1. No category

Štej­te si v čast, če bo
va­šo gnez­dil­ni­co na­se­
li­la ta red­ka le­po­ti­ca.
Smrdo­ka­vra
Fo­to: Da­re Fe­ko­nja
tematedna
7dnizapti­ce
(U­pu­pa epops)
Pi­še: Alek­san­der Pri­te­kelj
P
ti­ca, ki je to­krat pred­stav­
lje­na, je skriv­nost­na le­po­
ti­ca med evrop­ski­mi pti­ca­
mi. To je smr­do­ka­vra, ki je edi­ni
še ži­ve­či pred­stav­nik svo­je dru­
ži­ne (U­pu­pi­dae). So­rod­stve­no je
najb­liž­ja vo­dom­cem, zla­to­vran­
kam in le­ga­tom. Smr­do­ka­vra je
žuž­ko­je­da pti­ca, za­to zi­mo pre­ži­
14
vi v afriš­kih sa­va­nah, od ko­der
se vr­ne v dru­gi po­lo­vi­ci apri­la.
Raz­šir­je­na je v zmer­no top­lem
pa­su Evro­pe in Azi­je ter v Afri­ki.
Sve­tov­na po­pu­la­ci­ja je oce­nje­na
na 2,5 mi­li­jo­na pa­rov, raz­vr­šče­
nih v de­vet pod­vr­st. V Slo­ve­ni­ji
je sploš­no raz­šir­je­na po ni­ži­nah,
ven­dar je ma­loš­te­vilč­na, do­ma­
ča po­pu­la­ci­ja je bi­la pred 10 le­ti
oce­nje­na na 1500 pa­rov, ven­dar
v zad­njih de­set­let­jih upa­da.
Smr­do­ka­vra je sred­nje ve­li­ka
pti­ca, ve­li­ka 28 cm, z raz­po­nom
kril od 44 do 48 cm in s te­žo
do 80 gra­mov. Orni­to­lo­gi so
ugo­to­vi­li, da ima­jo se­ver­ne, se­
le­če se po­pu­la­ci­je, za 2 cm več­je
pe­ru­ti. Do­bro je pre­po­znav­na
po na­glav­ni per­ja­ni­ci, dol­gem
navz­dol upog­nje­nem klju­nu ter
oranž­ni gla­vi, vra­tu in hr­btu. Pe­
ru­ti so čr­no-be­le. Tu­di njen let
je svo­jevr­stna po­seb­nost, kaj­ti
v le­tu je vi­de­ti kot ve­lik pi­san
me­tulj. Pre­hra­nju­je se na tleh,
ko­der z dol­gim klju­nom br­ska
med list­jem in trav­no ru­šo. Moč­
ne mi­ši­ce gla­ve ji omo­go­ča­jo, da
po zem­lji br­ska z odpr­tim klju­
nom. Do­bro se znaj­de na paš­ni­
ku, kjer med ži­vi­no sti­ka za hra­
no. Ogla­ša se z za­njo zna­čil­nim
kli­cem “up up up“ po ka­te­rem je
do­bi­la la­tin­sko ime. Slo­ven­sko
ime je do­bi­la po za­njo zna­čil­ni
po­seb­no­sti, da mla­di­či v gnez­du
odga­nja­jo ple­nil­ce in vsi­ljiv­ce z
briz­gom smr­dlji­ve­ga izloč­ka tr­
tič­ne žle­ze.
Ha­bi­ta­ti smr­do­ka­vre so eksten­
ziv­ni trav­ni­ki, goz­dni ro­bo­vi,
svet­li in red­ki goz­do­vi, eksten­
ziv­ni sa­dov­nja­ki in par­ki. Za
gnez­diš­če si izbi­ra dre­ve­sna
dup­la, zid­ne luk­nje, skla­dov­ni­ce
drv, več­je luk­nje med dre­ve­sni­
mi ko­re­ni­na­mi in gnez­dil­ni­ce z
vhod­no odpr­ti­no 8 cm. Skrom­
no gnez­do je na­re­je­no iz le­sne­
ga dro­bir­ja in su­he tra­ve. Let­no
ima eno le­glo, v pr­vem le­glu je
6 do 8 po­pol­no­ma be­lih jajc ve­
li­ko­sti 26 x 18 mm. Va­li sa­mo sa­
mi­ca, va­lje­nje tra­ja 17 do 18 dni.
Mla­di­či po­le­ti­jo po šti­rih ted­
nih. Hra­no si ve­či­no­ma išče na
tleh, ko­der br­ska za de­žev­ni­ki,
bra­mor­ji, ko­bi­li­ca­mi in osta­li­mi
tal­ni­mi žu­žel­ka­mi. Po­se­že tu­di
po manj­ših pla­zil­cih, ža­bah in
le­te­čih žu­žel­kah. Po­seb­nost smr­
do­ka­vre je tu­di v tem, da ima kr­
njav je­zik, za­to plen vr­že v zrak
in ga pres­tre­že s klju­nom.
Smr­do­ka­vra spa­da med kri­tič­
no ogro­že­ne vr­ste (E1). Ogro­ža
jo vsesp­loš­na ke­mi­za­ci­ja po­de­
že­lja, uni­če­va­nje in za­raš­ča­nje
eksten­ziv­nih sa­dov­nja­kov in po­
manj­ka­nje ustre­znih gnez­dišč.
Nuj­no je po­treb­no več­je var­stvo
smr­do­ka­vre s po­stav­lja­njem več­
jih gnez­dil­nic z vhod­no odpr­ti­
no 8 cm po goz­dnih ro­bo­vih in
eksten­ziv­nih vi­so­ko­de­bel­nih sa­
dov­nja­kih ter pre­ne­ha­nje upo­ra­
be kme­tij­skih stru­pov. Obsta­ja
ve­li­ka ne­var­nost, da bo smr­do­ka­
vra do­ži­ve­la uso­do zla­to­vran­ke,
ki je v Slo­ve­ni­ji že izumr­la!
V juž­ni Evro­pi je še ved­no lov­
na div­jad, kar za­njo pred­stav­lja
še do­dat­no ve­li­ko ogro­že­nost.
Kakš­na ža­lost­na uso­da, če po­mi­
sli­mo, da je ve­lja­la smr­do­ka­vra
v sta­rem Egip­tu za sve­to pti­co.
V Izra­e­lu ima sta­tus na­ci­o­nal­
ne pti­ce in po­dob­no je tu­di v
mno­gih po­de­žel­skih pre­de­lih
Indi­je.
Po­dob­no kot ve­li­ki sko­vik je
smr­do­ka­vra na Šta­jer­skem,
Go­rič­kem in Prek­mur­ju še pri­
sot­na, za­to ji na­me­ni­mo ne­kaj
gnez­dil­nic, ki so ena­ke ve­li­ko­sti
in di­men­zij kot za ču­ka. Gnez­dil­
ni­ce lah­ko na­me­sti­mo v eksten­
ziv­nih sa­dov­nja­kih na ro­bu va­
si, goz­dnem ro­bu in po red­kih
goz­do­vih na dre­ve­sna deb­la 4
do 6 me­trov vi­so­ko. Vse­ka­kor si
lah­ko šte­je­te v ve­li­ko čast, če bo
va­šo gnez­dil­ni­co na­se­li­la per­na­
ta le­po­ti­ca smr­do­ka­vra! 
7dni_16/2010