosti, ki jih mora imeti programska rešitev. Na podlagi vseh teh informacij se bomo lotili iskanja obstoječih programskih rešitev, ki so na voljo za preizkus in dostopne na svetovnem spletu. Te rešitve bom potem primerjal med sabo in ugotavljal, koliko zadostijo potrebam in zahtevam, ki jih je dal naročnik. V raziskavi je tako treba ugotoviti, katera programska rešitev bi bila za stranko oziroma naročnika v okulistiki najustreznejša. Biti mora odlično orodje za pomoč pri pregledu nad obstoječim stanjem pri posameznem pacientu, omogočati pa tudi hiter pregled nad vsemi preteklimi dogajanji in stanjem pacientovih oči v preteklih obdobjih. Z analizo obstoječega stanja bomo stranki lahko ponudili najugodnejšo rešitev oziroma program, ki je za njene potrebe najustreznejši. Na podlagi tega se potem lahko odločimo tudi za izdelavo nove programske rešitve, s katero bi zajeli vse funkcionalne zahteve, ki jih stranka potrebuje. V tej nalogi nas zanimata ti raziskovalni vprašanji: 1. Ali na trgu že obstajajo primerne programske rešitve, s katerimi bi zadovoljili potrebe okulistične ambulante? 2. Ali je bolje razviti svojo programsko rešitev ali uporabiti eno od že obstoječih? 2 Na podlagi raziskovalnih vprašanj bomo nato opredelili cilj diplomske naloge, to je, da se stranki najde ali izdela najustreznejša in najugodnejša informacijska rešitev, s katero bomo zajeli vse njene funkcionalne zahteve. Katere so glavne funkcionalnosti in zahteve, bomo navedli v enem od naslednjih poglavij. 3 3.1 OSNOVNI PREGLED OKULISTIKE Uvod Pri informatizaciji poslovanja je zelo pomembno osnovno poznavanje področja. S tem namenom navajamo osnovni pregled okulistike. Vid kot čut je za človeka najpomembnejše specializirano čutilo, saj predstavlja več kot 80 % naših zaznav (Morela okulisti, 19. junij 2014). Omogoča nam celovito zaznavanje zunanjega okolja in je ključnega pomena za motorični, spoznavni, vedenjski in čustveni razvoj. Vid se razvija dinamično, pri čemer je pomembno dozorevanje očesnih struktur in osrednjega živčevja (Lenassi in Likar, 2007). Zato je treba za oči ustrezno skrbeti. Preglede moramo opravljati redno ne glede na starost ali zdravstveno stanje (Oblak, 2012). Pri pregledu se ne izmeri le dioptrija (ugotavljanje, ali potrebujemo očala ali ne), ampak tudi zdravje in morebitne bolezni ali bolezenski simptomi (Pušnik Novljan, 28. maj 2014), ki pozneje lahko privedejo do trajnejših posledic. Rutinski pregledi lahko razkrijejo hujše napake na očesu, ki imajo lahko hude posledice. Vzrok za meglen vid je lahko tudi sladkorna bolezen (E-zdravje, 1. junij 2014), zato so pregledi pri teh pacientih pomembni. Diabetična retinopatija namreč poškoduje male krvne žile (kapilare) v ozadju očesa. Skoraj ni bolnika s to boleznijo, pri katerem se ne bi razvile spremembe na žilah v ozadju očesa (Mrevlje, 2014). Slabši vidljivosti rečemo slabovidnost. Pri tem izrazu moramo biti pazljivi, ker se vid pri slabovidnosti kljub pripomočkom (očala, leča) ne popravi toliko, da bi bil oster, temveč ostane še vedno nekoliko moten, meglen (Gardaševič in Kosec, 2005). Eden od dejavnikov za slabšanje vida je tudi računalnik oziroma računalniki zaslon (monitor). Oči postajajo utrujene, manj je mežikanja in s tem vlaženja oči. Tako se oko hitreje osuši. To sem opazil tudi pri pisanju 3 te diplomske naloge, ko sem dalj časa gledal v zaslon. Pri dolgotrajnejšem gledanju v zaslon oči lahko že rahlo pečejo. Da se temu izognemo, je treba zavestno večkrat pomežikniti in se na vsakih nekaj minut zazreti v okolico, po možnosti skozi okno, v naravo, da si nekoliko odpočijemo oči. Pri dolgotrajnejših obremenitvah je priporočljiv preventivni pregled oči (Zagernik Mihelčič, 2010). Z uporabo svetovnega spleta (nekateri ga imenujejo tudi internet) danes lahko sami na hitro ocenimo, kakšen vid imamo, saj je na razpolago več različnih preizkusov. Ti preizkusi so seveda samo okvirni, za natančen strokovni pregled se moramo še vedno oglasiti pri okulistih, v okulističnih ordinacijah, kjer imajo na razpolago posebne naprave, s katerimi se ugotavlja ostrina vida, pa tudi druge lastnosti dobrega ali slabšega vida in morebitne nepravilnosti v samem očesu. Nekatere okulistične ordinacije poleg pregledov oči ponujajo korekcijo vida z uporabo laserskih operacij. Naš naročnik želi imeti programsko rešitev, s katero bi delo v ordinaciji potekalo lažje in bolj kakovostno, tudi pregled nad storitvami naj bi bil boljši. 3.2 Okulistični pregledi Celotna naloga sloni na okulističnem pregledu. Na podlagi izvidov s tega pregleda bomo ugotavljali, ali obstoječi računalniški programi za okulistiko ponujajo ustrezne rešitve po želji in potrebah naročnika. Posameznik oziroma pacient si želi zdrave oči in dober vid, okulist pa mu želi pri tem pomagati, dati strokovno pomoč in rešitve, ki so za pacienta sprejemljive. Glede na dobljene rezultate iz ordinacije bo predlagal terapijo, prilagojeno pacientovim potrebam. Pri tem mu je lahko v veliko pomoč dobra in ustrezna programska rešitev, pri kateri bo imel zapisane vse potrebne podatke o pacientu. Tako ima lahko vedno pri roki ključne podatke in informacije. Vidno polje je eden od osnovnih parametrov za spremljanje zdravljenja bolezni. Treba je poskrbeti, da so okulistični pregledi redni, saj so pomembni za odrasle in za otroke (Oblak, 27. maj 2014; Pušnik Novljan, 28. maj 2014). »Pri odraslih se pregledi opravljajo zaradi določanja dioptrije in zgodnjega odkrivanja znakov očesnih bolezni. Pri otrocih imajo okulistični pregledi še pomembnejšo vlogo. Z njimi ugotavljamo, ali se vid otroka razvija pravilno, ter morebitne znake očesnih bolezni, ki lahko povzročijo hitro slabšanje vida« (Pušnik Novljan, 28. maj 2014). 4 V Oblak (27. maj 2014) je zapisanih nekaj stanj, ki jih okulist najpogosteje preverja. Med njimi najdemo tele: – dioptrijska napaka: v to skupino spadajo kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starovidnost, – ambliopija: v enem očesu je drugačna dioptrija kakor v drugem, – strabizem ali škilavost: to je odklon oziroma obračanje očesa, – očesne bolezni: na primer glavkom in diabetična retinopatija, v zgodnji fazi ni simptomov, zato okulist preverja zdravje oči zunaj in znotraj ter išče zgodnja znamenja bolezni, – 3.2.1 druge bolezni: lahko se ugotovijo zgodnji znaki nekaterih stanj in bolezni. Ostrina vida Okulistični pregled sestavljajo različne meritve. Merjenje ostrine vida vključuje klasično preiskavo vidne funkcije. Vidna ostrina je merilo sposobnosti očesa, da v prostoru med seboj razloči dve sosednji točki (Lenassi in Likar, 2007). Če je ostrina vida (visus) manjša od 1, pomeni, da ni 100-odstotna, temveč manjša. Za okulista ta podatek pomeni, da je treba oko pregledati še dodatno, zato da se ugotovijo vzroki za zmanjšano ostrino, ki lahko povzroči tudi okvaro očesa oziroma vida. Očesne preglede je zato smiselno opravljati redno. Priporočljivo je, da se opravljajo na dve leti, vsekakor pa, ko imamo občutek, da se z našim vidom nekaj dogaja, na primer ko opazimo, da se slabša, ko imamo boleče oči, ko nas oči dražijo ali so vnete (MedlinePlus, 4. junij 2014). Vidno ostrino določamo po Snellenovi metodi. Uporabljajo se različne tabele, pri katerih uporabimo črke in številke. Črkovni optotip sestavljajo črke C, D, E, F, L, N, O, P, T, Z, razporejene v 11 vrsticah. Vidna ostrina se določi z oddaljevanjem ali prikazovanjem vedno manjšega optotipa. Pri pregledu se vedno najprej določi ostrina vida za desno oko, pri čemer je drugo oko prikrito z zaslonko. Za preizkus ostrine vida na daljavo – z razdalje treh metrov – preberemo šesto vrstico (oddaljenost je odvisna od velikosti črk, ki jih gledamo). Pri preizkusu ostrine na bližino pa na razdalji 30 cm beremo zadnjo vrstico (Optika Teržan, 2. junij 2014). Ta preizkus ostrine vida lahko naredimo tudi sami, doma. Vse, kar je potrebno, je, da si na list papirja natisnemo optotip, ki ga lahko najdemo na spletu. 5 3.2.2 Kratkovidnost Zamegljen vid na enem ali obeh očesih je poleg škiljenja, občutka napora v očeh in glavobola lahko znamenje za kratkovidnost ali miopijo. Kratkovidnost je najpogostejša dioptrijska napaka v očesu in postaja še pogostejša. Svetovne statistike kažejo, da se je v primerjavi s 70. leti do danes skoraj podvojila. Večinoma gre za zgolj manjšo nevšečnost in ne za večje tveganje v zvezi z zdravjem oči (Oblak, 27. maj 2014). Slika 3.1 nam prikazuje kratkovidnost pri očesu. Pri tej napaki je očesno zrklo glede na ukrivljenost roženice predolgo, zato se žarki, ki padejo v oko, ne projicirajo na mrežnico, ampak pred njo. Predmete v daljavi tako vidimo neostro, nekoliko zamegljeno. Kratkovidnost je zelo pogosta slabovidnost. Ocenjujejo, da je značilna za približno 30 % ljudi. Najpogosteje se začne pojavljati med 8. in 12. letom, skoraj vedno pa pred 20. letom starosti (Morela okulisti, 18. junij 2014). Slika 3.1: Kratkovidnost in miopija Vir: Oblak (27. maj 2014) Najpogostejši simptomi pri kratkovidnosti se izražajo že pri vožnji, v šoli na primer pri gledanju na šolsko tablo. Težave nastajajo pri razločevanju prometnih znakov, saj je vidljivost na daljavo zamegljena, slika pa ni ostra. Lahko se pojavita tudi preobremenjenost oči in glavobol, saj se 6 oči napenjajo. Pri branju na blizu kratkovidnost običajno ne dela nobenih težav (Oblak, 27. maj 2014). Kratkovidnost se odpravlja z lečami ali očali, lahko pa se odločimo tudi za trajnejši poseg, torej z operacijo. Operacija dioptrije lahko kratkovidnost omili ali povsem odpravi. Najpogosteje se izvaja z laserjem excimer 1 (Oblak, 27. maj 2014). 3.2.3 Daljnovidnost Daljnovidnost je nasprotje kratkovidnosti. Pri tej očesni napaki oseba vidi oddaljene predmete ostro in nima težav z ostrenjem oddaljenih stvari, ima pa zato meglen vid na blizu. Daljnovidnost ni bolezen, tudi ne pomeni, da imamo »slabe oči«. Preprosto pomeni, da imamo neko spremembo na obliki zrkla. Od stopnje spremembe pa je odvisno, ali potrebujete korekcijske leče. Slika 3.2: Daljnovidnost ali hiperopija Vir: Oblak (27. maj 2014) 1 Excimer laser hladen svetlobni (ultravijoločni) žarek, ki se uporablja predvsem v mikrokirurških napravah 7 Daljnovidnost je motnja vida, pri kateri nastane slika predmeta v očesu za mrežnico zaradi premajhne lomnosti svetlobnih žarkov v zrklu ali pa zaradi prekratkega zrkla (Slika 3.2). Odvisno od starosti in stopnje daljnovidnosti lahko nekateri ljudje z nižjimi stopnjami daljnovidnosti vidijo ostro na daljavo in na blizu. To jim omogoča očesna akomodacija 2 (mehanizem, s katerim se pri osebah, mlajših od 40 let, spreminja lomnost očesne leče). Najpogosteje težave nastopijo po 40. letu starosti, saj se začne zmanjševati prilagoditvena sposobnost očesa (Morela okulisti, 18. junij 2014). Prvi poskusi kirurškega popravljanja daljnovidnosti so bili že pred približno stotimi leti, šele pred nekaj leti pa se je uspešnost takega zdravljenja začela približevati uspehom, ki jih dosežejo pri zdravljenju kratkovidnosti. Vzrok so najverjetneje številni zapleti pri kratkovidnosti in da je roženico veliko lažje sploščiti kakor narediti strmejšo (Pfeifer in Gardaševič, 2005). 3.2.4 Astigmatizem Astigmatizem je eden najbolj nerazumljenih pojavov na obravnavanem področju in zelo pogost vzrok za neoster vid. Je dioptrijska napaka, pri kateri se svetloba, ki potuje skozi oko, ne osredotoči enakomerno na mrežnico. Astigmatizem lahko korigiramo z očali, s toričnimi lečami ali kontaktnimi toričnimi lečami. Pojavi se, ker je površina roženice, okna očesa, neenakomerno ukrivljena in nima oblike pravilne kupole, temveč je v neki osi nekoliko podolgovata (Slika 3.3) (Morela, 2010). Človek sicer vidi tudi z navadno sferno dioptrijo, manjka pa mu popolna ostrina. V tem primeru mu lahko intenzivno gledanje z očmi od blizu povzroča zelo utrujene oči, glavobol in meglen vid (Oblak, 27. maj 2014). Astigmatizem pravilne oblike lahko korigiramo z lasersko refraktivno operacijo, pri starejših pacientih in visokih pozitivnih plus dioptrijah pa se dosežejo zelo dobri rezultati z vstavitvijo toričnih multifokalnih leč, ki poleg dioptrije za daljavo korigirajo bližinski vid. Taki pacienti so po operaciji lahko brez očal za daljavo in bližino. Sama operacija je podobna kakor pri operativnem posegu zaradi sive mrene, le da je vstavljena znotrajočesna leča drugačna (Morela, 2010). 2 Akomodacija je spreminjanje oblike očesne leče glede na oddaljenost predmeta, ki ga gledamo. 8 Slika 3.3: Astigmatizem Vir: Morela (2010) Astigmatizem ima 75 odstotkov ljudi. Nekateri imajo samo 0,25 dioptrije (D), drugi pa tudi 10,00 D. V nekaterih deželah se astigmatizem ne predpisuje, zato je odstotek ljudi temu primerno nižji. Astigmatizem ni bolezen, zato zdravljenje ni potrebno, ostane pa z nami vse življenje. Kljub temu pojavu je vid pri pravilno predpisanih očalih lahko kar se da normalen (Oblak, 27. maj 2014). 3.3 Laserska korekcija vida Odprava dioptrije (najpogosteje se odpravlja kratkovidnost, lahko pa tudi daljnovidnost in blažji astigmatizem) in sive mrene so najpogostejše laserske korekcije vida, ki se opravljajo v ordinaciji. »Laserska korekcija vida se uporablja v svetu za zdravljenje oseb z manjšo, srednjo ali višjo dioptrijo. Izvaja se s hladnim svetlobnim žarkom z laserja excimer ter nežno spremeni obliko očesne roženice« (Očesna poliklinika dr. Vukas, 18. junij 2014). Eden od glavnih ciljev pri laserskih operacijah je, da se ljudem, ki za oster in dober vid potrebujejo očala ali kontaktne leče, omogoči dober vid brez teh pripomočkov. To pride zelo prav pri raznih športnih dejavnostih, saj je veliko lažje, če ni treba skrbeti za leče ali morebitna prilagojena očala. 9 Bolj in manj uspešni operativni posegi na očeh, ki so namenjeni odpravljanju očesne dioptrije, se izvajajo po svetu že več desetletij. Obstoječe operativne metode se izpopolnjujejo, razvijajo se nove operativne tehnike. Te so varnejše, povezane z manj mogočimi zapleti ter omogočajo zanesljivejšo in natančnejšo korekcijo očesne dioptrije (Morela okulisti, 19. junij 2014). Pri laserski korekciji vida se istočasno operirata obe očesi in celoten poseg traja 10 min, pri čemer laser deluje le nekaj sekund (Očesna poliklinika dr. Vukas, 18. junij 2014). 3.3.1 Metoda laserske odprave korekcije LASIK Metoda LASIK (laser in situ keratomileusis) je daleč najpogosteje izvajana metoda laserske odprave dioptrije. Bistvo te metode je, da roženice z laserjem excimer ne gladimo na njeni površini, temveč v njenem srednjem sloju. Pred glajenjem po tej metodi se s posebnim nožem mikrokeratom 3 zareže vzdolžno v roženico. Nastali roženični reženj se odmakne s površine roženice. Sledi glajenje srednjega sloja roženice, na koncu pa to ponovno pokrijemo s prej odmaknjenim režnjem. Ta metoda je primerna za kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Bolečine po posegu so blage, oster vid pa se vzpostavi kmalu po operaciji. Slaba stran metode pa je, da roženico z rezom nekoliko oslabimo, kar pri tanki roženici v očesu lahko povzroči izbočenje (Morela okulisti, 19. junij 2014; FDA, 5. junij 2014). 3.3.2 Metoda laserske odprave korekcije LASEK LASEK (laser subepithelial keratomileusis) spada med najnovejše tehnike laserske korekcije vida. Pred začetkom glajenja roženice z laserjem se na epitelno površino roženice nanese posebna alkoholna raztopina. To povzroči, da se stik med slojem epitelnih celic in površino roženice razrahlja. Zatem se sloj celic s posebnim instrumentom odmakne. Po glajenju roženice z laserjem pa predel roženice ponovno prekrije prej odmaknjena plast epitela. Bolečine, ki nastanejo pri tej metodi, so nekoliko blažje, če se primerja z metodo PRK. Ta metoda je primerna za paciente, ki imajo tanjšo roženico. Slabša stran v primerjavi z metodo LASIK ali SBK pa je, da se ostrina vida vzpostavi nekoliko počasneje – navadno traja teden dni, izjemoma tudi dlje (Morela okulisti, 19. junij 2014). 3 Mikrokeratom je mikronož, ki odreže tanko rezino roženice. 10 3.3.3 Metoda odprave korekcije PRK PRK (fotorefraktivna keratektomija) je najstarejša izmed kirurških tehnik, pri katerih se za korekcijo očesne dioptrije uporablja laser excimer, ter je primerna za korekcijo kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma. Tu se vrhnja plast s posebnim mikrokirurškim instrumentom in drgnjenjem epitelnih celic odstrani s površine roženice. Oko po nekaj dneh samoobnovi sloj epitelnih celic in tako zaščiti roženico. Prednost te metode je, da se ohranja struktura globljih plasti roženice ter da je razmeroma preprosta in varna, slabost pa, da se po operaciji pojavljajo bolečine in izboljšava ostrine vida je počasnejša (Morela okulisti, 19. junij 2014). 3.3.4 IOL To je mikrokirurški poseg, pri katerem se v oko vstavi umetna znotrajočesna leča (IOL – angl. intraocular lens) na mesto naravne leče, ki se predhodno odstrani. Za operacijo se običajno uporablja lokalna anestezija. Bolečine v začetni fazi (ko se naredi 2–3 mm širok rez ob robu roženice) so neznatne, pozneje pa paciente moti svetloba, ki jo oddaja mikroskop. Čutijo se tudi dotiki, medtem ko se oko lahko premika (Irman, 14. junij 2014). S to metodo se odpravijo kratkovidnost, daljnovidnost in siva mrena (Pušnik Novljan, 28. maj 2014). Po Irmanu (14. junij 2014) glede na mesto vstavitve IOL in namen operacije ločimo: • implantacijo monofokalne IOL na mesto naravne leče, ki smo jo predhodno odstranili, • implantacija mono IOL na mesto skaljene naravne leče (katarakte), ki smo jo predhodno odstranili s fakoemulzifikacijo. 3.4 Pooperativno zdravljenje in pregledi Po operaciji je pomembno, da si pacient redno vkapa v oči antibiotične kapljice, ki delujejo tudi protibolečinsko. Zelo pomembna je higiena in predpisani roki vkapanja kapljic v oči. Ker je oko občutljivejše za svetlobo, je priporočljivo nošenje zatemnjenih sončnih očal. Prav tako je pomembno, da si oči ne drgnemo (Morela okulisti, 19. junij 2014; Pušnik Novljan, 28. maj 2014). Ostrina vida se vsak dan izboljšuje, lahko pa se tudi spreminja. To je del celjenja roženice. Nihanje ostrine vida lahko traja nekaj dni, celo nekaj tednov, kar prav tako spada k normalnemu 11 okrevanju. Prvi kontrolni pregled je naslednji dan po operaciji, potem po 1 tednu, 1 mesecu, 3 mesecih, 6 mesecih in 1 letu (Pušnik Novljan, 28. maj 2014). 4 PREGLED OBSTOJEČIH PROGRAMSKIH REŠITEV NA TRGU Odlična informacijska podpora zagotovo pomaga pri izboljšanju storitve. Na podlagi razgovora s stranko se bo preučilo, katere glavne funkcionalnosti mora vsebovati programska rešitev. S funkcionalnostmi, ki so za stranko pomembne, bomo lažje poiskali tako rešitev, ki bo zanjo najboljša, najustreznejša. Taka rešitev mora biti zanjo dodana vrednost, ne pa samo strošek ali breme. Če bo stranka spoznala, da si bo s ponujeno rešitvijo zagotovila dodano vrednost, bomo lahko rekli, da smo se stvari lotili prav, da smo ustregli strankinim željam. Tako se lahko nadejamo, da bo sodelovanje dobro tudi v prihodnje. Opis potreb in pričakovanj stranke 4.1 Naša stranka je do zdaj že uporabljala eno izdelano programsko rešitev. Zaradi nekaj novih potreb in zahtev, ki si jih je zadala, pa je nujna nadgradnja. Torej je to zdaj pravi trenutek, da se preučijo vse programske in uporabniške funkcionalne zahteve, ki jih bo morala nova rešitev vključevati. Predvsem je tu ključnega pomena upravljanje podatkov – kako je poskrbljeno za njihovo varnost. Vsaka ordinacija mora imeti urejeno tako hranjenje podatkov, da se zagotavlja varovanje osebnih podatkov o pacientu, predvsem v povezavi z njegovim zdravjem. K temu jo zavezuje tudi informacijski pooblaščenec, saj je pri delu treba upoštevati Zakon o pacientovih pravicah. V tem zakonu so zapisane pravice pacientov, ki jih je treba upoštevati (Informacijski pooblaščenec, 28. maj 2014). Iz Zakona o pacientovih pravicah (2014) lahko razberemo nekaj teh pravic: – pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, – pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, – pravica do spoštovanja pacientovega časa, 12 – pravica do obveščenosti in sodelovanja, – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, – pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Ta zakon v nekaterih točkah zagotovo vpliva tudi na uporabnost programske opreme. Informatika je s tega vidika povezana predvsem z varovanjem osebnih podatkov ter izvedbo meritev in zdravljenja, ki jih ima na razpolago okulistična dejavnost. Pri iskanju ustrezne rešitve moramo ta del zelo skrbno preučiti. V ordinaciji vsak dan nastajajo novi in novi podatki. Lahko so to meritve, lahko se navajajo anamneze in mnenja, lahko se opravljajo in opišejo operativni posegi. Vse to je treba ustrezno evidentirati in shranjevati. Da se podatki ne podvajajo po nepotrebnem, pa lahko poskrbimo z ustrezno programsko rešitvijo. V ordinaciji se je dogajalo, da so se podatki o dioptriji pisali na list papirja, potem pa se prenesli v elektronsko obliko. Kljub pazljivosti so pri tem prepisovanju nastajale napake, pri izdajanju receptov za očala in leče pa pozneje neljubi stroški in nezadovoljstvo, če je bila leča na očalih drugačne dioptrije zaradi napačno prepisane meritve. S programsko rešitvijo se temu izognemo, saj se vsi podatki takoj vpišejo neposredno v informacijski sistem računalnika. Tako se izognemo podvajanju in morebitnim napakam pri prepisovanju. Vedno pa imamo na razpolago vse pomembne podatke in informacije, ki smo jih vnesli v preteklosti. Od stranke je bilo zato treba pridobiti vse pomembne informacije, s katerimi bi ji lahko ponudili programsko rešitev, ki bi zajemala vse funkcionalne zahteve – programske in uporabniške, ki nastajajo pri delu. V ta namen je bil organiziran sestanek, na katerem nam je sporočila, kakšne funkcionalne zahteve naj program vsebuje: • Vnos podatkov z meritev: vnos podatkov je ena od glavnih potreb in zahtev, ki jih mora imeti program. V posameznih korakih je treba vpisati v polja število ali besedilo, drugje je treba podatke označiti oziroma izbrati na seznamu, na katerem so vnaprej znani. Tako delo je za stranko najprimernejše. Stranka nam je sporočila tudi, na katerih poljih želi imeti izbirni seznam. Ta se navezuje predvsem na različne anamneze – v izvidih se namreč pogosto omenjajo latinske besede, in če bi jih pisali in ne izbirali, so mogoče tipkarske napake, kar želimo preprečiti. Zato je kombinacija vnosnih in izbirnih 13 polj za stranko pomembna. Ker želimo omogočiti čim enostavnejše delo, bomo poiskali temu primerno programsko rešitev. • Preverjanje podatkov (kaj se zgodi ob vpisu, vnosu ali kliku): vsekakor je to ena od funkcionalnosti, ki najbolj preprečuje napake pri vnosu – tipkanju oziroma napačne vnose. Če na primer v neko polje namesto številke vpišemo črko, nas mora program o tem nekako obvestiti oziroma na to opozoriti. Preverjanje želimo izvesti tudi glede na napisane vrednosti. V katerih poljih se izvede, je določil naročnik. Najpomembnejše je, da se preverijo polja, v katera se vpisujejo meritve, opravljene na različnih aparaturah. Nekatere meritve imajo spodnjo in zgornjo mejo in to se mora prav tako upoštevati. V preteklosti se je dogajalo, da so bile meritve vpisane v napačno polje. Ker ni bilo preverjanja, so bili izvidi okulističnega pregleda seveda napačni. • Obarvanje besedila: pri vpisovanju meritve želimo, da se vnesena vrednost v polju obarva gleda na različna merila. Stranka želi imeti pregled nad pozitivnimi in negativnimi rezultati. S tem takoj dobi pregled nad tem, ali je pacient kratkoviden ali daljnoviden ali pa ima morda težave z vidom na daljavo in na blizu. Tako je preglednost nad podatki boljša, oftalmolog pa lahko hitreje opazi, pri katerih meritvah nastajajo odstopanja. V tem primeru se odloči in usmeri k nadaljnjim podrobnejšim preiskavam, ki bodo stanje razjasnile in odpravile dvome. • Preglednost podatkov o pacientu: večina dogajanja v ordinaciji temelji na okulističnem pregledu pacientov. Programska oprema mora omogočati enostaven pregled nad pacientovim stanjem, dodajanje novih obravnav in pregledov. Vsi podatki o meritvah vida in morebitnih operacijah morajo biti prav tako lepo razvidni. Polja morajo biti zato smiselno razporejena – pomembnih podatkov ne želimo imeti skritih ali nekje v ozadju, temveč na hitro dostopnem in vidnem mestu. S tem zmanjšamo nepotrebno iskanje, osebje pa lahko pacientu posveti več časa. • Iskanje in filtriranje podatkov: kljub preglednosti, ki jo naročnik zahteva, je nekatere podatke še vedno treba poiskati. Za hitrejše delo je smiselno uporabljati različne filtre in iskalnike. Z uporabo filtrov se iskanje po podatkih lahko bistveno skrajša. Naročnik nam je med pogovorom omenil tudi, po katerih podatkih se največkrat posega oziroma 14 katere podatke največkrat potrebujejo med delom. Ko se pridobijo te informacije, bo iskanje najboljše mogoče rešitve za naročnika lažje. Programske rešitve, ki nimajo iskalnikov ali filtrov, bodo zagotovo dobile slabšo oceno glede na to merilo. Tiste pa, ki bodo imele to področje dobro urejeno, lahko glede na to merilo pridobijo dodatne točke. • Enostavnost za uporabo: uporaba programske rešitve mora biti enostavna. Zaposleni morajo z uporabo programa nekaj pridobiti, program jih ne sme obremenjevati. Ker v podjetju uporabljajo eno programsko rešitev že zdaj, si želijo, da bi bila tudi nova vsaj tako enostavna. Program mora biti zasnovan tako, da si podatki sledijo v ustreznem zaporedju. S tem se močno olajšajo vnosi novih meritev. V vsakem koraku se tako ve, kaj je treba v nadaljevanju še postoriti in katere meritve so še potrebne. • Število klikov: celoten postopek želimo izvesti s čim manj kliki. Stranka želi imeti tako programsko rešitev, pri kateri bi za to, da se okulistični pregled izvede od začetka do konca, naredila le nekaj klikov. Njihovo število se seveda zelo povezuje s samim videzom. Večja ko je razpršenost podatkov po programu, več klikanja je potrebno, da pridemo do želenega podatka. Obstaja pa še ena vrsta klika, ki se navezuje na potrjevanje ali zbiranje polj. V tem primeru število klikov ne obremenjuje zaposlenih in meritvene obrazce lahko izpolnijo hitreje. Polja, v katerih sta samo dve možnosti, je lažje in hitreje obkljukati, kakor pa vanje zapisati vrednost, ki je v posameznem primeru najprimernejša. To je lahko 'Da' ali 'Ne' oziroma kar koli podobnega. Tako se zavarujemo tudi pred tem, da bi v polja vpisali napačne podatke. S tem bi bilo filtriranje po točno teh podatkih zelo oteženo – filtri in iskalniki nam ne bi vračali pravih rezultatov. Lahko imamo tudi seznam, s katerega se izbere najustreznejša »vrednost«. Tudi v tem primeru se zaposleni ne more zatipkati, ker je polje izbirno in mora zgolj izbrati najustreznejši podatek. Ta način je tudi hitrejši od pisanja, sploh če gre za strokovne besede ali izvide in mnenja. • Možnost dodajanja polj: zaradi sprememb tehnologije ali zakonodaje se morajo pri pregledih dodati ali kako drugače spremeniti zahteve. V našem primeru se je stranka odločila, da bo vpeljala nekaj novosti, ki jih sedanja programska oprema ne podpira. S tem, ko imamo možnost, da dodamo polje ali ga premaknemo v drug položaj, pridobimo tudi preglednost. Najpogosteje uporabljena polja se premaknejo na tako mesto, da se 15 opazijo najprej. Pri tem je treba razmisliti tudi, kakšni so finančni vložki, da se take spremembe izvedejo, in v kolikšnem času so izvedljive. To vsekakor ni zanemarljivo. Obsežnejša ko je programska oprema, več je prilagajanja in preurejanja v njej. Običajno so vse postavitve optimizirane na prvo, začetno različico in pri dodajanju novih polj je potrebno zelo dobro načrtovanje in preurejanje. Stranka je sporočila tudi, da je prilagajanje programov potrebno vse leto. • Datumi in opomniki: želimo imeti pregled nad prihajajočimi in nezaključenimi dogodki. O prihajajočih dogodkih se lahko obveščajo tudi pacienti, če se s tem načinom strinjajo. Obveščanje naj se izvaja s SMS-obvestili ali po elektronski pošti. To bi bila ena od novih funkcionalnosti, ki bi jo stranka lahko s pridom uporabljala. Obveščanje po tem sistemu naj bo hitro in enostavno. Pacientu se tako omogoči, da pred naročenim pregledom dobi obvestilo o točni uri in datumu. Obveščanje bi bilo smiselno tudi, če se iz različnih vzrokov spremenijo dnevni čakalni seznami. Predvsem bi bilo to lahko koristno pri zamudah – o njih bi bili obveščeni prihajajoči pacienti. Tako bi lahko ordinacija uravnavala tudi število pacientov v čakalnici. • Shranjevanje in dodajanje dokumentov: tudi to je ena od glavnih in pomembnih funkcionalnih potreb, ki naj bi jih vsebovala programska oprema. V ordinaciji je več naprav, s katerim se meri vid in ki med seboj niso povezane. Nekatere od njih izdelajo dokument ali sliko, ki jo je treba nekam shraniti. Zagotovo je najboljša rešitev ta, da bi se vsi ti dokumenti shranjevali k pacientu, ki je opravil pregled. Poleg teh različnih prilog je za ordinacijo koristno shranjevanje skeniranih dokumentov. Sestram pridejo zelo prav skenirane napotnice. Tako se vsaka napotnica v elektronski obliki priloži k posameznemu pregledu, prav tako pa vsi izidi iz naprav, na katerih je bil opravljen pregled. Pri posameznem pacientu želimo imeti zbrana vsa potrdila, soglasja, slike in druge dokumente. Pri izbiri nove programske je tako pomembno, da je mogoče dodajanje različnih dokumentov, ki jih lahko vežemo na posamezno obravnavo oziroma okulistični pregled ali pa neposredno in samo na posameznega pacienta. • Možnost podpore: pri izbiri nove programske rešitve želi imeti stranka tudi strokovno podporo in nadgradnjo sistema s strani ponudnika te rešitve. Za podporo se predvideva predvsem pomoč pri uvajanju uporabe programske opreme, svetovanje in iskanje nadaljnjih rešitev, ki bi to opremo naredila še preglednejšo. Vsaka nova programska 16 rešitev zahteva usposabljanje zaposlenih in prilagajanje dela tudi tako, da se vse rešitve kar se da najbolje izkoristijo. Samega prilagajanja želimo čim manj, saj naj bi bila programska rešitev prilagojena delu, vendar če se opazi, da se nekateri postopki lahko izvedejo drugače in se s tem nekaj pridobi, je smiselno, da se tudi delo prilagodi programski rešitvi. • Možnost nadgradnje sistema: ker se zdravstvo in tudi okulistika stalno izboljšujeta, je s programsko opremo treba omogočiti, da sledi novostim. Pa ne samo to. Ordinacija lahko sčasoma začne opravljati nove storitve, ki jih je potem treba vključiti v program. Če je ta prilagodljiv, lahko hitreje in učinkoviteje zagotovimo, da se dodajajo nove funkcionalne zahteve, tako da z njimi pokrijemo nova področja. Pri nadgradnji moramo poskrbeti tudi, da se program lahko posodablja, da se odpravljajo pomanjkljivosti in omogoči boljša varnost. Pri zdravstvu gre lahko tudi za občutljive podatke, zato je treba zagotoviti stabilno delovanje sistema, ki se stalno nadgrajuje. • Zagotovljena varnost: zelo pomemben dejavnik, ki ga naročnik zahteva, je, da se zagotovi varnost. Varnost v našem programu lahko delimo na dve veji, in sicer na varnost samega programa in varnost, ki je povezana z osebnimi podatki. K temu naročnika zavezuje tudi Zakon o pacientovih pravicah, v katerem je med drugim zapisano, da ima pacient pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Naša stranka kot okulistična ordinacija mora pri vsaki zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost v skladu z upoštevanjem medicinske doktrine (Zakon o pacientovih pravicah, 2014). Da se prepreči nepooblaščeni vstop do podatkov, je pred vstopom v program treba vnesti uporabniško ime in geslo. Glede na uporabnika se potem prilagajajo pogledi in možnosti v samem programu ter omejevanje dostopov. Tako pripomoremo, da so vidni le tisi podatki, ki so nujni za opravljanje dela. Varnost, ki se navezuje na delovanje samega programa, je za naročnika prav tako pomembna. Sem spada tudi stabilnost delovanja samega programa. Program, ki ga naročnik želi, mora biti torej stabilen in varen. Varnost se zagotavlja na različne načine in na različnih ravneh: tako da se zavaruje baza podatkov ali da se z gesli zavaruje vstop v program. Na Sliki 4.1 lahko vidimo dostop z zunanjih lokacij. Da bo internetna povezava med 17 lokacijami varna, se bo do programa in baze dostopalo po povezavi VPN 4. Dostop do teh podatkov naj bi bil v obliki oddaljenega dostopa (angl. remote desktop), kar uporabnikom omogoča dostop do programa s poljubne lokacije v poljubnem času. Da se taka povezava vzpostavi, so potrebne tudi nekatere nastavitve na naročnikovem omrežju in računalnikih, ki se bodo uporabljali in omogočili tak dostop. • Podpora za več uporabnikov in lokacij: ena od pomembnih funkcionalnih zahtev, ki jo želi imeti naročnik, je tudi možnost različnih uporabnikov. To so lahko okulistični tehniki, oftalmolog ali pa morda administrator programa. Slednji ima tako kakor oftalmolog možnost uporabe celotnega programa. Tako lahko pri različnih rutinskih pregledih programa vidi, ali se ta pravilno odziva ali so morda potrebni kakšni popravki. Tehniki imajo praviloma nekoliko omejen ali prilagojen dostop, ne pa vedno. Vse je odvisno od vrste in načina dela. Najbolj naj bi se prilagajali samo začetni pogledi, saj tehniki začnejo obravnavo, oftalmologi pa jo potem nadaljujejo in končujejo. Ker ima podjetje več poslovalnic, je treba imeti dostop do programa in baze podatkov z vseh lokacij. Tak dostop mora biti omogočen tudi vsem zaposlenim, pri tem pa se ne sme pozabiti na varnost podatkov, ki se prenašajo. Kako se bo dostopalo do programa in podatkov, smo že opisali. Gre za oddaljeni dostop. Pri tem je treba načrtovati tudi ustrezno bazo, torej tako, ki bo omogočala hkratno delo več zaposlenih hkrati, zato da vzpostavljene povezave ne bodo prekinjene. Zdaj smo spoznali glavne programske funkcionalne zahteve – kaj vse naj bi nova programska rešitev vsebovala, omogočala in ponujala. Mnoge med njimi se navezujejo predvsem na uporabniško funkcionalnost. Pri tem je pomemben videz, še natančneje pa postavitev posameznih polj, v katera se vnašajo podatki. Sem uvrščamo oblikovanje obrazcev po naročnikovih željah, saj bodo zaposleni v ordinaciji tisti, ki bodo vnašali podatke. Vneseni podatki so potem pomembni pri odločitvah, ki jih sprejemajo sestre in oftalmolog. »Storitev VPN omogoča povezovanje oddaljenih enot podjetja v navidezno zasebno omrežje prek uporabe javnega omrežja, s tem pa omogočimo učinkovito in varno komunikacijo med lokacijami. Z uporabo omrežja VPN lahko povežemo vse tipe lokacij, omogočimo delo na domu, navidezno pisarno« (Telekom, 14. avgust 2014). 4 18 Slika 4.1: Dostopnost do podatkov z različnih lokacij Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Na koncu se je bilo treba dogovoriti tudi, kako bo potekalo iskanje najustreznejše rešitve. Začeli bomo s pregledom obstoječih programskih rešitev, ki jih lahko ponudimo. Na spletu bomo iskali slovenske in tuje programske rešitve, ki zajemajo zdravstvo in so namenjene predvsem okulistični dejavnosti. Ker si stranka želi imeti programsko opremo v slovenskem jeziku, bomo temu delu tudi namenili nekaj pozornosti. Program je tako lahko v celoti slovenski proizvod, lahko pa je tujega izvora, vendar morajo biti vsi obrazci, v katere se vpisujejo podatki in meritve, v slovenskem jeziku. Pregled že narejenih informacijskih rešitev nam bo dal odgovor, ali obstaja računalniški program, ki te funkcionalne zahteve zajema, ali je bolje oziroma je potrebna izdelava novega programa, s katerim bi zadostili želenim funkcionalnostim. V slednjem primeru je nujen dodaten pogovor s stranko in vključena je tudi v samo izdelavo. Vse njene želje in pripombe se upoštevajo sproti. Tako se res lahko zagotovi, da bo program narejen po naročnikovih željah in da ga bodo zaposleni lahko s pridom uporabljali. 19 4.2 Slovenske rešitve v okulistiki Najprej sem po spletu iskal informacijske rešitve za pomoč v zdravstvu in okulistični dejavnosti. Ker je slovenski trg majhen, je tudi ponudba manjša v primerjavi z mednarodno naravnanimi podjetji, ki svoje storitve ponujajo širom po svetu. Posebnih programskih rešitev slovenskega izvora, ki so namenjeni zdravstvu, ni veliko. Mogoče je, da se te rešitve ne oglašujejo na spletu ali pa dejansko uporabljajo tuje programe, ki so prevedeni v slovenščino. Med iskanjem sem tako našel tudi program, ki je bil izdelan v slovenskem podjetju in katerega uporaba je mogoča tudi v okulističnih ordinacijah. Ta program želimo v nadaljevanju oceniti po njegovi funkcionalnosti in pridobiti končno mnenje, koliko in katere funkcionalne zahteve vključuje ter katere mu manjkajo. Prav tako bo lažja primerjava z drugimi, tujimi rešitvami. 4.2.1 Phoenix (rešitev CRM za zdravstvo) Phoenix za zdravstvo je program za funkcionalno in preprosto uporabo. Temelji na ravni CRM 5, ima pa na razpolago več različnih modulov, odvisno od potreb naročnikov. Značilnost tega programa je, da je narejen za računovodski servis, zato je zelo primeren tudi za izdajanje in knjiženje računov. Uporaben je še v okulističnih ambulantah oziroma ordinacijah, seveda če se odločimo za nakup tega modula. V programu so na voljo evidenca strank, koledarji, prihodnji in zadnji pregledi, izdani računi in še veliko več. Program se sproti nadgrajuje in prilagaja posameznikovim željam. Je stabilen in varen, z njim se zagotavlja zanesljiva uporaba (Phoenix, 28. julij 2014). Na razpolago smo imeli demorazličico, ki je dostopna po spletnem brskalniku. V tej različici žal ni bilo mogoče preizkusiti posebnega dela, ki je namenjen okulističnim ordinacijam. Je pa na njihovi spletni strani mogoč ogled krajših videoposnetkov uporabnosti modula, ki je namenjen zobozdravstvu. Na podlagi vseh teh informacij bomo lažje dali končno mnenje, ali je program ustrezen ali ne, pa tudi, katere so njegove prednosti ali katere funkcionalnosti bi naročnik lahko potreboval v prihodnje. CRM (customer relationship management) ali program za upravljanje odnosov se osredotoča na strankine kupne navade, podatke o stranki, komuniciranje s stranko itd. 5 20 Slika 4.2: Program Phoenix: vnos novega pacienta Vir: Phoenix (28. julij 2014) Po prvih nekaj klikih, ki smo jih naredili v programu, lahko rečemo, da je bil urejen prav lično. Moduli se lepo ločijo in so postavljeni smiselno. Dodajanje in pregled pacientov se mi zdita zelo enostavni opravili, kar lahko vidimo na Sliki 4.2. Dobra lastnost je, da to lahko deluje na vsakem računalniku, saj potrebuje le spletni brskalnik, po katerem se prijavimo. Kupljena različica se od demorazličice razlikuje v tem, da se osnovni program namesti na en računalnik (ali strežnik) v podjetju, ki se po mreži poveže z drugimi računalniki, ti pa imajo potem dostop po spletnem brskalniku in ne potrebujejo namestitve. Kaj od naštetih in zahtevanih funkcionalnosti ima ta program, si lahko pogledamo v Tabeli 4.1, ki nam bo za glavno merilo pri dajanju končne presoje o ustreznosti in izbiri funkcionalnih potreb, ki jih želi imeti vključene stranka. Vsako od prej opisanih funkcionalnosti bomo podrobneje pogledali in iskali tudi tiste, ki bi jih stranka v prihodnje morda potrebovala, a med pogovorom nismo zaznali te potrebe. Dobro je, da se zazremo v prihodnost in si pustimo nekaj manevrskega prostora za dodatne izboljšave in nadgradnjo informacijskega sistema. 21 Tabela 4.1: Opis programa Phoenix glede na funkcionalne zahteve Lastnost vnos podatkov z meritev Phoenix Demo, ki smo ga preizkusili, nima posebnih polj, v katera bi se vnašale meritve vida, zato konkretne ocene tu ne morem dati. Prav tako bi pri dodajanju pacientov za nove okulistične preglede ali obravnave pričakovali, da program pri vnašanju že predlaga obstoječe stranke. Veliko lažje in hitreje je z obstoječega seznama izbrati ustreznega pacienta, kot pa to vedno znova pisati, saj se pri tem lahko naredijo tipkarske napake. Tako se torej zelo elegantno izognemo napakam pri tipkanju. Novi pacienti se seveda dodajo pri prvem vnosu oziroma prvem pregledu. Opazili smo še eno pomanjkljivost: v programu nismo nikjer naleteli na izbirne sezname. Obstajajo sicer potrditvena okna, vendar to ne zadošča vsem potrebam naročnika. Za še boljšo funkcionalnost bi bilo treba vložiti precej truda, da bi se ta izbirna polja dodala na posamezne obrazce. Ker je poudarek na vnosih podatkov o meritvah, moram program za ta del oceniti kot neprimeren. preverjanje podatkov Posebnega preverjanja podatkov pri vnosu nismo opazili. To bi bila lahko velika pomanjkljivost tega programa. Prav tako ni nobenih obvestil o »nepravilnih« vnosih, kadar se zatipkamo. V samem programu tudi nisem nikjer naletel na možnost, da bi se to dalo kakor koli nastaviti ali kako drugače vklopiti. Ker je to ena od funkcionalnosti, ki bi jo nova programska rešitev morala vsebovati, moramo ta del oceniti za manj primernega. Če bi izdajatelj tega programa to omogočil in uredil, bi se naše navedeno mnenje lahko spremenilo. obarvanje besedila Tudi te funkcionalnosti v samem programu ni. Veliko je različnih vnosov, vendar se polje nikjer ni obarvalo glede na velikost števila ali vpisano vsebino. To je za naročnika vsekakor pomemben podatek. Iz podatkov različne barve se lahko hitro razbere, za kakšna stanja gre, kje se meritve odmikajo. Ker je za 22 naročnika ta del pomemben, moramo tudi za to funkcionalnost navesti negativno mnenje. Prav tako za to področje v programu ne vidim nobene alternativne rešitve, ki bi jo stranka lahko s pridom uporabljala. preglednost podatkov o Osnovni demografski podatki o pacientu so sicer dobro razvidni pacientu in vsa polja so lepo postavljena. Vendar je tudi tu potrebna pripomba. Okno tega obrazca se lepo prilagaja oknu monitorja in njegovi ločljivosti. Ko pa se okno pomanjšuje, polja že niso več tako pregledna, nekatera celo izginejo in tega si ne smemo privoščiti. Do njih se ne pride niti z drsniki, ki se pojavijo, če je odprto okno manjše od velikosti obrazca. Ta problem se lepo reši, če se uporabljajo večji monitorji. V tem primeru je preglednost veliko boljša in ustrezni podatki se najdejo hitreje. Ker je program nekoliko bolj usmerjen k upravljanju odnosov s stranko, je temu prilagojena tudi preglednost. Vidijo se pretekli podatki in prihajajoče aktivnosti. Ker nisem preizkusil okulističnega modula, je ocena vezana na druge module, ki sem jih pregledal. Žal obstajajo nekatere pomanjkljivosti. Ena od njih je pregledovanje dokumentov, ki se na navezujejo na določenega pacienta. Dokumenti se namreč lahko pregledujejo v svojem podzavihku, ne pa pri posameznih pacientih, kar bi naš naročnik lahko prepoznal kot pomanjkljivost. Lahko rečemo, da je pregled samih podatkov o pacientu zgleden, lepo urejen, vendar bi se nekateri deli dali še izboljšati. iskanje in filtriranje Filtriranje in iskanje mi je v nekaterih primerih delalo težave. Če podatkov rezultat ni bil najden, je bilo treba zbrisati vnos in še enkrat klikniti iskanje, šele nato sem spet lahko kliknil na seznam vseh strank. Tu bi bilo bolje, da se takoj prikaže seznam vseh strank, ko se počistijo filtri in se klikne ukaz išči (osveži). Vsem tem filtrom bi bilo treba dodati nove, tiste, ki jih naročnik prav tako potrebuje in po podatkih katerih se največkrat išče. Da bi to funkcionalnost v programu ocenili bolje od neustrezno, bi bilo 23 treba obrazce zasnovati na novo ter dodati nova iskalna polja in merila. enostavnost za uporabo Program je sorazmerno obsežen, zato je pričakovati, da je tudi nekoliko zahtevnejši za uporabo. Vseh funkcionalnosti niti nisem preizkušal, ker sem se osredotočil bolj na module, ki bi koristili tudi okulistu. Kot celota bi bil program v tej točki prezahteven in zato neprimeren. Če pa vključimo samo potrebne module, se preglednost lahko poveča, saj nimamo nepotrebnih polj, modulov, ki bi nam odstirali pogled. Želimo se osredotočiti na vnašanje podatkov o meritvah. Tudi s tega vidika bi program potreboval precej prilagoditev, da bi bil primeren za naročnika, in težko bi dali drugačno mnenje, kot da je program zanj neprimeren in ne dovolj enostaven. malo klikov Do želenega podatka oziroma informacije se da hitro priti, sploh če se uporablja iskalnik. Ker pa je na razpolago več modulov, je vseeno treba narediti kakšen klik več, da pridemo do tega podatka. Seveda se tu ne upoštevajo kliki pri potrditvenih poljih, saj so ti namenjeni olajšanju izbire. Glede računovodskega dela zares ne bi imeli pripomb. Če bi se naš naročnik odločil, da se program poveže z računovodstvom, bi bila ta programska rešitev lahko zanimiva. Na enem mestu bi lahko izdajali tudi račune, takoj ko so pregledi narejeni oziroma že med samim pregledom. V primerjavi z dvema ločenima programoma bi bila to zagotovo prednost, saj bi za vse skupaj potrebovali manj klikov, tako pa tudi manj časa za posamezno obravnavo. možnost dodajanja polj Trenutni pogledi in postavitve so dovolj dobri. Več novih polj bi ustvarilo zmedo in poslabšalo preglednost. Menim, da manevrskega prostora za dodajanje in preurejanje polj ni veliko. Prazna polja bi se sicer še dala zapolniti. Če bi se uporabljali nekoliko večji monitorji, je tega prostora lahko še več. Nastane pa težava pri pomanjševanju okna, tako kot je to v nekaterih pogledih že zdaj, ko kljub drsnikom ne moremo pridi do nekaterih podatkov. Ocena bi bila bolj neprimerna kakor 24 primerna, če pa se nekatere zadeve uredijo in popravijo, bi se lahko izboljšala. datumi in opomniki Pregled nad datumi bi ocenil kot zadovoljiv. Dobro je razvidno, kdaj so na vrsti naslednji dogodki. Tudi uporaba različnih barvnih odtenkov se mi zdi zelo posrečena, saj se tako hitreje razbere, za kakšno vrsto dogodka gre. Opomnikov mi ni uspelo preveriti, tudi nisem nikjer ugotovil, ali obstajajo. V tem delu nisem našel večjih pomanjkljivosti, zato bi ga lahko ocenil kot sprejemljiv. Če opomniki delujejo, se ocena lahko še izboljša in ta del lahko postane priporočljiv. shranjevanje in V demoprogramu sem opazil pomanjkljivost pri dodajanju slik dodajanje dokumentov ali drugih dokumentov. Nikjer nisem opazil možnosti, da bi se dokument lahko pripel k podatkom o pacientu. Tudi pri posamezni obravnavi nisem nikjer opazil možnosti dodajanja dokumentov. Ker je za naročnika to zelo pomembna funkcionalnost, je ta del ocenjen negativno. Naročnik namreč pri vsakem pregledu doda k podatkom o pacientu tudi dokumente, predvsem izpise iz aparatur. Če dodajanje ni mogoče, je program zanj manj primeren. možnost podpore Ponudnik programa obljublja strokovno podporo vsem naročnikom. Če ima naročnik dobro podporo, lahko pričakuje, da bo sistem dobro deloval ter da bo odzivnost hitra in učinkovita. možnost nadgradnje Ponudnik programa poudarja, da redno skrbi za programsko nadgrajevanje in posodabljanje. Prav tako je omenjeno, da se sam program lahko prilagaja željam svojih uporabnikov. To je zares dobra informacija. Tako lahko tudi naš naročnik pričakuje, da bi se nekateri deli programa prilagodili njegovim potrebam in zmožnostim njegove programske opreme. V tem primeru lahko ta del ocenimo kot pozitiven. zagotovljena varnost Podjetje zagotavlja tudi varnost podatkov. Najprej je tu prijavno okno, v katero je treba vpisati uporabniško ime in geslo. Že v tem 25 koraku lahko zmanjšamo možnost, da do podatkov pridejo nepooblaščene osebe. Z vidika varovanja podatkov in zagotavljanja varnosti ne najdem pomanjkljivosti. Ta del se lahko oceni kot zadovoljiv in primeren. podpora za več Program lahko uporablja več uporabnikov, prav tako je mogoča uporabnikov in lokacij uporaba na različnih lokacijah. Lahko rečemo, da je to področje zadovoljivo in sprejemljivo tudi za našega naročnika. Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Povzetek funkcionalnosti: demorazličica me tokrat ni prepričala, saj večji del programa v bistvu ne vsebuje potrebnih funkcionalnosti, ki jih zahteva naš naročnik. V nekaterih primerih sicer obstaja možnost manjšega prilagajanja, vendar to še zdaleč ne bi zadovoljilo vseh potreb, ki smo jih prepoznali in ki jih program mora vsebovati. Naš namen je ponuditi tako programsko rešitev, ki zadovoljuje vse potrebne funkcionalne zahteve. Zelo sem pogrešal možnost dodajanja dokumentov neposredno k podatkom o posameznem pacientu, saj se pogosto pripenjajo razni izvidi ali rezultati drugih opravljenih storitev. Če bi se uredilo in poenostavilo že samo to področje, program poveča pomembno funkcionalnost. Prav tako pa obarvanje polj glede na vneseno vsebino. Med pogovorom smo začutili, da naročniku veliko pomeni, da lahko takoj vidi dokumente in glede na obarvanost lažje razbere, kakšno je okvirno stanje pacientovega vida. Je pa opisani program zelo koristen v povezavi z računovodstvom, saj je ta del res zelo urejen in pregleden. V večjih zasebnih ordinacijah bi bil ta del vsekakor lahko zelo uporaben, saj bi se račun oblikoval že med samim pregledom. S tem se zmanjša možnost za napačno izdajo računa glede na storitev, ki je bila opravljena za pacienta. Ker se naročnik ukvarja tudi s plačljivimi storitvami, je to zagotovo del, ki bi ga bilo treba upoštevati za prihodnje nadgradnje. Če bi se našla programska rešitev, ki bi vsebovala vse zahtevane funkcionalnosti in povezovanje z računovodstvom, mislim, da bi se kaj hitro odločili za uporabo takega programa. 26 4.3 Tuje programske rešitve v okulistiki Poleg slovenske obstajajo seveda tudi tuje informacijske rešitve, ki so v pomoč okulističnim ordinacijam. V tem koraku se bomo posvetili in po spletu preučili neslovenske programske rešitve. Upoštevali bomo vse točke, ki smo jih tudi pri slovenskih. S tem bo primerjava lažja, prav tako bomo lažje oblikovali končno mnenje o primerljivosti posameznega programa. 4.3.1 Integrity EMR for Eyes Integrity EMR 6 for Eyes je eden od najzmogljivejših elektronskih pripomočkov, ki so na voljo v okulistiki in optometriji. Razvit je bil s pomočjo okulistov ter je namenjen njim in asistentom in drugemu osebju v ordinaciji. Programski vmesnik je eleganten in ponuja mnogo različnih možnosti pregleda (Slika 4.3). Program je bil izdelan na podlagi večletnih izkušenj in strokovnih mnenj, zato ne preseneča, da ima nekaj naprednih funkcij, ki jih oftalmologi in njihovi asistenti lahko s pridom uporabljajo. Osnovna zasnova temelji na spletnih rešitvah, kar pomeni, da za uporabo ni potrebna namestitev na računalnik ali strežnik (Integrity EMR, 20. julij 2014), temveč le spletni brskalnik. Ta način je lahko zelo priročen tudi z vidika dostopnosti. Se pa poraja drugo vprašanje, kako zagotavljati varnost podatkov, da se ne zlorabljajo. S stališča slovenskega jezika ima ta program to pomanjkljivost, da ga je trenutno mogoče dobiti samo v angleškem jeziku. Vsebuje veliko različnih besedil, zato je poznavanje angleškega jezika pogoj, da se program sploh lahko uporablja. Ugotovil sem, da je namenjen predvsem večjim ordinacijam, v katerih je večje število zaposlenih, ki med seboj veliko sodelujejo, saj program denimo omogoča pošiljanje sporočil asistentu, ki je pristojen za posameznega pacienta, to pa pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu delu. EMR (Electronic Medical Record) ali elektronska zdravstvena kartoteka je digitalna različica zdravstvenega kartona, v kateri so zapisani podatki o pacientovem preteklem zdravstvenem stanju in anamnezah (Health IT, 24. julij 2014). 6 27 Slika 4.3: Integrity EMR for Eyes – vnos nekaterih meritev Vir: Integrity EMR (20. julij 2014) Da bi lažje izrazili mnenje, bomo tudi v tem primeru pregledali, kaj od potrebnih funkcionalnih zahtev program vsebuje, kar je razvidno iz Tabele 4.2. Tabela 4.2: Opis programa Integrity EMR for Eyes glede na funkcionalne zahteve Lastnost vnos podatkov z meritev Integrity EMR for Eyes Med preučevanjem nisem našel vseh potrebnih polj, ki jih želi imeti naš naročnik oziroma v katera želi vnašati podatke in jih imeti na razpolago. To je lahko ovira, če se program ne bi mogel preurediti, tako da bi se dodala nova polja. Drugače od programa Phoenix, ki smo ga že pregledali in ocenili, ima ta veliko več izbirnih polj in seznamov. To je vsekakor prednost. Pomanjkljivost pa je, da so polja pravzaprav povsem druga, kot jih želi imeti naš naročnik. Če ostanejo taka, kakršna so, da se torej ne preimenujejo in ne preuredijo, bi naročnik potreboval kar nekaj časa, da se spozna z obsežnim programom. preverjanje podatkov Pri programu nisem opazil posebnega preverjanja podatkov pri vnosu rezultatov. Morda zato, ker je veliko izbirnih seznamov, po katerih se polja polnijo. S tega vidika je to lahko prednost, še 28 vedno pa je precej podatkov treba vpisovati. V tem primeru je to ena od opaznih pomanjkljivosti programa Integrity EMR for Eyes. obarvanje besedila Podatki v tem programu so različno obarvani, odvisno od tega, čemu je oznaka namenjena. V primerjavi s programom Phoenix je ta del zares boljši, veliko bolj dodelan. Kontrasti so zelo dobri in podatki se med seboj zlahka razlikuje po barvah. Kljub temu bi bilo nekatera polja še treba obarvati, da bi izpolnili zahteve našega naročnika. Vsekakor ob morebitnem izboljšanju in obarvanju vseh polj ta program lahko pridobi še boljšo oceno in se približa našim potrebam. preglednost podatkov o Glede na velikost in obseg programske rešitve je preglednost pacientu sorazmerno dobra. Kljub temu želimo najti rešitev, ki bi kar najbolje ustrezala našemu naročniku. S tega vidika bi ta del ocenil kot preveč natrpan s podatki, poglede in obrazce bi bilo smiselno preurediti. Dobra stvar pa je, da se do različnih podatkov še vedno lahko dostopa sorazmerno hitro, z uporabo različnih bližnjic. Lahko rečemo, da je preglednost zadovoljiva, ni pa taka, da bi nas prepričala o uporabi. iskanje in filtriranje Iskanje je sicer lepo urejeno, a bi bilo v nekaterih korakih podatkov filtriranje in iskanje lahko boljše. Da bi zajeli vse filtre in iskanja, ki jih zahteva naročnik, bi te obrazce morali posodobiti ter vključiti vanje želene filtre in iskalna polja. Tako bi se povečala preglednost in zmanjšal čas za iskanje posameznega podatka, program pa bi bil za našega naročnika primernejši. enostavnost za uporabo Pri tako vsestranskem programu težko rečemo, da je enostaven za uporabo. Vsakodnevna raba tega programa bi delo lahko pospešila, vendar le v večji ordinaciji. Manjše ordinacije potrebujejo enostavnejše rešitve. Za našega naročnika bi tako lahko rekli, da je program preobsežen – ne bi se izkoristile vse lastnosti, ki jih ponuja. Program bi tako težko opisali kot enostaven. Morda bi to lahko rekli po nekajmesečni uporabi, ko 29 bi uporabnik točno vedel, kje so določeni podatki in kako najhitreje priti do njih. malo klikov Program je zasnovan tako, da se da veliko dela narediti s klikanjem in izbiranjem s seznama. To je v nekaterih primerih zagotovo prednost – tako se zmanjša število napak pri tipkanju, vendar je zato lahko delo tudi počasnejše, še posebno če je vsako odločitev treba tudi potrditi, shraniti ali kako drugače označiti. Mi želimo izbrati pravo ravnotežje, kje se podatki vpisujejo in kje se izbirajo oziroma potrjujejo. Po tej zahtevi bi rekel, da je klikanja le nekoliko preveč, da bi se dalo kak korak izvesti tudi drugače. možnost dodajanja polj Tudi tu je moje mnenje, da prilagajanje in dodajanje polj naročnikovim željam in potrebam ni ravno enostavno opravilo oziroma je zelo omejeno, sicer utegnemo izgubiti preglednost. Polja in okna so postavljena tako, da kar najbolj prikažejo podatke glede na študije, ki jih je izvedlo podjetje, izdajatelj programa. Obstaja verjetnost, da je dodajanje novih polj onemogočeno ali vsaj zelo omejeno. Ko enkrat narediš celovit program, vsako prilagajanje lahko upočasni proces, pa tudi delovanje samega programa. datumi in opomniki Ne samo, da imamo dober pregled nad prihajajočimi dogodki, tudi aktualni dogodki so zelo dobro označeni. Dnevni načrt se stalno posodablja. Vidi se, kateri pacienti so že prispeli v ordinacijo ali iz nje odšli ter kaj se v posameznem trenutku dogaja s posameznim pacientom (kakšen poseg se izvaja na njem). Vse to je lepo označeno in ponazorjeno tudi z barvami, zato bi si ta del lahko vzeli za temelj, kakšen naj bi bil v programu pregled nad dogodki. Nikjer pa nisem našel informacij, kako je z opomniki. Če so tudi ti vključeni v program in delujejo, bi ta del lahko označili kot zelo priporočljiv in bi ga bilo vredno imeti v novi programski rešitvi. shranjevanje in Nimam večjih pripomb. Dodajanje in shranjevanje dokumentov dodajanje dokumentov je očitno lahko opravilo, prav tako do teh dokumentov lahko 30 hitro pridemo. V tem koraku bi lahko rekli, da si tako funkcionalnost želimo tudi v programu, ki bo na koncu sprejemljiv za naročnika. Ker je ta postopek enostaven, lahko zaposleni hitro priložijo vse potrebne dokumente in druge priloge k podatkom o pacientu. Zanimivo bi bilo videti, kam se te priloge shranjujejo – neposredno v bazo podatkov ali kako drugače. Ker je program zasnovan na spletni tehnologiji in ker se uporablja spletni brskalnik, naj bi dokumente pregledovali kar v brskalniku, kar bi bila lahko prednost, saj ne bi potrebovali dodatnih programov za delo z drugimi dokumenti. možnost podpore Podjetje omogoča podporo. Upoštevati pa moramo, da je pri tem za sporazumevanje potrebno znanje angleškega jezika. Komuniciranje bi bilo tako lahko ovira, prav tako pa oddaljena lokacija, saj je podjetje v tujini – če bi bilo potrebno takojšnje posredovanje, bi bila to lahko resna ovira. Na splošno lahko rečemo, da je podpora dobra, vendar bi za našega naročnika raje izbrali podjetje, v katerem bi jezikovni stiki potekali v slovenščini. možnost nadgradnje Podjetje skrbi, da se program stalno nadgrajuje glede na nove zahteve in potrebe, nekoliko manj pa je prilagajanja posameznim uporabnikom. Poleg tega se upošteva zakonodaja, ta pa je v tujini drugačna. V našem primeru lahko rečemo, da je nadgradnja mogoča, vendar ne toliko po željah uporabnikov programa, pač pa gre za nadgradnjo celotnega sistema, ki se mu morajo uporabniki potem prilagajati. Kjer se zajemajo zahteve, povezane z zakonodajo, je priporočljivo, da se ta nadgradnja dogaja kot celota. Ponudnik programske rešitve jo lahko ponudi hitreje, če vsi uporabniki uporabljajo enako različico programske opreme, torej brez dodatnih in posebnih zahtev, ko bi nove funkcionalnosti prilagajali vsakemu uporabniku posebej. zagotovljena varnost Obsežnejše programske rešitve običajno upoštevajo tudi različna varnostna področja in temu namenjajo kar nekaj pozornosti. Tudi za to programsko opremo z vidika varnosti nimam pripomb in 31 menim, da je zagotovljeno ustrezno varovanje podatkov – prijava je mogoča z uporabniškim imenom in geslom. Morda bi se lahko dodeljevale še različne ravni dostopanja do podatkov. V tem primeru bi za ta program res lahko rekli, da vsebuje dobršen del potrebnih funkcionalnih zahtev glede varnosti in varovanja osebnih podatkov. podpora za več Ker deluje po spletu, se zagotavljata stalna dostopnost in varnost uporabnikov in lokacij pred izgubo podatkov. Med ogledom preizkusne različice sem razbral, da imajo uporabniki pregled, kje je posamezen pacient. To je vsekakor ena od zelo dobrih funkcionalnosti, ki se lahko upošteva predvsem pri večjih organizacijah z več čakalnicami in večjim številom dnevnih pacientov. Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Povzetek funkcionalnosti: prvi vtis s preizkušanja programa je bil nekoliko zadržan. Bilo je veliko polj in podatkov, za katere nisem vedel, kam spadajo. Ko pa program začneš uporabljati, postaja jasnejši, vendar je še vedno zelo zahteven. Morda bi bilo priporočljivo osnovno usposabljanje s strani njegovega izdajatelja. Tako bi bilo spoznavanje programa in njegove funkcionalnosti lažje in hitrejše. Opazili smo, da našim zahtevam ta program ne ustreza najbolje. V nekaterih primerih je pod pričakovanji, v nekaterih pa jih izpolni. Ne moremo reči, da program ni dober, ravno nasprotno. Je pa za našega naročnika preobsežen in večino njegovih funkcij še nekaj časa ne bo uporabljal. Zelo zadovoljni smo bili lahko tudi z varnostjo in varovanjem podatkov ter omogočanja dostopnosti različnim uporabnikom hkrati. Nekako nam ni uspelo dobro razbrati, kako je z uporabo na različnih zunanjih lokacijah – kako se s programom povežejo poslovalnice, ki so na drugi lokaciji. Predvsem je zanimiv sistem prikaza pacientov, ki so naročeni v tekočem dnevu. Z barvami se ločujejo tisti, ki so že odšli, tisti, ki se ravnokar obravnavajo, in tisti, ki še morajo priti na pregled. To je ena od stvari, ki bi jo naročnik lahko s pridom uporabljal. Prav tako so zanimivi grafični prikazi preteklih meritev. Če gledamo samo števila, si morda težje predstavljamo, kako se je vid pri posameznem pacientu časovno spreminjal. S črtnim grafom pa je pregled nad tem, kaj se dogaja s posameznikovim vidom, bistveno lepši in preglednejši. Morda bi bilo smiselno, 32 da naročniku sporočimo tudi to funkcionalnost. Če bi se strinjal, bi ob naslednji nadgradnji vključili tudi ta del. Ena od prednosti, ki jo ta program ponuja, je možnost uporabe na tabličnih računalnikih, katerih raba se iz leta v leto povečuje. Opazili smo, da je velika tudi slikovna podpora. Okulist lahko na računalniku nariše stanje očesa (morebitne poškodbe), kar je lahko zelo koristno, medtem ko zdaj vse to opisuje. Če bi imeli na voljo še slike, je lažje tudi razumevanje napisanega. Ti dve lastnosti programa bi bilo v prihodnje vredno vključiti tudi v funkcionalnosti naročnikovega računalnika. Trenutno teh potreb sicer ni izrazil, vendar je to glede na prihajajoče trende lahko področje, ki bo naredilo tablične računalnike uporabnejše. Delo bi bilo tako lahko morda še hitrejše: pacienti bi ob prihodu dobili tablični računalnik, na katerem bi izpolnili potrebne podatke, še preden bi prišli do aparatur za merjenje vida in do oftalmologa. 4.3.2 EMA Ophthalmology EMA Ophthalmology je prav tako ena izmed najučinkovitejših okulističnih programskih rešitev, ki so na voljo. S tem programom naj bi bilo delo enostavnejše, sporazumevanje med zdravnikom okulistom in drugim zdravstvenim osebjem pa naj hitro in uspešno. Uporaba tega programa je predvsem primerna za večje ordinacije, kjer je veliko pacientov ter veliko pregledov in drugih dejavnosti. Tudi tu gre razvoj v smer tabličnih računalnikov, obstaja možnost risanja očesnih napak, vključitve nepravilnosti ali drugih opomb neposredno v elektronsko sliko. Taka slika je takoj pripeta k podatkom o obravnavanem pacientu in verjetnost, da bi jo pomotoma dodelili kakemu drugemu pacientu, je zelo majhna. Program omogoča tudi povezovanje z računovodstvom, kjer se izdajajo računi za opravljene storitve, kar je vsekakor dobra funkcionalnost. Za kar se da enostavno in dostopno delo se uporablja t. i. storitev računalništvo v oblaku 7 (angl. cloud computing). Podjetje tako ne potrebuje lastnih strežnikov, temveč se celoten program najame in vsi podatki so na voljo vedno in vsem uporabnikom hkrati (Modernizing Medicine, 28. julij 2014). V Tabeli 4.3 so opisane lastnosti glede na potrebne funkcionalnosti. Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem so razširljiva računalniška sredstva na voljo kot internetna storitev. Podjetjem in posameznikom se tako ponudi prilagodljiva alternativa nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture, saj namesto na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak (Čehovin, 2011). 7 33 Tabela 4.3: Opis programa EMA Ophthalmology glede na funkcionalne zahteve Lastnost vnos podatkov z meritev EMA Ophthalmology Vnašanje podatkov prek tabličnega računalnika je sorazmerno hitro opravilo, saj je prilagojeno tako, da se zgolj izbirajo in potrjujejo polja; hitrejši so tudi zapisi samih meritev v primerjavi z drugimi enakovrednimi programi. V primerjavi s programi, ki smo jih ocenili, je ta del v obravnavanem programu še najboljši in se morda najbolj približa zahtevanim funkcionalnostim naročnika. Vsa polja so lepo oblikovana, podatki pa niso preveč nakopičeni in si lepo sledijo. Ob vseh teh prednostih pa ne smemo mimo tega, da se program izbira za nam znanega naročnika z nekaj svojimi pogledi, kako naj bi stala posamezna polja. Da bi se čim bolj približali tem željam, je potrebno kar nekaj nadgrajevanja in spreminjanja programa. Če se to da storiti, se more ta del oceniti kot primeren. preverjanje podatkov Če se dela s tabličnimi računalniki, posebno preverjanje sicer ni potrebno, saj se polja izbirajo oziroma se z dotikom izbere najustreznejša lastnost. Pri vnašanju podatkov pa na preverjanje nisem naletel, torej bi se s tega vidika program še dalo nekoliko dodelati. To je namreč ena od lastnosti, ki mora biti v programu za našega naročnika. Tudi tu bi se moralo še preveriti, ali je dodelava sploh mogoča. Predvidevamo, da je za tak poseg potrebno preveč prilagajanja in da se ga ponudnik ne bi lotil, razen če bi dobil potrditev, da to rešitev lahko ponudi še drugim uporabnikom programa. preglednost podatkov o Po prvih vtisih je preglednost na zavidljivi ravni in podatki se pacientu zlahka in hitro razberejo, predvsem zaradi uporabniškega vmesnika. Veliko je tudi različnih zavihkov, ki lepo opravljajo svojo vlogo. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se dajo ti vmesniki prilagajati posameznim željam ali obstajajo v končni različici, ki je za vse enaka in se ne prilagaja posameznikom. iskanje in filtriranje V nekaterih korakih sem pogrešal možnost filtriranja ali iskanja podatkov po različnih merilih. Eden od teh je pri pregledu – ni nam uspelo 34 razbrati, ali je mogoče iskanje po pacientih. S tem si lahko olajšamo delo pri dodajanju novih obravnav in okulističnih pregledov ter drugih storitev. Ker je program osnovan za delo s tabličnim računalnikom, je temu razumljivo prilagojeno tudi filtriranje in iskanje po podatkih. Vsa filtriranja so se lepo skladala s celotno grafično zasnovo. enostavnost za uporabo Glede na obseg programa je delo sorazmerno enostavno. Postavitve polj so pregledne, podatki se lepo razberejo. Lahko bi rekli, da so polja tam, kjer morajo biti. Dobro se vidi, kateri zavihki so aktivni, in tudi vse podatke. Odpiranje potrditvenih seznamov se mi je zdela zelo dobra rešitev. Če bi bile za našega naročnika sprejemljive tudi druge funkcionalne zahteve, bi bil ta program po zdaj pregledanih vsekakor med tistimi v ožjem izboru. malo klikov Odvisno od uporabe. Na tabličnih računalnikih je uporaba prilagojena delu z dotikom, na osebnih računalnikih pa je mogoče urejanje in pisanje. S tega vidika večjih pripomb nimam, lahko pa bi bilo tudi na tabličnem računalniku nekoliko več možnosti vnašanja podatkov. Videlo se je, da so se nekateri dokumenti urejali na osebnem računalniku – vzpostavljen je večji pregled, saj je monitor običajno večji od tabličnega računalnika, zato je delo s dokumenti nekoliko lažje. Na koncu smo bili kar presenečeni nad uporabnostjo tega programa. možnost dodajanja polj Glede na celotno podobo in delovanje programa menim, da je prilagajanje in dodajaje polj po željah naročnika zelo omejeno. Predvidevam lahko, da nekega posebnega prilagajanja posameznim naročnikom ni. Ker je sam program še vedno preobsežen, bi bilo smiselno nekatere poglede preurediti. S tega vidika je funkcionalnost pomanjkljiva. datumi in opomniki Dnevni in mesečni razpored je urejen, lepo se vidijo prihajajoči dogodki. Da bi bolje ocenili ta del, bi morali imeti na voljo pravi preizkusni program, zato lahko dam samo neko povprečno 35 oceno. Tudi o opomnikih nisem dobil informacij, zato tega dela ne morem kritizirati ali pohvaliti. shranjevanje in Program ima urejeno shranjevanje in dodajanje dokumentov k dodajanje dokumentov podatkom o posameznem pacientu. Dobro je urejeno tudi urejanje teh dokumentov, kar je priporočljivo početi predvsem na namiznih računalnikih, ker imajo večji zaslon kakor tablični računalnik. Zanimiva funkcija je, da se pacientovo oko lahko fotografira s kamero na tabličnem računalniku in da se ta slika lahko shrani. Tako bi oftalmolog videl oko, še preden pacient pride do njega, in se lahko nekoliko bolj pripravil, pregled pa opravil hitreje. možnost podpore Podpora je sicer na voljo, vendar je sporazumevanje v angleškem jeziku. Prav tako je ovira oddaljenost ponudnika te programske opreme, kar je za naročnika manj sprejemljivo. Ta si seveda želi sporazumevanja v slovenskem jeziku in da je podpora v bližini glavne ordinacije. možnost nadgradnje O možnosti nadgradnje nisem dobil informacij. Zagotovo se program posodablja glede na nove standarde in zahteve. Predvidevam, da nadgrajevanje po strankinih željah ni mogoče ali pa je zelo omejeno. zagotovljena varnost Po podatkih, ki smo jih imeli, podjetje skrbi za varnost osebnih podatkov, pa tudi za varnost samega programa. Ni pa nikjer opisano, kakšni ukrepi se pri tem izvajajo oziroma kako. Predvidevamo, da z uporabniškim imenom in geslom ter po varnih internetnih in brezžičnih povezavah. podpora za več Program ima možnost, da ga uporablja več uporabnikov hkrati uporabnikov in lokacij ter da se delo opravlja na različnih lokacijah. Treba je imeti le internetno povezavo, da se povežemo po brskalniku ali programu na tabličnem računalniku. Ta del se je zelo približal funkcionalni zahtevi našega naročnika. Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) 36 Slika 4.4: Ema Ophthalmology: prikaz na tabličnem računalniku Vir: Modernizing Medicine (2014) Povzetek funkcionalnosti: opisana programska oprema je všečnega videza in zelo prilagojena delu s tabličnimi računalniki. Ena od zanimivih funkcij je tudi risanje poškodb in očesnih napak neposredno prek tabličnega računalnika (Slika 4.4), kar omogoča boljši nadzor in pregled nad dokumenti. Vsi pomembni podatki o pacientu so tako zbrani na enem mestu ter hitro in enostavno dostopni. Kot eno od prednosti vidim tudi možnost fotografiranja očesa s tabličnim računalnikom. Ta funkcionalnost bi bila zelo dobrodošla pri nekaterih zunanjih poškodbah očesa ali njegovih delov. Ko se pacientovo oko fotografira, se ta nato shrani k njegovi obravnavi. Oftalmolog lahko tako, še preden ga pacient obišče, vidi, kakšne so poškodbe, in se na to tudi bolje pripravi. To funkcionalnost smo potem sporočili naročniku, vendar se je odločil, da je še ne potrebuje. Ni pa izključeno, da je ne bi potreboval v prihodnje. Torej bi se ta funkcionalnost dodala ob naslednjem pregledu ali ob naslednji nadgradnji informacijskega sistema. Kljub vsej naprednosti programa menim, da ta programska rešitev našemu naročniku ne bi ustrezala, saj ima preveč modulov, ki bi ostali neizkoriščeni oziroma se ne bi uporabljali. Poleg tega moraš imeti za uporabo te programske rešite ustrezno informacijsko opremo. Sam sistem je namreč namenjen Applovim produktom in tabličnim računalnikom iPad. Če bi se ta programska oprema v celoti izkoristila, je poleg nakupa tega programa treba kupiti še preostalo računalniško opremo, kar zagotovo ni majhen strošek. 37 5 IZBIRA NAJPRIMERNEJŠE INFORMACIJSKE REŠITVE Stranka je do zdaj že uporabljala eno informacijsko rešitev. Ker pa so se pojavile nove zahteve in potrebe, je bilo nujno poiskati najustreznejšo rešitev za nadgradnjo obstoječe ali pa morda prehod na novo programsko rešitev. Želje so bile, da se program ne bi bistveno razlikoval od obstoječega. Obrazci bi nekako morali biti podobni sedanjim, saj so jih zaposleni že navajeni. Tako bi se izognili potrebnemu uvajanju in prilagajanju novi programski rešitvi. Pri izbiranju se bodo upoštevala različna merila: – Koliko se lahko približamo zahtevanim funkcionalnim potrebam, ki smo jih omenili: pri ocenjevanju smo bili pozorni, kako se funkcionalnosti, ki jih zahteva naš naročnik, obnesejo v pregledanih programih. Ocenjevanje je bilo sicer zahtevno, saj ima vsak program nekaj svojih dodatnih funkcionalnosti, te, ki smo jih ocenjevali mi, pa so bile izdelane in prikazane drugače kakor pri programu, ki ga naročnik že uporablja. Pri ocenah smo morali zato najti kompromise. – Kolikšni bi bili stroški, ki bi pri tem nastali (pri prehodu na novo rešitev): v tem delu bomo preučili, kakšen bi bil finančni vložek pri prehodu na novo programsko opremo. Naročnik jo želi kar se da dobro izkoristiti in iz nje iztržiti kar največ. Nova programska oprema bi bila lahko draga, toda pridobili bi čas, s tem pa bi tudi finančno prej pokrili naložbo pri prehodu. Naročniku želimo ponuditi tako rešitev, ki je sprejemljiva tudi s finančnega stališča. – Kakšna je odzivnost, dostopnost in podpora, ki jo ponudnik storitve lahko ponudi: tu bomo predvsem pozorni, kako hitro se lahko ponudnik odzove na morebitne napake in kako hitro bi jih lahko odpravil. Pri uporabi programske opreme lahko pride do nepravilnega delovanja. To je za naročnika lahko velika težava, ker so pacienti naročeni, programska oprema, v katero se vpisuje, pa ne bi delovala, zato bi bilo treba napako odpraviti v kar najkrajšem času. – V kolikšnem času se lahko rešitev lahko izvede: ne nazadnje bomo ocenili tudi, v kolikšnem okvirnem času bi se lahko izvedel prehod v celoti, tudi z vključenim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih za uporabno novega programa. Naročnik 38 nove rešitve sicer ne potrebuje takoj, saj mu obstoječa zadostuje, bi pa vseeno rad čim prej prešel na novo, ki bi zajemala še nekaj novih funkcionalnosti. 5.1 Merilo ocenjevanja obstoječih rešitev Glede na zgornja merila bomo zdaj ocenili vsako od pregledanih programskih rešitev. Na podlagi teh ocen se bomo odločili, ali je katera ustrezna ali se lotimo izdelave nove, ki bo zajemala in se približala željam naročnika. Nova programska oprema je lahko v prednosti, saj se v tem primeru lahko vključijo vse funkcionalnosti. Pri tem pa lahko naročnik sodeluje ter sproti daje mnenja in pripombe, da se potem tudi upoštevajo. Manjša slabost pa je, da je izdelava nove programske rešitve lahko dražja od nakupa ali najema. Vse to bo treba preučiti, naročnik pa se bo odločil, kako nadaljevati. Zajem funkcionalnih potreb: ocenjevani programi ne zajemajo vseh funkcionalnih potreb naročnika ozirom niso v obliki, ki bi mu ustrezala. Imajo različne module, ki se lahko poljubno uporabljajo, dodajajo ali dokupujejo. Taka programska oprema je sicer primerna, saj si lahko naročnik po želji izbira module, ki jih bo pri delu potreboval in tudi uporabljal. Nekatere rešitve se sicer lahko približajo našim potrebam, vendar v celoti tega ne morejo zagotoviti. Poleg tega so programi obsežnejši ter bi bilo potrebno novo privajanje in usposabljanje zaposlenih za uporabo pri delu. So pa nekatere rešitve za današnji čas povsem primerne. Tu mislim na delo s tabličnimi računalniki, ki postajajo vse bolj funkcionalni in priročni za delo, saj v nekaterih primerih lahko dostojno zamenjajo delo z osebnim računalnikom ali, še bolje, ga dopolnijo in tako pridobimo novo funkcionalnost. Lahko si mislimo, da bodo tablični računalniki čez nekaj let stalna praksa pri okulističnih pregledih, pa tudi na drugih področjih v zdravstvu. Prednost je predvsem v tem, da se zmanjša potreba po papirju in da so vsi podatki enostavno dostopni. Prav tako se na računalniku z iskalniki dosti hitreje najdejo želeni podatki, kakor če se iščejo na različnih listih papirja. Uporaba tabličnih računalnikov bi bila primerna tudi pri samem sprejemu pacienta. Zdaj ga mora sestra vprašati za nekatere anamneze po vnaprej pripravljenem vprašalniku. Lahko mu tudi ponudi ta vprašalnik na papirju, vendar ga je potem treba prenesti v elektronsko obliko in je zamudno. Pri tabličnem računalniku pa bi se ta korak lahko zelo poenostavil in pospešil, če bi pacientu ponudili, da ta vprašalnik izpolni na njem. Dve rešitvi že zdaj uporabljata tablični računalnik, vendar je njegova slabost v tem, da ni podprtosti s slovenskim jezikom. Da bi bil program tudi v slovenščini, bi bilo potrebno veliko ponudnikovega truda in energije, sama rešitev pa bi bila zato lahko dražja od angleške različice. 39 Stroški pri vpeljavi: stroški programskih rešitev so odvisni predvsem od celotne velikosti – koliko modulov je vključenih v najem. Več ko jih je, višji so stroški. V tem primeru bi bilo treba zelo razmisliti, katere module bi najeli. Nočemo imeti modula, katerega uporaba bi bila omejena ali bi ga uporabljali le malo časa in tako podjetju ne bi dajal dodane vrednosti ali olajšal dela. Pri vsaki od opisanih programskih rešitev bi morali poleg stroškov najema upoštevati stroške uvajanja. Vsaka nova oprema zahteva določen čas, ki je potreben, da delo poteka zares nemoteno, brez večjih zapletov. Tudi pri uvajanju programske opreme je tako. Večji in obsežnejši ko je program, dalj časa traja uvajanje in večji so stroški. Glede slednjega vidim prednost v nadgrajevanju obstoječe rešitve, saj večji del programa zaposleni že uporabljajo, zato bi bilo lažje dodati nove zahteve in jih poučiti o novostih, kakor pa jih usposobiti za nov program. Tudi sama izdelava programa ne bi smela preseči vrednosti nakupa drugih ponujenih programskih rešitev. Lahko rečemo, da je izdelava novega programa s tega vidika pravzaprav smiselna in bi bila stroškovno najugodnejša. Podpora: tudi podpora je nekoliko sporna, sploh če gre za tujo. Glede na informacije, ki sem jih dobil, je za zdaj podpora dobro urejena za Severno Ameriko, za druga območja pa je zelo okrnjena. To je zagotovo ena od pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti, ko se bo podjetje uveljavilo in ponudilo program širom po svetu. Tudi jezikovna podpora bi bila lahko ovirana, saj sporazumevanje ne bi potekalo v slovenskem jeziku. Kadar gre za strokovne izraze, bi bila to lahko celo večja ovira v primerjavi s komuniciranjem v slovenščini. Program Phoenix in izdelava nove programske rešitve sta s tega vidika veliko bolj ustrezna kakor oba navedena tuja programa. Phoenix in mi lahko ponudimo vso podporo, in to v slovenskem jeziku. Poleg tega lahko zagotavljamo, da se bo ob kakršnih koli okvarah napaka odpravila v najkrajšem mogočem času. Za našega naročnika je s tega vidika izdelava nove rešitve še vedno v prednosti, tudi zaradi podpore, ki mu jo podjetje lahko ponudi. Časovni okvir vpeljave nove programske rešitve: začetek uporabe katere koli programske opreme, ki smo jo opisali, bi bil lahko sorazmerno kmalu. Najkrajši čas vpeljave bi bil pri programu Phoenix, katerega uporaba bi se lahko začela takoj po nakupu ali najemu. Ta del praviloma ne traja več kot nekaj dni. Če k temu prištejemo še usposabljanje zaposlenih, je okvirna ocena za začetek uporabe en mesec. Nekoliko več časa bi potrebovali pri vpeljavi naše rešitve, saj jo je treba še izdelati. Bi pa zato pridobili nekaj prednosti pri usposabljanju. Ta del bi bil lahko krajši od vseh drugih, saj bi bil novi program pravzaprav nadgradnja obstoječega. Zaposlenim bi lahko predstavili samo njegove novosti in vse nove funkcionalnosti, ki smo jih 40 dodali. Več časa pa bi bilo potrebno za uvajanje tujih programov, saj je ovira komuniciranje. Zaradi oddaljenosti lokacije ponudnika lahko pričakujemo, da se ta del po vsej verjetnosti lahko zavleče. Ker bi bilo potrebno še uvajanje, bi bil začetek uporabe teh dveh programov zelo pozen. Tako lahko rečemo, da je izdelava nove programske rešitve časovno v takih okvirih, ki bi bili za naročnika sprejemljivi. 5.2 Izbira najprimernejše rešitve in odločitev Za lažjo predstavo imamo v Tabeli 5.1 programske rešitve, razvrščene po ustreznosti (od najbolj do najmanj ustrezne). Ob tem so navedene še morebitne kritike. Na podlagi vseh teh informacij se bo naročnik lažje odločil in izbral tako rešitev, ki bo zanj najboljša. Tabela 5.1: Primerjalna tabela glede na ustreznost in kritike Ustreznost Programska rešitev 1 Ema Ophthalmology Kritike – Ni podpore v slovenskem jeziku. – Manjkajo nekatera vnosna polja, predvsem pa smo pogrešali možnost preverjanja podatkov pri vnosu. 2 – Preobsežen zaradi drugih modulov. Integrity EMR for – Ni podpore v slovenskem jeziku. Eyes – Sam program je preobsežen. – Nekateri zavihki so slabo pregledni, saj vsebujejo preveč informacij. – Prav tako ne omogoča nekaterih potrebnih funkcionalnosti, kot je preverjanje podatkov pri vnosu. 3 Phoenix – Sam program že v temeljih ne podpira večjega dela potrebnih funkcionalnosti. – Ima preveč drugih modulov. – Popraviti bi bilo treba tudi preglednost nad podatki in dodati nekaj potrebnih polj za vnos podatkov. 41 – Predvsem smo pogrešali možnost preverjanja podatkov. – Delo z dokumenti bi lahko bilo bolj urejeno. Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Na podlagi zgoraj dobljenih ugotovitev in opisov, ki smo jih predstavili naročniku, se je ta odločil, da se izdela nova programska rešitev. S tem bomo kar se da ustregli njegovi želji po funkcionalnostih, ki jih želi imeti vključene v program. Izdelava programa ima veliko prednost, saj bo naročnik lahko spremljal njen potek, nekatere module in funkcionalnosti pa bo lahko preizkušal še pred končno različico. Tako bomo res lahko ponudili rešitev, s katero bodo vsi uporabniki zadovoljni in ki jim bo res v veliko pomoč pri uvajanju vsakodnevnih opravil. 6 OPIS IZDELAVE PROGRAMSKE REŠITVE Ker našemu naročniku nobena od zgoraj preverjenih programskih rešitev ni ustrezala, smo se odločili za izdelavo nove po njegovih navodilih in željah. Da si bomo lažje predstavljali, kako potekajo procesi oziroma kakšni so postopki, bomo najprej opisali in grafično, z diagrami prikazali potek dogodkov. Videli bomo, kje in zakaj je pomembna informatizacija in čemu so namenjene informacijske rešitve. Vsak pomemben korak pa bomo opisali tudi med opisom izdelave programa, v katerem se bo omenila posamezna funkcionalnost. Pri izdelavi smo že na začetku naleteli na različne probleme. Nastalo je vprašanje, kako nadgraditi obstoječi program – kateri programski jezik, katero podatkovno bazo in katero razvojno orodje uporabljati pri izdelavi našega programa. Za lažjo odločitev si moramo najprej pogledati, kako procesi potekajo, na podlagi tega pa za nas in za naročnika izbrati najustreznejše rešitve. 6.1 Procesi v okulistični ordinaciji (DIAGRAMI) Ključni poslovni proces v okulistični ordinaciji je okulistični pregled. To je osnova za vse drugo dogajanje. Proces se začne z naročanjem pacienta na pregled. Naroči se lahko po telefonu ali 42 pa osebno v ordinaciji. Pri tem sprejme pacienta okulistični tehnik. Najprej je treba preveriti koledar oziroma dnevni red. Istočasno namreč ne moreta biti na pregledu dve osebi. Ker želimo, da pacienti na pregled ne čakajo predolgo, jih je treba razporediti glede na časovno razpoložljivost in se prilagajati tudi samemu pacientu. Ko se okulistični tehnik s pacientom dogovori o datumu in uri pregleda, se podatka zapišeta v koledar. Tako se naročanje konča. Sam potek procesa lahko vidimo na Sliki 6.1. Slika 6.1: Procesni diagram naročanja Vir. Kramar, lastna raziskava (2014) Naročanju sledi pregled (Slika 6.2). Pacient se na določen datum (zapisan v koledarju) pojavi v ordinaciji. Okulistični tehnik najprej preveri, ali je bil že kdaj v njihovi ordinaciji. Če ne, je treba najprej vpisati njegove osnovne podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva). Prav tako je treba odgovoriti na nekaj vprašanj (splošna anamneza), ki so povezana z zdravstvenim stanjem osebe ali družinskih članov. Tako se lažje razbere, ali obstajajo možnosti za kakršno 43 koli okvaro vida, če jo že ima kdo od družinskih članov ali ožjega sorodstva. Temu se potem lahko prilagaja tudi pregled vida. Slika 6.2: Procesni diagram okulističnega pregleda Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Pred samim pregledom se preveri, ali je v oči treba vkapati tudi kapljice, in potem se izvede osnovni pregled. Izidi se nato vpišejo v računalnik. Ko so osnovne meritve narejene, pregled opravi še oftalmolog. Ta na koncu glede na izvide pregleda izrazi strokovno mnenje. Če je 44 potrebna korekcija, se predlagajo leče, očala, na pacientovo željo tudi laserska korekcija vida in tudi, ali je treba opraviti dodatne preiskave. Pri operativnem posegu gre za nekoliko drugačen postopek (Slika 6.3). Pomembni koraki so preverjanje pacientov ter seveda še enkrat izveden osnovni pregled vida in oči. Slika 6.3: Procesni diagram operativnega posega Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) 45 Prav tako kot pred osnovnim pregledom se mora pacient tudi v tej fazi najprej zglasiti v ordinaciji. Pri tem se preveri, ali je res prava oseba. Zatem se opravi osnovi pregled vida, da se ugotovi, ali je oko zdravo ali so nastale nepričakovane napake. Pacient se nato ponovno preveri in še enkrat se mu razloži potek operacije. Če se strinja, podpiše soglasje k operaciji, odvisno od vrste in načina operativnega posega. Sledi priprava pacienta v operativni sobi in še tretjič se preveri, ali je res pravi. Ko so vsi ti podatki preverjeni in podpisani, oftalmolog začne izvajati operativni poseg. Po posegu se pacientu izdajo napotki za pooperativno zdravljenje in naročimo ga na nadaljnje preglede. 6.2 Predvidena arhitektura programske rešitve Vsaka programska rešitev mora biti kar se da enostavna, a kljub temu dovolj zanesljiva in varna. V našem primeru bo osrednjo vlogo prevzel program, ki ga bodo zaposleni uporabljali za vnos in pregled nad podatki (Slika 6.4). Pomembno vlogo pri tem ima baza podatkov, v katero se vnašajo meritve in iz katere se potem ti podatki lahko prikazujejo v programu. Slika 6.4: Arhitektura programske rešitve Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) 46 Prav tako je pomembna shramba prilog, v katero se vlagajo vse slike, poročila in drugi dokumenti. Ker ne želimo, da bi se baza prehitro širila, se priloge shranjujejo neposredno na disk računalnika, kjer je nameščena tudi baza. Ker se podatki shranjujejo na disku strežnika, kjer je tudi podatkovna baza, je dostopnost do podatkov prav tako omogočena z različnih lokacij. Ta način je za naročnika zelo primeren, saj bo lahko do podatkov dostopalo več zaposlenih hkrati. 6.2.1 Podatkovni model Za uspešno delovanje organizacije je treba imeti dobro urejeno tudi podatkovno bazo, saj na njej temelji. Pri razvoju programske opreme je pomembno tudi poznavanje dejstev, na primer kako se bo dostopalo do podatkov, koliko bo uporabnikov, kako bodo dostopali do shranjenih podatkov, kakšna je obstoječa računalniška infrastruktura. Pri podatkovnem modelu lahko poskrbimo tudi za varnost podatkov. Slika 6.5: Podatkovna baza v povezavi z okoljem Vir: Drenovec (16. julij 2014) Iz okolja lahko pridobimo veliko informacij in podatkov. Smiselno je, da v bazo vpisujemo tiste, ki so pomembni. Te podatke lahko osvežujemo, lahko pa jih le pregledujemo ali obdelujemo. Vse te informacije so pomembne za odločanje, kaj se bo pri nekem koraku 47 naredilo. Slika 6.5 nam okvirno prikazuje, da je podatkov baza osrednji povezovalni člen, saj se podatki v njej hranijo, prav tako pa jih lahko spreminjamo ali dodajamo. 6.2.2 Funkcionalnosti programske rešitve Ker želimo z novo programsko rešitvijo razbremeniti zaposlene in jim olajšati delo, mora vsebovati nekatere funkcionalnosti: ● Prijava uporabnika in prilagajanje nastavitev glede na posameznega uporabnika programske rešitve. S tem bomo naročniku zagotavljali tudi varnost podatkov in dostop do njih. Prav tako se bodo tu lahko prilagajali pogledi na obrazcih glede na uporabnika in raven dostopa. ● Enostavna in hitra možnost dodajanja novega pacienta. Ta del mora biti res enostaven, brez nepotrebnih polj, ki se nikoli ne uporabljajo. Pri naročniku moramo preveriti, kateri podatki se potrebujejo, in jih potem vključiti v bazo. Če nam že v začetku sporoči, katere največkrat potrebuje, se obrazci temu lahko prilagodijo. ● Možnost urejanja podatkov o pacientu. Nekateri podatki se sčasoma lahko spremenijo. Sprememba takih podatkov mora biti čim bolj enostavna. ● Uporaba filtrov in iskalnikov, s katerim se hitreje najdejo iskani podatki. Baza podatkov se lepo povečuje, podatkov je namreč vse več. Da hitro pridemo do iskanega podatka in informacije, je treba imeti tudi različne filtre in iskalna polja. ● Enostaven vnos meritev. Meritve, ki se največkrat opravljajo, naj bodo na obrazcu postavljene na najvidnejšem delu. Priporočamo, da nekje na vrhu, zato da nam ob naraščanju polj ni treba preveč iskati ustreznega polja. Prav tako je priporočljivo, da se polja uskupinijo po sklopih. ● Enostaven pregled meritev vida. Tako kakor mora biti enostaven vnos, mora biti enostaven tudi pregled. Običajno gre za iste obrazce, se pa nekateri podatki lahko pojavijo le kot manjši predogled, po katerem potem pridemo do celotnega obrazca. ● Pri vnosu nekaterih podatkov želimo, da program preverja njihovo ustreznost. Tako bi lahko zmanjšali napake pri vnosu. Preverjanje lahko nastavimo na želena polja, na tista, ki jih naročnik želi imeti vključene v to funkcionalnost. ● Prilagajanje videza obrazcev. Obrazce bomo izdelali tako, da bo naročnik z njimi zadovoljen in da bomo vanje vključili še druge funkcionalnosti, npr. preverjanje vnosov, dodajali filtre in iskalnike ter da bo delo enostavno. 48 ● Možnost nastavitve opomnikov. Pri tej nadgradnji je bila izražena želja, da se vključijo tudi opomniki. Ta del bi lahko uporabili tudi za paciente in jim pošiljali obvestila o prihajajočih storitvah, na katere so naročeni. ● Povezava več računalnikov v skupno bazo. V ordinaciji se ne uporablja samo en računalnik, temveč je v vsaki sobi vsaj eden. Vsi ti računalniki morajo biti med seboj povezani in imeti dostop do baze, na kateri se shranjujejo podatki. ● Dostopnost do programa z različnih lokacij, saj je poslovalnic več. Ta del je potreben, ker ima naročnik več poslovalnic ter mora imeti bazo in celoten program na voljo tudi na teh oddaljenih lokacijah. ● Poskrbeti za varnost in zanesljivo delovanje programa. Program mora biti narejen tako, da bo delo z njim zanesljivo in da bo poskrbljeno za varnost podatkov. ● Možnost nadgradnje sistema (prilagajanje glede na nove potrebe naročnika). Pustiti si moramo možnost, da se program lahko v prihodnje še nadgrajuje in izboljšuje. V ta namen moramo izbrati ustrezno tehnologijo, 6.2.3 Uporabniške zahteve in funkcionalnosti Poleg programskih je tudi nekaj uporabniških zahtev. Vse je sicer povezano z uporabo programa, vendar so nekatere funkcionalnosti, ki so zelo pomembne tudi z vidika uporabniških zahtev, saj želimo ponuditi program, ki ga bodo zaposleni z veseljem uporabljali. ● Pogled bo prilagojen željam naročnika programske opreme. Lahko se prilagaja posameznim ravnem uporabe – okulističnim tehnikom ali oftalmologu lahko nekatere podatke skrijemo. Tako lahko naredimo obrazce nekoliko prijaznejše uporabnikom. ● Pregled nad prihajajočimi dogodki. Ta funkcionalnost se še posebno izrazi takrat, ko se je treba na pregled ali storitev dodatno pripraviti. S tem se proces lahko pospeši. Zaposleni že pred prihodom pacienta lahko pripravi zanj vse potrebne podatke in pripomočke. ● Dostopnost do programa z različnih lokacij. Predvsem je oftalmolog tisti, ki potrebuje to zahtevo, saj njegovo delo poteka na različnih lokacijah. Tako mora na vsaki lokaciji imeti možnost dostopanja do vseh podatkov iz centralne ordinacije. 49 6.3 Uporabljena tehnologija Pred izdelavo smo se spopadli še z vprašanjem, kako nadgraditi obstoječo rešitev. Ta je bila izdelana v programskem jeziku Visual Basic 6. Ker se tehnologija spreminja, je smiselno iti v korak s časom in izbrati novejšega. Programski jezik, s katerim smo napisali novi program, je Visual Basic.NET, eden od Microsoftovih najbolj priljubljenih programskih jezikov (Newsome, 2012), saj se možnost nadaljnje nadgradnje programa z njim poveča. Tudi razvojno orodje, s katerim se bo izdelal program, je sodobno, saj smo uporabljali Visual Studio 2013. To orodje povsem podpira naš izbrani programski jezik, zato odločitev ni bila težka. Poskrbeti moramo še za hranjenje podatkov. Ker ima naročnik strežnik Microsoft SQL server 2008, smo našo bazo izdelali na tej podlagi z uporabo programskega orodja Microsoft SQL Server 2012 Express, zelo primernega za ustvarjanje programov namenjenim Windows operacijskim sistemom (Microsoft, 14. avgust2014), ki so nameščeni tudi na vseh računalnikih pri naročniku in na katerih se bo program uporabljal. 6.3.1 MS SQL Server Strežnik MS SQL daje organizacijam zelo učinkovito orodje, s katerim bodo lažje nadzirale podatke in s katerim bodo lahko do njih dostopale različne naprave, kakršne so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki ter podatkovni centri v zasebnem in javnem omrežju (Mistry in Misner, 2012). Eden od razlogov je tudi povezljivost s programskim jezikom Visual Basic, saj je večina podatkovnih tipov ekvivalentna (Atkinson in Vieira, 2012). Ker je bila prejšnja baza, ki jo podjetje uporabljalo, narejena na podatkovni bazi Microsoft Access, je prehod na SQL v današnjem času res smiseln. S tem smo povečali varnost, zanesljivost in lažje obvladovanje večje količine podatkov. Pred prvo uporabo SQL je treba nastaviti uporabniški profil in varnostne nastavitve (Atkinson in Vieira, 2012). Tako zagotovimo, da bazo lahko ureja samo pooblaščena oseba. Vodenje po teh nastavitvah je lahko in nezahtevno opravilo. Tudi oblikovanje baze je enostaven postopek. Po splošnem nepisanem pravilu naj bo poimenovanje tako, da se ve, na koga se neka baza navezuje. V tem koraku moramo pravilno spremeniti še nekaj osnovnih nastavitev. Predvsem moramo biti pozorni na izbiro jezika, saj moramo izbrati kodiranje, ki je primerno za slovenski jezik, da lahko uporabljamo vse slovenske črke, tudi šumnike. Priporočljivo je še, da se zagotovi 50 povezljivost s SQL 2008, če ima morebitna stranka že nameščen ta strežnik (Slika 6.6). Drugih nastavitev nam ni treba spreminjati, saj zadovoljujejo naše potrebe. Ko imamo oblikovano in shranjeno bazo, lahko začnemo izdelovati tabele in entitete. Slika 6.6: Nastavitve kodiranja v MS SQL Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) V tem koraku posebnih težav nismo zaznali. Treba je bilo le dobro zasnovati tabele. Naš namen je normalizirati podatkovno bazo do 3NO (tretje normalne oblike), saj je tako bazo zelo enostavno izpopolnjevati in dopolnjevati. Pri tem moramo pravilno načrtovati uporabo zunanjih ključev (Slika 6.7), s katerimi se tabele povezujejo med sabo. Slika 6.7: Oblikovanje tabele poročila v SQL z uporabo zunanjih ključev Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) 51 Nekaj pozornosti je treba posvetiti tudi poimenovanju stolpcev. Polja s primarnim ključem smo poimenovali tako, da smo razbrali, za katero tabelo gre, pri zunanjih ključih pa tako, da smo vedeli, s katero tabelo se lahko še povezuje. Tabela 'Porocila' ima tako primarni ključ 'ID_porocila' in nekaj zunanjih, s katerimi jo želimo povezati. 6.3.2 Visual Studio 2013 Za izdelavo programa smo morali izbrati ustrezno razvojno orodje. Na razpolago je bilo nekaj odprtokodnih kod plačljivih različic. Za naše potrebe se je pokazalo, da je najustreznejša MS Visual Studio 2013, saj ima popolno podporo za programski jezik Visual Basic in je zelo primerna za ustvarjanje programov, namenjenih sistemom Windows. Zelo dobro se obnese tudi pri izdelavi zahtevnejših spletnih obrazcev in programov, saj ima vključen tudi del za njihovo izdelavo (Johnson, 2013; Del Sole, 2014; Reitan, 2014), s čimer bi lahko program v prihodnje lahko še dopolnili in posodobili. Osebno sem ta program uporabljal prvič, zato je bila izdelava s tem orodjem velik izziv. Tudi tu sem si najprej prilagodil videz in nekatere njegove osnovne nastavitve. Različica, ki sem jo uporabljal, je bila Visual Studio 2013 Ultimate, saj sem izkoristil možnost za študente Fakultete za informacijske študije in po sistemu Microsoft IT Academy pridobil licenčno kopijo tega programa. Ko sem na računalnik namestil to različico, sem pridobil polno delujočo programsko orodje in vpogled v resnično obsežnost tega res odličnega razvojnega orodja. Največja težava pri izdelavi obrazcev je bila, kako jih izdelati tako, da bodo podatki vedno lepo razvidni in da bo njihov vnos hkrati dovolj enostaven. Najtežje je bilo pri oblikovanju obrazca, v katerega se vpisujejo meritve vida in operativni posegi. To je hkrati obrazec, ki ostane najdlje odprt in je res pomemben. Na koncu smo se odločili, da bo vse na enem obrazcu in da bo na njem več zavihkov. Tako bomo lahko zelo hitro prišli do vseh potrebnih podatkov, ki so pomembni za meritve, preglede in operacije. Na Sliki 6.8 lahko vidimo, kako smo razporedili zavihke, na vsakem pa so podatki, ki so v tistem trenutku pomembni. Pri zasnovi tega obrazca je sodeloval tudi naročnik in sproti izražal svoje mnenje. Ker je bil torej vključen v oblikovanje obrazca in smo pri tem upoštevali njegovo mnenje, je končna podoba obrazca taka, da kar najbolj zajema vse njegove funkcionalne potrebe pri izvajanju 52 meritev vida in operacijah. Upoštevali smo tudi naročnikove želje, kakšno naj bo posamezno polje. Slika 6.8: Izdelava obrazca, v katerega se vpisujejo meritve vida Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Grafična zasnova izbrane programske rešitve Da so obrazci lepo oblikovani, je treba uporabiti veliko znanja tudi iz grafike in grafičnega oblikovanja. V našem primeru smo se pri izdelavi obrazcev in programa kot celote ravnali predvsem po tem, kako izdelati funkcionalen program, ki se bo uporabljal in služil svojemu namenu, ter program, s katerim bodo zaposleni zadovoljni in bo zadostil vsem njihovim potrebam. Zato smo uporabljali prednastavitve in se v tem koraku nismo posvečali grafičnemu oblikovanju. Grafično pa ga lahko zdaj, ko imamo narejeno osnovo, kadar koli izboljšamo. Ko smo končali izdelavo obrazcev, ki jih bodo upravljali zaposleni, jih bomo začeli povezovati z bazo. S tem bo program dobil pravo uporabnost in svojo funkcionalnost, saj obrazec sam po sebi ne pomeni ničesar, če se iz njega ne pridobi podatek ali se podatek ne vnese v bazo. 53 6.3.3 Visual Basic (.NET) Visual Basic .NET (ali tudi VB.NET) je objektno naravnan programski jezik, ki vključuje tudi .NET Framework (Tutorialspoint, 18. julij 2014). V začetku je bil programski jezik Visual Basic namenjen razvijanju programov, npr. oblikovanju grafičnega vmesnika, pisanju in urejanju programske kode, prevajanju programa in poskusnemu izvajanju. Z vsako novo različico pa je pridobil nekaj novih funkcionalnosti, kar olajša pisanje in preglednost kode (Mesojedec, 1998). Predvsem se je povečala uporabnost, saj je združen z .NET Frameworkom (Newsome, 2012). Pisanje programske kode bo potekalo v programskem jeziku Visual Studio 2013, ki je vključen v programsko orodje Visual Studio (Halvorson, 2013), v katerem smo oblikovali program. Tako kakor razvojno orodje Visual Studio sem tudi programski jezik Visual Basic prvič uporabil pri izdelavi tega programa. Začetno delo mi je zato povzročalo kar nekaj težav, saj se je bilo treba naučiti določene ukaze. Pri izdelavi funkcionalnosti programa smo se srečali z različnimi problemi, ki smo jih morali rešiti. Med tistimi, ki smo jih zaznali med pisanjem kode, je prav gotovo tudi, kako napisati kodo, ki bo preverjala podatke, sama koda pa ne bo preobsežna in bo lahko berljiva. Tega problema z uporabo splošne funkcije ne moremo rešiti, saj imajo polja različne omejitve vnosa. Najenostavneje bi bilo, da se vsako polje preverja posebej. Ker pa je teh polj veliko in ker želimo zmanjšati možnost napak tudi pri pisanju kode, smo iskali drugačno rešitev in jo tudi našli. V programskem jeziku Visual Basicu imamo možnost dodajanja dogodkov (Microsoft Developer Network, 14. avgust 2014). Med njimi je bil eden, ki smo ga uporabili tudi mi in s katerim smo lahko zelo skrajšali del kode. Gre za preverjanje (angl. validating). Na Sliki 6.9 vidimo del kode, na kateri se izvede preverjanje štirih polj. Tako smo kodo dokaj enostavno skrajšali. 54 Slika 6.9: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) S podobnimi funkcijami in kodo smo reševali še druge probleme, ki so nastajali pri izdelavi tega programa. Uporaba in združevanje dogodkov sta kodo naredila krajšo in preglednejšo. 6.3.4 Crystal Reports (za izdelavo poročil) Crystal Report je vstavek oziroma dodatek, ki se namesti v programsko orodje Visual Studio. Vsaka različica slednjega zahteva tudi svojo različico Crystal Report, da se zagotavlja povezljivost med njima. Namen tega dodatka je, da se izdelujejo obogatena poročila, s katerimi želimo prikazati podatke urejeno (SAP, 28. julij 2014), ti pa se potem tiskajo ali shranjujejo v bazo. Prednost izdelave poročil z orodjem Crystal Report je v tem, da se vse poizvedbe naredijo v bazi na strežniku. Delovanje računalnika ob naraščanju teh poročil se tako ne upočasnjuje bistveno. Da na obrazcu dobimo pravilne podatke, ga moramo najprej povezati z bazo. Če želimo podatke iz različnih tabel, moramo vse tabele vključiti v poročilo. Pri tem moramo upoštevati, da se podatki ne bodo prikazovali, če tabele ne vsebujejo ustreznih zunanjih ključev, ki so pomembni za medsebojno povezovanje dveh ali več tabel. Ali se tabele lahko povezujejo med sabo, lahko preverimo z orodjem SQL Studio, s katerim smo izdelali bazo. 55 Problematika, ki smo jo prepoznali, je bila, kako poročila povezati z bazo. Če se doda polje iz baze, je to na poročilu vedno vidno. Mi pa bi želeli, da praznih polj na obrazcu ni. Našli smo tako rešitev, da smo polja pogojno oblikovali in pogoje dodajali, kar je razvidno iz Slike 6.10. Ta kratki del kode naredi naša poročila bistveno lepša in preglednejša, kakor če te funkcije ne bi uporabili. Zamudno je edino to, da je treba ta del napisati pri vsakem polju, ki ga želimo skriti, če je vrednost v bazi enaka 0. Slika 6.10: Preverjanje, ali je vrednost v polju ustrezna Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) Vseeno moramo temu prilagoditi tudi obrazec in tudi na samem obrazcu omogočiti, da se polja skrijejo. V ta namen moramo za vsak sklop prav tako napisati kodo (glej zgoraj), le da moramo v tem primeru vključiti vsa polja, ki so v tistem predelu. Na Sliki 6.11 lahko vidimo končno izoblikovan obrazec. Slika 6.11: Izdelava poročila po programskem orodju Crystal Report Vir: Kramar, lastna raziskava (2014) 56 7 ZAKLJUČEK Informatizacija procesov danes posega praktično na vsa področja. Temu se ne more izogniti niti zdravstvo oziroma delo v okulističnih ambulantah in ordinacijah. Tehnologija se spreminja iz leta v leto, tako pa tudi naprave in potrebe po obvladovanju večje količine podatkov. Stroji postajajo vse celovitejši, meritve vse natančnejše, tudi podatkov je vse več. Vsaka naprava naredi poseben izvid. Problematika, ki sem jo zaznal, je, kako se ti podatki upravljajo v okulističnih ordinacijah, v katerih izvajajo preglede vida in laserske operativne posege, kakršne so korekcije vida in drugi operativni posegi na očesu. Ugotovil sem, da še ne obstaja programska oprema, ki bi vse te naprave povezala v en sam sklop, zato se podatki vodijo ločeno. Na začetku diplomske naloge smo si tako zastavili dve raziskovalni vprašanje: Ali na trgu že obstajajo primerne programske rešitve, s katerimi bi zadovoljili potrebe okulistične ambulante? in Ali je bolje razviti svojo programsko rešitev ali uporabiti eno od že obstoječih programskih rešitev? V tej nalogi želim okulistični ordinaciji ponuditi programsko rešitev, s katero bi zajeli njene potrebe. Raziskovalni del diplomske naloge temelji na pridobivanju informacij pri enem od okulističnih centrov. Izvedeli smo, kakšne so njihove potrebe in kakšne funkcionalnosti bi morala programska rešitev vsebovati. Na podlagi teh informacij smo pregledati trg in kaj od informacijskih rešitev se dobi na njem. Nekaj od že obstoječih rešitev smo tudi preučili in ocenili ter na podlagi vseh funkcionalnih potreb, ki smo jih pridobili in upoštevali pri ocenjevanju, nazadnje ugotovili, da nobena obstoječa programska rešitev ni dovolj ustrezna za naš okulistični center, zato naj se izdela nova programska rešitev. Pri izdelavi programa smo se spoznali z različnim programskim orodjem. Z vsem tem orodjem smo po korakih izdelali program, ki kar najbolje upošteva vse prepoznane zahteve naročnika. Shranjevanju podatkov je namenjena baza podatkov SQL. Program smo izdelovali v programskem orodju Visual Studio 2013, programski jezik, ki se je uporabljal, pa je bil Visual Basic. Med pisanjem diplomske naloge smo reševali različne probleme, ki so opisani v posameznih poglavjih. Namen izdelanega programa je, da bo zaposlenim v okulistični ordinaciji olajšal in poenostavil delo. Ključnega pomena so podatki, shranjeni v podatkovni bazi, ter možnost dostopa do njih z različnih lokacij in različnimi uporabniškimi računi in pravicami. Iz oddaljene lokacije se do 57 programa lahko pride preko terminalskega dostopa in varne VPN-povezave. Program je izdelan tako, da omogoča še vse druge dogovorjene zahteve in zastavljene cilje, ki smo jih v nalogi tudi opisali in s katerimi smo preverjali tudi druge programske rešitve. Plod diplomskega dela je delujoč računalniški program, ki ga zaposleni v okulistični ordinaciji že lahko uporabljajo. Po prvih odzivih so z njim zelo zadovoljni, kar je v veliko zadovoljstvo tudi nam. Uporaba našega programa ponuja zaposlenim zelo dober pregled nad izvajanjem okulističnih pregledov pacientov. Ponuja tudi enostavno vnašanje podatkov in dodajanje različnih dokumentov. Program je zasnovan tako, da se lahko uporablja ne glede na trenutno lokacijo uporabnikov. 58 8 LITERATURA IN VIRI 1. ATKINSON, PAUL in VIEIRA, ROBERT (2012) Beginning Microsoft SQL Server 2012 Programming. Indianapolis: John Wiley & Sons. 2. ČEHOVIN, GREGOR (2011) Računalništvo v oblaku: fleksibilnejši dostop do računalniških storitev. Mladi podjetnik, 20. februar 2011. Dostopno prek: http://goo.gl/uuXGFE (28. 7. 2014). 3. DEL SOLE, ALESSANDRO (2014) Visual Studio 2013 Succinctly. Morrisville: Syncfusion. 4. DRENOVEC. Podatkovne baze. Dostopno prek: http://goo.gl/QOP6jC (16. 7. 2014). 5. E-ZDRAVJE. Sladkorna bolezen. Dostopno prek: http://goo.gl/UG72DG (1. 6. 2014). 6. FDA. LASIK. Dostopno prek: http://goo.gl/5SRjL (5. 6. 2014). 7. GARDAŠEVIČ, IVANA, in KOSEC, DRAGICA (2005) Slabovidnost. Zdravniški vestnik, 74 (10), str. 669–671. 8. HALVORSON, MICHAEL (2013) Microsoft Visual Basic 2013 Step by Step. Sebastopol: O’Reilly Media. 9. HEALTH IT. What Is an Electronic Medical Record (EMR)? Dostopno prek: http://goo.gl/dyHuIv (24. 7. 2014). 10. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC REPUBLIKE SLOVENIJE. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Dostopno prek: http://goo.gl/CWAL4f (28. 5. 2014). 11. INTEGRITY EMR. Integrity EMR for Eyes. Dostopno prek: http://goo.gl/kHdPPM (20. 7. 2014) 12. IRMAN. Operacija dioptrije z implantacijo monofokalne znotrajočesne leče. Dostopno prek: http://goo.gl/TQm4Tl (14. 6. 2014). 13. JOHNSON, BRUCE (2013) Professional Visual Studio 2013. Indianapolis: John Wiley & Sons. 14. LENASSI, EVA in LIKAR, KATARINA (2007) Razvoj otrokovega vida. Medicinski razgledi 2007; 46, str. 31–43. Dostopno prek: http://goo.gl/ukXPbF (3. 6. 2014). 59 60 15. MEDLINEPLUS. Visual acuity test. Dostopno prek: http://goo.gl/ZEYS1f (4. 6. 2014). 16. MESOJEDEC, UROŠ (1998) Visual Bacis, sodobno programiranje. Ljubljana: Pasadena. 17. MICROSOFT. Microsoft SQL Server 2012 Express. Dostopno prek: http://goo.gl/xL4hD (14. 8. 2014). 18. MICROSOFT DEVELOPER NETWORK. Control Events. Dostopno prek: http://goo.gl/3g2K9r (14. 8. 2014). 19. MISTRY, ROSS IN MISNER, STACIA (2012) Introducing Microsoft SQL Server 2012. Washington: Microsoft Press. 20. MODERNIZING MEDICINE. EMA Ophthalmology. Dostopno prek: http://goo.gl/aiYvZG (28. 7. 2014). 21. MORELA OKULISTI. Kratkovidnost. Dostopno prek: http://goo.gl/3ma5Yi (18. 6. 2014). 22. MORELA OKULISTI. Laserska odprava dioptrije. Dostopno prek: http://goo.gl/nm0tN6 (19. 6. 2014). 23. MORELA, VESNA (2010) Tudi astigmatizem lahko trajno odpravimo. Vid & Gib, 02, str. 14–15. 24. MREVLJE, FRANC. Sladkorna bolezen – zahrbtna bolezen. Dostopno prek: http://goo.gl/1vxVYk (2. 6. 2014). 25. NEWSOME, BRYAN (2012) Beginning Visual Basic 2012. Indianapolis: John Wiley & Sons. 26. OBLAK, EMIL (2012) Zakaj so okulistični pregledi oči pomembni? Dostopno prek: http://goo.gl/ZHVWPk (27. 5. 2014). 27. OBLAK, EMIL. Zamegljen vid na enem ali obeh očesih. Dostopno prek: http://goo.gl/Idl7Tb (27. 5. 2014). 28. OČESNA POLIKLINIKA DR. VUKAS. Laserska korekcija vida. Dostopno prek: http://goo.gl/n1NRY1 (18. 6. 2014). 29. OPTIKA TERŽAN. Test za ostrino vida. Dostopno prek: http://goo.gl/lU2oz2 (2. 6. 2014). 30. PFEIFER, VLADIMIR in GARDAŠEVIČ, IVANA (2005) Korekcija refrakcijskih napak. Zdravniški vestnik, 74 http://goo.gl/t15tM0 (12. 6. 2014). 61 (10), str. 663–667. Dostopno prek: 62 31. PHOENIX. Zdravniki, zobozdravniki, okulisti, ginekologi. Dostopno prek: http://goo.gl/eosNe2 (28. 7. 2014). 32. PUŠNIK NOVLJAN. Očesni kirurški center. Dostopno prek: http://goo.gl/cK6911 (28. 5. 2014). 33. REITAN, ERIK (2014) Getting Started with ASP.NET 4.5 Web Forms and Visual Studio 2013. Microsoft Corporation. Dostopno prek: http://goo.gl/koP5F (18. 7. 2014). 34. SAP. SAP Crystal Reports, version for Visual Studio. Dostopno prek: http://goo.gl/YrX0Vz (28. 7. 2014). 35. TELEKOM. Navidezno zasebno omrežje – VPN. Dostopno prek: Tutorial. Dostopno prek: http://goo.gl/GGBYG5 (14. 8. 2014). 36. TUTORIALSPOINT. VB.Net Programming http://goo.gl/yal7Pv (18. 7. 2014). 37. ZAGERNIK MIHELČIČ, MIRIAM. Naše oči in delo z računalnikom. Viva, 20. junij 2010. Dostopno prek: http://goo.gl/XPXWAi (2. 6. 2014). 38. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) Uradni list Republike Slovenije 15/2008. Dostopno prek: http://goo.gl/apZBom (18. 6. 2014). 63 PRILOGI Priloga 1: Izpis izvida pri okulističnem pregledu Priloga 2: Izpis iz naprave za meritev vida Priloga 1: Izpis izvida pri okulističnem pregledu Datum pregleda: 21.01.2014 Priimek in ime: Naslov: Datum rojstva: ANAMNEZA: prihaja na pregled vida, potrebuje mnenje za vozniško dovoljenje, slaše vidi na daljavo in bližino VIDNA OSTRINA OČALA BLIŽINA OČALA DALJAVA VdoSC: 0,30 VdoCC: 0,90 VsoSC: 0,30 VsoCC: 0,90 sphd: -0,50 cyld: -0,75 axd: 100,00 Jdex_add: 2,50 cyls: -0,50 axs: 100,00 Jsin_add: 2,50 TONOMETRIJA - OČESNI TLAK Appld (mmHg): 17,00 Appls (mmHg): 16,00 ELEKTRONSKA REFRAKCIJA Refsphd: -1,37 Refcyld: 0,87 Refaxd: 14,00 Refsphs: -0,25 Refcyls: 1,25 Refaxs: 14,00 STATUS: trichiasis palp sup sin, hieremija conjunctivae sin, gerontoxon, motnjave v steklovini, papilla ostroomejena , rožnata, v nivoju papilla cd 0,3, macula reflex neg, žilje primerno, pregled v mydriazi , 90D DIAGNOZE: astygm myop ou, presbyopia , trichiasis palp sup sin TERAPIJA: očala daljava in bližina, chloramphenicol ung 1x na dan v oči zvečer 0,5cm v oči MNENJE: refraktivna sprememba, predlagam podaljšanje vozniškega doovljenja za več let ob težavah predalgam op leve zg veke zaradi trihiaze cilij KONTROLA: pp dr.med., spec.oftalmolog Priloga 2: Izpis iz naprave za meritev vida HAAG-STREIT Seven-in-One V 6,07c OCTOPUS 300Series Name: First name: ID #: Birthdate: Age: Sex: Refr. S / C / A: Acuity: IOP: Diagnostics: Patient file: Eye / Pupil[mm]: Date / Time: Test duration: Program / Code: # Stages / Phases: Strategy / Method: Test target / duration: Background: # Q ue s tions / R e pe titions : # C a tc h tria ls : L:\DEMO.PVD Right(OD) / 5.3 10.08.2014 16:52 2:21 G1 /1 TOP / Normal III / 100 ms 10 cd/m² 71 / 2 pos 0 / 3 , ne g 0 / 4 Values Greyscale of values 30° 30° 26 23 26 20 26 29 25 26 29 25 26 29 24 22 21 26 26 28 28 30 29 26 28 24 24 23 26 22 + 7 + + + + + + + + + 6 + + 6 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 5 5 5 + + + 7 + + + + + + + + + + + + + + + + + 6 + + + + 6 :: · · + + · · · · · · · · · · :: · · :: · · + · + + + 5 5 5 + 27 26 27 26 29 29 27 + + + + + + + + + + 59 0 + + + > Rank > -5 5% 5 normal 10 95% 15 20 [dB] 25 + · · · · · · · :: · · · · · · · Deviation [dB] 0,0 · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · :: · :: · · · · · · · · + + + + + + Corrected probability · · · 28 26 30° · · · 27 26 1 + + + + · · + + + 30° · + + + + + + + + + Probability · 28 29 30° 30° + 26 Corrected comparisons Comparisons + 26 30 30 31 31 30 29 32 28 32 28 29 29 29 27 21 26 · · P>5 :: P<5 P<2 P<1 P<0.5 :: · · :: · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · · :: :: · · · · · · · # MS MD LV CLV SF RF Phase 1 59 26,8 1,7 3,5 Phase 2 0 Mean 0 0,0