ČASOPIS Številka 10 | leto 3 | Maj 2011 Smo ljudje MI DELAMO Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice DRUGO MNENJE Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje KDO JE... Jernej Zupan KAJ DOGAJA Diagnostika kablov zmanjšuje okvare DRUGA STRAN Ohranimo voljo in zavzetost Kriza – polni vse medije in ne moremo se ji izogniti niti v časopisu Elegra. V zadnjih dveh letih namreč zaznamuje življenje skoraj vsakega od nas. Vendar se sprašujem, če ni kriza vrednot tista, ki še bolj kot gospodarska hromi in upočasnjuje okrevanje. Verjetno je v času, ko se kršijo delavske pravice, izigravajo podizvajalci, ko se ne spoštujejo dogovori o rokih, cenah in kakovosti, težko videti rešitev. Poslovna morala je na nizki ravni in spoštovanje dejavnosti gradbeništvo je na dnu. Torej vprašanje ni samo, kako prebroditi in premagati gospodarsko krizo, ampak tudi to, kako se izvleči iz krize etičnih in moralnih vrednot. že na poti navzgor, slaba pa, da mi še nismo na zahodu in da nismo veliki. V Sloveniji so krizi kos samo posamezna dobra, kakovostna podjetja. Prihodnost je svetla za podjetja, ki vlagajo v razvoj in nove tehnologije, za podjetja, ki s strokovnostjo in napredkom prodirajo v svet. Podjetje Elektroservisi vztraja in se ji zoperstavlja. Z ukrepi, kot je reorganizacija podjetja, želimo zagotoviti boljšo učinkovitost, omogočiti razvoj in povečati konkurenčnost. Zaposleni moramo ohraniti voljo ter zavzetost in skupaj s svojim podjetjem najti pot navzgor za vsakega od nas posebej. Le tako bomo – mi in naše podjetje – iz krize prišli kot zmagovalci. Dobra novica je, da se nekatere zahodne države že kopljejo iz krize, da so marsikateri veliki Glavna in odgovorna urednica: Maša Žlajpah Puš Člani uredniškega odbora: Luka Paulini Azra Šumič Urša Trost Bojana Trupina Srečka Žlajpah Izdajatelj: Elektroservisi, d. d. Dobrave 6 1236 Trzin Spletna stran: www.elektroservisi.si E-pošta: [email protected] Grafična Izvedba: JAK, d.o.o., Ljubljana Maša Žlajpah Puš IZ VSEBINE 4 Rdeča nit | Gradbeništvo išče izhod iz krize 6 Drugo mnenje | Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje 8 Mene briga | Verjamem da bomo močnejši 10 Kdo je … Jernej Zupan 11 Mi smo … Vodstvo podjetja 12 Mi delamo 14 Kaj dogaja 19 Kdo dogaja Fotografija na naslovnici: Elektromontažna dela na SM 58 19 Odprta linija 2o Pohvale in zahvale 21 Elektroservisi v medijih 22 Infokotiček, Šala mala 23 Križanka 2 Laura Grad UVODNIK Gospodarska kriza nas spreminja Podjetja se na krizne razmere odzivamo različno. Kar nekaj slovenskih podjetij, predvsem gradbenih, je že doseglo dno in končalo v prisilni poravnavi ali stečaju. So zato krivi svetovna kriza, pomanjkanje povpraševanja ali le pohlep odgovornih, ki niso pravočasno spoznali, da je lepih časov rasti povpraševanja konec? Krizo v slovenski gradbeni dejavnosti spremlja negotovost, ki je posledica nerealnih ocen in pričakovanj o končanju krize. Njene posledice vplivajo tudi na podjetje Elektroservisi, ki je specializirano gradbeno podjetje. Največ sodelujemo pri gradnji elektroenergetskih projektov distribucijskih podjetij in podjetja Elektro Slovenija, kjer velja sistem javnih naročil. Zaradi pomanjkanja dela in investicij na drugih področjih se je povečalo število ponudnikov. Večje število konkurentov pogosto pomeni daljše postopke javnega naročanja, saj je več možnosti za pritožbe, zavlačevanje ipd. Pritisk konkurence deluje predvsem na znižanje cen. Nizke cene, ki smo jim pri nas priča v času krize, so pogosto zadnji obupan poskus posameznih ponudnikov, da rešijo potapljajočo se barko. Nekateri oddajo ponudbo za vsako ceno, ker si obetajo, da jim bo podpisana pogodba z javnim podjetjem prinesla nove bančne kredite. Pogosto pa nizke ponudbene cene oddajo v prepričanju, da bodo projekt rešili propada z znižanjem kakovosti. Ali si v Sloveniji želimo kakovostno izvedbo projektov in uporabo kakovostnih materialov? Prebiranje javnih razpisov in izbira ponudb z neverjetno nizkimi cenami kažeta, da smo v obdobju, ko kakovost ni cilj investitorjev, če je le cena dovolj nizka. V podjetju Elektroservisi na znižanje kakovosti za vsako ceno ne pristanemo, zato iščemo druge možnosti za učinkovit nastop na trgu. Za povečanje lastne učinkovitosti smo leta 2011 začeli reorganizacijo podjetja. V podjetju želimo imeti zadovoljne in motivirane zaposlene, ki bodo kos spremembam na trgu. Pomemben je tudi nastop na tujih trgih. Z majhnimi koraki smo ga začeli v državah nekdanje Jugoslavije, ki so nam jezikovno in kulturno najbližje. V tujini si prizadevamo, da bi nam uspelo z inženiring-projekti, pri katerih je večja dodana vrednost znanja, saj vključujejo projektiranje in izvedbo objektov. Podjetje Elektroservisi je v preteklosti že preživelo huda obdobja za poslovanje, ki nas niso uničila. Iz njih smo prišli še močnejši in z več znanja. Naša prednost so znanje in izkušnje, kriza pa je čas, ko jih moramo čim bolje izkoristiti. Marijan Premk Maša Žlajpah Puš Marijan Premk, direktor sektorja Inženiring 3 RDEČA NIT Gradbeništvo išče izhod iz krize Podjetje Elektroservisi je gradbeno podjetje. Čeprav največ svojih produktov ponujamo v elektroenergetiki, smo v osnovi gradbinci in ne električarji. Zato se je kriza v gradbeništvu dotaknila tudi nas – na področju gradenj, kovinarstva in nepremičnin. Naša glavna dejavnost je gradnja infrastrukturnih objektov za energetiko in telekomunikacije, vendar sodelujemo tudi v drugih segmentih gradbeništva. Pri delih na slovenskih avtocestah in železnicah smo večkrat podizvajalci, tudi velikim gradbenim podjetjem. S kapacitetami in tehnologijo v kovinarski proizvodnji smo načrtovali preboj tudi na področje splošnih gradbenih konstrukcij. Žal zaradi krize, ki je zmanjšala obseg investicij, povzročila negotovost o obstoju gradbenikov in povzročila še dodatno poslabšanje plačilne nediscipline, ta korak ni bil mogoč. Težje je tudi v PC Nepremičnine, ki se spopada s kreditnim krčem, ki je med drugim povzročil tudi skrčenje nepremičninskega trga vsaj za polovico. 4 Padajo veliki Začelo se je v letu 2009 in se še nadaljuje. Prvi je šel v stečaj Gradis Celje, sledili so Vegrad, CPM, GPG,… Zaradi manjšega povpraševanja, kreditnega krča, slabih odločitev v času konjukture in izčrpavanja, propada vse več velikih gradbenih podjetij, ki so bila še leto ali dve nazaj paradni konji slovenskega gospodarstva. Napovedi niso rožnate in strokovnjaki pravijo, da bo kmalu padel še največji med velikani – SCT. Posledice se kažejo tudi na trgu dela. Od oktobra 2008 do marca 2011 se je število delovnih mest v gradbeništvu zmanjšalo za več kot 22.000. Cenovne vojne Minili so časi bogatih prodajnih cen. Zaradi zmanjšanja investicij države ter državnih podjetij v velike gradbene, cestne, železniške in tudi energetske projekte se je povečala konkurenca na trgu. Podjetja, ki želijo preživeti, se borijo za posle tudi z izjemno nizkimi cenami. 36% znaša celotni upad vrednosti gradbenih del v Sloveniji v zadnjih dveh letih Plačilna nedisciplina Gradbena podjetja že od nekdaj veljajo za slabe plačnike. Nekoč so bili »normalni« plačilni roki v gradbeništvu od 120 do 150 dni, pa še v tem pretečenem roku je bil redkokateri račun plačan. Danes lahko na AJPES-u preberemo, da je bilo marca 2011 kar 196 podjetji, ki so skupaj RDEČA NIT Slovenije, se že trga iz krempljev krize. Torej moramo tudi mi v tujino. Vendar so pri tem tudi ovire – od jezikovnih, davčnih, kulturnih,… Toda borimo se tudi na tujih trgih. Visoka tehnologija in nove storitve Gradnja daljnovodov je gradbena dejavnost dolgovala več kot 22 mio € več kot 1.095 dni (neprekinjeno število dni evidentiranih dospelih neporavnanih obveznosti). Skupni znesek neporavnanih obveznosti januarja 2008 je znašal 84 mio €, marca 2011 pa je samo v dejavnosti gradbeništvu ta znesek presegel 138 mio €. Kovinske konstrukcije V svetu so jeklene konstrukcije v gradbeništvu zelo dobrodošle, saj brez njih ne bi bilo presežkov na področju gradnje mostov in megastolpnic. V Sloveniji žal še niso tako razširjene. Kriza pa je povpraševanje na slovenskem trgu še zmanjšala, prodajne cene so padle tudi za 20 odstotkov in več. Elektroenergetika Tudi investicije v elektroenergetiki so se zmanjšale. Posamezni investitorji so skoraj ustavili vlaganja v nove objekte. Vendar je to še vedno panoga, ki ima trdne temelje v kvalitetnih podjetjih v državni lasti. Kljub povečani konkurenci je to zanesljiv trg, z nadpovprečno plačilno disciplino, ki trenutno še nekaj da na kvaliteto. Absurd javnega naročanja Marsikatero slabo podjetje bi lahko kaznovali tudi na podlagi Zakona o javnem naročanju (ZJN). Po vseh prenovah, ki sta jih doživela ZJN in ZJNVETPS (Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev), so določila glede plačil Očka, mamica pazita nase podizvajalcem in dokazil o finančni sposobnosti podjetij še strožja. Podjetjem, ki oddajajo lažne dokumente in podatke pa lahko doleti »črna lista«. Vendar je s temi zakoni tako kot še z marsikaterimi drugimi v naši državi – ni učinkovitega nadzora nad izvajanjem. V resnici nihče ne preverja dejanskih kršitev, finančno ministrstvo, ki bi moralo voditi »črno listo«, pa tega ne izvaja. Nepremičninski krč Več kot dve leti sta minili od sesutja nepremičninskega trga in včasih se zdi, da še ni konca. Razmere se sicer izboljšujejo in kupcev kvalitetnih nepremičnin (predvsem stanovanj) na dobrih lokacijah je več. Vendar je stanje veliko resnejše, kot je bilo pred krizo, in verjetno trg nikoli več ne bo takšen kot takrat. Kupci so postali zahtevnejši, preudarnejši in previdnejši. Zato bodo na nepremičninskem trgu lahko obstali le najboljši. 26% je po podatkih GURS upadel evidentirani promet s stanovanji v prvem četrtletju letos Možnosti v tujini Seveda je rešitev kot na dlani. Marsikatero podjetje, naravnano v izvoz, ki ni odvisno samo od Nove možnosti ponujajo novi produkti. V prihodnosti pričakujemo še precej novosti na področju pametnih omrežij, v vzponu so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost. To so področja, ki že dosegajo in bodo tudi v prihodnosti dosegala visoke dodane vrednosti. Naša strategija za izhod iz krize Cene in konkurenca na trgu jeklenih konstrukcij so neusmiljene, gradbeniki so nezanesljivi kupci, naša proizvodnja pa nekonkurenčna. Zato se je vodstvo podjetja odločilo ustaviti fizično proizvodnjo jeklenih konstrukcij. Ohranili bomo kar največ tehničnega znanja, ki bo omogočalo proizvodnjo jeklenih konstrukcij v skladu s standardom SIST EN 1090 pri naših kooperantih. Kljub tegobam in nevšečnostim, ki so prizadele tudi nas, se na trgu borimo in ostajamo zvesti načelom poslovne etike in plačilne discipline. Priložnosti iščemo zlasti v elektroenergetiki z dopolnjevanjem ponudbe na področju meritev na terenu, dodatnih storitev projektiranja za elektroenergetska podjetja in v tujini. Na nepremičninskem področju pa se bolj posvečamo izbiri čim boljših lokacij in zagotavljanju kvalitete gradnje ter vgrajenih materialov. Prepričani smo, da so na naši strani pomembni dejavniki. Naše prednosti izhajajo iz finančne stabilnosti in discipline ter znanja, ki ga imamo in ki ga še dopolnjujemo. Maša Žlajpah Puš Vili Križaj 5 DRUGO MNENJE Evropa potrebuje močnejše prenosno omrežje O izhodu iz krize gradbeništva, vstopu na tuje trge in investicijskih načrtih v evropsko elektroenergetsko omrežje sem se pogovarjala z mag. Vekoslavom Korošcem, direktorjem Združenja za inženiring pri GZS in nekdanjim direktorjem ELES-a, ki dobro pozna razmere v gradbeništvu in elektroenergetiki v Sloveniji ter Evropi in naše podjetje. podizvajalcev, ki jih je treba plačati, naročnika, družbe in varstva okolja. Ali je možno pri nas preživeti, če gradiš kakovostno, pravočasno in plačaš dobaviteljem materiala in podizvajalcem? Zelo težko, ker velja pri javnih naročilih merilo najnižje cene. Naročniki niso dovolj usposobljeni za pripravo kakovostne razpisne dokumentacije in meril, po katerih bi izbirali najboljšega ponudnika na osnovi kakovosti. Poleg tega gre še za slabo projektno dokumentacijo, ki povzroča kasnejše spremembe, ali počasno pridobivanje soglasij in dovoljenj. Zaradi tega izgubljamo čas in prihodke. mag. Vekoslav Korošec Zakaj je splošna gospodarska kriza v Sloveniji najhuje prizadela gradbeni sektor? Gradbeni sektor je bil v preteklih letih vključen predvsem v cestni program, pri čemer je bilo realiziranih letno približno 800 milijonov € in se je drastično zmanjšal. Zaradi finančne krize v svetu pa so tudi v Sloveniji zastale investicije. Kriza v gradbeništvu je še hujša, ker se gradbeništvo ni ustrezno 6 preoblikovalo. Namesto da bi veliki gradbeniki vlagali v razvoj in se preusmerili na druge produkte in tuje trge, je likvidna sredstva pogoltnila privatizacija. Kakšna je poslovna morala in etika, kako vpliva na eskalacijo krize v gradbenem sektorju? Poslovna morala je velik problem. Zato ima naše združenje etični kodeks, v katerem je zajet odnos do Ali je lahko kakovostni izvedbeni inženiring eden od odgovorov na krizo v gradbenem sektorju? Poleg zagotavljanja finančnih sredstev za investicije je za izhod iz krize v gradbeništvu inženiring ključen. Kakovosten inženiring odpira vrata tudi gradbeni dejavnosti. Nekoč, ko smo dela izvajali v arabskem svetu, Afriki, državah nekdanje Sovjetske zveze, smo bili uspešni povsod, kjer je bil vključen inženiring. Investitorji v svetu zahtevajo celovito storitev – objekt po načelu »design and build«. Zato kakovosten izvedbeni inženiring izboljša možnosti za gradbeno dejavnost. DRUGO MNENJE Etičnih vrednot, kot so spoštovanje rokov, kakovost in pogodbene cene, v Sloveniji ni več. Nekoč smo izvozili veliko gradbenega in inženirskega znanja. Ali smo pripravljeni na ponovno osvojitev tujih trgov in ali imamo ustrezne kadre? Problem slovenske stroke pri vstopu na tuje trge sta velika razdrobljenost in premajhna pripravljenost manjših podjetij, da bi skupno nastopala v tujini. Nekoč smo gradili velike objekte, tako da smo se povezali z velikimi izvajalci in projektanti ter bili skupaj konkurenčni. Imamo še nekaj dobrih strokovnih kadrov, čeprav generacija, ki je pridobila največ izkušenj z gradnjo velikih objektov, odhaja v pokoj. Mladi pa morajo pridobiti izkušnje in reference, ki jih lahko pridobiš le doma. Vendar sem prepričan, da Slovenija lahko pripravi uspešno konkurenčno ponudbo v tujini. Zakaj se infrastrukturni, predvsem elektroenergetski, objekti v Sloveniji redko gradijo po principu inženiringa? Tradicija takega vodenja investicij, ko je projektant na strani naročnika, izvajalec pa dobavlja in gradi na osnovi projektov naročnika, izhaja iz tradicije pred- in medvojnega obdobja. Ta specifika se je ohranila pri gradnji cest in ELES-u, pri gradnji DV in RTP. Zdaj se vse več najzahtevnejših objektov izvaja po principu »design and build« ali pa na ključ – EPC – Engineering, Procurement, Construction. Pri nas tako potekajo investicije v železniško omrežje in kompleksni elektroenergetski objekti, kot sta Nuklearna elektrarna Krško ali 6. blok Termoelektrarne Šoštanj. Zelo dobro poznate elektroenergetski sektor v Sloveniji in Evropi, kakšno je stanje prenosnega omrežja, ali je njegov obseg zadovoljiv? Glavnina evropskega prenosnega omrežja je bila zgrajena v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, da bi se zagotovila zanesljivost sistema ob izpadih posameznih elektrarn. To je bil eden najzanesljivejših sistemov na svetu. Odpiranje trga in velike potrebe po prenosu električne energije pa postavljajo nove zahteve. Zato je treba evropsko omrežje okrepiti. Projekt TEN–E (Trans European network program – energy) opredeljuje prioritete v Evropi. Pri nas so prioritete povezava z Madžarsko (Cirkovce–Heviz), povezava z Italijo, Okroglo–Udine in povezava Krško–Beričevo. Evropa ob naraščanju porabe električne energije in trgovanja z njo nima druge možnosti, kot da hrbtenico prenosnega omrežja okrepi. Podobne projekte imajo tudi v Evropi in povsod se načrtujejo novi daljnovodi. Omrežje ENTSO–E (European Network of Transmission System Operators for Electricity) se je že razširilo v severno Afriko. Predvidena je povezava mediteranskega obroča, ki bo čez Grčijo, Turčijo, Bolgarijo in Romunijo sklenil zanko. Pomembna je povezava omrežij nekdanje Sovjetske zveze z Evropo, ki bo povečala zanesljivost elektroenergetskega sistema in izboljšala možnosti trgovanja z vzhodom, ki ima več virov za proizvodnjo. Ključni problemi za realizacijo načrtov so koridorji, ki so jih države sicer rezervirale, vendar se rezervacije niso upoštevale, in dolgotrajni postopki vključevanja objektov v prostor. Za vključitve razpršenih obnovljivih virov mora Evropa zgraditi pametna distribucijska omrežja. Kje bi vi poiskali nove trge za storitve našega podjetja? Kaj potrebujemo za vstop na tuje trge? Primerna je Jugovzhodna Evropa, ker poznamo trge. Konkurirat morate tudi na razpise v drugih državah. Pri vstopu na tuje trge iščite partnerstvo s priznanimi tujimi dobavitelji opreme, ki vas dobro poznajo. Začeti je mogoče tudi kot podizvajalec. Ker vsaka referenca doma poveča možnosti za nastop v tujini, bi država morala podpreti domače izvajalce Če delo opravijo domači izvajalci, dodana vrednost, reference, davki ostanejo doma in imajo velik multiplikacijski učinek. Druge države imajo pravi nacionalni interes in podpirajo domači inženiring ter izvajalce, ker zagotavljajo nova delovna mesta in razvoj. Naše združenje je na tem področju zelo dejavno. Inženiringi se tesno povezujemo z gradbeniki – za pripravo konkurenčnih ponudb in z željo enotno zastopati panogo pri državnih institucijah in ji pomagati pri prodoru v tujino. Srečka Žlajpah Več lahko preberete na: www.elektroservisi.si 7 MENE BRIGA Verjamem, da bomo močnejši Smo v času, ki ni najboljši za poslovanje, in ne moremo pokazati pretiranega zadovoljstva. Smo v letu, ko se borimo za obstanek, ampak mislim, da nam lahko uspe, kajti naš slogan »Z Elektroservisi na vrh« je upravičen in optimističen. Verjamemo, da bomo po tem obdobju še močnejši in odpornejši proti udarcem. Sodelavce sem povprašal po njihovem videnju te krize, po njihovih predlogih za rešitve in priložnostih, in o tem, kako vidijo svojo prihodnost v podjetju Elektroservisi. URH HLADNIK MARIO JOZIČ MIHA KONCILIJA Smo v času, ko »mali« ljudje težko kaj naredimo. Kriza je res huda, upamo lahko le, da čim prej mine. Monterji v našem podjetju smo mojstri za daljnovode na visoki napetosti 110kV in 220kV ter polaganje kablov. Če bi se morali spustiti v kaj novega, sta to po mojem ekologija in sončna energija, ki V teh časih delavci težko kaj veliko naredimo. Mislim, da Prihodnost našega podjetja vidim v tem, da bi bili bolj konkurenčni, manj osredotočeni le na eno panogo in državo. Bolje bi morali izrabiti naše znanje. Mislim, da bi se morali več ukvarjati s 110kVkablovodi in zaposlene bolje ta hip prevladujeta. Morda je priložnost tujina, predvsem jug. Tam smo konkurenčni v znanju, pri ceni pa je druga pesem. Meni bi bila tujina izziv, vendar nisem prepričan, če si to želimo, saj delo v tujini potegne marsikaj za sabo. Zaposlen sem kot elektromonter in sem ponosen na delo, ki ga opravljam. V prihodnosti pa se vidim kot namestnik direktorja. 8 ne moremo vplivati na velike probleme, kot je recesija. Več bi morali narediti odgovorni na višjih položajih. Morda bi morali ponuditi trgu kaj novega. Prihodnost je gotovo v ekologiji. Morda bi se morali preizkusiti pri 400-kV daljnovodih, plinovodih in železnicah. Morda bi bila tujina dobra priložnost v tem času. Morali bi poskusiti na Balkanu oziroma na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Zame bi bil to velik izziv. Zaposlen sem kot elektromonter, vendar so moji cilji v prihodnosti višji. Prihodnost je gotovo v ekologiji. tržiti, kot strokovno usposobljene zaposlene. Povečati bi morali proizvodnjo kabelskih glav, končnikov in spojk. Na področju energetike ne vem kaj bi še lahko delali. Drugače pa je na področju nepremičnin. V tujini bomo težko konkurenčni, ker smo predragi, čeprav imamo veliko znanja in volje. Lahko bi izrabili južne trge, ker so nam blizu, pa tudi po znanju smo za njih močni. Tujina je izziv in sam sem že delal tam. Seveda pa mislim, da bi morali ljudi za to tudi pošteno plačati. Sam sebe vidim v podjetju kot organizatorja, ki se trudi po najboljših močeh. MENE BRIGA BRANE RIBIČ GREGOR STALOWSKY TONE ZALETEL Rešitev za nepremičnine je absolutno lokacija. Najpomembneje je najti dobro lokacijo, dobre in cenejše rešitve za projekte, poceni izvedbo in dober nadzor. To za nas pomeni, da bomo delali to, kar že delamo. Prihodnost pa je gotovo Delavci bomo težko pripomogli k rešitvi iz krize. Marsikaj je Če se osredotočimo na naše podjetje, moramo vedeti, da smo korak že naredili – v smislu optimizacije delovnih mest. Vsekakor je rešitev v inovacijah in izboljšavah. Vodilo je najti nekaj novega …, nekaj, česar še ni na trgu. Težko pa bi se preusmerili v kakšno drugo branžo, ker smo preveč specializirani na našem v ekologiji in gradnji objektov, ki bodo čim manjši porabniki energije. Mislim, da bi morali na področju nepremičnin poskusiti na vzhodu zaradi povezav in znanja, ki ga imamo. Tujina me zanima in tudi izkušnje v tujini že imam. Trenutno v dejavnosti 1.600 stanovanj je trenutno neprodanih v Sloveniji Nepremičnine izvajamo dva projekta. En že poteka, drugega še razvijamo. Stanje na trgu nepremičnin je trenutno grozljivo. V Sloveniji je trenutno 1.600 neprodanih stanovanj. Problem neprodanih stanovanj sta cenovna politika in slaba lokacija. Zaupanje podizvajalcev v gradbena podjetja pa je tako majhno, da sistem že razpada. Priložnost za nas vidim v nepremičninah z gradbenim dovoljenjem. Na trgu je trenutno veliko zanimivih projektov, za katere je investitorjem zmanjkalo denarja. Mislim, da je to leto predvsem priložnost za nove in dobre nakupe. odvisno od države, mi pa se lahko trudimo po najboljših močeh. Treba je stremeti k novim storitvam, poskušati kaj novega. Tako lahko ohranjaš prednost pred konkurenco. Lahko bi se vključili tudi v druge branže. Pomembno je, da najdeš pravo nišo na trgu. Vsekakor smo zanimivi za Balkan in Vzhodno Evropo. Zahod pa je po mojem mnenju veliko pred nami. V tujini bi me delo zelo zanimalo in bi mi bilo v izziv, vendar bi se prej rad izkazal doma. V podjetju Elektroservisi sem zaposlen šest mesecev in osvojil sem, upam, primerno dozo znanja, ki ga bom izrabil in po potrebi prenesel naprej. področju. Tuji trgi iščejo velikokrat samo ceneno delovno silo in težko bi se prebili nanje. Mogoče bi se lahko z našim znanjem usmerili na Balkan oziroma v nekadanjo »Jugo«. Tujina je izziv, ampak je ta trenutek težko dostopna. V prihodnosti si želim ostati del tega kolektiva, vendar imam tudi še nekatere druge vizije. Sašo Podjed Rešitev je v inovacijah. Potrebno je iskati nove stranke. Potrebno je da najdeš pravo tržno nišo. Imamo veliko znanja in volje. 9 KDO JE ... JERNEJ ZUPAN Vodi, vozi in gasi pod čelado Prvega aprila je dopolnil okroglih 30 let, na kolesih pa se pretežno vrti njegov svet. Veliko je na cesti, kadar je v službi, pa tudi v prostem času, ko je v svoji družbi. Njegovo delo obsega vodenje projektov, in seveda vožnjo od pisarne do objektov. To je naš Jerry, prostovoljni gasilec, in za večino smeha glavni krivec. povzpnem na Vršič. Zadnji dve leti se ukvarjam tudi z motorizmom. Zelo zanimivo turo ob kanjonu reke Vrbas, smaragdni Neretvi in še ob mnogih drugih naravnih znamenitostih, smo opravili lani. V 46 urah smo prevozili traso Izlake–Zagreb–Banja Luka– Jajce–Sarajevo–Mostar–Split in nazaj. V Mostar smo prispeli pri 41 °C in takoj odvrgli težke ter vroče motoristične obleke in se osvežili v prvem baru. Letos pa smo si za prvomajsko motoristično potepanje izbrali Beograd. Za hobi se ukvarjam z avtomehaniko: zase in za prijatelje, od menjave gum do manjših popravil, ki jih »zdrži« domača delavnica. Čelada ga spremlja na delovnem mestu ... V desetih letih prostovoljnega gasilstva se ti je verjetno zgodilo marsikaj … Seveda, imam kar dinamično delo … Enkrat smo imeli sredi noči intervencijo v gozdu. Omejili smo požar in ga na koncu tudi pogasili.Čez dan pa smo izvedeli, da je bil požar podtaknjen. Tatovi bakra so zažgali podrast v gozdu in tako želeli preusmeriti pozornost na požar, da so lahko v miru kradli. Lansko leto pa sem se moral predčasno vrniti z dneva podjetja, iz gostišča na Trojanah, ker smo bili vsi gasilci vpoklicani na intervencijo zaradi velike poplave. Od tistega petka do nedelje smo dežurali 24 ur. Prečrpavali smo vodo iz spodnjih prostorov hiš in sanirali sprožene plazove. Vse, kar je na kolesih te osrečuje … Ja, zelo rad kolesarim, pretežno kolesarim po okoliških poteh in krajih, enkrat na leto pa se 10 Tudi v službi večino časa preživiš na kolesih … Kaj pa pri kakem večjem projektu, kako poteka tvoj delovnik? Res večino časa preživim na cesti, ko se vozim od objekta do objekta, takrat seveda z avtomobilom. Moj največji projekt, ki sem ga vodil v podjetju Elektroservisi,so bile izdelava, dobava in montaža ter protikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij, portalov in podstavkov VN-aparatov za potrebe vgradnje prečnega transformatorja v RTP Divača (235 ton). Vse se začne pri terminskem planu in nadaljuje do kakovostnih prevzemov, ki jih opravita nadzor in naročnik v delavnici. Za RTP Divača sem organiziral transporte od delavnice do objekta, torej iz Kočevja v Divačo. Potrebno je bilo organizirati več izrednih prevozov, saj je bilo kar nekaj kosov konstrukcije večjih dimenzij, kot jih dopušča redni prevoz. Koordiniral sem delo med gradbenim izvajalcem in našimi izvajalci montaže konstrukcije zaradi več faz del, ki si sledijo. Vodil sem izdelavo in montažo 235 ton konstrukcije. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj smo dobri dve tretjini časa delali v dežju, ampak tudi to je del posla. Pravkar pa sem končal delo pri rekonstrukciji trgovskega centra Qlandia v Krškem. Z našim podizvajalcem smo dobavili in montirali nosilne jeklene palične konstrukcije visečih stropov ter podkonstrukcije za predelne in steklene stene. Bojana Trupina Srečka Žlajpah Jernej Zupan ... in v prostem času MI SMO ... VODSTVO PODJETJA Kakšne naloge imamo Podjetja potrebujejo za opravljanje svojega poslanstva tudi funkcije, ki niso del proizvodnje in prodaje. Te v našem podjetju pretežno izvajamo v organizacijski enoti Vodstvo podjetja. Glede na področja, za katera skrbimo, smo glavni nosilci teh funkcij: direktor Ivan Hozjan, računovodkinja Sonja Groznik, informatik Jure Jagrič, komunikologinja Maša Žlajpah Puš in kot pomoč predvsem pri zahtevnejših projektih finančnica Alenka Šolar. Vodstvena funkcija Vodenje podjetja je kompleksna funkcija, ki jo izvaja direktor. Vključuje določanje poslanstva, vizije, vrednot ter ciljev. Poleg tega zajema oblikovanje, preverjanje ter spremljanje izvajanja načrtov za doseganje postavljenih ciljev. Vodstvo je tisto, ki zagotavlja sistemske rešitve za harmonično delovanje vseh ostalih delov podjetja in razporeja ključne vire. Kadrovska funkcija Organizacijsko se kadrovska funkcija v vodstvu podjetja izvaja le delno, saj je kadrovanje v profitnih centrih v pristojnosti njihovih direktorjev. V vodstvu kadrovska funkcija obsega pridobivanje novih sodelavcev, izobraževanje in nagrajevanje. Finančna funkcija Dobro izvajanje finančne funkcije je ključno za dobro poslovanje podjetja. Ena bolj zahtevnih funkcij je gotovo spremljanje, načrtovanje in uravnavanje denarnega toka. Poleg tega je finančna funkcija tista, ki izvaja najem kreditov in pridobivanje bančnih garancij ter plasma viškov finančnih sredstev in upravljanje finančnih tveganj. Računovodska funkcija V računovodstvu se zbirajo podatki, ki jih zaposleni vnesemo v poslovno informacijski sistem in se na koncu odražajo v rezultatih v računovodskih knjigah podjetja. Računovodska funkcija vključuje računovodenje za eksterne in interne potrebe podjetja ter izvaja računovodski nadzor, predračune in analize. Informacijska funkcija Informacijska funkcija je lahko konkurenčna prednost podjetja. Skrbi za izgradnjo in vzdrževanje informacijskega sistema, ki omogoča uporabnikom zajemanje, hranjenje, urejanje in obdelovanje podatkov. Poleg tega izvaja izobraževanje in podporo uporabnikom. Komunikacijska funkcija Komunikacijska funkcija skrbi za komuniciranje z deležniki podjetja: zaposlenimi, kupci, mediji in lokalnimi skupnostmi. Zato organizira naše dogodke, se vključuje v tuje dogodke, ter skrbi za oglaševanje, donacije in sponzorstva. Skrbi za celostno podobo podjetja, promocijski material, interne in eksterne tiskovine ter internetne vsebine. V novi organizaciji je ta funkcija vodena z nivoja vodstva podjetja, izvaja pa se na vseh ravneh podjetja odvisno od vrste komuniciranja. Vse te funkcije v vodstvu podjetja vodimo nosilci funkcij, vendar jih ne izvajamo sami. V pomoč so nam sodelavci, ki skrbijo za velik del administrativnih nalog. Maša Žlajpah Puš Miha Osredkar Računovodkinja Sonja Groznik, direktor Ivan Hozjan, komunikologinja Maša Žlajpah Puš in informatik Jure Jagrič 11 MI DELAMO Združeno znanje = dobra tehnična rešitev Plazenje zemlje je v Sloveniji dokaj pogosto. Poškoduje tudi daljnovode in to zahteva hitro ter učinkovito sanacijo. Plaz je poškodoval tudi steber SM 58 na daljnovodu 2 × 110 kV Trbovlje–Sevnica. Sanacijo smo Izvedba globokega temeljenja s piloti zmanjša poseg v okolje začeli s projektiranjem novega stebra s temeljem. Strokovno delo sta opravila naša projektantka jeklenih konstrukcij Laura Grad in inženir Saša Galuf iz podjetja Irgo Consulting, d. o. o., ki je povedal: Steber je stal na vrhu strmega pobočja, na grebenu ob cesti Budna vas–Log pri Vrhovem. Na temelju noge A, na robu brežine, so bile vidne razpoke, zato je bila potrebna prestavitev stebra DV za približno 4,5 m stran od roba brežine. Novi steber je bil umeščen na ozek prostor med že stoječi steber in cesto, zato izvedba klasičnega temeljenja z razčlenjenimi temelji ni bila mogoča. Izbrali smo globoko temeljenje na štirih uvrtanih pilotih Φ 50 dolžine 11 m. Obtežba daljnovoda se tako učinkovito prenaša na podlago iz peščenjaka, neodvisno od krovnega preperinskega sloja. Piloti so na vrhu povezani z vezno gredo, ki temelj povezuje v celoto in preprečuje diferenčne premike nog stebra. Izbrani način temeljenja je učinkovita in hitra rešitev z majhnim posegom v okolico med gradnjo. Izbrana rešitev je plod sodelovanja geotehničnih in gradbenih strokovnjakov s strokovnjaki za izvedbo daljnovodov. Uporabljena tehnična rešitev je primerna tudi za druge linijske objekte na zahtevnih terenih in manj stabilnih zemljinah, pogoste pri nas. Kljub vremenskim težavam je dokaj rutinsko izvedbo montažnih del uspešno vodil inženir Bojan Gale, tako da je bil vodja projekta Janez Blatnik iz Elektro Slovenija z izbrano tehnično rešitvijo in opravljenim delom zadovoljen. Franci Milhar Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=164 Iz pisarne opazujem svoj Ta lokacija mora biti moja, kajti stolp bom lahko opazoval vsak dan, tako rekoč iz moje pisarne, sem si rekel , ko sem novembra lani od družbe Mobitel prejel povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo antenskega stolpa na lokaciji industrijske cone Trzin. Pogled iz pisarne na moj objekt 12 Oddal sem ponudbo in nestrpno čakal dan, ko se je investitor odločil o izbiri izvajalca za izdelavo in montažo stolpa AS440. Odločil se je za naše podjetje. Vodenje projekta sem prevzel Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=167 kar sam, saj imam opravljen strokovni izpit za vodenje del strojne stroke. Sledila je uvedba v delo, pri čemer smo se dogovorili, da lokacijo BP Trzin postavimo že do konca decembra. Vendar nam je vreme precej zagodlo, zapadlo MI DELAMO Gradili smo pot energije od Doblarja do Gorice Daljnovod 2 ×110 kV Doblar– Gorica nas spremlja že tri leta. Izdelavo 400 ton jeklenih konstrukcij smo začeli leta 2008, dobavo pa končali leta 2009. Pozimi leta 2010 smo na tem objektu na 15,9 km dolgem odseku Avče–Gorica izvajali elektromontažo . Letos spomladi pa smo dokončali še antikorozijsko zaščito in s prevzemom v začetku maja končali delo na daljnovodu. Dež, sneg in burja so nas ovirali Čeprav smo izvedbo pričakovali že prej, smo delo na terenu začeli novembra 2010 in ga izvajali v neugodnem letnem času. Morali smo demontirati staro opremo in na novo razvleči vodnike ter optiko. Delo je bilo vse prej kot lahko. Teren je bil eden najzahtevnejših doslej. Delo je bilo izjemno naporno, vendar ne zaradi montaže same. Zahteven teren in obupno vreme sta vse prej, kot olajšala delo. Več kot mesec dni smo imeli zelo slabo vreme: močan veter, dež in sneg. Da je bilo vse še težje, smo morali fantje od začetka do konca trase peš razvleči predvlečno vrv (»foršpan«), s katero smo kasneje vlekli vodnike. Pot nas je vodila čez skale do strmih vzponov in drsečih spustov. Utrujenost pa je bila iz dneva v dan večja. Delovodja in kuhar sta nas motivirala Kot že na mnogih objektih je tudi na tem objektu vse skrbno in previdno nadzoroval naš »majster« Edo Komatar, ki je znal v hudih trenutkih umiriti napetost in z lepo besedo motivirati ljudi za nadaljnje delo. Na svojega tasta sem izjemno ponosen. Predvsem pa bi rad pohvalil našega kuharja, ki nam je na teren vozil toplo malico in nam z besedami »priden fant« vedno polepšal še tako mrzel ter moker dan. . Franci Milhar in Sašo Podjed Srečka Žlajpah Z nadzornikom Emilom Testenom smo opravili še zadnji prevzem del Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=166 objekt je veliko snega , temperature pa so bile precej pod ničlo. Teren na obrobju lokacije industrijske cone pa je znan po tem, da je bolj kot ne močvirnat, tako da se je gradnja zavlekla v marec tega leta. Kljub temu sem vesel in ponosen, da imajo uporabniki Mobitelovih storitev boljše povezave, tudi zaradi našega sodelovanja pri gradnji bazne postaje. V času gradnje pa smo pridobili še nekaj novih lokacij baznih postaj: za BP Trdnjava smo vzeli stolp z višino 30 m iz zaloge družbe Mobitel in ga postavili na lokaciji kraja Trdnjava blizu cestninske postaje Kompolje, za BP Puconci smo izdelali in postavili antenski stolp z višino 40 m. Oba projekta je uspešno vodil naš projektni vodja Jernej Zupan. Branko Hribernik Montaža Bazne postaje v IC Trzin 13 KAJ DOGAJA Znanje nam je zagotovilo prijaznejši sprejem Največji industrijski sejem v Hannovru je večinoma posvečen energiji. Sejem sva obiskala Miha Koncilija in Franci Milhar. Zanimalo Ogledala sva si opremo za 400kV kablovode naju je predvsem področje elektroenergetike. Na sejmu je bilo veliko število razstavljavcev opreme za VN in SN stikališča, za vodenje in krmiljenje omrežij, transformatorjev ter kablov. Mojo pozornost so pritegnili visokonapetostni kabli. Ogledal sem si ponudbo podvodnih kablov, kakršne smo pri nas uporabili na kablovodu Koroška vrata–Pekre. Največji kabel, ki sem ga opazil, je bil 400kV bakreni kabel s presekom 2400 mm2, ki je v premeru meril več kot 15cm. Za polaganje takšnih kablov in izdelavo spojk ter končnikov je potrebna posebna oprema. Na razstavnem prostoru podjetja ABB sva doživela zanimiv sprejem. Želela sva posneti fotografijo, vendar nas je predstavnik podjetja opozoril, da to ni dovoljeno. Ko smo začeli pogovor, sem mu povedal, da prihajamo iz podjetja Elektroservisi, v Sloveniji specializiranega za izvajanje 110kV kablovodov. Omenil sem tudi, da imamo certifikat podjetja ABB za izdelavo končnikov in spojk. Njihov odnos se je takoj spremenil in postal prijaznejši. Veliko število ponudnikov opreme za elektroenergetska omrežja je bilo iz Indije, Kitajske, Turčije in Romunije. Kaže, da se proizvodnja seli na vzhod. S Francijem sva navezala stike z dobavitelji opreme, ki bodo lahko v prihodnosti povečali konkurenčnost našega podjetja. Obiski strokovnih sejmov so del izobraževanja, ki nam ga omogoča podjetje. Čeprav je bil obisk sejma v Hannovru naporen, je bil strokovno zelo zanimiv, saj sva spoznala nove tehnološke smernice in pridobila nove informacije. Miha Koncilija Franci Milhar Hude kazni za kršitelje Zakona o javnem naročanju 7.500,00 € do 300.000,00 € kazni lahko doleti pravno osebo naročnika ali ponudnika in od 500,00 € do 6.000,00 € odgovorno osebo naročnika ali ponudnika, ki bo kršila Zakon o javnem naročanju (ZJN). Zakon o Javnem naročanju ZJN 2C, sprejet 15. marca letos, uvaja naslednje bistvene novosti: · Prepoved nastopanja ponudnikov, ki jih vodijo ali nadzirajo osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih udeležene v stečaju, prisilni likvidaciji ali prisilni poravnavi. Velja za člane poslovodstev in nadzornih svetov. · Izločitev podjetij, ki imajo 14 · · · · neplačane prispevke za socialno varnost in davke. Večja zaščita podizvajalcev, pri čemer povezana podjetja ne morejo biti podizvajalci. Podizvajalec je dolžan pogodbo s ponudnikom dostaviti naročniku. Ostrejša sankcija za neopravičene zahteve ponudnikov za dodatno obrazložitev. Možnost za vpogled v ponudbo tudi takrat, ko ponudnik ne namerava vložiti zahtevka za revizijo. Možnost za kopiranje ponudb ali delov ponudb na vpogledu. Strokovnjaki za javno naročanje pričakujejo, da bodo novosti izločile iz javnih naročil slaba podjetja in zagotovila večjo 17 5 kršitev je lahko dragih za naročnike kršitev je lahko dragih za ponudnike zaščito podizvajalcem. Spremembe ZJN na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki bodo veljale za večino naših naročnikov, pa naj bi bile sprejete do konca maja. Srečka Žlajpah KAJ DOGAJA Učili smo se, kako pisati za vas Ali smo se kaj naučili, pa presodite vi. da je kratek, zabaven, skratka zanimiv. Po deveti številki našega internega časopisa Elegra smo se uredniki vprašali, kako bi ga naredili še boljšega. Noben od nas ni profesionalen pisec, zato smo se odločili, da bi bilo dobro obiskati seminar o kreativnem pisanju. Želja nas je pripeljala na časnik Finance in pomočnica urednika Simona Toplak nam je razložila, kaj je pomembno pri ustvarjanju in postavitvi časopisa. Predvsem se moramo vprašati, zakaj ter za koga pišemo in kakšen namen ima članek. Vsi pisci bi radi, da bralci preberejo naš članek, zato je pomembno, Kako napisati članek · članek naj ima naslov, podnaslov in kratek uvod; · pomembni so mednaslovi; · časopis in vsak članek mora imeti grafično podobo; · jasno nam mora biti, kaj hočemo povedati; · pišemo kratko in jedrnato – zabavno, odvisno od teme; · ne pojasnjujmo preveč; · najpomembnejše pa je: nič ni tako kratko, da se nebi dalo še skrajšati. Tako bom tudi jaz končala ta članek v upanju, da ga boste prebrali. Saj veste, kratko in jedrnato. Urša Trost Urednice Srečka, Bojana in Maša so z zanimanjem poslušale Simonine nasvete Diagnostika kablov zmanjšuje okvare Nemci s temeljitim diagnosticiranjem kablov zmanjšujejo izpade in načrtujejo stroške vzdrževanja kablovodov za več let vnaprej. Preventivni ukrepi zagotavljajo zmanjšanje posledic nepredvidenih izpadov električne energije in omogočajo natančnejše načrtovanje stroškov vzdrževanja kabelskega omrežja, so nam povedali nemški partnerji. Obiskala jih je naša projektna skupina, ki dela pri razvoju nove storitve kabelske diagnostike. V skupini sodeluje tudi strokovnjak Marko Janša z Elektroinštituta Milan Vidmar. Cilj našega strokovnega obiska je bil spoznavanje nemških izkušenj z zgodnjim odkrivanjem nevarnosti okvar na SN-kablih. Ogledali smo si naprave za merjenje in spoznali merilne metode v podjetju, ki proizvaja naprave in izvaja meritve. O izkušnjah z meritvami smo se pogovarjali tudi s kupci njihove storitve – distributerji električne energije v okolici Ingolstadta. Diagnostiko redno uporabljajo predvsem zato, da zagotavljajo nemoteno in kakovostno dobavo energije tudi najpomembnejšim kupcem, kot je Audi. Menijo, da je bila odločitev za redno merjenje SN-kablov dobra, saj se je število izpadov po uvedbi diagnosticiranja bistveno zmanjšalo. Ustvarili so bazo podatkov o meritvah, ki jim pomaga pri načrtovanju vzdrževanja in zamenjave kabelskega omrežja. Po njihovih zagotovilih so zaradi preventivne diagnostike SN-kablov bistveno znižali stroške vzdrževanja, zaradi rednih pregledov pa se je povečalo zaupanje v sistem. Z zanimanjem smo si ogledali tudi primer izvajanja meritev na terenu. Želja naše projektne skupine, v kateri smo Luka Paulini, Bojan Stipanič in Janez Zrnec, je, da bi čim prej dobili možnost za izvedbo pilotnega projekta pri nas. Naš obisk je dokazal, da je nemško tehnično znanje na izredno visoki ravni, hkrati pa so nas zelo prijazno sprejeli. Posebej se za izredno pomoč pri organizaciji obiska zahvaljujemo Tonetu Kavčiču, ki nam je omogočil, da smo se v domovino vračali oboroženi z novim znanjem in idejami. Janez Zrnec Luka Paulini Člani projektne skupine za razvoj diagnostike kablov z nemškimi gostitelji 15 KAJ DOGAJA Študentom smo predstavili zaposlitvene priložnosti Na sejmu Jobfair 2011 smo iskali nove kadre za zaposlitev v dejavnosti Merilni laboratorij. Mednarodno združenje študentov elektrotehnike in računalništva EESTEC LC Ljubljana že vrsto let organizira sejem Jobfair – »sejem možnosti in priložnosti«, katerega namen je študentom in diplomantom naravoslovnih fakultet Univerze v Ljubljani predstaviti različne možnosti pri zaposlitvi, štipendiranju in dodelitvi prakse. Letos je potekal od 4. do 7. aprila v avli Fakultete za elektrotehniko ter Fakultete za računalništvo in informatiko. Podjetje Elektroservisi sva predstavljala Maša Žlajpah Puš in Grega Stalowsky. Iskala sva obetavne študente, ki spremljajo razvoj na področju pametnih omrežij (smartgrids), ki jih zanimajo sistemi AMI (advanced metering infrastructure) in IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) na področju elektroenergetskeh sistemov. Vesela sva bila pozornosti študentov, saj je naš razstavni prostor pritegnil številne radovedneže. Študenta, ki je pokazal še posebno zanimanje in poznavanje našega področja, smo že povabili na razgovor. Če hočemo doseči v podjetju večji napredek, moramo nenehno izboljševati znanje, zato so specializirani zaposlitveni sejmi dobra priložnost za povezovanje teoretičnega znanja in potreb gospodarstva. Grega Stalowsky Študente elektrotehnike je zanimala možnost zaposlitve v našem podjetju David Jeras Vodje projektov in prodajni inženirji delajo skupaj Novička, pomembna za naše podjetje in tudi zaposlene, je, da so se skladno z novo reorganizacijo vodje projektov preselili na novo lokacijo v Trzin. S selitvijo so postali del Energetike v oddelku Inženiring. Sedaj so si bližje in si delijo skupno pisarno s prodajnimi inženirji. To omogoča hitro in neovirano izmenjavo informacij in mnenj. Menim, da bodo odslej lahko delovali bolj usklajeno in učinkovito kot doslej, saj so s selitvijo združeni pomembni členi za pridobivanje in vodenje projektov. Oblikovani sta dve ekipi: ekipa za nadzemne vode, ki pridobiva in izvaja delo pri gradnji daljnovodov in telekomunikacijskih objektov, ter 16 ekipa za stikališča in kablovode. Za novo organizacijo smo se odločili zaradi večje učinkovitosti in večjega zadovoljstva naših kupcev. Selitev je potekala pod vodstvom direktorja Inženiringa, ki je s svojimi predlogi prispeval k temu, da je bila hitra in usklajena. Urša Trost, Bojan Gale, Rudolf Krampač Srečka Žlajpah Bojana je izrekla dobrodošlico Bojanu, Rudiju, Marku in Franciju v novi pisarni KAJ DOGAJA Vrt Dvorca Jelen bo krasil srednjeveški zid Arheologi so pri izkopavanjih na lokaciji Dvorca Jelen v Kranju odkrili dokaze o življenju in delu v preteklosti. Najdbe arheologov, ki spremljajo gradnjo Dvorca Jelen, potrjujejo, da je bilo na tistem območju življenje živahno že pred več kot 500 leti. Srednjeveški zid, mlinski kamen in lepo vidni ostanki nekdanje proizvodnje mlinskih kamnov so najlepši del najdb, ki so se ohranile do današnjih dni. Konglomeratni pomol je ustvaril ugodno lego in varno zatočišče V srednjem veku so sredi Kranja klesali mlinske kamne. Z arheologi smo si ogledali srednjeveški zid. za nastanek srednjeveškega Kranja. Skalni masiv je omogočil zidavo mesta, ker je bilo mesto z več strani zavarovano s skalnim robom, ki je, ko se pripeljemo v stari del Kranja po Jelenovem klancu, še vedno lepo viden. Poleg tega pa je pomenil zalogo materiala, ki so ga v preteklosti uporabili za zidavo. Bloki, izsekani iz konglomerata, se še vedno lepo vidijo v srednjeveškem zidu, nekdanjem obrambnem sistemu starega jedra mesta. Naloga družbe Elektroservisi kot investitorja je, da zid in druge pomembne najdbe v sodelovanju z arheologi čim lepše ohranimo in jih kasneje predstavimo. Zid bo na primer postal del vrta na novo zgrajenega Dvorca Jelen in bo ponazarjal spoj med sedanjostjo in preteklostjo. Pri tem je treba poudariti, da vsa arheološka dela, izvedena v zvezi s projektom, do sedaj potekajo v skladu s pričakovanji in po vnaprej zastavljenih časovnih okvirih. Več o arheoloških raziskavah in najdbah na območju gradnje Dvorca Jelen in nekaj zanimivih fotografij, ki pričajo o pestri preteklosti tega območja, kjer se bo kmalu bohotil Dvorec Jelen, si lahko ogledate na omrežju Facebook. Gregor Senčar Pričakujemo vas na 10. konferenci slovenskih elektroenergetikov Diagnostiko SN kablov bo z referatom (B1-03) predstavil inženir Luka Paulini. k tore v i n blje Va Tokrat bo naše podjetje, ki se konference redno udeležuje, prvič predstavilo referat v strokovnem delu srečanja. Obiščite tudi naš razstavni prostor, kjer vam bodo na voljo podrobne informacije o novih storitvah s področja merjenja, diagnostike, projektiranja, … 011 n 2 . 5 . 1 i 3 uro 13:00 . 11:00 GRE med ano CI r v dvo 17 KAJ DOGAJA Ali lahko z zakoni izboljšamo plačilno disciplino Komu bodo koristile spremembe finančne zakonodaje, se zadnje tedne sprašujejo v marsikaterem slovenskem podjetju. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in spremembe zakona o finančne poslovanju naj bi prinesli olajšanje za dobavitelje blaga in storitev, ki so doslej velikokrat predolgo čakali na plačila. Bistvena novost Zakona o finančnem poslovanju je določilo, da je najmanjši delež poplačila v prisilni poravnavi 50-odstoten. Določilo lahko spravi v stečaj še kakšno od podjetij, ki bi se s prisilno poravnavo morda opomoglo. Vprašanje pa je, kolikšno poplačilo in v kako dolgem roku lahko upniki iztržijo v stečaju. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih uvaja obvezen večstranski pobot, nesmiseln za podjetja, ki svoje obveznosti poravnavajo. Dolžnik pa s prijavo v večstranski pobot izpolni zakonsko obveznost tudi takrat, ko se njegova obveznost ne pobota. Zakonsko delčka tega skrajšanja deležni tudi podizvajalci in dobavitelji v verigi. Plačilna disciplina pa se samo zaradi zakonov zanesljivo ne so omejeni tudi plačilni roki, če se pogodbeni stranki drugače ne dogovorita, zato so se v praksi pogodbe že začele spreminjati. Pozitivno je skrajšanje plačilnih rokov državnih organov in podjetij na 30 dni, če bodo le bo bistveno spremenila, ker je odvisna tudi od poslovne kulture in etike, ki v naši družbi ni na visoki ravni. Srečka Žlajpah Slovenska podjetja so v Makedoniji dobrodošla Projekti na infrastrukturnem, energetskem in elektroenergetskem področju so priložnost tudi za slovenska podjetja, je na poslovni konferenci slovenskih in makedonskih gospodarstvenikov poudaril podpredsednik makedonske vlade mag. Vladimir Peševski. Poslovno konferenco, ki je bila 16. februarja na Brdu pri Kranju, so GZS, JAPTI in Ministrstvo za zunanje zadeve RS organizirali v sklopu uradnega obiska predsednika Republike 18 Makedonije dr. Gjorga Ivanova. Makedonski gostje so poudarili, da je Slovenija najbolj zaželen makedonski zunanjetrgovinski partner, saj nas povezujejo tradicionalno dobri odnosi in razumevanje med narodi. Slovenska in makedonska podjetja pa lahko združeno nastopajo tudi na tretjih trgih. Za nas so bile najbolj zanimive informacije podpredsednika makedonske vlade mag. Vladimirja Peševskega, ki je tudi iz elektroenergetske stroke. Načrtujejo velike investicije v proizvodnjo električne energije, saj imajo velike rezerve obnovljivih virov (reke in sonce). Ker povečanje proizvodnih zmogljivosti povečuje tudi potrebe po prenosu energije, bodo investicije gotovo tudi na prenosnem omrežju. Med več kot sto gospodarstveniki, ki so se udeležili konference, je bilo tudi naše podjetje. Naš cilj je bil spoznati potencialne partnerje, vodstvo Slovensko-makedonskega kluba v Skopju in zbrati čim več informacij o poslovnem okolju in možnostih v Makedoniji. Zaradi napovedi makedonske vlade o gospodarski rasti v letošnjem letu in ambicioznih načrtov na elektroenergetskem področju je makedonski trg še privlačnejši in zanimivejši. Srečka Žlajpah KDO DOGAJA Kdo dogaja Znana sta zmagovalca internega natečaja Čestitamo sodelavcu – jubilantu Borisu Škrjancu, ki ima za seboj 30-letno profesionalno pot v našem podjetju. Komisija za izbor zmagovalca natečaja za najboljše ime projekta v Tacnu je določila dva zmagovalna predloga. Na razpisani natečaj je prispelo neverjetnih 43 predlogov izmed katerih je morala 5-članska komisija, ki so jo sestavljali Ivan Hozjan, Vojko Vrtačič, Brane Ribič, Gregor Senčar in Borut Winterleitner, izbrati najboljšega. Po pregledu so se odločili za dva V preteklih treh mesecih so odšli: Iz PC Energetika • Aleš Bučar • Alojz Humar • Mirko Pavić predloga: Tacenska rezidenca avtorja Rudolfa Krampača in Šmarnogorski pogledi avtorice Maše Žlajpah Puš. Avtorja zmagovalnih dveh predlogov si bosta nagrado v vrednosti 500 € bruto razdelila sorazmerno. Čestitke obema. Uredništvo ODPRTA LINIJA Vprašali ste Kaj so kompetence? Kompetence za delo lahko obravnavamo iz dveh zornih kotov. Če gledamo na kompetence iz zornega kota delovnega mesta, govorimo o zahtevanih in/ali želenih kompetencah delavca, ki bo opravljal delo na tem Kompetenten (-tna) po SSKJ pomeni: 1. nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen 2. ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican delovnem mestu. Če pa gledamo na kompetence iz zornega kota delavca pa govorimo o lastnostih, ki mu omogočajo opravljati delo in/ali vplivajo na njegovo delovno uspešnost. Glede na izvor jih delimo na: znanje, sposobnosti in veščine ter osebnostne lastnosti. Katere kompetence so v našem modelu upoštevane za posamezna delovna mesta? Za posamezno delovno mesto so pomembne le najpomembnejše, tj. ključne kompetence. V kompetenčnem modelu tudi niso zajete splošne kompetence, ki se nanašajo na vsa delovna mesta v podjetju. V modelu so določene specifične kompetence, ki izhajajo iz del in nalog, ki se opravljajo na delovnem mestu. Sestavljajo jih minimalne kompetence 1 in 2 ter maksimalne kompetence. Vse ključne kompetence so navedene v katalogu kompetenc. Kaj pomenijo minimalne kompetence 1, 2 in maksimalne kompetence? Minimalne kompetence 1 in 2 so tiste kompetence, ki so pogoj za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Pri tem mora posameznik imeti minimalne kompetence 1 že ob sklenitvi. Za pridobitev minimalnih kompetenc 2 ima posameznik določen čas, po sklenitvi pogodbe. Maksimalne kompetence so tiste ključne kompetence, ki niso nujno potrebne, vendar so zaželene na določenem delovnem mestu, ker bistveno vplivajo na posameznikovo učinkovitost na določenem delovnem mestu. Kaj se zgodi, če za delovno mesto, ki naj bi ga zasedel nimam vseh minimalnih kompetenc 1? Praviloma velja, da se v primeru, da nekdo nima zahtevanih minimalnih kompetenc 1 za določeno delovno mesto, za to delovno mesto ne more potegovati. Posebej bodo obravnavani primeri zaposlenih, ki ostanejo na enakih delovnih mestih ob uvedbi modela. Pri tem obstajata dve možnosti. Prva možnost je, da se točno določenega zaposlenega za določeno delovno mesto obravnava kot izjemo. Druga možnost je, da se takemu zaposlenemu ponudi drugo delovno mesto, za katero ima zahtevane kompetence. Kaj se v primeru podelitve statusa izjeme zgodi s plačo? V primeru odobrene izjeme, sprememb oz. vpliva na plačo ne bo. Kaj lahko stori posameznik, ki ima kompetence, ki za njegovo delovno mesto niso določene kot potrebne? Za vsako delovno mesto so določene maksimalne kompetence, ki so zaželene. Če neke kompetence ni v katalogu, potem ta kompetenca ni zaželena na nobenem delovnem mestu. Če govorimo o kompetencah iz kataloga, vendar na nekem drugem delovnem mestu, potem je možno z nadrejenim narediti karierni plan v smeri delovnega mesta, ki te kompetence zahteva. Kako se bodo merile oz. določile bolj mehke kompetence? Za vsako kompetenco je v katalogu določeno kdo jo preverja in kako se jo preverja. Tako imenovanih »mehkih kompetenc« je v katalogu izredno malo. Merile se bodo s strani pristojne osebe, ki bo prepoznala določeno kompetenco, pri čemer je kriterij izkazana nadpovprečnost na praktičnih primerih. 19 POHVALE IN ZAHVALE Za naš časopis Elegra Draga Srečka, sporočam, da sem prejela vaš časopis: lepa hvala za poslano! Oblika, forma in vsebina vašega časopisa me je resnično prijetno presenetila (izjemno profi-style!) in sem počaščena in vesela, da sem bila vaša »gostja« v tej številki. Upam, da so vaši sodelavci zadovoljni z najinim intervjujem in da je izmenjava najinih razmišljanj in izkušenj komu prinesla žarek pozitivnih misli. Še enkrat hvala za zaupanje in lep pozdrav Maja Vukasović Ljubičić, prof. zasebna raziskovalka Za dela pri izvedbi stolpa na Rašici, ki jih je vodil Vili Križaj Spoštovani! V prilogi vam pošiljamo izpolnjeno potrdilo o referenca izvajalca del. Istočasno se zahvaljujemo za profesionalno izvedena dela pri postavitvi novega antenskega stolpa in izražamo pohvalo za organiziranost, saj je ekipa delovala usklajeno, rutinirano in zanesljivo. Vsak član ekipe je točno vedel kaj je njegova naloga. Sama montaža na objektu pa je bila izvedena zares ekspresno. Lep pozdrav. Matija Brodnik Nadzor RF spektra 20 ELEKTROSERVISI V MEDIJIH Gorenjski Glas, 5.2.2011 Mediji na Gorenjskem pozorno spremljajo dogajanje na gradbišču objekta Dvorec Jelen v Kranju. V februarju se je z vodjo projekta Branetom Ribičem o ohranitvi srednjeveškega obzidja in drugih arheoloških najdbah pogovarjal novinar Igor Kavčič. Finance, 14.3.2011 V prilogi Financ so tokrat govorili konstrukcijah. Na novinarska vprašanja o jeklu, kot sodobnem materialu za izvedbo nosilnih konstrukcij, je odgovarjala Srečka Žlajpah. Na podlagi njenih odgovorov je bil objavljen zanimiv članek z naslovom »Jeklo je tehnološko primerno, lepo, dolgoživo, nenadomestljivo«. Finance, 24.3.11 V zadnjih mesecih so ena izmed najbolj aktualnih tem nuklearne elektrarne. Ob nenačrtovani ustavitvi NEK so v Financah ugotovili, da je težava v zastarelem omrežju. O mnenju so povprašali tudi Vojka Vrtačiča, nekoč direktorja dejavnosti Gradnje. Vir članka: http://www.finance.si/306885/Ne-okoljevarstvenikinuklearko-ustavljajo-dotrajani-daljnovodi Kranjski Glas, april 2011 Kranjčani vsakodnevno spremljajo napredek gradnje bodočega Dvorca Jelen. Novinarka Vilma Stanovnik je želela od nas odgovore na vprašanja, ki tarejo in zanimajo sosede in širšo javnost. Odgovore direktorja Nepremičnin Vojka Vrtačiča in vodje projekta Braneta Ribiča je strnila v rubriki Aktualno v članku »Namesto hotela bo zrasel dvorec Jelen«. 21 INFO KOTIČEK Nastavitev bližnjic Pregled računov Za enostavno in hitrejše delo s programom Navision si lahko vsak uporabnik nastavi bližnjice. Med bližnjice dodamo gumbe, ki jih najpogosteje uporabljamo. Tako imamo v enem modulu (Bližnjice) zbrane gumbe, ki jih sicer iščemo v več različnih modulih. Kadar si želimo ogledati določen račun, povezan s projektom, lahko to storimo kar s programom Navision. V modulu Načrtovanje virov odpremo Projekti – Projekti. V seznamu odpremo zaželeni projekt in na kartici izberemo zavihek Ekonomika. V spodnjem delu vidimo razdeljeno realizirano ekonomiko, kjer izberemo zaželeno postavko (npr. Ostali stroški) Z gumbom ob strani pridemo do podrobnih postavk, ker vidimo, ali obstaja v okviru ostalih stroškov kakšen vhodni račun. Bližnjico, ki jo želimo, označimo in jo z desnim klikom pošljemo v modul Bližnjice. Račun označimo in v spodnjem desnem kotu programa Navision kliknemo na gumba Funkcije in Prikaži eba dokument. V sistemu EBA se prikaže elektronski račun. Seveda lahko pregledujemo le račune, prispele po uvedbi sistema EBA aprila 2009. Miha Osredkar ŠALA MALA Nizke cene Detektiv v samopostrežni trgovini že tretjič zaloti isto žensko pri tatvini. »Zakaj stalno kradete v naši poslovalnici?« »Zato, ker imate pri vas najnižje cene.« 22 Cene Moški jemlje v roke različne predmete in sprašuje za ceno. Vse mu je predrago. Končno vpraša prodajalko: »Kaj bi si želeli za rojstni dan, če bi bila moja žena?« »Drugega moža!« Pomoč »Janez, od kod pa ti prihajaš?« »Bil sem na tečaju prve pomoči.« »No, potem si se pa sigurno naučil dajati pomoč. Mi lahko pomagaš z 20 evri!« Varčevanje po njeno »Ljubi, oba bova morala začeti bolj skromno živeti. Ti boš nehal piti, jaz pa ti bom prepovedala kajenje.« ženo.« »Torej jo želite presenetiti?« »Vsekakor jo bom. Ona namreč pričakuje, da ji bom kupil avto.« Pogajanja Ropar stopi pred Gorenjca in mu reče: »Deset tisoč ali tvoje življenje!« »Pet tisoč!« reče Gorenjec. »Sem že napol mrtev!« Srečka Žlajpah Varčevanje po njegovo »Želim bonboniero z najboljšimi čokoladnimi bomboni za mojo NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradnega kviza iz prejšnje številke je: »ENERGETIKA, MERILNI LABORATORIJ, NEPREMIČNINE«. Glavna nagrada je komplet športnih majic, ki jih prejme Bojan Režek. Praktične nagrade iz našega promocijskega programa prejmejo: Bojan Stipanič, Srečo Grojzdek in Albert Kranjc.. Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Geslo rešene križanke zapišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Elektroservisi d.d., Uredništvo Elegre, Dobrave 6, 1236 Trzin ali pa po elektronski pošti na: [email protected] s pripisom: za nagradno križanko do vključno 20.7.2011. Med vsemi prispelimi odgovori bomo izžrebali 3 praktične nagrade iz našega promocijskega programa ter eno glavno nagrado presenečenja. 23