Elegra številka 8 - Elektroservisi dd
ČASOPIS Številka 8 | leto 2 | November 2010 Smo ljudje Drugo mnenje Inovativnost in drugačnost sta moj način življenja Kdo je... Peter Poje Mi delamo Največji letošnji projekt Kovinarstva Kaj dogaja Od projekta do objekta na vrhu Rašice Zgodila se je Žilina Postavljen je temeljni kamen za Dvorec Jelen DRUGA STRAN Drage bralke, dragi bralci, v tokratni številki smo se odločili, da rdečo nit namenimo idejam, invencijam, inovacijam in izumom. Človek je v svojem bistvu inovator že od pamtiveka. Že od takrat, ko je jamski človek ugotovil, da lahko zakuri ogenj, ki mu da toploto in svetlobo, da ogenj odganja nevarne živali in da je pečeno meso okusnejše od surovega, je izumiteljstvo gibalo razvoja in napredka. V zdajšnjih časih nas k napredku silijo razmere na trgu in v družbi na splošno. Ljudje stalno težimo k boljšim, lepšim in učinkovitejšim napravam, ki naj bi nam olajšale življenje. In podjetja skušajo zapolnjevati in ustvarjati nove in nove potrebe. Ne moremo si več zamisliti življenja brez elektrike, mobilnih telefonov, avtomobilov, računalnikov … Tempo življenja zahteva od podjetji, da so spremembe in izboljšave vse hitrejše. Vsak mesec pride na trg nov model telefona, televizija z več funkcijami, avto z novo lepšo, boljšo obliko, zmogljivejši računalnik … Ljudje imamo polne glave idej in dobra organizacija zna te ideje izbirati, izbrati in nagrajevati. Spodbujanje podjetij zaposlenih k deljenju idej postaja vse pomembnejše in če sistem deluje, si lahko podjetje s sistemom managementa idej zagotavlja rast ter razvoj izdelkov in tudi organizacije. Nekatera podjetja so sistem idej vključila v način delovanja in ga tako izpilila, da je dajanje idej način dela, ki so ga sprejeli vsi zaposleni – od zadnjega delavca do direktorja. Tudi v podjetju Elektroservisi se trudimo spodbujati ideje. S sistemom managementa idej se vsak mesec na kolegiju presoja kakšna nova ideja. Žal jih še ni veliko, vendar jih je bilo že kar nekaj nagrajenih kot koristnih. Posebej pa se je vodstvo podjetja letos odločilo nagraditi tiste, ki dajemo ideje ali pa že pri delu delujemo kreativno, inventivno in skušamo vedno napraviti nekaj bolje, drugače in učinkoviteje. Tudi zasebno življenje je boljše, če imamo več idej, če kdaj poskusimo kaj novega. Ker se bliža december in s tem čas obdarovanja, je morda pravi čas za nekaj več kreativnosti pri darilih. Zakaj ne bi tokrat obdarili malo drugače? Namesto dragih daril, naj bodo raje bolj domiselna, osebna, izvirna. Vsekakor vam želim, da preostanek tega leta preživite kar se da prijetno in veselo. Glavna in odgovorna urednica: Maša Žlajpah Puš Člani uredniškega odbora: Aleš Bučar Vili Križaj Luka Paulini Miro Mešič Azra Šumič Urša Trost Bojana Trupina Srečka Žlajpah Izdajatelj: Elektroservisi, d. d. Dobrave 6 1236 Trzin Spletna stran: www.elektroservisi.si E-pošta: [email protected] Grafična Izvedba: JAK, d.o.o., Ljubljana Maša Žlajpah Puš IZ VSEBINE 2 4 6 8 10 11 12 14 18 19 2o 21 22 23 Rdeča nit | Inovativnost je potencial uspešnih Mene briga | »BRIHTNE« glave Drugo mnenje | Inovativnost in drugačnost sta moj način življenja Kdo je … Peter Poje Mi smo … Inovatorji Mi delamo Kaj dogaja Odprta linija Kdo dogaja Pohvale in zahvale Elektroservisi v medijih Infokotiček, Šala mala Križanka Fotografija na naslovnici: Od projekta do objekta na Rašici Vili Križaj UVODNIK Revolucija, ki nas spreminja Inovacije v zdajšnjem času niso le tehnološke. Ena najpomembnejših inovacij sodobnega sveta v načinu komuniciranja so socialne mreže, ki nastajajo na spletu. Socialne mreže, kot jih poznamo, jih vzdržujemo in negujemo, se spreminjajo in se bodo seveda še spreminjale. Minilo je desetletje, ko smo računalnike začeli množično uporabljati, in minilo bo desetletje, ko bomo tehnologijo, ki nam je na voljo na področju ustvarjanja socialnih mrež na spletu začeli uporabljati tako, da bomo lahko rekli, da zadevo obvladamo. Gre za globalno dogajanje okoli nas, ki so ga sprožile socialne mreže, kot so Twitter, Netlog, MySpace, LinkedIn in predvsem Facebook, revolucijo, ki premika meje in širi pozitiven vidik globalizacije. Z uporabo tega medija se je spremenil naš način komuniciranja, kako gledamo na medije in še več, spreminja naša življenja. Iz pasivnih bralcev in gledalcev smo se spremenili v ustvarjalce. Gre za spletno socialno mrežo, ki je sicer zelo širok pojem in zajema v bistvu vsako spletno stran, na kateri lahko komuniciramo z drugimi uporabniki. S tem ustvarjamo nove stike. Spletne strani, namenjene socialnemu mreženju, imajo lastnost, da lahko pomagajo tudi pri razvoju kariere posameznika. Na podlagi skupnih interesov posameznikov si začnemo ustvarjati svojo socialno mrežo. Naslednji korak so poslovna socialna omrežja, ki lahko pomagajo pri razvoju posameznika, v smislu dodatnega izpopolnjevanja znanja in ustvarjanju novih stikov za ustvarjanje poslovnih priložnosti. Značilnosti socialnih omrežij pa znajo izkoriščati tudi že podjetja in storitve ter izdelke že ponujajo po teh omrežjih. Prihodnost je v povezovanju udeležencev, njihovih hobijev, konjičkov in dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo tudi profesionalno. Tudi podjetja se vse bolj vključujejo v te socialne mreže. Danes bi lahko rekli: »Če te ni na Facebook-u, te ni!« In tudi mi moramo v korak s časom, zato bo naš prvi projekt na tovrstni socialni mreži projekt Dvorec Jelen. Všeč mi je … Vojko Vrtačič Maša Žlajpah Puš Vojko Vrtačič 3 RDEČA NIT Inovativnost je potencial uspešnih Vsi ljudje so sposobni inovativnih idej in zamisli, vsak človek je edinstven in prav vsak, čisto vsak ima sposobnost razmišljanja in ustvarjanja. Žal pa mnogi teh zmožnosti ne uporabljajo in ne izražajo. Razlogov je veliko, pogosto zmotno menijo, da njihove ideje niso dovolj dobre, ali pa so prepričani, da njihova naloga pri delu ni, da bi prispevali ideje, temveč da bi le delali, kar pač morajo. Mnogo idej, zamisli, predlogov in rešitev je tako zavrženih, še preden jih kdo sliši ali izve zanje. Škoda! Na tisoče je idej, zamisli, invencij, ki se vrtijo v mislih ali na listu papirja, vendar je pogosto le ena zmagovalna, ki spremeni vse. Ali pa so to tiste male ideje, izboljšave, ki ustvarjajo zgodbe o uspehu in so pogosto vsaka zase preneznatne, da bi bile pomembne. Razvoj novega izdelka je proces, ki zahteva interdisciplinaren pristop. Že v začetni fazi je zaželena faza socializacije in vključitev tako imenovanega skritega znanja. Dobro pripravljena ideja je odlična podlaga za izdelavo prototipa in tudi končnega izdelka. Na oblikovanje vpliva vrsta dejavnikov, ali storitve so lahko različni. Najpogostejši so funkcionalna prenova, večja kakovost, zmanjšanje stroškov, zahteve trga, tehnološki razvoj, konkurenca in invencija. Na razvoj izdelka delujejo notranji in zunanji vplivi. Najpogostejši notranji vplivi, ki delujejo na razvoj izdelka oziroma storitve, so rast podjetja, življenjski cikel izdelka in notranje podjetniške zamisli. Zunanji vplivi, ki delujejo na razvoj izdelka, so konkurenčni izdelki, razvoj novih tehnologij, globalizacija trga, državni predpisi in dobavitelji. SLOVARČEK Ideja je zamisel. Ideja ne rešuje problema niti ne pomeni, da je to pravi korak do rešitve določenega problema. Invencija je nov izdelek, storitev, postopek ali bistveno izboljšan izdelek, storitev ali postopek, ki se pojavi na trgu ali uporabi v okviru procesa. Invencija postane inovacija šele, ko jo sprejmejo kupci oziroma ko ima avtor od inovacije ekonomsko korist. Inovacija je uporabna novost, katere koristnost se je potrdila na trgu. Prinaša novo, večjo uporabnost v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov, dviganja ugleda podjetja, omejevanja konkurence itn. Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum. Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. zunanjih in notranjih. Njihov širok izbor pa pogosto sproži invencijo, ki je temelj za razvoj novega izdelka. Cilji razvoja novega izdelka 4 Cilj inovacijskega procesa mora biti izdelek, ki ga bo mogoče prodati ciljnemu tržišču po ceni, ki zagotovlja pokritje stroškov in prinese podjetju pričakovani dobiček v določenem času. Pomembno je tudi, da se bo izdelek dovolj dolgo obdržal na trgu. Evropska unija in krepitev dejavnosti na področju inovacij Glede sedanjih inovacijskih kazalnikov je večina držav članic EU stalno krepila dejavnosti na področju inovacij in ustvarjanju sinergijskih učinkov med univerzami, raziskovalnimi institucijami in industrijo ter ustanovitvijo Inštituta za tehnologijo in inovacije. Vodilne v inovacijah so tako kot v prejšnjih letih Danska, Finska, Nemčija, Švedska in Velika Britanija, sledijo pa jim Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Slovenija, ki je v drugo skupino skupaj s Ciprom in Estonijo napredovala, zahvaljujoč napredku v zadnjih letih. Evropska politika spodbujanja inovacij je obrodila sadove, saj se je število inovacij v skoraj vseh državah članicah EU povečalo, zmanjšala pa se je tudi razlika med EU ter ZDA in Japonsko. Inovacij ne moremo spodbuditi z dekretom, vendar lahko s pravim regulatornim okvirom zagotovimo možnosti, ki jih spodbujajo. V podporo inovacijam je v okviru kohezijskih skladov na voljo 86 milijard €, sredstva pa so na voljo tudi v programu za konkurenčnost RDEČA NIT Ali ste vedeli ... …da je bil prvi patent podeljen v beneški republiki na podlagi zakona iz leta 1474? …da je bil Ivan Kramberger izumitelj? Iznašel in patentiral je vrsto tehnologije stroja za dializo. Finančna sredstva, ki jih je s tem dobil, je delil med revne slovenske prebivalce. …da imamo Slovenci tudi svojega izumitelja helikopterja? Vinko Kristan je v prostem času na svojem vrtu sestavljal svoj prvi helikopter, kar je bilo že leta 1926, torej vsaj 10 let prej, kot se je to zgodilo v Nemčiji. Zadeva je bila iz lesa in platna, poganjal pa si jo s pedali. …da je bil izumitelj televizije Slovenec? Baron Anton Codelli (ki izhaja iz ljubljanske veje Codellijev) je namreč izumil napravo za prenos slike na daljavo kot predhodnice televizije. Codellijev televizijski sistem je temeljil na mehansko-optičnih načelih, medtem ko je konkurenčni ameriški slonel na elektronskem načelu. in inovacije (Competitiveness and Innovation Framework Programme). Analiza inovacijske dejavnosti v Sloveniji V Sloveniji je veliko organizacij, ki različno podpirajo inovacijsko dejavnost.Omeniti je treba Inovatorski center ASI – zavod Največji izumi človeštva Parna lokomotiva, prva raketa, električni telegraf, rentgen, Fordov avto T Ford, penicilin, prvi računalnik, odkritje DNK, Apollo 10 – to so izumi, ki so se uvrstili med prvih deset izumov v zgodovini človeštva. za spodbujanje inovativnosti, ki pomaga pri zaščiti intelektualne lastnine, povezuje pri razvoju Očka, mamica pazita nase prototipov, organizira brezplačne predstavitve, je v pomoč pri pogajanjih, obvešča javnost o izumih itn. Inovatorji posamezniki so zelo številčna skupina in prijavijo kar 40 odstotkov patentov. Treba je omeniti tudi podjetje IB-PROCADD, d. o. o, ki je pri nas začelo uvajati najnovejše tehnologije in razvoj 3D-tehnologij – digitalizacija, 3D-tisk in 3D-programska oprema. Zelo kakovostni 3D-prototipi so nujni za doseganje načrtovanih in tržnih uspehov. S to napredno tehnologijo se lahko komunicira bolj prepričljivo in se hkrati ocenjujeta razvojna stopnja izdelka in njegova uporabnost. Veliki slovenski izumitelji Peter Florjančič Ustvaril je 400 izumov, od tega jih je bilo 42 svetovno uspešnih. Delal je za svetovno znana podjetja, kot so Kodak, 3M, Agfa, Fuji, Elisabeth Arden, Dunhill, L'Oreal, Ferrero … Stanko Bloudek (1890–1959) Ukvarjal se je z načrtovanjem skakalnic in projektiral skakalnico za polete, dolge več kot 150 m. Arsen Šurlan (1927–2009) Pomagal je slepim in slabovidnim, saj jim je olajšal gibanje in komunikacijo s svetom. Franc Trkman (1903–1978) Najatraktivnejši izumi so vodotesna okna in balkonska vrata, okovje za vertikalno in horizontalno vrtljiva okna ter zagozdena okna. Jurij Vega (1754-1802) Slovenski matematik, ki je znan po izpolnitvi točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka. Janez Puhar (1814-1864) Leta 1842 je izumil fotografijo na stekleni plošči. Originalni postopek je odpiral pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. »Če za invencijo ni povpraševanja, ne more nikoli postati inovacija.« Friderik Pregl (1869-1930) Je edini slovenski znanstvenik, ki je prejel Nobelovo nagrado. Janez Puh (1862 – 1914) Je bil izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil. Tovarna PUCH v Avstrijskem Gradcu je še v tem stoletju nosila njegovo ime. Marsikateremu ljubitelju motociklov ob pogledu na njegov znak še danes zaigra srce. Boštjan Pavlič Arhiv IB-PROCAD d.o.o. 5 MENE BRIGA »Brihtne« glave Na letošnjem izletu na dan Elektroservisov je direktor zaposlenim podelil priznanja za inovativno, inventivno reševanje problemov in podajanje idej. Vprašali smo jih, čemu so dobili priznanje oz. nagrado, kaj jim to pomeni in ali bodo še prispevali kakšno idejo ali zamisel … Vodstvo MIHA OSREDKAR Vsi smo dobili nagrado v okviru inventnega in inovativnega reševanja problemov. Sam sem dobil priznanje za pomoč in sodelovanje pri uvajanju sistema za elektronsko obdelavo ter arhiviranje dokumentov. Seveda je to lepo darilo, predvsem v tem smislu, da je tvoj trud opazen. V smislu podpore poslovni informatiki je treba stalno predlagati nove ideje in razmišljati o izboljšavah. Idej je veliko, niso pa vse dobre, uporabne ali izvedljive. Laboratorij in servis BOŠTJAN PAVLIČ Priznanje sem prejel nenadejano in seveda sem bil prijetno in ustvarjalnosti, kamor vlagam pozitivno energijo in zagnanost, ki ju imam v sebi. Glede idej, invencij in inovacij še nisem rekel zadnje besede. V sebi imam še veliko idej, sicer ne velikih, vendar so to ideje, ki ustvarjajo zgodbe o uspehu in so včasih preneznatne, da bi bile pomembne v danem trenutku. Od tisoč idej, zamisli, invencij, ki vrtijo v glavi ali na listu papirja, je lahko samo ena zmagovalna oziroma lahko vse spremeni 6 Gradnje SAŠO SIEGL Priznanje sem dobil za razvoj in izdelavo valjčne proge, pripravo za ANŽE ENGELMAN Priznanje sem prejel za sodelovanje in predloge pri manipulacijo z energetskimi kabli. Pomeni mi spodbudo za nadaljnje delo. Ideje bom dajal vedno, ko bo potrebno in če bo v moji moči. izdelavi miz za kontrolo števcev in ur, za izdelavo različnih pripomočkov, optimizacijo delovnega prostora in predloge pri »skladiščenju« v programu Navision. Nagrada mi pomeni osebno priznanje in spodbudo za nadaljnje razmišljanje v inovativni smeri ter realiziranje idej in zamisli. Seveda bom dal še kakšno idejo, če bo mogoče. LUKA PAULINI Nagrado sem dobil, ker sem v podjetju vpeljal veliko uporabnih postopkov, izboljšav in razširil presenečen. V obrazložitvi je bilo zapisano: Za inovativno, inventivno reševanje problemov ter inovativno izdelavo novih orodij in delovnih naprav za optimizacijo dela v dejavnosti Laboratorij in servis. Priznanje mi pomeni potrditev prehojene poti storitve na področju meritev. Zame je to velika spodbuda. Še naprej se bom trudil in iskal rešitve, ki bodo pripomogle k lažjemu, bolj kakovostnemu in učinkovitejšemu delu. BOJAN STIPANIČ Projekti na 110 kV-kablovodih so vse zahtevnejši. Od tega je odvisna tudi oprema za izvedbo projektov. Pri projektu TE Brestanica smo se srečali s posebnim izzivom: kako prestaviti že položen 110 kV-kabel, ki ga je bilo treba izvleči in potem preusmeriti na novo lokacijo. Nastal je problem, kako ga izvleči varno in brez poškodb. V zvezi s tem se je porodila tudi ideja za izdelavo valjčne proge. Priznanje mi pomeni piko na i. Cilj ni bilo priznanje, ampak izboljšati MENE BRIGA kakovost in varnost pri delu. Ideje se porajajo pri vsakem projektu. JOSIP BLEŠČ Nagrado sem si prislužil za strokovno delo in znanje na veliko bolj spodbudne za nadaljnje delo. Vsekakor bom dal idejo, ker je razmišljanje o stalnih tehničnih izboljšavah moj način življenja. Marketing SREČKA ŽLAJPAH Priznanje sem dobila za številne ideje in sodelovanje z našima področju VN-stikališč. Zaradi tega me cenijo tudi naši investitorji in projektanti tovrstnih objektov. Pomeni mi spodbudo za nadaljnje delo. Seveda bom dal še kako idejo, če bo le priložnost. EDO KOMATAR Če bi bilo to pravično in odkrito, bi mi ta nagrada nekaj pomenilo, tako pa mi ne pomeni nič, ker je zadaj sama hinavščina. Delijo se nagrade in pohvale, za hrbtom se pa govori drugače. Ne bom dajal idej, ker tako svoje izkušnje prodajam za nič. Kovinarstvo TONE MAVRI Moja nagrajena ideja je bila skrajšanje postopka zbiranja informatikoma pri razvoju informacijskega sistema. To je priznanje za opravljeno delo in spodbuda za delo v prihodnosti oziroma za generiranje novih idej, pa tudi potrditev, da je inovativno razmišljanje mogoče prav na vseh področjih delovanja podjetja, ne le na tehničnem. Sem take vrste oseba, da se mi bo gotovo utrnila še kakšna ideja. Idej tudi nikoli ne skrivam. Si pa želim, da bi bile ta priznanja spodbuda za sodelavce in prijatelje. Rada bi, da bi začutili zadovoljstvo, ki ga lahko prinese kreativno razmišljanje. Navsezadnje se to pri nas tudi splača, saj nas za ideje nagradijo. MAŠA ŽLAJPAH PUŠ Priznanje sem dobila za koristne ideje, inovativno organizacijo in GREGOR JANIČ Predvidevam, da sem dobil nagrado zaradi inovacij, ki se tičejo proizvodnih in tehnoloških postopkov. Tovrstne pohvale so osebne narave, delujejo in so še nove ideje. Sicer pa ta ideja ni moja prva, tokratna pa je bila nagrajena. Ideje sicer dajem tudi na področjih, ki niso neposredno povezana z mojimi delovnimi nalogami. Stalno razmišljam, kako z inovativnim pristopom izpeljati projekte, tako da dodam novo vsebino in svežino projektom, ki se jih lotevam. Gre za ideje, kako, na primer, narediti boljšo anketo, zanimivejši dan podjetja itd. izvedbo prireditve »Z Elektroservisi na vrh« ter prispevek k merjenju zadovoljstva kupcev. Pomeni mi potrdilo in priznanje za trud – na področju, ki ni nujno inovativno. Na splošno se mi zdi, da je v administraciji težko stalno kreirati dokumentov za javne razpise. Nekateri naročniki v razpisih zahtevajo določene dokumente, kot dokaz naše sposobnosti. Listine morajo biti predložene v originalu ali kot overjene fotokopije. Ker na razpisih večkrat kandidiramo, smo določene dokumente izdali za vse leto (to omogočajo razpisni pogoji naročnikov). Ob oddaji novih ponudb tako zadoščajo fotokopije teh dokumentov in navedba v kateri ponudbi je bil predložen original. S tem prihranimo čas in poti do notarjev. Ponosen sem, da sem prejel priznanje. Že v preteklosti sem dal nekaj koristnih predlogov, le ta pa je bil tudi nagrajen. To me je spodbudilo k nadaljnjemu iskanju novih rešitev. Ker živimo v času, ko je pomemben prihranek vsakega evra, se trudim pri delu čim bolj optimizirati procese, v katere sem posredno in neposredno vpet. Bojana Trupina, Borut Bončina, Miha Osredkar, Urša Trost Borut Bončina, Miha Osredkar, Urša Trost,... 7 DRUGO MNENJE Inovativnost in drugačnost sta moj način življenja Ivo Boscarol je pojem inovativnega in uspešnega podjetnika. Zanj je to filozofija, način tekmovanja in dokazovanja. Vse to mi je povedal s šarmom, nasmehom in značilnim prijetnim ajdovskim naglasom. Ivo Boscarol - uspešen podjetnik Iz vašega življenjepisa sklepam, da pojem inovacije in ideje razumete široko, ne strogo tehnično? Pri meni je to način življenja. Razumem jo široko in vsakodnevno. Tudi ko se dva moška potegujeta za žensko, mora biti eden malo bolj inovativen. V našem podjetju tako razumemo inovativnost. Če je trg premajhen, moramo poiskati drugega, če nam nekdo zapre vrata, moramo najti način, da jih odpremo, če je 200 proizvajalcev na svetu, moramo biti malo drugačni in inovativni, da jih bomo prelisičili in da bomo boljši od njih. To je filozofija razmišljanja. 8 Kako vam je uspelo prenesti potrebo po generiranju idej in inovacij na zaposlene? Imel sem srečo, da mi je oče dal tehnične gene, mama pa ekonomske, in da sem vedno enakovredno razumel ta dva pojma. Torej mora bit korelacija: tisto, kar delaš, moraš znati prodati, da dobiš denar nazaj, da lahko ponovno razvijaš ter plačuješ ljudi. Zato mora biti direktor ali lastnik, ki pelje strategijo podjetja, malo vizionarja, da ve, kam gredo trendi, da bo znal izdelek, ki ga zna tim narediti, tudi tržiti. Pa tudi usmerjati zaposlene, da bodo dovolj drugačni in inovativni, da bo take izdelke lahko imel. Za uspeh mora kolektiv razmišljati enako. Kako bomo tisto, kar je sposoben, narediti, prodali. Zato morajo zaposleni razumeti, da vsako stvar, ki jo počnemo, delamo z namenom. Kako v podjetju Pipistrel upravljate inovacije in ideje, ali generirate tudi »nore« ideje? Imamo sistem idej meseca. Vsako stvar, ki jo zaposleni opazijo ali želijo spremeniti, predstavijo kot idejo meseca. Vsak zaposleni mora imeti vsaj eno idejo, da dobi stoodstotno plačo – od tajnice do zadnjega razvojnika. Potem izberemo idejo meseca, za katero zaposleni dobi 500 €. Ideja leta se izbira med 12 idejami meseca in navrže 5.000 €. Ideje so lahko s kateregakoli področja. Ideja letošnjega februarja je recimo bila, ko je zaposleni na televiziji videl, da v Sloveniji manjka krvi, in predlagal, da gremo vsi v podjetju darovat kri. Dali smo kri, on pa je dobil Uspešna podjetja rabijo 5 stvari: 1.Inovativen izdelek ali storitev, 2.Lasten razvoj, 3.Priden in motiviran kolektiv, ki izdelek naredi, 4.Lastno blagovno znamko, 5.Lasten trg. nagrado. Zadnjič je nekdo dal idejo, naj direktor – torej jaz – parkira avto drugje, ne pred vhodom, ker poštar nima kje parkirati. Ideje niso samo tehnične. Gre za korporativno miselnost, saj vedno pomisliš, kako rešiti problem. Čim bolj nora je ideja, tem bolje. Če ni nora, ni dobra. Ali Sloveniji in Slovencem škodi pregovorna zavist in po drugi strani skromnost, da vsaj trenutno ne poznamo več uspešnih inovatorjev? Omejitve so v glavah. Slovenci smo bili predolgo ali vedno pod nekom. To nam je ostalo v genih. Tisti, ki imajo večje ambicije, kot biti povprečneži, se morajo ozreti po tujih trgih ali oditi iz države. To ni problem zavisti, ampak problem ščitenja lastnega položaja. Posameznik si reče: »Rajši porežem tistega, ki je boljši od mene, da ne bom izpadel DRUGO MNENJE Ivo Boscarol med nebom in zemljo sam slab.« In to je problem. Ko dobimo lestvico stotih najbogatejših, lahko na forumih preberete, da bi bilo treba vse zapreti. Tudi tiste, ki delamo od 6. do 22. ure. Kljub vsemu ste ostali v Sloveniji, čeprav je težko biti prerok v lastni domovini. Podjetje Pipistrel (razvoj in lastništvo) bo vedno ostalo v Sloveniji. Vendar pri globalnem Biti podjetnik v Sloveniji pomeni biti član najbolj inkriminirane družbe, ker po splošnem prepričanju noben podjetnik ne plačuje davkov, čeprav smo tudi taki, ki smo ponosni, da plačujemo davke. poslovanju razmišljamo o širitvi. Najprej bomo rešili problem prodaje v ZDA, kamor ne moremo prodajati, ker Slovenija nima bilateralnega letalskega sporazuma. Trenutno najboljša varianta je Gorica v Italiji, kjer sta letališče in prostor, in tam bomo postavili sestavljalnico in v ZDA prodajali prek Italije. Kaj pa Kitajska? S Kitajsko dobro delamo, tja prodajamo, saj je zelo pomembna, imajo namreč enega novega dolarskega milijonarja na teden. Imamo kupce, ki lahko s kreditno kartico kupijo Slovenijo. In vsakih 6 mesecev, ko grem tja, jo skoraj ne spoznam, ker se tako hitro spreminja. Ali še vedno letite v ekonomskem razredu? Seveda. Veste to, pa tudi avto ali obleka, so stvari, ki mi ne pomenijo veliko. Jaz sem v svojem poslu in v svojem življenju srečen in me take stvari sploh ne obremenjujejo. Moji starši so mi dali eno desno roko, tako da VROČA NOVICA Podjetje Pipistrel je prejelo prestižno nagrado European Business Awards za najbolj inovativno podjetje v Evropi. Strokovna komisija je družbo Pipistrel izbralo za zmagovalca med več kot 15.000 prijavljenimi evropskimi družbami. nimam dveh levih – to je zelo pomembno –, in poštenje. Na to sem ponosen. Celoten interviju si lahko preberete na: http://www.elektroservisi.si/Vsebina.aspx?id=22 Srečka Žlajpah Arhiv Pipistrel 9 KDO JE ... PETER POJE Inovator in ekstremni hribolazec Kako hitro čas leti, saj je že skoraj minilo leto dni, odkar se nam je pridružil sodelavec in inovator na področju strojne opreme Peter Poje. Kdo se skriva za tem imenom in kako je »traktor« mnogo več, kot le stroj za oranje, nam bo povedal kar sam… Ujet trenutek v službi V času, ko so inovatorji na različnih področjih zelo iskani. Se strinjaš in kaj zate pomeni beseda »inovativnost«? Se strinjam. Zame je inovativnost beseda, ki zaznamuje nov izum oziroma pripomoček pri določenih opravilih. Inovativna stvar je nekaj, kar še ne obstaja in je izboljšanje nečesa že obstoječega. Kako lahko »traktor« kot nekakšen delovni stroj, postane večnamenska zadeva? V današnjem času so lahko tudi kmetijski stroji nepogrešljivi v vsakodnevnem življenju in tako je lahko tudi traktor vozilo za vsakodnevne »privatne« namene. Traktor sem tudi sam uporabljal kot prevozno sredstvo na relaciji od doma do šole in je bil že moja prva inovacija lastne ideje in ideje mojega starega očeta. Zaupaj mi, kaj je tvoja življenjska »pogruntavščina«, oz inovacija, ki je olajšala delo, tebi in drugim. Mogoče lahko kakšno malo opišeš? Kar nekaj idej in izdelkov je prišlo iz mojih rok, bi pa izpostavil traktor, ki je seveda v celoti lastne domače izdelave. Kar nekaj truda in domišljije je bilo potrebno, da je zadeva dobila svoj namen. Ideja o izdelavi traktorja 10 je prišla čisto spontano, ki pa je bila v celoti realizirana v domači garaži. Denarja je bilo malo, zato sva morala s starim očetom vsak delček projekta zelo dobro unovčiti in mislim, da nama je zelo dobro uspelo. Delo je večinoma potekalo popoldan, ko sem prišel iz šole. Kako zelo bi bil jezen, če me pri kakšnem vijaku ne bi bilo zraven (smeh). Sem pač človek, ki mora vsako stvar videti, okusiti. Ta navada se je obrestovala in tako sem postal samostojen, ne glede na okolico. Lahko povem, da sem zelo ponosen na naš traktor. Ostale moje inovacije pa so v večini kmetijske narave, to so razni priključki in dodatna oprema … Zanimivo…Pa ta traktor služi svojemu namenu še sedaj? Seveda, in to zelo dobro. Je izjemno trpežen in robusten in upam, da bo namenu služil še nekaj časa. Da se dotaknem malo tvojega prostega časa, sem slišal, da si večni ekstremist, da si vsak dan na sosednjih hribih, večkrat pa si bil tudi na pravih »večtisočakih«? Ja, res je. Sem oseba, ki ne more biti na enem mestu. Vsak dan sem na domačih kočevskih hribih in se pogosto povzpnem na čisto prave »večtisočake«. Letos se lahko pohvalim s tremi vzponi v visokogorja, ki segajo skoraj do skoraj 5000 metrov nadmorske višine. Letos sem bil tudi dvakrat na našem Triglavu. tako, da na vsakem koraku srečaš mogočnega medveda, ali je to le tabu, ki se skriva v glavah nevednih ljudi? Medved je zaščitni znak dežele Kočevskega. Medvedi so v resnici krotke živali, dokler jih ne ogroža človek. Zelo redko ga srečaš. Imeti moraš zares »srečo«. Sam ga videvam kar pogosto, ker pri vzponih na Mestni vrh pri Kočevju, prečkam njegovo življenjsko pot. Ker je malo možnosti, da v gozdu srečaš to zver, me zanima si imel že to »čast«? Imel sem ga »čast« srečati. V zadnjih dveh tednih sva se dvakrat spogledala na razdalji 20-tih metrov in sva potem odšla vsak svojo pot. Sliši se preprosto, in zares je bilo tako. V takšnih trenutkih moraš biti miren in zbran, brez znakov kakršne koli živčnosti. Čeprav priznam, da je to včasih nemogoče… Ker je tvoj življenjski moto »bodi to kar si in ne zaupaj vsakomur«, mi vseeno lahko zaupaš, kdo je tvoj vzornik oziroma idol? Moj vzornik je bil moj stari oče, ki pa me je tudi veliko naučil. Še sedaj uporabljam nasvete, ki mi jih je dal pred smrtjo. Borut Bončina Borut Bončina, Peter Poje Ker iz lastnih izkušenj poznam besedo ekstremizem, lahko sklepam, da tudi tebi to predstavlja nekakšno življenjsko energijo iz katere črpaš ideje pri vseh svojih opravilih… Moj hobi mi zares podarja energijo, sproščenost in nove ideje. Enostavno se mi zgodi, da na poti na vrh »srečam« idejo, ki jo kasneje tudi uporabim. Ljudje »pod besedo Kočevje«, vidijo le medvede. Je res temu občutek večnosti na Breithornu na 4164 višinskih metrih MI SMO ... INOVATORJI Skupaj uresničujemo ideje Ljudje smo od nekdaj stremeli k temu, da bi s čim manj truda dosegli več oziroma boljše. Začelo se je s čisto enostavnimi orodji, ki jih je človek potreboval za preživetje, in skozi zgodovino so se zgodile mnoge izboljšave na vseh področjih dela in življenja. Sašo, Bojan in valjčna proga. Inovacija je lahko nova ideja, nov proizvodni ali tehnološki postopek, izdelek ali predmet z novimi funkcijami in uporabna novost, katere koristnost se je potrdila na trgu. Prinaša novo, večjo uporabnost z vidika izboljšanja kakovosti, znižanja stroškov, izboljšanja ugleda podjetja, omejevanja konkurence itn. in je rezultat razvojnoraziskovalnega dela, pri katerem je za realizacijo na trgu potreben celovit poslovni pristop. Inovacije pomagajo ustvarjati nova delovna mesta, blaginjo in kakovost življenja. Sodobne družbe z razvitim gospodarstvom si prizadevajo za čim več inovacij, zato v te namene investirajo velika finančna sredstva. Moč držav se meri tudi po številu prijavljenih, še bolj pa realiziranih inovacij. Slovenija je žal na repu teh držav. Razvoj inovacij pri nas se je organizirano začel po letu 1955. Inovacijski proces je proces, skozi katerega gre inovacija – od ideje do inovacije, ki se je potrdila na trgu. Ideja je rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev ali izvedbo nečesa, oziroma zamisel. Ideja (še) ne rešuje problema in tudi ne pomeni, da je to pravi korak do rešitve problema. Za uresničitev ideje o izboljšavi je potrebna takojšnja akcija, drugače ideja zamre. V naši enoti Gradnje se porodi kar veliko idej pri zaposlenih, ko pri izvedbi projekta naletimo na probleme, ki jih skušamo rešiti z različnimi tehnološkimi prijemi, vendar pogosto ostane le pri idejah in zaradi različnih dejavnikov nikoli ne pride do izvedbe. Nekaj zamisli pa se le udejanji. S kolegom Bojanom Stipaničem sva uresničila idejo valjčne proge. Ta pripomoček je nujno potreben pri prestavitvi ali postavitvi energetskih kablov. Skonstruiral sem izdelek in ga tudi izdelal. Statični izračun pa je prispevala Laura Grad. Z inovacijo valjčne proge je prestavitev kablov izvedljiva in varna. Zamisel za inovacijo pri previjanju kabelskih vodnikov se je porodila našima strojnikoma Primožu Martinšku in Jerneju Šemrovu. Skupaj smo zamisel prediskutirali in jo spravili na papir. Za konstrukt in izdelavo sem odgovoren avtor tega zapisa. Naprava služi, kot je že iz imena razvidno, za navijanje kabelskih vodnikov. S tem pripomočkom smo olajšali delo sodelavcem na terenu in v prid podjetja zmanjšali število delovnih ur. Z idejo do boljšega … Uresničena ideja valjčne proge v uporabi Sašo Siegl Urša Trošt, Bojan Stipanič 11 MI DELAMO Največji letošnji projekt Kovinarstva Ko so se v italijanskem podjetju Fiat odločili, da bodo svojo proizvodnjo preselili na ozemlje nekdanje skupne države v mesto Kragujevac in prostore nekdanje tovarne Zastava, za izdelavo konstrukcije pa za slovensko podjetje Trimo, d. d., ki ima prav tako enega od obratov v Srbiji, smo v našem podjetju na podlagi izkušenj in bogatega strojnega parka hitro dobili vabilo za sodelovanje. Našega naročnika nam ni treba posebej predstavljati, zato naj povemo samo, da je v 90. letih prejšnjega stoletja začel Trimo mednarodno ekspanzijo. Leta 2002 je svoje, okolju prijazne izdelke prodajal že v 40 državah po svetu. Teža konstrukcije je okoli 900 ton, tako da gre za največji projekt v letošnjem letu. Njegova prednost je v tem, da smo material naročili direktno iz železarne, tako zvaljanega, da bomo imeli malo izmeta. Sestavljen je večinoma iz profilov, ki jih uporabljamo tudi pri Konstrukcija v proizvodnji Konstrukcija v 3D modelu izdelavi daljnovodnih stebrov, in naša proizvodnja ima za tako delo ravno primeren strojni park. Izdelujemo večinoma ostrešni del konstrukcije, nosilne oziroma nožne dele pa izdeluje Trimo. Mere objekta presegajo 17.940 m2. Izdelava med nami in naročnikom poteka po načelu predaje modela po elektronski pošti. Iz projektivnega oddelka podjetja Trimo nam iz pripravljenega 3D-modela pošljejo pretvorjene CNC-kode po posameznih pozicijah, izdelanih glede na prioritete montaže. Te nato uvozimo v naše programe ki nam zagotavljajo fleksibilnost, natančnost in kasneje v proizvodnji tudi zanesljivost. Logistika se začne že pri kontroli izdelanih kosov, ki jo izvajajo kontrolorji ob pomoči kontrolnih listov, tako da vsak prvi kos, ki se izdela, preverijo in si zapišejo odstopanja od Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=157 12 dejanske oziroma zahtevane mere. Kontrola se izvaja tudi med izdelavo na naključno izbranem kosu. Po opravljeni kontroli pa logistika poteka tako, da vse kose zapakiramo, zvežemo po pozicijah, jih naložimo na kamione in zapišemo na tako imenovane »coli liste«. Preden jih odpeljejo na cinkanje, jih na zahtevo naročnika še fotografiramo. V naslednji številki časopisa Elegra bomo napisali nekaj več o uspešnosti projekta, ker se bo izdelava nadaljevala tudi v letu 2011, in o sodelujočih pri njem. Upamo pa, da bomo v letu 2011 lahko še veliko pisali o skupnih projektih in sodelovanju s podjetjem Trimo. Miro Mešič Miro Mešič, Jernej Zupan MI DELAMO Od projekta do objekta na Jeprci Montaža opreme Za naročnika Elektro Gorenjska smo na DV trasi Medvode–Labore, odcep Škofja Loka, zaradi izvedbe prehoda 20 kV daljnovoda v kabel spremenili nosilni steber v končnega zateznega. Izračun in projektiranje novega stebra je izvedel naš projektni oddelek. Obstoječi steber na SM 23 smo nadomestili z ojačanim stebrom ZAB 17, visokim 18 m. Najprej je podizvajalec za gradbena dela Rafael Pirš izkopal jame za sidra in začasne lesene drogove. Po postavitvi in zasidranju začasnih lesenih stebrov smo vodnike začasno prestavili na te drogove zaradi odstranitve nosilnega stebra. Nato je bilo treba temelj porušiti, odstraniti in odpeljati na deponijo. Seveda je bilo treba postaviti tudi ograjo in zaščititi cesto. Po izdelavi novega temelja in postavitvi novega predalčnega stebra smo vodnike prestavili na nov steber. Pri tem jih je bilo treba vpeti v nov drog in jih pripraviti za spojitev s kablom. Na koncu smo še uredili teren in ga vrnili v prvotno stanje in uredili okolico. Rudolf Krampač Bojan Gale Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=155 Meritve nizkonapetostnih instalacij – zanimiva tržna niša V jesenskem obdobju je naše podjetje, dejavnost Laboratorij in servis, izvedlo 11 merilnih protokolov za novega naročnika, javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. Naše zavedanje in doslednost zanesljivih meritev sta zagotovilo, da je uporaba električnih instalacij ter naprav varna in da preprečuje nevarnost električnega udara in možnost požarov. Črpališča, ki jih je več kot 130, se delijo na manjša (do 5,5kW ), srednja (od 5,5kW do 20kW) ter večja in so na območjih občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Od naročnika smo dobili seznam lokacij (črpališč, vodohramov, hidroforjev …), ki je bil osnova za začetek in odločitev, ali bomo postali njihov dolgoročni poslovni partner. Preglede in meritve smo izvajali v skladu s Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/09), tehnično smernico TSG-N-002: 2009, Pravilnikom o tehničnih normativih za strelovode (Uradni list RS, št. 28/09) in tehnično smernico TSG-N-003: 2009. V obdobju od novembra do decembra 2010 bo naročnik proučil pomankljivosti, ki smo jih navedli v izpisu meritvenih protokolov in vizualnih pregledov. Problematična so bila predvsem ozemljila. Naročniku smo obljubili, da bomo ob meritvah in preizkušanju električnih instalacij sanirali in strokovno odpravili tudi pomankljivosti, in zagotovili, da so instalacije v brezhibnem stanju. Na poslovnem sestanku v prostorih podjetja Prodnik je bil sklenjen ustni dogovor, da začnemo spomladi 2011 selektivno in občasno izvajati meritve tudi na drugih črpališčih. S tem naročilom je dobilo naše podjetje novo potrditev svoje strokovnosti in znanja. Delo smo opravili v zadovoljstvo Več na: http://www.elektroservisi.si/Projekti.aspx?id=156 Laboratorij v akciji naročnika - javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o. – in dobili potrditev o kakovosti naših storitev – opravljenih meritev in kakovostnih izpisih. Zato lahko pričakujemo, da bodo meritve in poročila še naprej zaupali podjetju Elektroservisi. Boštjan Pavlič Luka Paulini 13 KAJ DOGAJA Postavljen je temeljni kamen za Dvorec Jelen Donacija za kranjsko kulturo V začetku oktobra so na dvorišču razpadajočega hotela Jelen predstavniki podjetja Elektroservisi in Mestne občine Kranj (MOK) svečano položili temeljni kamen novega stanovanjsko-poslovnega objekta. Zbrane je najprej pozdravil direktor podjetja Elektroservisi Ivan Hozjan, ki je izrazil zadovoljstvo, da se bo delo S projektom Dvorec Jelen v Kranju smo si zadali nalogo pomagati oživiti staro mestno jedro, zato smo se odločili, da bomo za izboljšanje kakovosti življenja v Kranju, namenili še donacijo Kulturnemu centru Creinativa, katerega poslanstvo je družbeno odgovorno oživljanje kranjskega mestnega jedra. V imenu centra je iz rok našega direktorja Ivana Hozjana donacijo v višini 2.000 € prevzel direktor Milan Nardin. Maša Žlajpah Puš Gregor Senčar Donacijo je prevzel gospod Milan Nardin Visoki predstavniki v Mariboru Skupaj so položili temeljni kamen začelo tudi na delovišču in bo znamenita lokacija končno dobila lepšo podobo. Da je ta investicija pomembna tudi za mesto Kranj, je poudaril tudi takratni župan MOK Damijan Perne. Sledilo je svečano polaganje temeljnega kamna . Položila sta ga podžupan MOK Stane Štraus in direktor dejavnosti Nepremičnine Vojko Vrtačič. S tem smo zaznamovali začetek gradnje »Dvorca Jelen«, ki bo obsegal 67 sodobnih stanovanj, 1500 m2 poslovnih prostorov in približno 220 parkirnih mest v treh kletnih etažah. Že teden prej pa sta Vojko Vrtačič in vodja projekta Brane Ribič podrobneje predstavila projekt na redni tiskovni konferenci MOK. Odziv medijev je bil dober – bilo je veliko objav v časopisih, na radijskih valovih in televiziji. Na že 6. konferenci Energija 10 se je 3. in 4. novembra trlo visokih gostov in govorcev. Mednarodno konferenco o distribuciji, prenosu in trgu električne energije je v četrtek odprl generalni direktor Direktorata za energijo RS mag. Janez Kopač, v petek pa je imela pozdravni nagovor ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić. Na številnih razpravah o prihodnosti, trendih in investicijah so slušatelji razpravljali s predstavniki slovenske in evropske elektroenergetike. Na konferenci smo se podjetje Elektroservisi že tretjič zapored predstavili tudi kot sponzorji in iz Maribora prinesli s seboj tudi nekaj novih poznanstev, predvsem iz Jugovzhodne Evrope. Maša Žlajpah Puš Maša Žlajpah Puš 14 Gregor Senčar Med odmori se je pred dvorano trlo visokih predstavnikov KAJ DOGAJA V oktobru smo šli že tretjič jadrat. Ob prevzemu bark v soboto nas je spremljal zmeren severni veter, ki je onemogočal direktno jadranje zamenjali za motoriranje, ki se je nadaljevalo pozno v noč. Nočnemu pristanku v plitvem zalivu je sledila skupna večerja in zabava na skupaj vezanih treh barkah. Zjutraj nas je presenetilo toplo sonce, kot naročeno za kopanje v čudovitem zalivu Sakarun na zunanji strani severno po kanalu mimo otoka Ugljan in proti končnemu cilju našega prvega dne, Velemu ratu na severnemu delu Dugega otoka. Začetno navdušenje nad jadranjem smo po večkratnem prečenju Dugega otoka. V brezveterju smo po kopanju nadaljevali plovbo do Ilovika, kjer smo ob vezavi na pomol drugič prenočili. Ilovik je v tem času mrtvo mestece. Gospa v edini odprti gostilni nam Metering Europe 2010 sistem. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi električnim avtomobilom in polnilnim postajam (zmogljivejše baterije, krajši čas polnjenja). V sklopu Smart Home pa so prevladovale rešitve s področja upravljanja porabe, povezave porabnikov s hišnim prikazovalnikom, programske rešitve za nadzor porabe. Razstavljavci so prikazali nekaj že delujočih rešitev, mnoge pa so še vedno »virtualne«. V sklopu sejma Metering Europe so potekale različne konference Z vetrom ali brez njega – v prijetni družbi se daleč pride Kapitan Brane in mladiči Konec septembra je bil na Dunaju, že 12. leto zapored, sejem Metering Europe. Dogodek je priložnost za srečanje ključnih interesnih skupin industrije, energetskih regulatorjev in vladnih agencij z vsega sveta. V zgodnjih jutranjih urah smo se 22. oktobra 2010 Boštjan Lipuš, Janez Zrnec in Tomaž Rus odpeljali proti Dunaju in po namestitvi v hotelu odšli na prizorišče dogajanja – Wienner Messe. Na sejmišču sta hkrati potekala dva dogodka: Metering Europe in Smart Home. Na glavnem dogodku (Metering) je bil največji poudarek na sistemskih rešitvah AMI-infrastrukture, kjer so bili predstavljeni najnovejši izdelki s področja »pametnega merjenja«, upravljanja porabe itd. Najpomembnejši proizvajalci merilne opreme so predstavili zadnje rešitve s področja merjenja različnih vrst energije in njihovo povezovanje v celovit je povedala, da na otoku živi le približno 50 starejših ljudi. Skupni večerji je sledil kratek sprehod po zapuščenih ulicah, nato pa se nas je večina odpravila spat. Jutro tretjega dne nam je končno postreglo z močnim vetrom z vzhoda, ki smo ga izrabili za hitro jadranje nazaj proti jugu, na otok Iž. Preden smo pristali, smo se še na kratko okopali, pozno popoldan pa smo prispeli v marino. Sledila je skupna večerja, ki je bila tokrat azijsko začinjena in nas je z okusom vse prijetno presenetila. Zadnji skupni večer je spet minil prehitro, zjutraj pa smo morali barke že vrniti in se posloviti. Letošnji oktober je bil hladnejši in voda mrzla, vendar smo se kljub temu imeli lepo. Hrvaški otoki so zunaj turistične sezone veliko lepši in predvsem bolj umirjeni. Lahko rečem, da je bilo službeno jadranje uspešno in vsi upamo, da ga bomo še kdaj ponovili. Miha Osredkar o implementaciji sistema Smart Metering, o pričakovanih težavah, izkušnjah, novostih za končne uporabnike … Na sejmu smo se srečali tudi s predstavniki podjetij Elektro Ljubljana, EIMV, MIRS, Iskraemeco in izmenjali poglede na razvoj pametnega merjenja energije pri nas. Na Dunaju smo si ogledali novosti s področja merjenja Tomaž Rus Janez Zrnec 15 KAJ DOGAJA Bili smo na Madžarskem Naš dobavitelj komor za ločilnike Schneider electric nas je povabil na obisk tovarne na Madžarskem. Udeleženci obiska smo bili Srečka Žlajpah, Janez Šimenc in Boštjan Podgoršek. Po kar dolgi vožnji smo proti večeru prispeli v Budimpešto in ostalo nam je ravno toliko časa, da smo si že v mraku ogledali zunanjost gradu kralja Matjaža (ogrski kralj Matija Korvin) v Budimu in si privoščili večerjo ob zvoku cimbal ter violin. Naslednji dan smo po malo slabših madžarskih cestah nadaljevali pot južno od Budimpešte v kraj Kunszentmiklos, kjer stoji tovarna Schneider electric. V tovarni, ki ima že dolgo tradicijo, a je v zadnjih letih večkrat menjala Ogled proizvodnje Od projekta do objekta na vrhu Rašice Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) nam je pred leti že zaupala izdelavo projekta jeklene konstrukcije za antenski stolp na vrhu Rašice. Letos smo bili povabljeni tudi k oddaji ponudbe za izvedbo in uspešno pridobili naročilo za dobavo in montažo konstrukcije Prevzem objekta na vrhu Rašice 16 lastnike (multinacionalke, ki proizvajajo električne naprave in opremo za prenos in distribucijo električne energije), so nas sprejeli predstavnici komerciale gospa Valeria Kontos in Katalin Kamodyne, ter tehnična predstavnika gospod Laszlo Hidasi in Karoly Hajdu. Po kratkem uvodnem delu, ko smo predstavili obe podjetji, smo si ogledali proizvodnjo njihovih ključnih izdelkov. Mednarodno podjetje na Madžarskem proizvaja srednjenapetostne celice, nizkonapetostne omare, ločilnike in komore. Proizvodnja je izjemno dobro organizirana in razdeljena po programih. Organizirana je kombinirano –linijsko in celično, zato deluje zelo urejeno in učinkovito. Posebej opazna je skrb za okolje in dosledno ločevanje odpadkov, zanimiva pa je organiziranost skladišč, kjer kombinirajo majhna in priročna medfazna skladišča z dobavo »just in time«, tako da podjetje nima velikega centralnega skladišča. Zelo natančno so nam pokazali proizvodnjo in demonstrirali delovanje komor za odklopne ločilnike, ki jih tudi mi vgrajujemo na naše ločilnike, in proizvodnjo njihovih ločilnikov TR(L)F. Izvedeli smo, da prodajo približno 90 odstotkov ločilnikov s komorami in le približno 10 odstotkov brez njih. To je ravno obratno kot pri nas. Druga bistvena tehnična razlika je, da na vseh njihovih ločilnikih še vedno uporabljajo porcelanaste izolatorje, za katere mnogi strokovnjaki s področja elektrotehnike trdijo, da so najbolj zanesljivi. Zanimivi so bili zlasti pogoni za ločilnike. V osnovi poznajo tri vrste pogonov: ročne, motorne in pogone za hitri vklop, ki so pravzaprav ročni pogoni z dodano posebno napravo na vzmet, ki omogoča hitri vklop ločilnika. V tovarni izdelajo na leto približno 8000 komor in 800 ločilnikov, oboje pretežno za evropski trg, sodelujejo pa tudi z Izraelom. Po ogledu proizvodnje smo preverili še nekatere tehnične podatke o njihovih izdelkih, predvsem komorah ter ločilnikih, se pogovorili o možnostih poslovnega sodelovanja in končali obisk s prijetnim skupnim kosilom. ter izvedbo gradbenih del. Objekt je bil nekoliko zahtevnejši, ker je vrh Rašice teže dostopen. Tudi konstrukcija, ki smo jo izdelali v Kovinarstvu v Kočevju, je posebna, ker ima vgrajen ležaj za rotator, ki omogoča sukanje špice stolpa okrog svoje osi. Sicer pa je stolp, visok dobrih 24 m, izdelan iz standardnih kotnih profilov s spojnimi pločevinami. Opremljen je s sistemom za varno vzpenjanje Soll, ki ga je dobavilo in montiralo podjetje Anthron iz Izole. Gradbena dela je izvedlo podjetje Grad – top, d. o. o., naš preizkušen podizvajalec pri izvedbi antenskih objektov. Zaradi kraškega terena je bilo treba nekoliko povečati dimenzije temelja in s tehničnimi ukrepi zagotoviti boljšo nosilnost tal. Izvedbo montažnih del na objektu je vodil Vili Križaj, ki je poskrbel, da je montaža potekala kakovostno in kar se da hitro, ter je hkrati koordiniral vse dejavnosti na objektu in s proizvodnjo za uspešno izvedbo in dokončanje del. Zadnji dan septembra smo v predvidenem roku opravili uspešen končni prevzem objekta. Izvedli so ga predstavnika naročnika (APEK) Silvester Starič in Matija Brodnik ter odgovorni nadzornik Vinko Kralj. Silvester Starič je ob prevzemu povedal, da so z našim delom zadovoljni, ker smo izpolnili njihova pričakovanja glede kakovosti in rokov izvedbe del. Ker je po starem slovenskem običaju po končani gradnji na vrsti »likof«, smo se odločili, da ga pripravimo kar na objektu, in vsi smo uživali na skromnem, a prijetnem jesenskem pikniku na vrhu Rašice. Boštjan Podgoršek Srečka Žlajpah Srečka Žlajpah Vili Križaj KAJ DOGAJA Zgodila se je Žilina Vsako delo v zvezi s 110-kV kabli je za monterje še večji izziv, saj imamo licenco za to le v našem Slovakom je Rok pokazal kako se dela končnike podjetju in smo ga izvajali samo pri nas. V Žilino sva odšla dva: avtor tega prispevka kot delovodja in Rok Počervina. Delo naj bi sicer samo nadzorovala, vendar sva ga tudi opravila sama ob pomoči dveh slovaških monterjev, ki sta ga opravljala prvič. Na Slovaško sva se odpravila 6. oktobra 2010 v zgodnjih jutranjih urah in po napornih 7 urah vožnje s kombijem ter prikolico prispela v Žilino. Najprej sva uredila vse v zvezi nastanitvijo, potem pa sva se odpravila na ogled terena, kjer naj bi ptekalo delo. Delati sva začela še prvi dan. Kmalu sva ugotovila, da sporazumevanje v angleščini ne bo mogoče, ker je ne obvladajo, tako da sva se sporazumevala v slovenščini in srbohrvaščini (nekatere besede so si namreč v obeh jezikih zelo podobne). Naslednji dan smo začeli »na polno«, najprej v hidroelektrarni Žilina, kjer sva naredila 3 končnike. Nadaljevala sva v tovarni papirja, oddaljeni približno kilometer, in naredila še 3 končnike. Preden sva začela delati v tovarni, sva morala še na predavanje o požarni varnosti. Bilo je zanimivo, čeprav je bilo predavanje v slovaškem jeziku. Delo je potekalo brez večjih problemov, če pa so se pojavili, smo jih s skupnimi močmi hitro rešili. Videlo se je, da so najini pomočniki – najina dva sodelavca in postavljavci odra, na katerem smo delali – to delo res prvič opravljali. Kot zanimivost pa še to: Vsak dan smo morali po končanem delu izprazniti oder, da na njem ni bilo ne orodja ne materiala, saj so nas opozorili, da so tam Romi in da ni varno puščati orodja in materiala brez nadzora. Vreme smo imeli lepo, le zjutraj je bilo zelo mrzlo in smo morali pred začetkom dela ogreti šotor, da se je dalo laže delati z orodjem in materialom. Delala sva tudi v soboto, le v nedeljo sva si za ogled mesta vzela prosto. Delo sva končala hitro in zadovoljivo, spoznala nove ljudi ter kraje in se po desetih dneh vrnila domov. Vesela sva bila tudi pohvale, ki nama jo je v imenu slovaškega ABB, izrekel Dušan Herak. Izvedba elektromontažnih del na DV 2 × 110 kV Ajdovščina–Divača, sistem II Za investitorja Elektro Slovenija, d. o. o., smo od srede avgusta do srede septembra izvajali elektromontažo na objektu DV 2 × 110 kV Ajdovščina–Divača, sistem II, z dolžino trase 23 km. Delo je bilo zelo zahtevno, ker je bil med izvajanjem na sistemu II daljnovoda sistem I pod napetostjo. Šlo je za demontažo izolatorskih verig, pripadajočega obešalnega materiala in vodnikov ter montažo kompozitnih izolatorskih verig s pripadajočim obešalnim materialom ter razvlek vodnikov ZTAL/HACIN 243/39 od portala Ajdovščina do portala Divača. Strokovno je delo vodil inženir Marko Praprotnik, na terenu pa je za varno izvedbo del skrbel delovodja Edvard Komatar. Z delom, končanim pred rokom, je bil zadovoljen tudi vodja projekta mag. Hailu Kifle, ki je delo kot eden večjih strokovnjakov za to področje načrtoval in vodil. Franci Milhar Miha Koncilija V spomin Janez Kern je končal svoj zadnji projekt »Noben človek ni otok, celina sama zase; vsak človek je del kontinenta, del celote ... Smrt kateregakoli človeka zmanjša del mene, ker sem tudi jaz del človeštva, zato nikoli ne sprašuj, komu zvoni – zvoni tebi.« (Jim Rohn) Vsak človek pusti za sabo pričevanje o svojem žitju in delu. Naš poslovni partner in prijatelj Janez Kern je v letih, ko je deloval kot vodja projektov v podjetju Elektro Slovenija vedno loteval najzahtevnejših projektov pri gradnji slovenskega prenosnega omrežja. Po osamosvojitvi Slovenije, ko je podjetje Elektroservisi pridobivalo status izvajalca na prenosnem omrežju, so se pri njemu na številnih projektih, kalili naši mladi odgovorni vodje del. Do sebe, sodelavcev in izvajalcev je bil vedno zahteven in hkrati pošten, zato smo ga vsi, ki smo z njim kdaj sodelovali, izredno spoštovali. Upokojitev zanj ni pomenila konca strokovnega dela, prosti čas pa je najraje preživljal na pohodih v naravo in pri druženju s prijatelji ter znanci. In tihega jesenskega dne je naredil še zadnji korak na svoji bogati življenjski poti. Legendarni vodja projektov Janez Kern se je, s svojim strokovnim inženirskim in organizacijskim znanjem, za vedno zapisal v naš spomin. 17 KAJ DOGAJA Daljnovodi - vodilna tema simpozija Höflerjevi dnevi Na jubilejnih 10. Höflerjevih dnevih, ki so potekali 11. in 12. Novembra v Portorožu, so bili visokonapetostni daljnovodi v središču pozornosti. Slovenski in mednarodni strokovnjaki so predstavljali in razpravljali o umeščanju daljnovodov v prostor, kompaktiranju visokonapetostnih daljnovodov, monitoringu daljnovodov, o vplivih daljnovodov na okolje in o metodah za zmanjšanje le teh. Podjetje Elektroservisi je bilo srebrni sponzor prireditve in razstavljavec na manjši razstavi. Predstavili smo projektiranje jeklenih konstrukcij za elektroenergetske vode in naš ODPRTA LINIJA Vprašali ste: Zakaj v Kovinarstvu vse pohvale, priznanja in nagrade dobi vedno in samo ena oseba? nov produkt – poligonalne stebre za srednje in visokonapetostne daljnovode, ki jih proizvajamo skupaj s Slovaškim partnerjem. Precej več zanimanja so poželi poligonalni stebri, ki so konstrukcijska osnova za gradnjo kompaktiranih daljnovodov. Simpozija se je udeležilo več naših sodelavcev pod vodstvom direktorja Marketinga Janeza Baloha. Priložnost smo izkoristili za druženje z našimi poslovnimi prijatelji in za sklepanje novih znanstev. Pogovori so se tudi izven konferenčne dvorane sukali predvsem okoli strokovnih tem s področja elektroenergetike. Organizator, Elektroinštitut Milan Vidmar je, pripravil papir.pdf 1 11/19/10 9:02 AM zanimivo strokovno srečanje, v prostih uricah pa poskrbel za sprostitev ob zapeljivih zvokih violine, ki jih je iz svojega inštrumenta izvabila vrhunska Anja Bukovec in prijetno druženje ob skupni večerji vseh udeležencev. Maša Žlajpah Puš Arhiv ELV Odgovor: »Že jutri bo drugače.« Ivan Hozjan Management idej Ideje so gonilo napredka in razvoja podjetja. Da bi zaposlene spodbudili ne le k razmišljanju o izboljšavah, ampak tudi k predlaganju idej, je kolegij direktorja sprejel sklep o nagrajevanju uporabnih idej. Koncept managementa idej zajema ukrepe in aktivnosti za spodbujanje aktivnega vključevanja vseh zaposlenih v proces stalnih izboljšav na vseh področjih dejavnosti podjetja (izdelkov, storitev, delovnih procesov, pa tudi delovnih razmer, vštevši varstvo pri delu in varstvo okolja) s ciljem izboljšanja kakovosti in produktivnosti ter povečanja zadovoljstva vseh deležnikov. Nagrajene bodo koristne informacije in ideje ter njihova koristna uporaba (realizacija). Koristne informacije in ideje zbirajo direktorji, ki skrbijo, da bodo za koristne ideje tudi našli izvajalce (realizatorje). Nagrajene bodo ideja, realizacija in organizacija. O nagradah bo odločal kolegij direktorja podjetja s točkovanjem od 1 do 10. Ena točka je vredna 100 € bruto. Ideje, katerih 20-odstotne koristi bi presegale 1000 €, bodo obravnavane po Zakonu o industrijski lastnini. C M Y CM MY CY CMY K 18 Predstavili smo naše poligonalne stebre KDO DOGAJA Kdo dogaja Do izida naslednje številke našega časopisa bosta okrogli življenski jubilej praznovala: • Trajče Danilovski. • Bojan Stipanič Jubilantoma čestitamo k osebnemu prazniku in jima želimo lepo praznovanje. V zadnjih treh mesecih so se nam pridružili novi sodelavci: V dejavnosti Laboratorij in servis • Grega Stalowsky (komercialist). V preteklih treh mesecih so odšli: Iz enote Laboratorij in servis: • Mitja Prelovšek; Iz sektorja Marketing: • Marjana Zupanc; Iz enote Gradnje: • Matej Bergant, • Josip Blatnjak, • Gašper Trobevšek, • Kosta Suša, • Rok Rozman, • Tine Podlogar; Veliko študijskih uspehov želimo kolegom, ki so se ponovno začeli šolati: Srečki Žlajpah, Rudolfu Krampaču, Juretu Jagriču, Franciju Milharju, Marku Ibrčiču, Sebastjanu Lindiču in Sašu Podjedu. Azra Šumič Od Koste smo se poslovili na pikniku v Bukovici Vili Križaj 19 POHVALE IN ZAHVALE Za prireditev »z Elektroservisi na vrh 2010« Še enkrat se Elektroservisom d.d. zahvaljujem za vabilo na srečanje »Z Elektroservisi na vrh 2010«, ki ste ga organizirali v Volčjem Potoku. Izkušnje pri organizaciji srečanja so dale rezultat, kar pomeni, da je vsako srečanje iz leta v leto boljše. Pohvala gre seveda »glavni« organizatorki, ga. Maši Žlajpah Puš, glede izbora odlične lokacije, prefinjene kulinarike, vključno s pijačo in seveda izbora in odlične izpeljave vseh športnih in nešportnih aktivnosti. V letošnjem letu moram pohvaliti organizatorko srečanja za mnogo boljši izbor hostes, ki so skrbela za nas goste, saj so bile tokrat po letih primernejše udeležencem srečanja. Znale so celo plesati. Še posebej gre zahvala direktorju Elektroservisov d.d., g. Ivanu Hozjanu za organizacijo takega srečanja, saj tako srečanje ni le športno-zabavno srečanje, predvsem je to srečanje najrazličnejših predstavnikov, ki so kakor koli povezani z elektro Udeležba na prireditvi je bila rekordna stroko (prenosniki, distributerji, proizvajalci električne energije, dobavitelji elektro opreme, projektanti, izvajalci elektromontažnih del, EIMV itd), tako da imajo možnost, da se vsaj enkrat letno vidijo, usedejo, se ob kozarčku pogovorijo o strokovnih in nestrokovnih zadevah. Na koncu se Elkektroservisom d.d. še enkrat prav lepo zahvaljujem za odlično organizacijo srečanja, z željo, da Vaš direktor obdrži to dobro prakso z organizacijo naslednjega srečanja »Z Elektorsevisi na vrh 2011«. Saša Lenarčič Eles,d.o.o. Marko Piko Za montažo Za Elegro končnikov na Slovaškem Žilina Živjo Bojan, Hvala tebi in tvojima fantoma g. Koncilji in g. Počervini za dobro opravljeno delo na našem projektu! Z najlepšimi pozdravi Dusan Herak Vodja projekta, ABB Slovaška V Žilini na Slovaškem 20 Spoštovani, Ob prebiranju zelo zanimive revije ELEGRA, številka 7, avgust 2010, sem na strani 23 začel in dokončal prijetno nalogo, to je rešitev nagradne križanke z rešitvijo: MUZEJ ELEKTROPRENOSA FALA. Srčno upam, da je na strani 22, Janez iz Sp. Dupleka rešil spor z investitorjem. Očitno si pogodbe razlagamo zelo različno. Želim vam še naprej uspešno urednikovanje in izdajanje vašega internega glasila. Vse lepo še naprej na poslovni poti. Lep pozdrav! Rok Počervina Bojan Lukavečki Korona, d.d. ELEKTROSERVISI V MEDIJIH Oktober-november 2010 Predstavitev projekta »Dvorec Jelen« na tiskovni konferenci in svečano polaganje temeljnega kamna je pritegnilo veliko medijske pozornosti. Objave o začetku projekta so preplavile časopise (Dnevnik, Delo, Finance, Dnevnik, Gorenjski glas,…) ter predvsem radijske in televizijske oddaje (Radio Kranj, Radio Belvi, Gorenjska televizija,…). Svoj trenutek slave pa je doživel tudi v osrednjem slovenskem televizijskem dnevniku 24 ur na POP TV. Veliko zanimanje za projekt Dvorec Jelen na novinarski konferenci Naš stik, oktober 2010 Finance – Elektrika 20.9.2010 Na novinarska vprašanja v zvezi z daljnovodnimi stebri, podobo in zasnovo daljnovodov sta tudi tokrat strokovno odgovarjali Laura Grad in Srečka Žlajpah. V prilogi Elektrika sta bila na to temo objavljena članka »Podoba in zasnova daljnovodov se nista posebno spremenili« in »Kakovostni daljnovodni steber zlahka doseže življenjsko dobo 50 let«. Novinar revije Naš stik Miro Jakomin se je spraševal o trendih sodobnega projektiranja daljnovodov pri nas in v svetu. Na njegova vprašanja je odgovorila Srečka Žlajpah. Dnevnik, Gazela 2010 V časniku Dnevnik so tudi letos pripravili seznam 500 najhitreje rastočih podjetji v letu 2009. Z indeksom rasti 2009/04 v višini 231,5 se je podjetje Elektroservisi, d.d. uvrstilo na 403. mesto. 21 INFO KOTIČEK Vzdrževanje domačega računalnika Prvih nekaj mesecev po nakupu računalnika vse deluje tako kot je treba. Po določenem času pa se zna zgoditi, da že za preproste operacije računalnik potrebuje znatno več časa, kot ga je potreboval pred meseci, nam pa ni jasno zakaj. Operacijski sistem sam po sebi ne začne delovati počasneje, vendar pa nekaj let star računalnik večinoma deluje precej počasneje kot je deloval na začetku. Za to obstajajo kompleksni razlogi, pa tudi čisto preprost razlog – nepozorna uporaba nas samih, uporabnikov. V izogib težavam lahko sami storimo marsikaj; Najbolj preprosta preventiva je, kar se strojne opreme tiče, fizično vzdrževanje in pregledovanje Skrajni čas za čiščenje računalnika. Pomembna ja notranjost računalnika, ki je velikokrat prašna. Prepihajte prah ali pa ga previdno posesajte, tako da bo kroženje zraka in hlajenje komponent optimalno. Posebej občutljivi za prah so prenosniki, ki imajo manjše ventilatorje in manj prostora za hlajenje. Naslednja stvar, ki nas zanima je pregled programske opreme. Večina ima na računalniku nameščenih veliko nepotrebnih programov in gonilnikov, ki upočasnjujejo delovanje. Marsikateri program pusti določene zapise na računalniku tudi če ga odstranimo. S tem računalnik upočasnimo. Posebno pozornost zahteva protivirusni program. Slab, lahko upočasni delovanje računalnika tudi za 20%. Če domač računalnik gori vseskozi in je v stalni povezavi s spletom, je smiselno vložiti nekaj denarja za profesionalno protivirusno zašito. Hkrati je pomembno da je protivirusni program posodobljen. Krivca za počasnejše delovanje računalnika lahko najdemo tudi v prezasedenosti diska z nepotrebnimi datotekami. Sem štejemo začasne datoteke, kopije starih podatkov, igre, torrente,… Pri brisanju velja pravilo, če datoteke ne poznate ali pa je v kateri izmed sistemskih map, je raje ne brišite. Vsekakor pa je potrebno vzdrževati ''urejen'' disk. Veliko nepotrebnih datotek se tudi nabere v predpomnilniku brskalnikov med brskanjem po spletu. Eden boljših programov za čiščenje tovrstnih datotek je CCleaner. Na spletu sicer najdemo kopico nasvetov in programov, ki obljubljajo, da bodo pohitrili delovanje računalnika. Večinoma pa, za minimalno pohitritev s takimi čistilci, tvegate težave v prihodnosti, ko bo morda prečiščen del diska potreben. Miha Osredkar ŠALA MALA Pokojninska reforma Stanje v Sloveniji leta 2024: - Pradedek padel iz gradbenega odra - Pri svojih 64 zapeljal z gliserjem slovenske policije v pomol - Prababica zaspala za tekočim trakom in uničila proizvodnjo mleka - Mlad 61 letnik, daleč pred upokojitvijo, oropal banko - Na hodniku podjetja sta se z invalidnimi vozički zaletela 22 dva 64 letna uslužbenca in se močno poškodovala. *** Spol računalnika Moški in ženska razpravljata o tem, kakšnega spola so računalniki. »Zagotovo so ženskega spola,« trdi moški. »Samo poglej, koliko denarja zmečemo za dodatke, ki jih redko kdaj uporabimo. Poleg tega pa v svojem spominu shrani vse naše napake, tudi tiste najmanjše.« Ženska se z njim seveda ni strinjala: » Jaz pa sem prepričana, da so moškega spola. Če hočemo, da z njimi ustvarimo kaj pametnega, se moramo neprestano ukvarjati z njim. In ko se ga končno navadimo, ugotovimo, da bi lahko dobile mnogo boljšega, če bi le počakale še kakšen mesec ali dva....« Azra Šumič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradnega kviza iz prejšnje številke je: »MUZEJ ELEKTROPRENOSA FALA«. Glavna nagrada je komplet športnih majic, ki jih prejme Tone Mavri. Praktične nagrade iz našega promocijskega programa prejmejo: Edvard Komatar, Katja Zajc, Janez Šimenc, Bojan Lukavečki. Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Geslo rešene križanke zapišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: Elektroservisi d.d., Uredništvo Elegre, Dobrave 6, 1236 Trzin ali pa po elektronski pošti na: [email protected] s pripisom: za nagradno križanko do vključno 1.2.2011. Med vsemi prispelimi odgovori bomo izžrebali 4 praktične nagrade iz našega promocijskega programa ter eno glavno nagrado presenečenja. Marko Piko Nagrado je gospod Bojan Lukavečki prevzel na prireditvi Z Elektroservisi na vrh 23 Izkusite dovršenost bivanja, ki združuje udobje najodliËnejših sodobnih materialov z avtentiËnim šarmom starega jedra Kranja. Investitor: Elektroservisi, d.d., Dobrave 6, 1236 Trzin www.dvorec-jelen.si tel: 01 5680 175 [email protected] Pa pojdimo novim dogodivscinam naproti Vsi smo z zanimanjem poslušali kako nastane naša priljubljena pijača ... V majhnem muzeju je lahko veliko ljudi dobre volje Naš gostitelj Srečko Lesjak in direktor Ivan Hozjan sta nazdravila s kozarcem temnega Srečko je našel v muzeju veliko zanimivega Tudi enota Gradnje se je slikala za arhiv muzeja …in si ogledali, kje jo napolnijo v steklenico Dan v Laškem Kateri je bil bolj moker? Najbolj smo se razveselili zelenih paketkov z grenko vsebino Na degustaciji smo si malo oddahnili in kapljico popili Tradicionalno 5. srečanje zaposlenih v podjetju Elektroservisi je bilo ob 36. rojstnem dnevu podjetja v petek, 15. septembra. Tokrat nas je pot vodila v Laško. Letos smo našo tradicionalno prireditev »Dan Elektroservisov« zaznamovali z izletom v savinjski konec. Najprej nas je pot vodila skozi Laško, kjer smo se ustavili v Muzeju elektroprenosa Fala-Laško. Ogledali smo si dragocene ostanke tehnične dediščine. Nato nas je pot vodila do pivovarne Laško, kjer smo se za kratek čas ustavili in si ogledali pivovarno, sledila pa je tudi degustacija piva. Zelo veseli smo bili darila, ki smo ga dobili v Tudi dež nam ni mogel pokvariti razpoloženja pivovarni. Na koncu je sledilo še ogled Aškerčevine, kjer smo uživali ob pokušini sira, le vreme nam je zagodlo, saj smo bili mokri od nog do glave, vendar nam ni pokvarilo dobrega razpoloženja. Na koncu smo imeli zabavo na Trojanah, kjer smo se ob dobri hrani in pijači zabavali kar nekaj uric. Nekateri zaposleni so se veselili nagrad kolegija podjetja, vsi pa smo se razveselili novice direktorja Ivana Hozjana, da bomo kljub težjim časom tudi letos deležni »božičnice«. Urša Trost »Božičnica« bo! In še pogled na zbrane kako nestrpno čakajo na večerjo Finalisti igre sudoku so že nestrpno čakali novo nalogo Pa zaplešimo eno po domače Nagrade za strokovno delo se je razveselil Josip Blešč Na vrh Črnivca so se podali le najboljši kolesarji Na cilj cestne kolesarske destinacije v Kamniško Bistrico je »pribrcalo« 14 kolesarjev Zbrali smo se v čudovitem okolju Golf Kluba Arboretum V svojem nagovoru je direktor Ivan Hozjan poudaril, da za gospodarsko krizo prihajata še dve krizi, ki samo gospodarsko krizo še multiplicirata in da je potrebno več narediti na področju krepitve človeških in poslovnih vrednot Tradicionalna septembrska prireditev »Z Elektroservisi na vrh« Gostje so se izredno zabavali ob panoramski vožnji po golf igrišču Prva skupina kolesarjev, ki so prispeli na vrh Črnivca Prireditev »Z Elektroservisi na vrh« je postala že sinonim za odlično zabavo, prijetno druženje in športni dogodek, ki sprošča in ki se ga radi udeležujejo tudi naši zvesti poslovni partnerji. Zavrteli smo se ob melodijah Ansambla Pogum Zabavala nas je prvakinja v hitrem govorjenju - humoristka Ana Marija Mitič Letošnja prireditev je potekala v prijetnem zelenem okolju, ob prekrasnih golf igriščih v Volčjem Potoku. Že tradicionalno smo pripravili različne športne aktivnosti, odličen zabavni program in okusne dobrote. Prav slednje so bile letos tematsko pripravljene v smislu okušanja dobrot Slovenije oziroma spoznavanju pristnih slovenskih jedi naših babic in non, ki jih le še tu in tam srečamo na naših krožnikih. Za letošnji vzpon »na vrh« smo izbrali gorski prelaz Črnivec, ki leži na razvodju Kamniške Bistrice in Savinje. Kolesarji, ki so si ga izbrali, so se morali v zavetju gozdov in neokrnjene narave povzpeti na nadmorsko višino 902 metrov. Cestni kolesarji so se namenili na nekoliko kondicijsko manj zahtevno pot, katera jih je vodila od arboretuma mimo Stahovice po dolini Kamniške Bistrice do doma planincev v Kamniški Bistrici. Tisti, ki jim športna dejavnost ta dan ni bila pogodu, so se lahko prepustili lahkotnemu sprehodu po prečudovitem Arboretumu Volčji Potok, kjer so se lahko razvajali ob občudovanju lepote cvetlic in njihovega prečudovitega vonja. Največje zanimanje pa je požela mala šola golfa, pri čemer so se lahko izbranci urili v patanju, dolgih udarcih in razburljivi vožnji z golf avtomobilčki. Inštruktorji za golf so našim gostom pokazali pravilen prijem, pravilen osnovni položaj in pravilno postavitev glede na cilj. Zabavni del programa je popestril ansambel Pogum. Ob zvokih katerega so goste zasrbele pete, da se je plesalo še pozno v noč. Gosti so nam ob odhodu z veseljem potrdili, da se tako dobra zabava lahko zgodi le enkrat na leto in da se na zabavi »Z Elektrosevisi na vrh« ponovno vidimo naslednjega septembra. Aleš Bučar Na cilju v Kamniški Bstrici je vsakega kolesarja pričakala simpatična hostesa Bolj umirjeni so si privoščili voden ogled po Arburetumu Volčji Potok, kjer so uživali v izjemni lepoti cvetličnih vrtov Skupinska slika udeležencev male šole golfa na 12 luknji Za dolg udarec je potrebna precejšna zbranost
© Copyright 2024