1. No category

Šmar­ni­ca
Zna­čil­no za šmar­ni­co je, da na
svo­ji je­sen­ski se­lit­ve­ni po­ti na
jug prič­ne po­nov­no pre­pe­va­ti.
(Phoe­ni­cu­rus ochru­ros)
Fo­to: Da­re Fe­ko­nja
sredica
7dnizapti­ce
A­lek­san­der Pri­te­kelj
Š
mar­ni­ca je drob­na pti­ca
pev­ka ve­li­ko­sti ve­li­ke si­
ni­ce. Po zad­nji tak­so­nom­
ski raz­vr­stit­vi spa­da v dru­ži­no
mu­har­jev. Raz­šir­je­na je v zmer­
nem pa­su Evro­pe in Azi­je. Pred
do­bri­mi sto le­ti je ve­či­na nje­ne
po­pu­la­ci­je gnez­di­la v vi­so­ko­
gor­skem ska­lov­ju oko­li goz­dne
me­je, na­to pa se je te­kom let pri­
la­go­di­la na bi­va­nje v na­se­ljih na
po­de­že­lju in tu­di v mest­nih sre­
diš­čih, v ka­te­rih se je zadr­že­va­
la ob spo­mla­dan­ski in je­sen­ski
se­lit­vi. Slo­ven­ska po­pu­la­ci­ja je
oce­nje­na na 80.000 pa­rov, sve­
tov­na pa na 25 do 50 mi­li­jo­nov
pa­rov. Je se­liv­ka, ki pre­zi­mu­je v
Sre­do­zem­lju in se­ver­ni Afri­ki,
od ko­der se vr­ne mar­ca, na­še
kra­je za­pu­sti v dru­gi po­lo­vi­ci
okto­bra. Zna­čil­no za­njo je, da
v sep­tem­bru in okto­bru na svo­
ji je­sen­ski se­lit­ve­ni po­ti na jug
prič­ne po­nov­no pre­pe­va­ti.
Ve­li­kost šmar­ni­ce je 13 do 14
cm, z raz­po­nom kril 20 do 21
cm in s te­žo do 20 gra­mov. Zna­
čil­na bar­va sam­ca v sva­tov­skem
per­ju so čr­ne pr­si in li­ca ter be­lo
34
ogle­dal­ce na si­vi pe­rut­ki, sa­mi­
ca je ode­ta v si­ve odten­ke. Oba
spo­la ima­ta r­deč­ka­sto r­jav rep.
Mla­di­či so do je­sen­ske go­lit­ve
si­vo gra­ha­sti. Pti­ca ra­da po­se­da
na izpo­stav­lje­nih me­stih in po­
tre­sa­va z re­pom.
Na­rav­na gnez­diš­ča v go­rah,
kjer še ved­no red­no gnez­di,
so špra­nje in pre­vi­si v skal­nih
ste­nah, v na­se­ljih pa gnez­di na
ostreš­jih vseh vr­st stavb, v zid­
nih luk­njah, ra­da za­se­da tu­di
njej pri­la­go­je­ne gnez­dil­ni­ce.
Gnez­di­ti prič­ne v pr­vi po­lo­vi­ci
apri­la, dva do tri ted­ne po vr­nit­
vi iz pre­zi­mo­va­lišč. Sa­mi­ca v
ju­tra­njih urah sa­ma gra­di gnez­
do iz su­he tra­ve in ma­hu, osred­
njo gnez­dil­no glo­bel po­ste­lje s
fi­nim per­jem in pu­hom. V tem
ča­su sa­mec inten­ziv­no pre­pe­va
na izpo­stav­lje­nih me­stih v bli­ži­
ni gnez­da in hkra­ti bud­no pa­zi
na mo­re­bit­ne vsi­ljiv­ce svo­je vr­
ste. Pti­ca ima eno do dve le­gli. V
pr­vem le­glu je 5 do 6 jajc, dru­go
le­glo je skrom­nej­še s 3 do 4 jaj­ci.
Jaj­ca so po­pol­no­ma be­la, brez
lis in pik, ve­li­ka 19 x 14 mm. Va­
li sa­mo sa­mi­ca, va­lje­nje tra­ja 13
dni. Mla­di­če hra­ni­ta oba star­ša,
v gnez­du osta­ne­jo 17 do 19 dni.
Spe­lja­ne mla­di­če star­ša v bli­ži­ni
gnez­da hra­ni­ta še do­ber te­den
dni. Uspeš­no spe­lja­ni mla­di­či
do se­lit­ve naj­več­krat osta­ne­jo
v bli­ži­ni gnez­da in ta­ko zmanj­
šu­je­jo pre­hram­be­ne ka­pa­ci­te­te
te­ri­to­ri­ja star­šev. Ta­ko se mno­go­
krat zgo­di, da star­ša v dru­go ne
gnez­di­ta.
Šmar­ni­ca je ve­či­no­ma žuž­ko­je­
da pti­ca, lo­vi manj­še le­te­če žu­
žel­ke, v kroš­njah dre­ves sti­ka
za go­se­ni­ca­mi in paj­ki, po tleh
po­bi­ra jaj­ca mra­velj in manj­še
tal­ne žu­žel­ke. Po­zno po­le­ti in
je­se­ni se­ga tu­di po manj­ših plo­
do­vih, bez­go­vim ja­go­dam se ne
mo­re upre­ti.
Ker se je do­bro pri­
la­go­di­la živ­lje­nju
v me­stih in va­seh,
nje­na po­pu­la­ci­ja
v Evro­pi po zad­njih
oce­nah na­raš­ča. Za­sed­la
je tu­di pra­zno ni­šo, ki jo je za
se­boj pu­stil izgi­nja­jo­či po­go­rel­
ček.
Šmar­ni­ci po­nu­di­mo njej pri­la­
go­je­no gnez­dil­ni­co, ki je prav­
za­prav maj­hen po­lod­prt le­sen
za­boj­ček, ki ni ta­ko ve­li­kih no­
tra­njih di­men­zij, kot jih po­tre­
bu­je­jo po ve­li­ko­sti ena­ke si­ni­ce.
Ena­ko gnez­dil­ni­co za­se­da tu­di
si­vi mu­har, ki bo pred­stav­ljen
pri­hod­nji te­den. No­tra­nja ve­li­
kost dna je 12 x 12 cm in vi­ši­na
je 14 cm. Gnez­dil­ni­ca naj bo na­
re­je­na ta­ko, da bo spred­nja stra­
ni­ca ni­haj­na, kar omo­go­ča laž­je
čiš­če­nje odslu­že­nih gnezd. To
gnez­dil­ni­co naj­lep­še izde­la­mo
iz ve­za­ne ploš­če, de­be­le 1 cm,
ali iz na­vad­ne smre­ko­ve de­ske,
de­be­le 1,5 cm. Šmar­ni­ca izbi­ra
za gnez­diš­ča manj­ša in stis­nje­
na me­sta, takš­na kot so nje­na
na­rav­na gnez­diš­ča, na ka­te­ra je
evo­lu­cij­sko pri­la­go­je­na. Ima za
po­lo­vi­co manj­ša le­gla kot si­ni­
ce, za­to ne po­tre­bu­je in ne išče
več­je­ga gnez­diš­ča. Gnez­dil­ni­ce,
na­me­nje­ne šmar­ni­ci, na­meš­ča­
mo pod na­pušč stavb na ste­no
ali na le­go ostreš­ja. Ka­dar gnez­
dil­ni­co da­mo na ste­no, jo sko­zi
zad­njo stra­ni­co in stre­ho pri­vi­
ja­či­mo, ka­dar pa jo na­me­sti­mo
na spod­njo stran le­ge ostreš­ja
ali pod strop rav­ne­ga na­puš­ča,
jo sko­zi po­dalj­ša­no stre­ho pri­vi­
ja­či­mo spre­daj in za­daj. Vi­ši­na
na­me­stit­ve je 3 do 7 me­trov. V
ta­ko na­meš­če­nih gnez­dil­ni­cah
so le­gla ptic var­na, ker pod­ga­ne
in mač­ke ni­ka­kor ne mo­re­jo do
mla­di­čev. 
7dni_17/2010
7dni_17/2010
35
7dnizapti­ce
Tra­di­ci­ja in teh­no­lo­gi­ja
21. sto­let­ja za pti­ce
An­drej Sve­tec je izde­
lal gnez­dil­ni­co, ki
ča­ka na pre­bi­val­ce
- ča­sa je še do­volj.
Č
e­prav nam le­tos pra­zni­ki ne bo­do po­nu­di­li kaj pri­da pro­stih dni, bo
vsaj do­volj son­ca za de­lo v na­ra­vi. Naš šte­vec va­lil­nic ptič­je­ga za­ro­da
se le­po pre­mi­ka na­prej in mor­da bo­do s son­cem obsi­ja­ni dne­vi pri­lož­
nost, da v no­vih gnez­dil­ni­cah po­iš­če­jo pro­stor ptič­ji pa­ri že dru­gič, kar se v
ma­ju že do­ga­ja. Dru­gi pa­ri, ki še ved­no ni­so naš­li pro­sto­ra za pr­vo gnez­do,
pa bo­do z ve­se­ljem spre­je­li po­nu­je­no pri­lož­nost. Ptič­ji par na­vad­no išče
pro­stor za gnez­do, do­kler ga ne naj­de, pa če­tu­di v po­znem po­let­ju.
A prav ta­ko ime­nit­no kot je opa­zo­va­nje ptič­je­ga za­ro­da, ki pr­vič zle­ti na
pla­no, je dru­že­nje oče­tov in si­nov, ded­kov in vnu­kinj, uči­te­ljev in učen­cev
ob izde­la­vi pre­pro­ste­ga za­bojč­ka s po­memb­nim na­me­nom. V pri­pi­sih k
fo­to­gra­fi­jam, ki jih objav­lja­te na na­ši splet­ni stra­ni, na­mreč pra­vi­lo­ma
na­sto­pa­jo dva ali tri­je ljud­je, vča­sih ce­la sku­pi­na! Mla­di spo­zna­jo, ka­ko
spret­ni so ded­ki in ba­bi­ce, sta­rej­ši pa, da mla­di­na ven­dar­le ni obse­de­la
za ra­ču­nal­ni­ki in da so te na­pra­ve kaj ko­rist­na za­devš­či­na. Ne­na­zad­nje je
“Vr­ni­mo pti­cam gnez­da“ tu­di splet­na akci­ja. V to­krat­ni šte­vil­ki 7 dni pro­
u­či­te še načr­t za gnez­dil­ni­co, v ka­te­ri bo va­li­la si­va mu­har­ka ali šmar­ni­ca
in to­rej sto­pi­te na “na­sled­nji zah­tev­nost­ni ni­vo“.
An­dre­ja Ku­tin
Ses­tra in brat Gre­
gu­rič ta­ko­le va­bi­ta
pti­ce v sa­dov­njak.
Več­sta­no­vanj­ska zgrad­ba, ki
jo je izde­lal Bo­ris Cvet­ko, je do­
kaz, da iznajd­lji­vost ve­lja. Ve­lik
le­sen da­ril­ni kov­ček, ki bi si­cer
kon­čal v sme­teh, je ta­ko do­bil
no­vo po­slan­stvo v Ha­lo­zah.
An­ka Per­še je po­sla­la fo­to­gra­
fi­jo gnez­dil­ni­ce in ene­ga od
ptič­jih star­šev, njen so­prog pa
je zgra­dil infras­truk­tu­ro, da je
fo­to­gra­fi­ja lah­ko sploh na­sta­la.
36
7dni_17/2010
7dnizapti­ce
Fo­to: A­lek­san­der Pri­te­kelj
Me­re za gnez­dil­ne ni­še
Ma­ja Re­i­ter in njen oče Slav­ko sta
izde­la­la gnez­dil­ni­co za več­je pti­ce.
Ma­ja jo je na­me­sti­la na čr­ni be­zeg na
vr­tu, zdaj pa ča­ka­jo na pre­bi­val­ce.
Me­re za manj­šo gnez­dil­no ni­šo:
dno - 14 x 14 cm; spred­nja stran - 7
(vi­ši­na) x 12 cm; stre­ha - 20/28 x 15
cm; le­va in de­sna stra­ni­ca - 14 x 14
cm; zad­nja stran 14 x 12 cm.
Me­re za več­jo gnez­dil­no ni­šo: dno
- 15 x 15 cm; spred­nja stran - 7,5
(vi­ši­na) x 12 cm; stre­ha - 21/29 x 16
cm; le­va in de­sna stra­ni­ca 15 x 15
cm; zad­nja stran - 15 x 12 cm
V ta­ko na­meš­če­nem do­mu
se bo­do pti­ce po­ču­ti­le var­ne.
Na­re­di­mo še
gnez­dil­no ni­šo
ni­še:
- gnez­dil­nic ne na­meš­ča­mo na ti­
ste le­ge, na ka­te­rih je elek­trič­na
in te­le­fon­ska na­pe­lja­va, ker lah­ko
po zrač­nih kab­lih le­glo do­se­že­jo
pol­hi in pod­ga­ne;
- pod gnez­dil­ni­co mo­ra bi­ti vsaj 2
me­tra pra­zne­ga pro­sto­ra, da mač­
ke ne mo­re­jo do­se­či le­gla.
Gnez­dil­no ni­šo s krat­ko stre­ho
(20 cm) se na­meš­ča pod strop
Gnez­dil­ne ni­še izde­lu­je­mo v dveh ve­li­ko­stih, ker so
tu­di pti­ce, ki jih za­se­da­jo, prib­liž­no dveh ve­li­ko­sti.
A­lek­san­der Pri­te­kelj
Kla­sič­na na­ve­za na­še akci­je: Alen­
ka Ugov­šek in njen de­dek Ivan
sta izde­la­la gez­dil­ni­co za si­nič­ko,
vnu­ki­nja pa je po­sla­la fo­to­gra­fi­jo.
Pos­kr­bi­mo, da bo­mo gnez­dil­no ni­šo lah­ko
odpr­li in oči­sti­li, ko bo gnez­dit­ve ko­nec.
Na ostreš­je jo bo­mo
pritr­di­li z vi­ja­ko­ma.
Fo­to: A­lek­san­der Pri­te­kelj
A­ni­ta Be­ra­nič je
škor­čev­ko še po­seb­
no le­po okra­si­la.
na dre­ve­sa, na pri­mer, ka­dar
pri­ča­ku­je­mo gnez­di­tev si­ve­ga
mu­har­ja. Za­ra­di te zah­te­ve na­
me­stit­ve so stre­he gnez­dil­nih
niš rav­ne. Hi­še in go­spo­dar­ska
po­slop­ja so za te vr­ste ptic
ze­lo var­na in pri­mer­na gnez­
diš­ča. Tu­di iz teh gnez­dil­nic
lah­ko po kon­ča­ni gnez­dit­vi
odstra­ni­mo sta­ro gnez­do, za­to
naj bo­do izde­la­ne ta­ko, da se
lah­ko odpi­ra­jo.
Na kaj mo­ra­mo bi­ti še po­seb­
no po­zor­ni, ka­dar pod na­pušč
na­meš­ča­mo manj­še gnez­dil­ne
Fo­to: A­lek­san­der Pri­te­kelj
M
anj­še gnez­dil­ne ni­še so
na­me­nje­ne šmar­ni­ci,
si­ve­mu mu­har­ju in be­li
pa­sti­ri­ci. Te vr­ste ptic prav­za­prav
ni­so dup­lar­ji, ustre­za­jo jim gnez­
dil­ne ni­še stavb. Nji­ho­va na­rav­na
gnez­diš­ča so luk­nje in špra­nje v
skal­nih ste­nah. Kot za­ni­mi­vost za­
pi­ši­mo, da ima­jo ome­nje­ne pti­ce
za po­lo­vi­co manj­ša le­gla kot si­ni­
ce, v njem ima­jo 4 do 6 jajc.
Manj­še gnez­dil­ne ni­še se na­meš­
ča­jo pod na­pušč na strop, ste­no,
tram ali le­go ostreš­ja 3 do 7
me­trov vi­so­ko in le izje­mo­ma
7dni_17/2010
več­je­ga na­puš­ča hle­va, dr­var­ni­
ce ali hi­še, ka­mor jo prav ta­ko
sko­zi stre­ho ali zad­njo stra­ni­co
pri­vi­ja­či­mo. Te gnez­dil­ne ni­še
so obr­nje­ne stran od ste­ne.
Gnez­dil­no ni­šo z dol­go stre­ho
(28 cm) se na­meš­ča na zu­na­njo
le­go ostreš­ja s spod­nje stra­ni
le­ge, če je le mož­no, obr­nje­no
v sme­ri pro­ti ste­ni hi­še. Sko­zi
stre­ho jo pri­vi­ja­či­mo na spod­
njo stran le­ge ostreš­ja. To je
raz­log, za­kaj je stre­ha dol­ga
28 cm. Od ste­ne hi­še naj bo
odda­lje­na od 20 do 40 cm.
Ta­ko na­meš­če­no in obr­nje­no
ni­šo pti­ce ra­je sprej­me­jo, ker
se po­ču­ti­jo bolj var­ne.
37