I M A K Č U B Z I HERM Junij 2013 Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola PONUJAMO VAM Hladna predjed 2 Dogaja se Topla predjed 4 Bodi eko Glavna jed 6 Zaključni razredi se predstavijo Priloga 11 Bučke Sladica Voščilo gospe ravnateljice 15 HERMI Z BUČKAMI Uvodnik Šolsko leto je spet naokoli. V srednješolskih poteh ni vedno vse tako, kot si zastavimo. Vsak dan nimamo istih moči za dosego svojih ciljev, kljub temu ne smemo obupati, ampak vztrajati. V ţivljenju so vzponi in padci, kjer se učimo, pridobivamo izkušnje, odraščamo. Ţivljenje je kakor velika knjiga, ki jo pišemo sami. Pomembno je, da vsak srednješolec poskuša uresničiti svoje sanje. Leto se zaključuje, kar pa še ne pomeni, da lahko na šolo čisto pozabimo. Malo se bomo oddahnili. Zaključne letnike pa seveda čakajo novi vzponi in nove izkušnje. Tudi letos je nastalo glasilo, namenjeno vsem dijakom in profesorjem, v katerem ima osrednje mesto slovo zaključnih letnikov od naše skupne poti. Spoznali bomo naši dijakinji, ki sta s svojimi uspehi in delovanjem zaznamovali to šolsko leto, ki je bilo tudi v znamenju Ekošole, kar vam s ponosom predstavljamo. Tukaj je ţe 24. letina Bučk, duhovitih domislic – pridelek je letos dobro obrodil. Nekaj svetlih misli vam bo namenila še gospa v. d. ravnateljice. Skratka, dragi srednješolci in profesorji, šolsko leto je zaključeno. Na počitnicah uţivajte, naberite si novih moči. Ţelimo vam čudovito poletje. Martina Artiček, 2. a HERMI Z BUČKAMI Stran 2 USPEŠNI IN VEDNO ZANESLJIVI Pogovarjali smo se z dvema dijakinjama, Patricijo Brglez in Barbaro Golavšek, ki sta polni energije in znanja pri pouku ter pri dejavnostih v šoli in izven nje. Uspešni dijakinji, ki osvajata priznanja na tekmovanjih, sodelujeta na projektih in pri interesnih dejavnostih, sta nam povedali marsikaj zanimivega. Patricija Brglez, 3. b Dijakinja z odličnim uspehom, ki je vedno pripravljena pomagati sošolcem in uspešno vodi oddelčno skupnost, osvaja priznanja, udejstvuje se na kulturnem področju in pri e-časopisu. Vsi se razveselimo, ko zaslišimo njen glas na šolskem radiu. Vedno zanesljiva in nikoli ne razočara. Kaj bi o tebi rekli sošolci? Pri tem odgovoru sem prosila za pomoč prav sošolce, ki so povedali, da sem prijazna, vedno pripravljena priskočiti na pomoč, delovna, zanesljiva, nasmejana, zabavna ... Tudi za delo izven šole ti ne zmanjka energije. Kaj vse počneš, kadar ne delaš za šolo? Izven pouka včasih vodim prireditve v domačem kraju, napišem kakšen članek za krajevni časopis, obiskujem zumbo in aerobiko, najraje pa se druţim s prijatelji. Sodeluješ tudi pri šolskem radiu. Ali je tvoja želja nekoč delati na radiu? Kakšne načrte imaš v prihodnosti? Ţe kar nekaj časa si ţelim, da bi postala novinarka, če pa je ravno radijsko delo to, kar bi nekoč rada počela, še ne vem, gotovo pa je ena izmed moţnosti, saj si v prihodnosti ţelim, da bi uspešno zaključila srednjo šolo, se vpisala na Fakulteto za druţbene vede, smer novinarstvo, in se nato tudi zaposlila kot "Včasih vodim prireditve v domačem kraju, napišem kakšen članek za krajevni časopis, obiskujem zumbo in aerobiko." novinarka na kateri od radijskih, časopisnih ali televizijskih hiš. Naj te spoznamo še malo drugače. Če bi imela več časa … bi ga preţivela s prijatelji in fantom. Kakšno glasbo poslušaš? Nisem opredeljena za nobeno glasbeno zvrst, zelo rada pa poslušam komercialno glasbo. Če bi imela priložnost odpotovati kamor koli na svetu, kam bi šla in zakaj? Prav gotovo bi odpotovala v Miami, ker imajo lepe plaţe, veliko sonca in ogromne nakupovalne centre. Kaj bi spremenila, če bi imela to moč? Če bi imela moč, bi vzpostavila ravnovesje na Zemlji, tako da nihče ne bi ţivel v pomanjkanju, strahu pred vojno, trpinčenjem ali katero koli drugo zlorabo. Karmen Vodeb, 2. a Junij 2013 Stran 3 Barbara Golavšek, 2. b Zelo uspešna dijakinja, ni tekmovanja, kjer ne bi osvojila priznanja: zlato Cankarjevo, bronasto Vegovo, bronasta tudi na državnih tekmovanjih Ekokviz in iz računovodstva. Brez nje si ne predstavljamo naših projektov. Marljivo sodeluje v projektu Evropska vas in Festival turizma. Kaj nam je povedala o sebi? Kako bi se opisala v treh povedih? Sem oseba, ki se rada smeji in veliko komplicira. Sem ljubiteljica narave in ţivali. Predvsem pa se trudim biti dobra oseba, ki zna biti ob človeku tudi takrat, ko mu ne gre najbolje. Kateri je tvoj najljubši predmet? Zakaj? Načeloma nimam najljubšega predmeta, toda če moram izbirati, izberem geografijo, saj rada odkrivam nove kraje in njihove znamenitosti. Všeč mi je, da je to predmet, kjer se ni treba veliko učiti, pa vendar dobiš veliko splošne razgledanosti, ki jo bom verjetno potrebovala v nadaljnjem ţivljenju. Če bi zadela na lotu sedmico, kam bi vložila denar? Denar bi porabila zase, za svoje prijatelje in druţino. Nekaj pa bi ga zagotovo podarila v dobrodelne namene, saj mnogi med nami potrebujejo denar bolj kot jaz. Kaj si po horoskopu? Ali verjameš vanj? V horoskop ne verjamem, se pa zgodi, da ga preberem čisto slučajno, vendar mu ne namenjam velike pozornosti. Kdo te podpira in vzpodbuja pri tvojih dosežkih? Na prvem mestu je seveda druţina, ne smem pa pozabiti svojih prijateljev, ki mi ob trenutkih negotovosti stojijo ob strani in me "Če moram spodbujajo. Pa tudi profesorji, ki izbirati, so z mano izberem vztrajali tako na geografijo, saj tekmovanjih in rada odkrivam seveda v samem nove kraje in razredu. Barbara je bila uspešna tudi na Ekokvizu za srednje šole. Kje boš preživela poletne počitnice? Letošnje počitnice tudi zame ostajajo skrivnost. Verjetno časa za prave počitnice ne bo, saj me čakajo mnoge obveznosti, ki se jih veselim in upam, da bodo stekle po mojih ţeljah. Kakšni so tvoje želje in cilji v prihodnosti? Najprej si definitivno ţelim dokončati srednjo šolo, potem pa se bo moja pot verjetno nadaljevala na kakšni fakulteti. Pustimo se presenetiti … Karmen Vodeb, 2. a njihove znamenitosti." Barbara Golavšek na prireditvi Evropska vas (na sredini) HERMI Z BUČKAMI Stran 4 BODI MODER, BODI EKO, BODI KUL. DELUJ ZELENO! Vsi skupaj in vsak zase lahko naredimo nekaj dobrega na poti k ohranjanju naše narave. Naša šola je leta 2011 vključila v projekt Ekošola kot način življenja. V ta projekt se je vključila, ker je ekološko obnašanje dandanes nujno. Nosilec programa skuša na dijake in zaposlene vplivati z različnimi aktivnostmi, ki bi spremenile njihovo ravnanje in obnašanje do narave. Med letošnjimi aktivnostmi bi izpostavili zmanjševanje odpadkov in pravilno ravnanje z njimi. Izvedli smo tudi akcijo zbiranja večjih in manjših elektronskih aparatov, odpadnih baterij in sijalk. V obliki delavnic smo dijaki spoznavali moţnosti, kako uporabimo odpadni material za prenovo doma, izdelavo pohištva, novih oblek … Prešli smo tudi na elektronsko obliko shranjevanja dokumentov in medsebojnega obveščanja. V februarju smo izpeljali šolsko tekmovanje Ekokviz. Na vseh področjih se trudimo vključiti v ekološke vsebine z ekološkimi delavnicmi, projekti, natečaji. Kot ekoznak Ekonomske šole Celje smo izbrali znak dijakinje 4. b-razreda Ines Gobec, njena vodilna misel je »Bodi moder, bodi eko, bodi kul. Deluj zeleno!« Ekoznak sestavlja podoba drevesa v zeleni in modri barvi. Krošnja drevesa je odprta in predstavlja rast, neskončnost in svobodo. Drevo je simbol soţitja človeka, narave in okolja. Na 22. april, dan Zemlje, smo priredili slovesno prireditev ob podpisu ekolistine. S podpisom smo se obvezali, da bodo stopali po korakih mednarodnega projekta Ekošola kot način življenja. Kako se torej obnašati ekološko? O tem so nam spregovorile ekokoordinatorice, profesorice Tatjana Trupej, Andreja Tanšek in Vida Horvat. Tatjana Trupej Ekološko obnašanje je vedno pomembnejše in tega se zavedam tudi sama. Ne le da se trudim pri ozaveščanju in navajanju vas mladih na pravilno ekološko ravnanje, teh pravil se skušam drţati tudi sama in mislim, da mi gre to še kar dobro od rok. Ločujem odpadke, uporabljam nakupovalno vrečko za večkratno uporabo, kupujem aparate, ki niso tako potratni. Rada uporabljam in uţivam doma pridelano hrano. V koliko se le da, varčujem. In tudi marsikatero pot raje opravim peš ali s kolesom. Vida Horvat Ekologija, ekološki izdelki, ekološko obnašanje … Polna usta so nas teh, zadnje čase zelo modnih besed. Koliko pa se trudimo, da ne bi ostalo le pri besedah? Izgovor, da sami tako ne moremo storiti nič, je popolnoma jalov. Ne pri drugih, pri sebi moramo začeti. Ja, tudi pri meni. Kaj sem doslej storila? Malenkosti, ki pa zaleţejo. Skrbim, da vodovodne pipe ne puščajo, za prhanje uporabljam ročko, ki ima zelo majhne luknjice in razen za prijeten občutek na koţi poskrbi tudi, da steče manj vode; na straniščno školjko je namesto kotlička nameščen sistem, ki omogoča spuščanje toliko vode, kot je potrebno in ne poln kotliček. Tudi pralni stroj je varčen, saj uporabo vode prilagaja količini in vrsti perila, ki se trenutno pere. Stanovanje ogrevam z elektriko preko stikalne ure, ki omogoči, da se ogrevanje vklaplja izključno na nočni tok, dodatna izolacija vrat pa onemogoča toplotne izgube v prostoru. Obenem skrbim, da brez potrebe ne gorijo ţarnice, kuhalne plošče in sploh vsi električni aparati. Večino negovalne kozmetike kupujem od proizvajalca, ki je znan po tem, da je njegova kozmetika naravna, vse, kar je mogoče, prodajajo brez embalaţe, če je le -ta potrebna, je iz recikliranih materialov, spodbujajo pa tudi vračanje embalaţe. Moj avtomobil se ponaša z nizkim izpustom ogljikovega dioksida v ozračje, z načinom voţnje pa se trudim za niţjo porabo goriva. Res pa tudi smetim. Vendar se trudim, da samo v odgovarjajoče smetnjake. Kot sem rekla na začetku – malenkosti. Vendar zaleţejo. Junij 2013 Stran 5 Andreja Tanšek Cilji, ki jih kot ekokoordinatorica skušam zasledovati, so zmanjševanje količin odloţenih odpadkov in povečevanje deleţa njihove ponovne uporabe tako, da ločujem odpadke, saj tako odpadki postanejo ponovno koristne surovine. Če le mogoče, kupujem ekološke izdelke lokalnega izvora in tako dajem podporo domačim proizvajalcem ter s tem prispevam k niţjemu ogljičnemu odtisu, kupujem izdelke v večjih pakiranjih, uporabljam vrečke za večkratno uporabo, namesto farmacevtskih zdravil uporabljam čim več lastnih naravnih zdravil. Tudi na področju učinkovite rabe energije in vode skušam biti dober zgled svojima otrokoma in se trudim delovati po načelu Varčujem, torej varujem. Kako pa se moji sošolci obnašajo ekološko? Veronika Kolar: Varčujem z vodo, med umivanjem zob zaprem pipo, pravilno razvrščam odpadke; naravne odpadke potem odpeljemo na posebna mesta; ne mečem smeti v naravo, varčujem z elektriko. Tanja Selič: Ekološko se obnašam z ločevanjem odpadkov, varčevanjem z električno energijo in vodo. Odpadkov ne mečem v naravo, ampak jih odvrţem v ustrezen koš. Danijel Zrnić: Varčujem z vodo, ločujem odpadke in jih ne odlagam v naravo; če zapustim prostor, ugasnem luč; varčujem z elektriko; ne pijem veliko ustekleničene vode. Vanja Tanšek: Ekološko se obnašam tako, da ločujem odpadke, ne odlagam jih v okolje. Med umivanjem zob zaprem pipo. Splošno pa moramo paziti, da ne onesnaţujemo narave. Ana Artiček, 2. a »Varčujem z vodo, ločujem odpadke in jih ne odlagam v naravo; če zapustim prostor, ugasnem luč« HERMI Z BUČKAMI Stran 6 ZAKLJUČNI RAZREDI SE PREDSTAVIJO 4. a Zlahka bomo uspeli, če si bomo vsak dan naložili le tisto breme, ki nam je namenjeno za tisti dan. Tovor bo pretežak, če bomo včerajšnje breme nosili tudi danes in teži dodali jutrišnje breme, še preden si ga moramo naložiti. (John Newton) Naša skupna pot se je začela pred štirimi leti. Takrat nas je bilo 31, sedaj nas je le 25. V teh letih smo doţiveli veliko lepih trenutkov. Doţiveli smo najlepša, srednješolska leta. Pridobili smo delovne navade, se spoznavali med seboj, se spoprijateljili in doţiveli lepe izkušnje na praksi, naučili smo se biti odgovorni ter se naučili vse, kar nam bo zelo koristilo v nadaljnjem ţivljenju. Štiri leta so lahko zelo dolgo obdobje, lahko pa minejo, kot bi trenil. Marsikaj smo doţiveli skupaj in z nami bodo ostali predvsem lepi spomini. Najlepši spomin pa je naš skupni večer, maturantski ples, ko smo zasijali in se zavedali, da se izteka neko ţivljenjsko obdobje. Draga razredničarka Lilijana Povalej! Tako kot marsikdo, ste tudi Vi obljubili pomoč ob vsaki teţavi. Četudi so bile popolnoma zasebne narave, Vas to ni motilo in ste z veseljem pomagali. Včasih ste naše teţave opazili celo prej kot mi in mnogim izmed nas ste pomagali, včasih tudi malo naskrivaj (nekateri še danes tega ne vedo). Čeprav Vas nismo hudo jezili, pa si vendarle nismo vedno zasluţili, da ste se v zbornici in tudi izven nje borili za nas. Sedaj je čas, da vezi popustijo, da gre vsak od nas svojo pot in sledi svojim ţeljam; ţeljam, ki so se izoblikovale tukaj, pod vašim okriljem. Hvala Vam za vse, za Vašo pomoč in za lepe spomine, ki so zasidrani v naših srcih in ki se jih bomo z veseljem spominjali. Upamo, da se boste tudi Vi, ko boste zapisali oceno v redovalnico, označili pomemben datum, spomnili na Vaš 4. a-razred; razred, ki vam je SONČEK Bil je torek, prvi šolski dan, ko smo skupaj prvič prestopili šolski prag. Nismo se poznali. Kmalu smo se spoprijateljili in z vsakim dnem so naše vezi postajale močnejše. Postali smo kot velika druţina, ki si je ne predstavljamo brez tebe. Nikoli več ne bo enako, saj bo kamenček v našem ţivljenjskem mozaiku vedno manjkal. Nismo Te zaman klicali Sonček, saj si vedno izţarevala pozitivno energijo, jo prenašala tudi na nas, vsem vedno priskočila na pomoč in bila najboljša sošolka. Vedi, da se je tudi za nas Sonček skril za oblake. Neskončno Te bomo pogrešali, ne le v šoli, temveč tudi v naših ţivljenjih, saj bo v naših srcih za vedno ostala praznina. Imeli smo Te radi in vedno boš ţivela v naših spominih. Vedno Tvoj 4. a in razredničarka Lilijana Povalej Sonja Preložnik 11. 1. 1994 – 29. 1. 2013 hvaleţen, in da bodo občutki ob teh spominih tako lepi kot so pri nas. Hvala vsem profesorjem, ker ste nas vsa štiri leta sprejemali take kot smo, nam pomagali v naših najteţjih trenutkih in bili vedno tu za nas. Vemo, da smo se marsikdaj obnašali nemogoče, vam parali ţivce in sivili lase, a kljub temu smo se skupaj imeli lepo. Albona Zekolli Junij 2013 Stran 7 3. č NAJBOLJŠI 3. č Skupna pot našega razreda, se je začela prvega septembra pred tremi leti. V prvem letu nas je bilo v razredu 32, nihče med nami pa si ni mogel predstavljati dogodivščin, ki nas še čakajo v naslednjih treh letih. V prvem letniku smo se še spoznavali, kasneje pa smo se začeli druţiti in postali dobri prijatelji. V drugem letniku smo se ţe dobro spoznali. Ostalo nas je 24, dobro povezanih, tako smo z medsebojnim sodelovanjem letnik opravili brez večjih teţav, ob tem pa smo se tudi dobro razumeli s profesorji. Drugi letnik si bomo zapomnili, tudi po tem, da smo ga začeli z novim razrednikom. Prof. Staneta Vizjaka je nasledil prof. Peter Peršič, ki nam je bil v ogromno pomoč, saj se je zavzel za vsakega od nas in si je vedno vzel čas za reševanje razredne problematike. Tudi po njegovi zaslugi smo se mnogi med nami zopet zavzeli za šolo in lahko smo mu hvaleţni za vse, kar je storil za nas v teh dveh letih. Brez njegove pomoči bi ţe marsikdo med nami obupal nad šolo. 4. b Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do prave resnice, a v sebi – do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi vnovič in zopet in znova. (Tone Pavček) In tako smo tudi mi prišli do konca. Konca nekega obdobja. Obdobja srednje šole. Pot je bila razgibana. Z mnogimi vzponi, padci, ovirami. A nobena ovira ni bila višja in močnejša od naših ciljev in ţelja. Uspešno smo dokončali vse štiri letnike. V teh letih smo spletli trdne prijateljske vezi, ki jih bomo ohranjali tudi v prihodnosti. Pred nami pa so novi izzivi in nove ţivljenjske poti. Alenka Verbuč Sedaj smo ţe na koncu tretjega letnika in vsem se zdi, da je minil v trenutku. Ko pogledamo nazaj na naša tri leta, nam bodo v spominu ostali, po mnogih zgodbah, ki smo jih spisali skupaj, le lepi trenutki. Najlepši večer pa je bil zagotovo maturantski ples. Srednje šole in profesorjev ter sošolcev se bomo vedno z veseljem spominjali, saj smo z njimi preţiveli zares čudovito obdobje. 3. č HERMI Z BUČKAMI Stran 8 2. a PTI Naša skupna pot se je začela pred petimi leti. Ko smo po treh letih prišli do poklica trgovec, so se naše poti razšle. Nekateri pa smo svojo pot nadaljevali v poklicnotehniški program (PTI). V PTI se nam je pridruţilo pet novih sošolcev, ampak sta nas dva kmalu zapustila. V teh letih smo doţiveli mnogo lepega. Pridobili smo veliko znanja in se med seboj spoprijateljili. Skupaj smo doţiveli lepe, srečne trenutke, seveda pa ni šlo brez tistih trenutkov, ko nismo bili vsi enakega mnenja. Najlepši spomini na šolo z izletov, kjer smo se zabavali na drugačen način. Zelo lepe spomine imamo tudi na maturantski ples. Vse lepo se enkrat konča. Nekateri bodo šolanje nadaljevali na višjih šolah, nekateri pa bodo odšli delat. Naša skupna pot ne bi bila tako popolna brez naše razredničarke prof. Nade Jeraša, ki nas je vedno spodbujala, včasih pa tudi malo jezila Zahvalili bi se še vsem profesorjem, ki so nas učili skozi vsa leta. Asmira Časurović pridno v prvi klopi sedi in profesorjem teţi. Denis Dečman ni prvi le v fuzbalu, ampak tudi v dvigalu. Jasmina Volasko, Klavdija Brilej, Mateja Kriţnik in Monika Zorko vedno skupaj tičijo in vse naloge naredijo. Zehida Dizdarević mirno pri pouku sedi, pri slovenščini pa se zavarovalništvo uči. Anita Svetelšek in Janja Šket se vedno skupaj tiščita in velikokrat k nulti uri zamudita. Jasna Novak je na Tenerife je odšla, s polno glavo španščine nazaj prišla. Vanja Stojaković – naš glasni predsednik in za vse za fore glavni pobudnik. Tadeja Gregorič v šolo ni hodila, zato ocen ni popravila. Denis Seničar brez telefona ne zdrţi, še med poukom ga ne izpusti. Goran Dragič vedno igrice igra, šola ne zanima ga. Matic Jarh pri pouku sodeluje, ko je vprašan, znanje iz rokava izsuje. Jasna Novak Junij 2013 Stran 9 2. b PTI Pred dvema letoma smo končali sestavek z: »Ne mislite, da ste se nas znebili, saj se vidimo v PTI.« In sedaj pred vami stojimo odrasli, z več znanja in drugačnim pogledom na svet. Naša skupna pot administratorjev in trgovcev se je začela z vstopom v 1. b PTI- razred. Administratorjem nam misel na nove sošolce ni bila všeč, vendar smo z njimi spletli dobre prijateljske vezi. Kot bi trenil, so minila srednješolska leta. Tega se zavedamo šele sedaj, ko se naše šolanje bliţa h koncu. Sedaj se bodo naše poti razcepile in nikoli več ne bomo skupaj sedeli v šolskih klopeh, se smejali norčijam, še posebej pa bomo pogrešali skupno švinglanje (profesorji, bolje, da tega ne veste). To leto, ki ga doţivljamo sedaj, je drugačno, predvsem razburljivo, saj nas čaka matura. Spoznali smo, da je za nekatere prehitro minilo. Zavedamo se tudi, da se bliţa čas, ko se bomo morali posloviti in oditi vsak svojo pot, svojim ciljem naproti. Na pot, kjer nas čakajo nove dogodivščine, naši novo zastavljeni cilji za nadaljnje ţivljenje in novi prijatelji. Zdaj, na koncu, nam bodo ostali le spomini, ki bili so posebni in edini. Iz čudnih neznancev pred dvema letoma smo postali dobri znanci. V imenu razreda bi se rada zahvalila naši razredničarki, prof. Alenki Gotlin Polak, ki je skupaj z nami vsemi preţivela dve leti, z nekaterimi pa kar pet. Priznam, včasih smo bili obupni in verjamem, da je bilo teţko z nami, vendar smo z dobro voljo vse skupaj prebrodili. Zahvaljujemo se vam za prizadevnost, vztrajnost in podporo, ki ste nam jo nudili. Bili ste kot zlata nit, ki nas je prepletala in z nami delila trenutke, ki si jih bomo zapomnili za vedno. Zato si ţelimo, da se bomo na podelitvi mature skupaj sprehodili skozi vrata, ki nas bodo zadnjič zdruţila in v naših srcih pustila pečat. Še enkrat hvala. Danijela Medenjak Amir Amidžić Amir kar naprej o Merkatorju govori, profesorica pa ne ve, kaj naj z njim stori. Klemen Ojsteršek Klemen je vsakodnevno v šoli priden, saj ni bil nikoli do kogar koli nasilen. Mateja Fric Ko Mateja svojega otročička ziba, se ji vsakodnevno veselje proti sreči nagiba. Deni Mlinar Deniju gre na otročje, saj to je njegovo področje. Ko pa je resen, mu nobeden izziv ni pretesen. Anja Kolman Ančka rada spančka, a vseeno je v šoli. Če pa kdo jo razjezi, jezno gleda naokoli. Miha Kramer Ko beseda ni tiha, nam Miha s svojo prijaznostjo na dušo piha. Marjeta Križnik To je naša sošolka Marjetka, včasih ji zadiši kakšna zlata petka. Nina Lah Nina večkrat s Sandro kramlja, saj to prijateljico najraje ima. Manja Levovnik Vsak prijatelj se njene lepote boji, saj se tako prešerno nasmeji. Sandra Mlakar Sandra med uro trikrat vpraša iste stvari, do takrat pa ţe vse v zvezku uredi. Davor Miljatović Davor dela smešne poze in stvari, a še toliko bolj duhovito govori. Danijela Medenjak Danijela je ta prava gasilka, zato je v šoli pripravljena kot nastrojena budilka. Urška Pivc Urška, finanačna ministrica razreda, da so dolgovi poravnani, vedno gleda. Nadja Gorjup Če je potrebno, je Nadja huda; joj, še dobro, da ne trenira juda. Tamara Vetrih Tamara se k pouku hoditi, ni naveličala, čeprav je nekaj krepkih uric prešpricala. Mateja Zemljič in Tilen Prašnikar Skupaj se blaženo smejita, ta dva zanimiva goloba, ki se ne ozirata na to, da je učilnica učna soba. Arta Zhujani Tako zelo ji gre na smeh, da skoraj vsi popademo po tleh. Mišel Ţafran Mišel Ţafran Pesnik tak, da mu ni vsak enak, ne manjka mu optimističnih oznak. 2. b PTI HERMI Z BUČKAMI Stran 10 3. c Na začetku smo bili dijaki z visokimi cilji. Včasih se je izkazalo, da so previsoki in da je pot do njih bolj trnova, kot smo predvidevali. Med nami so se, kot smo tudi pričakovali, spletla prijateljstva, ljubezen, zavezništva in vse bolj smo odraščali, se trudili dokazati, da imamo voljo, energijo, in da ţelimo biti uspešni. Danes smo skoraj na cilju in upamo, da nam bo tudi v ţivljenju naprej uspelo uresničiti svoje sanje. Ne bomo pozabili na tiste drobne trenutke v šoli, ki so nam polepšali del mladosti. Dali smo veliko. Dosegli še več. Legende mi smo prave, brez nas ni zabave. Smeh z nami je čist vedno in nikoli nam ni bedno, na pouk prihajamo redno. Čez dve leti še matura, cajt, da se raztura, konc je z zafrkancijo, knjigo v roke, treba se še mal naučit, da naredimo vse potrebno, pol pa gremo proslavit v spomin na šolo – za vedno. Vam pa, dragi dijaki. Dovolite si sanjati, upati in vztrajati. Dovolite si biti srečni, svobodni, ustvarjalni. Zahvaljujemo se vsem profesorjem za njihov trud, še posebej pa prof. Nataši Strašek za potrpeţljivost in predanost ter ljubezen do dela v razredu. 3. c 3. d Saša Zupan pridna v klopi sedi in daje vtis, da se v šoli uči. Rebeka Medvešek v razredu se smehlja in za pridno se ima. Karin Gaber v šoli se resno drţi, drugje pa na zmenke hiti. Theranda Balaj je bolj tiha, zadrţana, a vedno nasmejana. Jelica Davidović brez telefona ne zdrţi, še med poukom brez njega ji ţiveti ni. Mateja Ducman hodi v šolo in se uči, kakšen dan pa tudi pouk izpusti. Alji Ajtnik učenje ne diši, za to nerada se uči. Vanessa Arnšek matematiko nas uči, a sama isto oceno dobi. Melisa Kajtezovič in Azra Javor, dvojica, polomija prava, šola jima je, kot zadnja stava. Katja Ţurej in Nina Smodiš radi se smejita, pri pouku ločeni nikakor ne zdrţita. Valentina Kočar in Marija Pustoslemšek sta vzorni, pridni in zgledni, vzor skupnosti razredni. Nataša Volavc in Ţiva Fideršek radi spijta, zato ni čudno, da k pouku zamudita. Anja Pristovnik, Martina Veber, Martina Krajnc in Ksenja Vrečar - štirica našega razreda, ki pri pouku vedno čveka in se smehlja. Gregor Hafner, kralj med dekleti, v razredu sedi, je priden, prijazen in se uči, ko pa nastopi konec šolske poti, nam z glasbo trenutke popestri. Saša Zupan 3. c Junij 2013 Stran 11 BUČKE 24 BUČKE Številka 24, junij 2013 Dragi bučkoljubi, Vsebina tudi letošnje bučke so vsestransko uporabne, odlične, celo zdravilne. Odlikujejo jih negativna kalorična vrednost, obilo koristnih snovi in lahka prebavljivost. Vzgojili smo jih ekološko, brez škodljivih škropiv in niso genetsko spremenjene. Predstavljamo vam takšne, kot smo jih našli, saj nekaterim tudi najskrbnejša nega in največja motika nista pomagali. Njihov okus je poseben, učinek pa dolgotrajen. So zanimiva sestavina, ki popestri vsakdanji šolski jedilnik. Poizkusili boste različne sorte: ljudske, kraljevske, domače, angleške, nemške, grške, globalne, zdravilne, lepotilne, samorastniške, planinske, morske, opojne, pravljične in celo dlakave. Uporabne so tako pri ličenju, pedikuri, v gledališču, na sodišču, na morju, v gorah, ob poslovnih priloţnostih, izbiri prevoznega sredstva, na razprodajah, kot tudi pri vzgoji otrok in celo v vesolju. Odkrijte torej njihovo vsestransko uporabnost. Pa obilo uţitkov! Strokovno Besede, besede, English & German Alenka Gotlin Polak VROČI POPUSTI, ZBRANI NA ENEM MESTU! Kupca pridobim o na ta način, da pride v trgovino in izdel ek kupi. Če prodajalec ku pcu ne pomaga, ne svetuje ali ni prija zen do njega, lahko pride do komplikacij. VO ARST SPOD O G O INSK PLAN anja i delov m z i n a trţni, Meh stva so r ski. a d o planin gosp n i i k s plan trţno- Vrste popustov: količinski, sezonski, tedenski, letni, še dodatno zniţanje na zniţano, rabatski. MOTNJ E ZAZN AVANJ A Kateri d ejavniki spr nenamer no pozor oţijo nost? ― Neuča kani, jez ni, ošabn ― Otroc i. i zaradi g ledanja T V. ČESA SI ŢELI VAŠ KUPEC? Neodločen kupe c ne ve, kaj bi ku pil in je jezen sam nase, si izdelek ogledu je. Tihi kupec ne go vori rad, ne poslu ša prodajalca in ve liko sprašuje. KDOR IŠČE, N E NAJD E R azredn ičarka vpraša statuso dijaka m tujca s : "Zakaj v pri pouk aju ni bil u 4. šols o k o u r o?" Dijak a: "Šla sva v mesto, v po peda goško p knjigar n ogodbo. Niso je im o, eli." O SEBN GO O O , R T S rodaja ja je p a d o r ap Osebn seba. vaja o z i ki jo STROG Kaj veste O URA DNO OH, TI P APIR JI … Sklad iščno prevz d emni okument ca, do a bavni cijo sestav Zahv ca in l alo na iznajd jajo finan p n i ica. š emo, cirati kadar . poma gamo kaj o uradn em jezik ― To je u v RS? jezik, ki je uradni je uraduje zik in v drţavi, govorijo ga v ura dih … HERMI Z BUČKAMI Stran 12 BUČKE 24 ganju in STA NAKLJUČJE (O tve ZDRAVJE IN LEPOTA NI .) svetujte s pedikerjem neţelenih učinkih se po Revolucionarna maskara ljamo črnilo. Za mazanje trepalnic uporab e Maksimalna zaščita kož sredstev? h zni ma Kakšna je naloga pre cem. son d pre ― Da zaščitimo koţo BOLEZEN Zapomnila si je diagnozo Dijakinja, ki je bila pred kratki m zaradi teţkega dihanja, se je pr hospitalizirana i športni vzgoji opravičila, da ne hospitalizacijo bo telovadila, ker ima . »K vprašala učitelji aj pa to pomeni?« jo je ca. »Da teţko di ham,« je odvrnila. Stara boleze n Učiteljica vpra ša: »Katere sp olno nalezljive bolezni poznat e?« Dijak: »Aids ... mmmm …« Učiteljica pom aga: »Še kakšna starejša boleze ki so jo imeli ţe n, recimo stari R imljani?« Dijak ponosno: »A, menstruac ija!« svežino Za prepričljiv nasmeh in zob in Za negovanje ustne votline e. vod ke ons uporabljamo kol e lasišča – Celovita nega in utrjevanj t tos ovi nk nova uči lase, za Poleg šamponov za mastne prhljaja. lec jeva uši /…/ poznamo utr PROBLEM? NA SVOJ PRAVNI R VO GO OD TE IŠČE Umetniki ličenja Pedikerji igralce naličijo. Logično am zemljo in jo ka pravica je, da im Neposredna lastnins nekdo tretji. a pa, da jo uporablja uporabljam, posredn in do denarja. je pravica do ţivljenja Lastninska pravica SODNIKI ZA SLOG s? Kaj bi mi brez na sam. lastnik, drţava in on ijo toţ ko lah ika Lastn prepovedana! nje glasbe strogo ša slu po s. in od eh Pr poslušaš glasbo nagla na tujem zemljišču ko je, ti ses po je ten Mo in motenje posesti. Vrsti toţb sta civilna Kaj veš o torbi kot elementu poslovnega moškega? alcev Pravica izkoriščev da izkoriščate je, Absolutna pravica stvarjo. s ate lag po stvar, da raz ― Torba mora biti poslovna, temne barve in ustrezati moški srajci. Biti mora dovolj prostorna za plašč in deţnik. Urejena ţenska mora imeti dekolte do višine ramen. Preprosti zakoni jo Stvarni zakon, Stvarne pravice ureja ligacijski Ob in Zakon o pravicah zakon. Fant ni za njo, saj je reven in iz revnega sloga. RTIH NA K J O B ti, ki i so kr k i n l a pir. Poţir krom o j e j u unič PSIHIČNO Meni se zdijo vsi morilci zelo psihični. Pravna kuhinja sestavine Stvarno pravo je del civilnega prava. SP EC IA Zd LI rav TE da TA je nik j pre e i gle mel do val to sp grl ecia a. lit eto , DARGOCENA SPOSOBNOST Naloga iz delo vne mape: ― Opiši, kaj se do gaja med pranje m perila s pralnim sredst vom. Odgovor dijaka : ― Si predstavlja m. Junij 2013 Stran 13 BUČKE 24 NJEGA Zdravljica je pesem opojnica. Sodelovanje z biljardno zv ezo Karte v gledališ ču pokaţemo bi ljarderju. Koncept izve n normalneg a ljudstva Kaj pomeni, da je predstava za izven? ― Da je predst ava tudi izven no rmalnega ljuds ― To pomeni, tva. da so igralci pr ipravljeni, da gledalcem poka ţejo predstavo. ― Da jo gledaj o tudi v drugih drţavah z istim konceptom. Nastajanje pr edstave – nič lažjega Prvo dramatik napiše besedilo , scenarist pa na scenarij, reţise r ta piše z igralci pa to po scenarij in igro postavi na od er, vadijo. KIKLOPEJA Lačno društvo Kiklop je bil v ljudoţerskem društvu. JOJ, MAMI, PA NKERJI GREJ O Pankerska mat i so jo imenoval i zato, ker je imela velik o nezakonskih otrok in ni bila poročena . /O Meti iz Sam orastnikov/ RESNICE O M ARTINU KRPA NU, PO MNEN TERIH BUČK JU NEKAARJEV NAJVEČ JEM SLOVEN DOVINSKEM SKEM ZGOJUNAKU Podatki o biva liš Martin Krpan je ču prihajal iz Čateţa . Martin Krpan je bil iz Vrbe. Prevozno in de lovno sredstvo Martin Krpan je imel osla, na kate re tihotapil sol. Po nudili so mu razli m je čne konje, ampa svojega osla. k on je hotel Martin Krpan je tihotapil angleško sol s konjem, ki Kobilica. se imenuje Opozicija (ne ve, Čez nekaj časa je kaj dela in kje) v cesarjevo kralje stvo prišel veliki Brdavs je pobija Brdavs. l vaščane nekega mesta. VZGOJNI SHAKESPEARE Bipolarna motnja Monteg je zelo mirne in hitro razjezljive narave. Odnos med starši in otroki – zapleten fenomen … Ravnanje staršev Julije – ravnajo nepravilno in pravilno. Starši vedno ţelijo svojim otrokom najboljše in najslabše v ţivljenju. … tudi pravopisno Starši se nebi smeli v tikati v izbiro partnerja v saj oni ne bodo ţiveli z njim. Iz kakšnega testa je oče? Julija pove očetu, da Parisa ne ljubi in si ga ne ţeli za bodočega moţa, zato oče vzkipne. O OSTRUŢIM SNIKE SAMOGLA amenja Naglasna zn k. in ostruţni ativec so strešica, kr NOVE RAZLI ČICE LEPE V IDE Črtomir se je v Krstu preobrazi l. Odisej je ranil enookega velikana v tretje oko. METAMO RFOZA Tega še Chuck Norris ne zmore KDO SI UP A NA VEČE RJO? Pri jurjevanju Jurijevi spre pripravijo m mljevalci eso in vino. GLEDALIŠK A VZGOJA NI Med pe snike, k i so pis sodi tu ali o lju di Greg bezni, or Simo nčič. OPAJAJMO SE … Družabna Lepa Vida je pr ala perilo ob m orju. Mimo je nje je stopil m šla jadrnica. Iz oški. Spoznal je Vido in skupaj sta šla na pijačo . Drhteča Lepa Vida je bi la značilna za ţe nske, ki so drht ţivljenju in so ele po boljšem hodile dojit na gr adove, na konc brez sluţbe. u pa so ostale Skrbna Lepa Vida je de kle, ki je z mor narjem plula po za otroke in jim m orju, skrbela v morju prala plenice. Ločitvena Lepa Vida govo ri o punci, ki se je zaljubila v fa veliko dela, saj nta. Imela je mu je prala pe rilo ob morju. se skregala in lo Po nekaj letih čila. sta MNENJE Moje mnenje o tem delu se mi zdi zelo odgovorno in zvestobno. /O Cvetju v jeseni/ TUDI LJUDJE IN BAJKE SMO BITJA Pravljica je zgodba, v kateri nastopajo čudeţne osebe, bajke in legende. Pravljica je zgodba, kjer nastopajo človeška bitja. Junij 2013 Stran 14 HERMI Z BUČKAMI Stran 14 BUČKE 24 KO UČITELJ ICA ZAMEN JA VRSTNI TA, DIJAK P RED IZ PRE A TEGA NE DTESOPAZI IZ SLOVARJEV Slovensko-inqliš – sinq parce house holt. Enostarševsko gospodinjstvo English-english huttle or a rocket. Accountant – flies in a spaces Slovensko-dojč ladlz. Pod predalnikom – unter dem Navodilo: Vs tavi a slice, a pa ir, a piece, a he a, a scoop. Rešena nalo ga: No wonder she' s so fat! She ea ts three scoops day. of chocolate ev ery I'd like two slic es of cake, plea se . Can I get two sc oops of bread, please? I need a new he ad of glue. We have only one pair of lett uce left. i Nemško-slovenski prevod die Maschine gekommen. – Plötzlich ist meine Hand in la v mojo roko. Predvčerajšnjim je mašina priš CIJA GLOBALIZA pital of Italia. Dubai is the ca gs. Berlin buildin It have som e – Glasno je zakričal: »Živeli!« Er hat laut gerufen: »Hilfe!« LATEST ROYAL NE WS I E AKTIVNOST PROSTOČASN O PO ANGLEŠK tega časa Definicija pros e? What is free tim me with work, e when we go ho tim is e ― Free tim like do. anything what we school and work ce ik za upokojen Praktični vodn d their free time? en sp le retired peop y th al he e do ow H time and he's lik have a lot of free le op do pe to is h Th uc m d. ― Ba retired to nt. If this people wo 's he at wh do nothing. King Henry VIII's m ystery explained What was Henry VIII like as a young man? ― Because he like a yo ung man, because a yo ung, he is a young old. Why did Henry VIII wa nt to divorce his first wife? ― Because she is not bo rn a boy. What happened to He nry VIII six wives? ― Because is he an old and he is scarry that do n't married again with an oder wife. What about Charles ? What is the opposite of the adjective cheerful? ― Because is this a Ch arles. , Jezdeci knjig mes, watching TV ing computer ga ay pl I'm e tim e In my fre rideing a book. CATS & CARS Has your neighbour got a cat? ― Yes, he has. He have a BMW. ENGLISCH IS BEAUTIFUL , because is more to I very beautiful yours learn Englisch sightseeing and very practice. because hear stay at you for 14. I am writting to you thank you for her English and learn me. days and because hear be my teac Junij 2013 Stran 15 VOŠČILO GOSPE RAVNATELJICE Dragi mladi, fantje in dekleta! Vsaka pot, na katero stopamo, ima začetek, nato nas vodi po hribih in dolinah, po ovinkih in ravninah, po lepih in manj lepih predelih, ob rekah, jezerih in morjih, ob prepadih, globelih in niţinah. Po poti stopamo in če smo dovolj vztrajni in pogumni, pridemo vedno do cilja. S ciljem pride tudi uspeh. Če ţelite doseči cilj in biti v ţivljenju uspešni, potem na tej poti: glejte, poslušajte, sprašujte, razmišljajte, upajte si, sprejemajte odločitve, odkrivajte svoje talente, razvijajte svoje potenciale. To je recept za uspeh, ki vam ga iz srca ţelim. Bernarda Marčeta v. d. ravnateljice-direktorice lje Ekonomska šola Ce a šola Gimnazija in srednj Kosovelova ulica 4 3000 Celje Slovenija Telefon: 03 54 82 930 Telefaks: 03 54 41 645 E-pošta: [email protected] Založila: Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola HERMI Z BUČKAMI Besedila Dijaki zaključnih letnikov EŠ Celje in 2. a razred Fotografije Ivan Kolenko Domen Bezgovšek Dijaki zaključnih letnikov EŠ Celje Ekonomska šola Celje Mentorstvo in lektoriran je Alenka Gotlin Polak Bučke zbrale Nada Jeraša, Barbara Kva s Ocvirk, Irena Lasnik, Ber narda Marčeta, mag. Helena Meš njak, Helena Muha, Mateja Obrez Verbič, Nataša Slapnik, Suz ana Suholeţnik, Tan ja Šta nte Benčina, Simona Ţlof in Ale nka Gotlin Polak. Bučke zbrala in uredila Alenka Gotlin Polak Mentorstvo in oblikovan je po oblikovni predlogi MS Publisher Mateja Maček Tisk Ekonomska šola Celje Junij 2013
© Copyright 2024