1. No category

7dnizapti­ce
Fo­to: I­van Esen­ko
Ve­li­ki sko­vik, na­ša
naj­bolj sim­pa­tič­
na vr­sta so­ve.
Ve­li­ki sko­vik
(O­tus scops)
Pi­še: Alek­san­der Pri­te­kelj
V
e­li­ki sko­vik je majh­na vr­
sta so­ve, ve­li­ko­sti škor­ca.
V dol­ži­no do­se­že 19 do 21
cm, raz­pon kril je do 54 cm in
te­ža do 90 gra­mov. Za ve­li­ke­ga
sko­vi­ka so zna­čil­ni uše­sni pe­re­
sni čop­ki, svet­le oči in si­vo r­ja­va
va­ro­val­na bar­va z vzor­ci dre­ve­
sne­ga lub­ja. Akti­ven je le v noč­
14
nem ča­su, čez dan mir­no če­pi v
go­stem rast­li­nju tik ob deb­lu,
kjer je za­ra­di va­ro­val­ne bar­ve
sko­raj ne­vi­den. Ker je noč­ni lo­
vec, ima ve­li­ke oči, ki so ne­pre­
mič­no pritr­je­ne v ja­mi­cah, kar
je zna­čil­no za vse so­ve.
Raz­šir­jen je v zmer­nem pa­su
se­ver­ne po­lob­le od Por­tu­gal­ske
do Mon­go­li­je. Ve­či­na evrop­ske
po­pu­la­ci­je ži­vi v Sre­do­zem­lju.
Evrop­ska po­pu­la­ci­ja pre­
zi­mu­je v pod­sa­har­ski
Afri­ki in na Arab­skem
po­lo­to­ku, iz pre­zi­mo­va­
nja se vr­ne v dru­gi po­lo­vi­
ci apri­la. Slo­ven­ska po­pu­la­
ci­ja je oce­nje­na na 700 do 800
pa­rov, sve­tov­na pa na mi­li­jon do
1,5 mi­li­jo­na.
Te­ri­to­ri­al­no se sa­mec ogla­ša v
krat­kih inter­va­lih z zna­čil­nim
pri­jet­nim kli­cem “ki­u­uh“. Nje­
gov klic spo­mi­nja na be­se­do
čuk, ta­ko se je ta ptič vča­sih de­
jan­sko ime­no­val. Zme­do je pov­
zro­čil Fran Erja­vec, ki ga je v svo­
ji knji­gi “Do­ma­če in tu­je ži­va­li
v po­do­bah“ iz le­ta 1870 ozna­čil
za sko­vi­ka. Knji­ga je bi­la med
ljud­mi le­po spre­je­ta, no­vo ime
se je pri­je­lo in ohra­ni­lo do da­
nes. Ime čuk se­daj pra­vi­mo so­vi
z znan­stve­nim ime­nom Athe­ne
noc­tua. V na­ši akci­ji bo v na­sled­
nji te­den tu­di čuk po­drob­ne­je
pred­stav­ljen.
Živ­ljenj­ski pro­stor ve­li­ke­ga sko­
vi­ka so red­ki ni­žin­ski goz­do­vi,
sa­dov­nja­ki, lo­gi in par­ki. Nje­go­
va gnez­diš­ča so dre­ve­sna dup­la,
zid­ne luk­nje, za­se­da tu­di gnez­
dil­ni­ce z vhod­no odpr­ti­no 55
mm, ki je ena­kih di­men­zij kot
za škor­ca. V ča­su, ko se vr­ne iz
pre­zi­mo­va­nja, je ve­či­na gnez­
dišč že za­se­de­nih, ven­dar ve­li­
ke­mu sko­vi­ku to ne pred­stav­lja
no­be­ne­ga prob­le­ma, kaj­ti do­
volj je mo­čan, da pre­že­ne pr­vot­
ne­ga last­ni­ka, naj­več­krat škor­ca.
Gnez­da ne gra­di, jaj­ca zne­se na
ostan­ke pred­hod­ne­ga gnez­da.
Let­no ima eno le­glo s 3 do 6 po­
pol­no­ma be­li­mi jaj­ci ve­li­ko­sti 31
x 26 mm. Mla­di­či po­le­ti­jo v sta­
ro­sti 19 do 21 dni, zu­naj gnez­da
jih star­ša hra­ni­ta še do­bra dva
do tri ted­ne. Glav­na hra­na ve­li­
ke­ga sko­vi­ka so ve­li­ke žu­žel­ke:
ko­bi­li­ce, hroš­či in veš­če. Lo­vi
tu­di manj­še vre­ten­čar­je: mi­ši,
ža­be in kuš­čar­je, je­dil­nik si po­
pes­tri še z de­žev­ni­ki.
Noč­ni ple­ni­lec ve­li­ke­ga sko­vi­ka
je ve­li­ko več­ja le­sna so­va, gnez­
da in spe­lja­ne mla­di­če pa ple­ni­
jo ku­ne in mač­ke. Ve­li­ki sko­vik
je v Slo­ve­ni­ji moč­no ogro­že­na
vr­sta, spa­da v ka­te­go­ri­jo ogro­
že­no­sti (E2) z Rde­če­ga se­zna­ma
ogro­že­nih vr­st. V to ka­te­go­ri­jo
so uvr­šče­ne vr­ste z za­do­vo­lji­vo
ve­li­ko po­pu­la­ci­jo, ki jim gro­zi
izgi­not­je za­ra­di ne­us­tre­zne­ga
go­spo­dar­je­nja in pre­ve­li­kih
antro­po­ge­nih vpli­vov na ha­bi­ta­
te. V Slo­ve­ni­ji sta v tej ka­te­go­ri­ji
še po­go­rel­ček in go­lob dup­lar.
Ogro­ža ga po­manj­ka­nje ustre­
znih gnez­dišč in vsesp­loš­na ke­
mi­za­ci­ja po­de­že­lja, za­ra­di ka­te­
re izgi­nja­jo ve­li­ke žu­žel­ke, ki so
nje­go­va glav­na hra­na. Nuj­no je
po­treb­no na­meš­ča­ti pri­mer­ne
gnez­dil­ni­ce in pre­ne­ha­ti upo­
rab­lja­ti kme­tij­ske stru­pe, vsaj
v bli­ži­ni na­se­lij. Gnez­dil­ni­co za
ve­li­ke­ga sko­vi­ka po­sta­vi­mo po­
dob­no kot za škor­ca, na dre­vo 6
ali več me­trov vi­so­ko, na deb­lo
mo­ra bi­ti fik­sno pritr­je­na. Pri­
po­roč­lji­vo je, da stre­ho do­dat­no
pre­kri­je­te s PVC-tka­ni­no ali izo­
lir­ko, ker ši­ro­ke de­ske ra­de sča­
so­ma po­či­jo, sko­zi raz­po­ko pa
v de­žev­nem vre­me­nu v gnez­do
za­ma­ka vo­da. Kakš­no gnez­dil­
ni­co zanj se lah­ko po­sta­vi tu­di
izven na­se­lja, na pri­soj­nih le­gah
lo­gov, par­kov in na dre­ve­sih na
po­ljih. Te gnez­dil­ni­ce bo­do ver­
jet­no za­sed­le dru­ge pti­ce, ven­
dar kot smo že ome­ni­li, je ve­li­ki
sko­vik do­volj mo­čan (za raz­li­ko
od be­lo­vra­te­ga mu­har­ja), da si
pri­bo­ri že za­se­de­no gnez­diš­če
in v njem uspeš­no gnez­di. Na
Šta­jer­skem, Go­rič­kem in Prek­
mur­ju je ve­li­ki sko­vik še kar po­
gost, za­to opa­zuj­te na­meš­če­ne
gnez­dil­ni­ce, mo­go­če bo rav­no
va­šo na­se­li­la na­ša naj­bolj sim­pa­
tič­na vr­sta so­ve! 
7dni_14/2010