1. No category

U VO D N I K
Biti sočlovek
B
ilo je težko obdobje. Ljudstvo, ki že leta čedalje težje šiva
skupaj konce z začetki, ki mu je vzeta vera v skupno blaginjo, ki je moralo željo po samouresničitvi zamenjati z bojem
za preživetje, je zima okovala v led, jih obdala z iz nič vzbrstelimi
jezeri pogoltne vode in jim vzela še zadnje drobce občutka varnosti, še zadnji odmev občutka nadzora nad lastnimi življenji. Mraz in
tema, gluha tišina, osamljenost, odrezanost. Že gola grožnja tega
je bila kaplja čez rob. Ne morem več, ne moremo več!
A
v tistem trenutku, v tistih strašljivih temnih in mrzlih dnevih,
smo kar naenkrat spet imeli vse. Celo tisto, kar smo izgubili v
letih blaginje, pa tega še vedeli nismo. Kar naenkrat smo spet imeli
drug drugega. Družine so stopile skupaj, sosedi so si delili elektriko,
drug k drugemu so hodili trkat in se vabili k skupni peči, kdor je lahko, je pomagal v boju z ledom, s podrtimi drevesi, s pomanjkanjem
hrane, z neprehodnimi potmi do zdravnikov. Mnogi so presegli sebe
in neverjetne ovire, ki jim jih je na pot postavila narava, da so lahko
z golimi rokami naredili svet na tistem zakotnem koščku strmega
hriba nekoliko lepši. Zase in za druge. Mnogokrat za druge.
D
N
a smo bili kar naenkrat spet lahko vsi ljudje.
e potrošniki, ne uspešneži, ne socialni primeri, ljudje. Ljudje,
ki poberejo padlo drevo na poti in ga premaknejo, da lahko
nadaljujejo svoje življenjsko potovanje, ki obujejo škornje, nataknejo rokavice, vzamejo v roke orodje in se spopadejo z elektriko, ko
hočejo svoji družini dati luč, ki pripeljejo iz skladišč zaprašene stare,
trpežne lokomotive in jih poženejo po uničenih tirih, da ohranijo
svoje gospodarstvo. Ljudje, ki zgrabijo svojo usodo in jo vodijo.
Tudi v nas so se izruli mnogi stari vzorci in
odplaknila mnoga preživeta prepričanja,
vsaj tako bi morali razumeti to lekcijo.
I
n zdaj prihaja velika noč, prastari praznik novega začetka. To leto
si res zaslužimo nov začetek. Ozrimo se na preteklo obdobje
padcev in napačnih odločitev ter začutimo trenutke pričakovanja
novega, svetlega, toplega. Narava ponovno vstaja, lepša in močnejša kot kdajkoli – prešibke veje so odpadle in mogočne sile so stara
drevesa izrula s koreninami vred. Deževje je odplaknilo nesnago.
Tudi v nas so se izruli mnogi stari vzorci in odplaknila mnoga preživeta prepričanja, vsaj tako bi morali razumeti to lekcijo. Očistili
smo se površinskih želja po razkošju, po materialnem primerjanju z
drugimi, po tekmovanju v povsem nepomembnih disciplinah. Spoznali smo svojo bit: ko je sila, roka zgrabi roko. In ko dobimo nazaj
to moč, moč, da smo sočlovek, smo spet nepremagljivi.
U
živajmo letošnjo veliko noč, veselimo se obdobja, ki ga zaključuje, saj nam je dalo neprecenljivo možnost spoznati same
sebe. Močni smo in zmoremo. To bitko in vse naslednje. In še vedno
smo ljudje.
Katja Petrović, urednica
V SE B I N A
Sveže
Evropejci grizljajo jabolčni čips
Okus kar v žepu
Oljčno olje ima raje karton Razvoj čokolade se seli v vesolje Iskanje najboljših naj se začne Prve slovenske testenine s certifikatom
Brez GSO 4
4
4
5
5
5
Gensko spremenjena hrana
6
Pravica do izbire (Ne)varni info
Kaj pomeni polnozrnato?
Zaenkrat v vsaki državi kaj drugega 12
Česa vse ne doživi kivi 13
Strožji nadzor nad najnevarnejšimi kemikalijami 13
WHO spreminja priporočila glede sladkorja 14
Kul(inarični) ekspres
Revija za potrošnike, ki hočejo več
www.kulekspres.si
14
Palmovo olje brez nadaljnjega izsekavanja gozdov 15
Minerali izginjajo 16
Francoske težave zaradi pesticidov Kolumna: dr. Aleš Kuhar
17
Smo proti, a ne vemo zakaj
Mikrohranila
19
24
Najdrobnejši kamenčki mozaika
Testenine
Neskončna raznovrstnost
Začimbe in zelišča za razstrupljanje
Zdrav pomladni prepih
28
Križanka
Podjetja, ki aktivno vlagajo v ozaveščanje potrošnikov
o varnosti in kakovosti hrane, v skrb za zaposlene,
lokalno skupnost in naravno okolje – partnerji
revije Kul(inarični) ekspres: Pekarna Pečjak, d. o. o.,
Mirovita, d. o. o., Mirosan, d. o. o.
Direktorica Melanija Končina Boltin
Fotografije Igor Kastelic, Dreamstime
3
32
Izdajatelj
ContentNet, d. o. o.
E: [email protected]
W: www.contentnet.si
Odgovorna urednica
Katja Petrović, [email protected]
Grafična podoba in prelom
Katja Mijajlović
Križanka Vladimir Milovanović, s. p., Ljubljana
Lektura ContentNet, d. o. o.
Tisk Jular, poslovno svetovanje, Nihad Jular, s. p.
Naklada 60.000 izvodov
Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak.
ISSN 2232-5859
Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Za dodatne izvode nam pišite na naslov [email protected].
Logistični stroški odpreme in pošiljanja tiskanih izvodov znašajo 1,45 €/izvod in se plačajo po povzetju. Revijo
lahko brezplačno natisnete; na voljo je na naslovu www.kulekspres.si.
Vse pravice so pridržane. Kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja
izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.
Glavni partner revije:
SVEŽE
Ali iščete novice o tem, kaj je novega
na trgu živil in kaj se šele pripravlja?
Sodelavci revije Kul ekspres so za
vas zbrali najnovejše zanimivosti
iz vsakdana slovenske živilske
industrije in tudi IZ širnega sveta
hrane.
Evropejci grizljajo
jabolčni čips
O
čitno so dodatne obdavčitve hrane z veliko vsebnostjo soli, sladkorja in maščob,
ki so jih uvedi v nekaterih evropskih državah
in za katere se je najprej zdelo, da nimajo nobenega učinka, vendarle sprožile spremembe
v prehranjevanju, ugotavljajo v podjetju Mirovita. Segment zdravih prigrizkov namreč pridobiva vse večji tržni delež, povpraševanje po
jabolčnem čipsu pa je v zadnjem letu v Evropi
naraslo za kar 15 odstotkov. V Sloveniji tega
trenda še niso zaznali, smo pa Slovenci za
razliko od drugih Evropejcev veliki ljubitelji jabolčnih krhljev, zato je upravičeno pričakovati, da bomo čedalje pogosteje posegali tudi po jabolčnem čipsu in čipsu iz drugega sadja.
Okus kar v žepu
V
ZDA so velik uspeh dosegli novi izdelki na trgu pijač, to so zelo majhna pakiranja zelo močnih sirupov, ki so jih prvenstveno razvili za dodajanje vodi. Le
nekaj kapljic sirupa zadošča, da iz vode nastane sok, tako da lahko drobno stekleničko uporabnik nosi kar s seboj v žepu. Zdaj prihajajo izdelki tudi na evropski trg.
M
ini sadni sirupi, ki so jih poimenovali ojačevalci vode, so v ZDA velika uspešnica, toda tam do zdaj niso uporabljali nikakršnih koncentratov za izdelavo napitkov, kot so v Evropi zelo razširjeni koncentrati v obliki sirupov, prahu in
granul. Proizvajalci pa vendarle menijo, da bo izjemno majhno pakiranje prepričalo kupce tudi v Evropi. Američani jih radi uporabljajo tudi za dodajanje okusa
jogurtom in za mešanje koktajlov ter jih mešajo med seboj, da tako ustvarjajo
čisto svoje okuse.
Oljčno olje ima raje karton
G
rški pridelovalci že dolgo poudarjajo, da je kartonska embalaža primernejša za shranjevanje oljčnega olja kot steklenice. Kljub obilici raziskav,
ki to potrjujejo, pa potrošniki še vedno raje posegajo po ustekleničenem olju,
češ, da radi vidijo, kaj kupujejo. A ravno to olju najbolj škodi.
K
artonska embalaža je primerna za oljčno olje zato, ker svetloba ne more prodreti skoznjo. V steklenici se, tudi če je temna, v letu dni stanja na policah, kar
je običajna doba skladiščenja, v olju občutno zmanjšajo vrednosti vitamina E, karotenoidov in klorofila. Poleg tega je kartonska embalaža tudi cenejša od steklene.
4
Kul(inarični) Ekspres
Razvoj čokolade se seli v vesolje
E
na od večjih skrivnosti in razvojnih izzivov proizvajalcev čokolade je vgrajevanje zračnih mehurčkov, zaradi katere je čokolada rahlejša in po tržnih
analizah daje tudi občutek manjše kaloričnosti. Vsak proizvajalec ima svoj pristop: eni kombinirajo izsesavanje zraka z vpihovanjem neškodljivih plinov, ki
se hitro razširijo, drugi poskušajo različne tehnike stepanja tekoče čokoladne
mase. Skupno jim je, da svoje skrivnosti ne želijo izdati in da s sedanjimi izdelki
niso povsem zadovoljni.
S
o pa nekateri pripravljeni v to vrsto izdelka vložiti izjemno veliko sredstev.
Menda se največji med njimi dogovarjajo celo z Evropsko vesoljsko agencijo, da bi preselili poskuse v vesolje in poskusili razviti še bolj zračno čokolado
pri ničelni gravitaciji – v industriji se govori, da že prihodnje leto.
Iskanje najboljših naj se začne
Z
aradi krčenja v živilski industriji je na trgu veliko več delovne sile kot pred
nekaj leti, tudi najboljši kadri, ki so izgubili delo zaradi zaprtja podjetij ali
zmanjševanja njihovega obsega. Toda pripraviti se je treba na ponoven postopen vzpon gospodarstva in čimprej pritegniti kakovostne strokovnjake, opozarjajo poznavalci, drugače bo to storila konkurenca.
L
judje, ki so izgubili delo v zadnjih letih, večinoma niso našli drugega ali pa
so našli službo z izrazito nižjo plačo. Tista živilska podjetja, ki so uspešno
preživela najhujšo krizo in načrtujejo ponovno širitev, bi morala že zdaj začeti
iskati ustrezne strokovnjake, saj je izbira tačas zelo velika, zahteve po plačilu
in drugih ugodnostih pa milejše kot, recimo, pred desetletjem. Če tega ne
bodo storila, opozarjajo strokovnjaki za kadre, bodo to naredila konkurenčna podjetja, ostali pa bodo manj strokovni ali dražji strokovnjaki. Dobrodošel
stranski učinek takega razmišljanja je, da bo ponovno najemanje kakovostnih
kadrov in njihov bodoči prispevek v podjetjih pognalo razvoj industrije v višjo
prestavo, to pa bo sprožilo še večje povpraševanje po delovni sili.
Prve slovenske testenine
s certifikatom Brez GSO
P
ekarna Pečjak je po daljšem strokovnem
usklajevanju z dobavitelji uspela dobavo
surovin in proizvodnjo uskladiti z najstrožjimi
standardi za živila brez gensko spremenjenih organizmov in za svojo celotno linijo sušenih jajčnih
testenin pridobila certifikat Brez GSO. To so prve
slovenske testenine za juhe in priloge, ki se ponašajo
s tem certifikatom, naredili pa so še korak dlje, saj so jajca,
uporabljena v testeninah, samo iz talne reje.
S
tandard Brez GSO, ki ga podeljuje Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, potrjuje, da so v tako označenih izdelkih uporabljene le
surovine, ki potrjeno ne vsebujejo niti sledi gensko spremenjenih organizmov.
Ta certifikat potrjuje tudi, da se v celotni verigi proizvodnje in predelave živil
živalskega izvora, vključno s krmo, namenjeno za prehrano živali, uporablja
izključno sestavine brez GSO.
5
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
Gensko
spremenjena hrana
Pravica
Debata o gensko spremenjenih organizmih
je že od osemdesetih in devetdesetih let,
ko so se gensko spremenjene poljščine
začele širiti po svetu, v resnici debata
o pravici do izbire. ZDA – tako tamkajšnji
lobisti kot tudi kmetje in potrošniki – so
že zgodaj izbrale, da so kratkoročne
pozitivne lastnosti takih poljščin več
vredne kot njihovi morebitni dolgoročni
vplivi na zdravje in naravo; Evropa
je izbrala – in tako izbiro še do danes
potrjuje – dolgoročno previdnost pred
kratkoročnim dobičkom.
O
zdravstvenih in okoljskih vplivih GSO – torej organizmov,
katerih genske značilnosti so
bile umetno spremenjene, da bi tako
privzeli nove lastnosti – je bila opravljena skoraj brezštevilna množica
študij. A so si te nasprotujoče, izpodbijajo druga drugo, so bolj ali manj
pod vplivom enega ali drugega lobija,
zato jim javnost le težko zaupa. Negotovost je skušala presekati EU, ki
je leta 2011 objavila več kot 300 milijonov evrov vredno študijo, povzetek 130 raziskovalnih projektov, izvedenih v 500 raziskovalnih ustanovah
v zadnjih 25 letih, in katere zaključek
je, da GSO sami po sebi zdravstveno
niso nič bolj škodljivi kot druge sodobne tehnike vzgajanja rastlin.
Slovenci proti
P
revladujoče uradno znanstveno
mnenje je, da hrana, proizvedena iz gensko spremenjenih poljščin
ne predstavlja večjega tveganja za
zdravje kot konvencionalna hrana.
Negativnih zdravstvenih učinkov na
ljudi ni uspela dokončno dokazati
nobena študija. Toda javnost, sploh
v Evropi, ostaja nastrojena izrazito
proti GSO. Po zadnjih podatkih Eurobarometra GSO v živilih močno podpira le še 5 odstotkov Evropejcev,
podpora pa z leti celo pada, najbolj
drastično v Španiji, kjer sicer pridelajo največ gensko spremenjenih poljščin v Evropi. 61 odstotkov evropske
javnosti je odločno proti razvoju gensko spremenjene hrane v Evropi.
V Evropi raste gensko spremenjena koruza le na
približno 100.000 hektarih, predvsem v Španiji; v
svetu gojijo gensko spremenjene poljščine na 170
milijonih hektarov.
6
Kul(inarični) Ekspres
do izbire
S
lovenci so po mnogih raziskavah
med največjimi nasprotniki GSO
v živilih v Evropi: po različnih mednarodnih in nacionalnih raziskavah je
vsaj dve tretjini tistih, ki so že slišali
za GSO, proti njihovemu gojenju, tri
četrtine pa živila z GSO ne bi kupili.
Od vseh vej biotehnologije Slovenci
najmanj odobravajo prav GSO v živilih.
Leta 2012 so gensko
spremenjene poljščine
gojili v 28 državah
po svetu, od tega 90
odstotkov v le petih
državah: ZDA, Braziliji,
Argentini, Kanadi in Indiji.
P
odoben odpor kažejo na Japonskem, kjer GSO sprejema slaba
tretjina prebivalcev. Zelo drugačna
pa je slika v ZDA, kjer bi po različnih raziskavah od polovice do dveh
tretjin potrošnikov brez zadržkov
kupilo gensko spremenjeno živilo, in
na Kitajskem, kjer približno polovica
potrošnikov vidi predvsem koristi
gensko spremenjenih živil, le okoli 10
odstotkov pa jih do njih čuti odpor.
Drugod po svetu prevladujeta slabo
poznavanje tematike in nezainteresiranost zanjo.
7
Glavni partner revije:
Z znanjem
odpor raste
V
ečina Evropejcev loči med posameznimi vejami biotehnologije
ter tako imenovano rdečo (medicinsko) in belo (industrijsko) biotehnologijo podpira – denimo farmakogenetiko, gensko terapijo, računalniške
in informacijske tehnologije, tehnologijo izkoriščanja sončne energije, ki
veljajo za koristne in moralno sprejemljive. Zavračajo pa zeleno, to je
agronomsko biotehnologijo. Še več,
nasprotovanje GSO v kmetijstvu
in živilih se poglablja sočasno s širjenjem znanja o tej tematiki. Odpor
narašča s stopnjo izobrazbe, razen v
vrsti strokovnjakov prav za področje
GSO, ki gensko spremenjena živila
odobravajo tudi v zasebnih nakupovalnih odločitvah.
R
aziskovalci evropskega javnega
mnenja menijo, da Evropejci GSO
dojemajo kot prisilo in da je tveganje, ki ga ljudje razumejo kot prisilno,
vedno čutiti bolj ogrožajoče kot tveganje, za katerega se nekdo odloči
prostovoljno, tudi če je prvo bistveno manjše od drugega. Znano je tudi,
da so ljudje še posebno občutljivi na
tveganja, ki so povezana z zdravjem,
varnostjo hrane, ekonomskim razvojem in globalnim razmerjem moči,
GSO pa pomenijo vse to.
številka 8
〉 marec 2014
Gensko
spremenjena hrana
T
oda vse te argumente bi zlahka prenesli tudi na druge države,
recimo na ZDA, pa tam potrošniki
GSO ne zavračajo tako množično
kot v Evropi. Sociologi menijo, da
zato, ker je po eni strani informacij o GSO v Evropi več (v splošnih
in specializiranih medijih) in so jih
potrošniki zaradi povprečno višje
izobrazbe bolj pripravljeni spremljati, po drugi strani pa zato, ker Evropejci po različnih raziskavah manj
zaupajo nadzornim institucijam kot
Američani. Zato tudi pravijo, da ne
bi kupovali gensko spremenjenih živil niti, če bi jih zaupanja vredne institucije promovirale kot varne.
K
ajprej je bil strah potrošnikov
glede vpliva GSO na zdravje posplošen in nedoločen. Mnoge pomisleke so raziskave izničile, potencialno resna grožnja pa so ostale alergije,
torej, možnost, da se s prenosom
genske informacije in želene nove
lastnosti iz enega na drug organizem
lahko prenesejo tudi skrite informacije, ki bi lahko same ali v kombinaciji
v spremenjenem organizmu ustva-
ritiki GSO izpostavljajo tudi problem herbicidov in pesticidov,
ki jih proizvajalci prodajajo hkrati z
nanje odpornimi poljščinami. Najbolj
znan je herbicid glisofat (s tržnim
imenom Roundup), ki ga korporacija Monsanto prodaja skupaj z nanj
odpornimi gensko spremenjenimi
poljščinami (koruzo in sojo s tržnimi imeni RoundupReady). Kot daleč
najbolj prodajan herbicid v ZDA v
zadnjih letih je že povzročil pojav izjemno odpornih plevelov, v obsežni
študiji v Evropi pa so dokazali, da
je že našel pot tudi v telesa ljudi.
Organizacija Friends of the Earth ga
je namreč našla v urinu prebivalcev
v vseh 18 evropskih državah, v katerih so izvajali raziskavo – čeprav
so njegovi proizvajalci trdili, da to ni
mogoče. Njegov vpliv (in vpliv drugih za GSO razvitih zaščitnih sredstev) na zdravje ljudi še ni raziskan.
Učinek genske spremembe
Primer spremenjene rastline
Odpornost na herbicide
Soja
Odpornost na insekte
Koruza
Drugačno razmerje med
maščobnimi kislinami
Oljna repica
Odpornost na viruse
Sliva
Izboljšana sestava
Krompir
Obogatitev z vitamini
Riž
Odpornost na bakterije
Tobak
Podaljšana obstojnost
Jabolka
Zdravje in okolje
N
8
rile nepričakovane alergene. To grožnjo znanstveniki še proučujejo, velja
pa, da snovi, ki se na novo tvorijo v
gensko spremenjenem organizmu, z
vidika najpogostejših alergij preverijo, še preden je novi organizem odobren za pridelavo in uporabo.
Kul(inarični) Ekspres
N
asploh so grožnje naravnemu
okolju, kot ga predstavlja glifosat in širše GSO, tiste, ki najbolj burijo duhove Evropejcev, tudi zato, ker
zaradi svoje kompleksnosti še zdaleč
niso dovolj raziskane. Kaj se zgodi,
če se neka lastnost, ki ščiti poljščine
pred boleznimi in škodljivci, preseli
na rastline v okolici, recimo iz koruze
na plevel in nato naprej? Kaj se zgodi, če neka vrsta škodljivcev izgubi
svoj naravni vir hrane in na nekem
območju izumre, kako to vpliva na
njihove naravne plenilce in na celoten cikel prehranjevanja? Evropejci
so v večini mnenja, da je organsko
pridelana hrana boljši odgovor, kar
kaže tudi podatek, da njena prodaja
v Evropi raste za okoli 10 odstotkov
na leto, kljub nasploh zmanjšani kupni moči. Ta pa ne bi bila več mogoča,
če bi GSO prešli zaščitne linije in se
pomešali med konvencionalne pridelke – poti nazaj ne bi bilo več.
P
a tudi: ali obstaja možnost, da
genske spremembe vplivajo –
na poljubno dolgi rok – na pozitivne
lastnosti hrane, na njen okus, vonj,
njeno celotno prehransko sliko? Na
to Evropejci, ponosni na svoje kulinarične tradicije, okusnost in vitalnost evropske hrane, zaenkrat niso
pripravljeni pristati.
Genska sprememba
Morebitne grožnje
Odpornost na herbicide omogoča
encim, izoliran iz bakterije
Agrobacterium tumefaciens.
Nenadzorovano širjenje odpornosti
na herbicide, možnost alergij in drugih
zdravstvenih težav
Odpornost na škodljivce zagotavlja
protein iz bakterije Bacillus
thuringiensis.
Nenamerno širjenje spremenjenega
gena, izpostavljanje drugih organizmov
strupenim sestavinam
Visoke vrednosti nenasičenih maščob
so dosežene omogoča vstavljeni gen iz
drevesa kalifornijski lovor.
Nevarnost alergij in sprememb v
presnovi
Odpornost na virus PPV (ki povzroča
šarko) z vstavljanjem gena za tvorbo
proteinov iz virusa.
Nenadzorovane posledice v razvoju
virusa
Izključitev gena za tvorbo neželenega
encima, kar omogoča učinkovitejšo
tvorbo škroba za potrebe papirne
industrije in za krmo.
Še neraziskani vplivi na zdravje ljudi in
živali ter na okolje
Vstavitev treh genov iz različnih bakterij
za tvorbo betakarotena, prekurzorja
Dolgoročen učinek na gospodarski
vitamina B, v užitnih delih rastline.
položaj pridelovalcev
9
Vstavitev gena bakterije Escherichia
coli za tvorbo antibiotikov.
Vnos na antibiotike odpornih genov v
črevesno floro uživalcev.
Sprememba gena, ki proizvaja
kemikalijo, odgovorno za rjavenje
sadeža.
Še neraziskani vplivi na zdravje ljudi in
živali ter na okolje
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
Gensko
spremenjena hrana
Označevanje je obvezno v več kot 60 državah po svetu: v EU in ponekod drugod za več
kot 1 odstotek (ali 0,9 odstotka) gensko spremenjene sestavine v vsaki surovini posebej, drugod za 1 odstotek gensko spremenjene sestavine v celotnem živilu. To so predvsem države, v katerih ne pridelujejo gensko spremenjenih poljščin ali pa jih pridelujejo
zelo malo, medtem ko v državah pridelovalkah GSO označevanje praviloma ni obvezno.
Stroga evropska
zakonodaja
E
U je z zakonodajo na tem področju ves čas sledila javnemu mnenju in ne industrijski stroki (v to sta jo
prisilili predvsem Francija in Nemčija,
njun močan kmetijski sektor in odločna javnost, ki bi drugačne odločitve
verjetno kaznovala na volitvah), zato
je evropska zakonodaja glede GSO
tačas najstrožja na svetu. Vsaka gensko spremenjena surovina, ki naj bi se
uporabljala za živila, se šteje za novo
živilo in je zato podvržena dolgotrajni
strokovni obravnavi, njena morebitna
odobritev pa gre skozi večstopenjsko
in večletno obravnavo. Čeprav imajo
države članice možnost, da navedejo
razloge, zakaj ne želijo dovoliti posamezne gensko spremenjene surovine
na svojem tržišču, za zdaj EU takšnim
omejitvam notranjega trga še ni pritrdila, nespoštovanje s strani držav
članic pa je tudi denarno kaznovala.
Z
aenkrat je v živilih in krmi na
evropskem trgu dovoljenih 48
GSO (sorte koruze in soje, krompir,
10
oljna repica, sladkorna pesa, bombaž za bombažno olje ter biomasa
iz gensko spremenjenih bakterij in
kvasovk), za tržno pridelavo pa ena
gensko spremenjena sorta koruze.
Za uvoz in predelavo v EU čaka na
odobritev tačas 46 GSO, za gojenje
pa enajst GSO. V Sloveniji zaenkrat
poljskih poskusov z GSO ni bilo, so pa
GSO prisotni v živilih in krmi na našem trgu, skladno z odobritvami na
ravni EU.
V
EU je obvezno tudi označevanje
živil, ki so proizvedeni iz GSO.
Oznaka je obvezna za rastlinske proizvode, ki vsebujejo več kot 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin, in za industrijska živila, v katerih
je v katerikoli od rastlinskih surovin
več kot 0,9 odstotka GSO. Ni pa obvezno označevati mesa, mleka, jajc,
rib in drugih živil živalskega izvora, za
katere živali so bile krmljene z GSO.
O
značevanje je obvezno v več kot
60 državah po svetu, čeprav ne
povsod za tako majhen delež GSO v
živilih kot v EU. To so predvsem drKul(inarični) Ekspres
Države pridelovalke GSO
Države, v katerih je obvezno označervanje GSO
žave, v katerih ne pridelujejo gensko
spremenjenih poljščin ali pa jih pridelujejo zelo malo, medtem ko v državah pridelovalkah GSO označevanje
praviloma ni obvezno. Proizvajalci, ki
želijo dodatno poudariti, da v njihovih
izdelkov niti v surovinah živalskega izvora ni GSO, lahko pridobijo mednarodno priznane certifikate, ki zagotavljajo odsotnost GSO za vse surovine
nekega živila v celotni verigi pridelave
in predelave; z njimi se že ponašajo
tudi nekateri slovenski proizvajalci.
V ZDA vsebuje GSO
več kot 90 odstotkov
industrijskih živil.
Kam jadramo
N
ihče pa ne ve, kako bo z GSO
v EU v prihodnje. Že od začetka lanskega leta namreč med EU in
ZDA potekajo pogovori o novem trgovinskem sporazumu, ki naj bi se
zaključili do konca leta in katerega
11
Glavni partner revije:
del je tudi želja ZDA, ki so največje
proizvajalke gensko spremenjenih
poljščin na svetu, da EU sprosti
uvoz GSO za kmetijstvo in živilsko
industrijo, zelo verjetno pa se izvajajo pritiski tudi glede zahteve po
obveznem označevanju GSO v živilih, ki v ZDA, denimo, ni obvezno in
je zato zelo redko. Hkrati si mnoge
države članice EU prizadevajo za
spremembo evropske zakonodaje,
ki bi odločanje o pridelavi GSO iz
evropske vrnila nazaj na nacionalno
raven.
M
edtem gre karavana dalje:
Monsanto, Basf, Bayer, Syngenta in drugi svetovni proizvajalci ne glede na odpor potrošnikov
in kmetov vztrajajo pri lobiranju in
promociji prednosti GSO v Evropi
ter vedno znova vlagajo nove zahtevke za odobritev GSO na evropskem trgu. Tako držijo celoten trg
na trnih že 25 let. A vztrajni so tudi
potrošniki: ves ta čas jim je uspelo
ohraniti eno od osnovnih potrošniških pravic, pravico do izbire.
številka 8
〉 marec 2014
(NE)VARNI
INFO
Novice
Kaj pomeni polnozrnato?
Zaenkrat v vsaki državi kaj drugega
M
noge evropske države izrazito promovirajo uživanje polnozrnatih
izdelkov, saj se kar kopičijo študije, ki povezujejo vnašanje neočiščenih zrn v prehrano z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilna
obolenja in sladkorno bolezen tipa 2. Toda do zdaj ni obstajala zavezujoča
in enotna definicija tega, kaj sploh pomeni polnozrnato, zato ta izraz proizvajalci iz različnih držav uporabljajo za zelo različno obdelana semena.
K
ot pojasnjujejo raziskovalci, ki so v okviru evropskega projekta HealthGrain postavili definicijo polnozrnatega, ki bo verjetno postala
zavezujoča za evropski trg, pravo polnozrnato živilo vsebuje moko iz zrn,
ki so sestavljena iz treh plasti: zunanjega ovoja (brana), bogatega z vlakninami in minerali, jedra (meljaka ali endosperma), ki je največji del zrna,
bogat s škrobom, in kalčka. Da bi bilo živilo polnozrnato po tej definiciji,
je v procesu pridelave moke dopustno odstraniti le skrajno zunanjo plast
zunanjega ovoja (manj kot 2 odstotka zrna in manj kot 10 odstotkov
brana), kjer se zadržuje največ nečistoč, problematičnih zaradi varnostnih in kakovostnih standardov industrije. Za primerjavo: s predelavo
žitnih zrn v belo moko ali beli riž se odstrani ovojni del in kalček zrna ter
vse, antioksidante in rastlinske hranilne snovi, tako da ostane le škrob.
S
lovenski proizvajalci proizvajajo polnozrnate izdelke iz polnozrnate
pšenične, ječmenove, ovsene ali druge moke, ki nastane z mletjem
celega žita, tako da v moki ostanejo vse tri plasti zrna. Toda na policah
trgovin tekmujejo, denimo, z italijanskimi živili, ki so prav tako označena
kot polnozrnata (integrale), čeprav italijanski standard pod tem izrazom
razume moko le iz meljaka in kalčka, in tudi z živili iz držav, v katerih
sploh nimajo standarda za uporabljanje izraza polnozrnato. Navedba, da
neko živilo vsebuje, recimo 25 odstotkov polnozrnate moke, torej lahko
pomeni zelo različno hranilno sestavo.
D
efinicijo, postavljeno v okviru projekta HealthGrain, so že vnesle v
svojo zakonodajo nekatere države, kot interni standard pa jo povzemajo tudi mnoga podjetja. Pričakuje se, da bo kot industrijski ali zakonodajni standard postopno sprejeta po vsej Evropi.
12
Kul(inarični) Ekspres
za potrošnike
Česa vse ne doživi kivi
U
veljavljena metoda ohranjanja higiene in občutka svežine predelovalcev sadja, ki ponujajo olupljene in narezane kivije, je, da rezine
potopijo v raztopino klora in jih nato poškropijo z ozonom. A ugotavljajo, da to ni dovolj.
P
ortugalski predelovalci so ponosni, da so metodo občutno izboljšali:
zdaj rezine kivija potopijo v klor in ozon, nato jih obsevajo z UV-žarki,
jih za 30 sekund potopijo v vodo, segreto na 95 stopinj Celzija, nepredušno
zaprejo v kontrolirano atmosfero in ohladijo na 4 stopinje Celzija. Na tak
način uničijo večino mikrobne populacije na površini in ohranijo število
mikrobov pod dovoljeno mejo kar do deset dni. Ugotavljajo, da UV-sevanje tudi upočasni celično dihanje na sadežu, tako da rezine ostanejo bolj
čvrste, na njihovo zadovoljstvo pa postopki ne prizadenejo barve kivija. A
poleg barve prav veliko od tega sicer izjemno okusnega in s hranili bogatega
sadeža po taki obdelavi ne more ostati, se zdi. Vsaj ne v primerjavi s svežim
sadežem, ravnokar utrganim z drevesa in naravno zaščitenim z lupino.
Strožji nadzor nad najnevarnejšimi kemikalijami
E
vropska komisija je priporočila državam članicam EU, naj poostrijo nadzor nad furani, dioksini in polikloriranimi bifenili (PCB), ki se,
čeprav so v živilih prepovedani, tam še vedno pojavljajo. Spojine so
škodljive za okolje in zdravje ljudi ter spadajo med dvanajst najbolj škodljivih
obstojnih organskih onesnaževal.
D
ioksini in furani nastajajo kot stranski produkti kemijskih procesov,
PCB pa so proizvajali namerno, za potrebe električne in drugih industrij, dokler v osemdesetih letih niso bili dokončno prepovedani. Dioksini
in PCB so prisotni v zemlji, zraku in vodi, kjer jih posrkajo rastline, nato pa
se po prehranjevalni verigi vzpenjajo vse do človeka in se kopičijo v tkivih.
Njihove vrednosti v naravi padajo že več desetletij, vendar jih še vedno
dovolj, da ob dolgotrajnemu uživanju še tako majhnih količin povzročajo
zdravstvene težave. Do človeka pridejo predvsem v mesu, ribah in mlečnih
izdelkih. Furani se v živilih pojavljajo pri tradicionalnih obdelavi živil, recimo
pri kuhanju, vlaganju in konzerviranju hrane v pločevinkah: v juhah, kavi,
kruhu, lešnikih, sojinih proteinih, karamelah, omakah, fižolu in tudi otroških
formulah. Čeprav lahko strupene spojine človek vnese v telo tudi z vdihavanjem ali direktno preko kože, se ocenjuje, da 90 odstotkov furanov, dioksinov in PBC pride v človeka z živili. Vse tri skupine spojin so zelo verjetno
rakotvorne, zagotovo pa povzročajo hormonske, razvojne in druge težave.
P
o novi odredbi Evropske komisije morajo države članice izvajati še
strožji nadzor kot do zdaj nad pojavi furanov, dioksinov in PCB , določiti
njihove vire in jih sanirati ali omejiti. Poostrili bodo predvsem nadzor jajc iz
proste reje in organsko pridelanih jajc, jetrc, rakov, sušenih zelišč in glin, ki
se prodajajo kot prehranska dopolnila.
13
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
(NE)VARNI
INFO
WHO spreminja priporočila glede sladkorja
P
otem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2002
izdala priporočilo, da naj delež dodanega sladkorja ne bi predstavljal
več kot 10 odstotkov dnevnega vnosa kalorij, zdaj pozivajo strokovnjake k razpravi o tem, ali ne bi bilo morda bolje zmanjšati deleža sladkorja
na 5 odstotkov zaužitih kalorij.
P
ri WHO se sklicujejo na raziskave, ki kažejo, da uživanje sladkorja – pri
tem so izključeni drugi ogljikovi hidrati – poveča indeks telesne mase in
da zmanjšanje dodanega sladkorja na 5 odstotkov dnevno zaužitih kalorij
občutno zmanjša tveganje za zobni karies, ki je najpogostejša nenalezljiva
bolezen na svetu. Z dodanim sladkorjem opredeljujejo tisti sladkor, ki ga
živilom dodajajo proizvajalci ali potrošniki sami, zajema pa namizni sladkor,
izoglukozo (sladkor v koruznem sirupu, ki je dodan množici živil), med, sirupe in sadne koncentrate. Najbolj problematične se jim zdijo sladke pijače, ki
po eni strani večajo vnos praznih kalorij ter tako vodijo k nezdravi prehrani,
pridobivanju teže in možnosti za različna obolenja, po drugi pa ustvarjajo
občutek sitosti, zato njihovi redni pivci ne uživajo toliko drugih živil, s katerimi bi pridobili bolj prehransko ustrezne kalorije. Povprečen moški bi 5
odstotkov dnevnih kalorij zaužil s približno šestimi žličkami sladkorja, to je
dobra polovica pločevinke tipične gazirane sladke pijače.
Francoske težave zaradi pesticidov
V
obsežni študiji, ki so jo izvedli v Franciji in je zajela 26.000 moških, so
ugotovili, da se je v 15 letih v dveh vinorodnih pokrajinah močno zmanjšala plodnost moških. Sklepajo, da je kriva pretirana uporaba pesticidov
pri pridelavi vina.
R
aziskovalci so ugotovili, da se pri moških prebivalcih vinorodnih regij na jugozahodu Francije razvije kar za tretjino manj semenčic od splošnega povprečja, med preostalimi semenčicami pa je tudi večji delež nepravilno oblikovanih.
Obstajajo druge študije, ki jasno povezujejo kakovost semenčic z življenjsko
dobo moških, ne le z njihovo plodnostjo. Francoski raziskovalci težave povezujejo s pridelavo vina: to je namreč vodilna gospodarska panoga v obeh regijah,
hkrati pa tudi veja kmetijstva, pri kateri se v Franciji porabi daleč največ pesticidov. Mnoge kemikalije namreč lahko zavrejo delovanje hormonov in vplivajo na
proizvodnjo semenčic. Pojav bodo še naprej podrobno raziskovali.
14
Kul(inarični) Ekspres
Palmovo olje brez nadaljnjega
izsekavanja gozdov
P
roizvodnja palmovega olja je bila dolgo, odkar je to olje osvojilo globalni trg živilske industrije, obremenjena s slovesom brezvestnega
uničevanja narave v korist dobička. Pred kratkim pa se je še zadnji od
večjih proizvajalcev zavezal k trajnostnemu ravnanju – in malo pred njim
tudi največji med njimi, ki obvladuje kar 45-odstotni tržni delež – tako da
je zdaj celotna veje industrije vendarle presegla svoje prvotne uničevalne
vplive na okolje.
P
almovo olje je najpogosteje uporabljena maščoba na svetu. Vsebujejo
ga piškoti, čips, energijske ploščice, čokolade, namazi, kreme, rastlinske
smetane, margarine, kuhinjsko rastlinsko olje, sladoledi, ocvrto pecivo, veliko pa se ga porabi tudi za biogorivo.
Z
a palmove nasade so v obdobju intenzivne rasti tega sektorja množično
sekali tropske gozdove in pragozdove, predvsem v Indoneziji in Maleziji,
ter s tem resno ogrozili nešteto živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi je verjetno najbolj izpostavljen orangutan, ki je zato skoraj izumrl. Toda
pod pritiskom nevladnih organizacij ter pod pritiskom evropskih, predvsem
francoskih proizvajalcev živil, v katerih se uporablja palmovo olje, in njihovih
potrošnikov, ki so začeli bojkotirati izdelke z netrajnostno pridobljenim palmovim oljem, so se lastniki plantaž v zadnjih desetih letih postopno začeli
zavezovati bolj sonaravni pridelavi. Nazadnje sta pristopila še dva največja
pridelovalca. Sporazumeli so se, da bodo nove plantaže vzgajali na zapuščenih kmetijskih zemljiščih in zanje ne več krčili gozdov, veliko področij, ki so
jih v preteklosti izsekali, pa so ponovno pogozdili. Kako si bodo opomogle
živali in tudi tradicionalne človeške skupnosti, ki so bile pregnane iz svoje
zemlje in svojih domov, pa še ni jasno.
15
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
(NE)VARNI
INFO
Minerali izginjajo
Z
nano je, da ljudje, katerih prehrana temelji zgolj na industrijskih živilih, zaužijejo premalo mineralov, vitaminov in drugih mikrohranil. Toda
britanska študija je razkrila izjemno zaskrbljujoče podatke: v primerjavi podatkov o vsebnosti mineralov v kmetijskih pridelkih od leta 1940 do
1991 so ugotovili, da intenzivno pridelana živila postajajo čedalje revnejša.
Za enak vnos železa, kolikor so ga ljudje leta 1940 dobili z enim jabolkom iz
intenzivne pridelave, denimo, bi danes morali pojesti tri.
B
ritanci so primerjali podatke iz petih študij, ki so jih državne službe za
kmetijstvo izvajale v Veliki Britaniji od leta 1940 približno vsakih deset
let. Primerjali so le podatke za tiste vrste živil, ki so jih analizirali vseh petdeset let, in preverjali, kako se je spreminjala vsebnost kalcija, magnezija,
kalija, fosforja, železa, bakra, natrija in cinka.
N
ajvečje spremembe so zaznali v zelenjavi, ker pobiramo cele rastline in
ves čas zasajamo nove, zato se minerali iz posameznih vrst skokovito
izgubljajo. Najbolj izrazito je upadla vsebnost bakra (skupno za 76 odstotkov), pa tudi natrija (za 49 odstotkov) in kalcija (za 46 odstotkov). Skupno
je narasla le količina fosforja, predvidevajo, da zaradi gnojenja, iz nekaterih
pridelkov pa je tudi ta izginil. Najbolj drastično se je spremenila vsebnost
mineralov v krompirju in korenju. Korenje je v 50 letih izgubilo 75 odstotkov
magnezija, 48 odstotkov kalcija, 46 odstotkov železa in 75 odstotkov bakra, krompir pa 30 odstotkov magnezija, 35 odstotkov kalcija, 45 odstotkov železa in 47 odstotkov bakra. Bistveno se spreminjajo tudi razmerja
med minerali, kar lahko pomembno vpliva na našo biokemijo.
I
z sadja se je v pol stoletja izgubilo predvsem veliko natrija (skupno 29
odstotkov), cinka (27 odstotkov) in železa (24 odstotkov). Iz mesa izginja
predvsem železo (54 odstotkov v 50 letih). Tudi v mleku je zdaj bistveno
manj železa (38 odstotkov) in magnezija (21 odstotkov).
R
aziskovalce skrbijo zmanjšane vrednosti makromineralov (natrija, kalija,
kalcija in magnezija), pa tudi izrazit upad vsebnosti bakra in cinka, iz česar sklepajo, da je pomembno upadla tudi vsebnost mikrohranil. Opozarjajo,
da se kljub uživanju svežih živil, če so ta iz intenzivne pridelave, pojavlja
mineralna podhranjenost, kar je po njihovem mnenju pomemben del problema mnogih civilizacijskih bolezni: recimo osteoporoze (zaradi pomanjkanja kalcija, magnezija in bakra), kožnih obolenj (zaradi pomanjkanja cinka
in kalcija), težav s srcem in ožiljem (zaradi pomanjkanja magnezija, bakra,
kalcija in železa), avtoimunskih bolezni (zaradi pomanjkanja cinka, bakra,
železa in magnezija) in težav s plodnostjo (zaradi pomanjkanja cinka). Pomanjkanju mineralov pripisujejo tudi mnoge sodobne težave, ki jih le malokdo povezuje s prehrano: glavobole, depresijo, razdražljivost, hiperaktivnost,
paranojo, utrujenost, kronične težave z imunskim sistemom, slab spomin
in zmedenost. Sprašujejo se tudi, kakšen je 50-letni primanjkljaj vitaminov
in fitohranil, ki jih v preteklosti niso merili.
16
Kul(inarični) Ekspres
KOLUMNA
Smo proti,
a ne vemo zakaj
T
ehnološki napredek v svetovnem kmetijstvu je trajna potreba že zato, da bi nasitili planet.
Vprašanje pa je, katero od razvojnih
poti ubrati. Rešitve z gensko spremenjenimi organizmi so samo ena
od njih. Taka, zelo specifična pot.
S
ociologi bi znali povedati, da se
ljudje, ko smo soočeni z ideološkimi razpravami, vedemo precej
specifično. Opredeljevati se začnemo tako, da se pustimo prepričati
najbolj prepričljivim. Tako imamo na
strani nasprotnikov GSO civilna gibanja, ki sporočajo enostavna, pogosto dramatična in enoznačna stališča. Prepričujejo spretno in pogosto
agresivno z bolj ali manj znanstveno
potrjenimi argumenti. Na drugi strani pa so multinacionalne korporacije,
ki že kot take zbujajo negativna čustva. V veliki meri drži, da imajo kot
pomembni davkoplačevalci v mnogih državah ekstremno velik vpliv na
zakonodajalce. Zato se širi skepsa v
zvezi z neodvisnostjo javnih. Ostane
še akademsko-raziskovalna srenja,
katere neodvisni rezultati naj bi bili
verodostojni in bi naj služili za oblikovanje mnenja široke laične javnosti.
P
a na žalost v večini držav tudi to
ne velja, saj raziskovalci praviloma
ne morejo biti neodvisni od financiranja prvotnih koristnikov, to pa nismo
potrošniki, ampak pogosto korporacije s sicer praviloma legitimnimi
interesi po maksimiranju dobička in
tržne moči. Eno od dimenzij problema razkrije razvpita afera Seralini, kjer
je znanstvenik dvomljivega ugleda s
francoskim javnim denarjem, naključno pred predsedniškimi volitvami,
»dokazal« škodljivost GSO. Pri tem
ne gre spregledati dejstva, da sta si
Francija in tradicionalno kmetijstvo
zelo blizu, pa tudi mnenja na volitvah
poraženega predsednika v zvezi z
GSO so zelo jasna. Kasneje je serija
znanstvenikov to raziskavo raztrgala
zaradi mnogih elementarnih napak.
Francozi v tem primeru in drugi državljani v številnih podobnih primerih
17
Glavni partner revije:
Doc. dr. Aleš Kuhar, Katedra
za agrarno ekonomiko,
politiko in pravo Biotehniške
fakultete Univerze v
Ljubljani
drugje po svetu pa ostajajo na sredini. Še bolj zmedeni, še bolj željni enostavnih odgovorov. Oblikuje se pozicija: »Čeprav o stvari ne vem veliko,
imam o tem zelo močno prepričanje,
ki ga nisem pripravljen spremeniti!«
Če pustimo ob strani ZDA, kjer je slika
popolnoma drugačna, saj so gensko
spremenjene poljščine pri njih doma,
Evropa to zmedo in strah ljudi pred
GSO tudi izkorišča. Z gojenjem strahu
pred GSO ščiti tradicionalno evropsko
kmetijstvo pred konkurenti, kjer tudi
s pomočjo GSO-tehnologije pridelajo
občutno cenejšo hrano, a tako, ki je
evropski potrošniki ne želimo. Odnos
do GSO tako ostaja še naprej nenavaden, skorajda srednjeveški.
C
ilj nas vseh bi zato moral biti zahteva po referenčni, verodostojni
informaciji, ki bi nas izobrazila in nam
tako omogočila, da se s pametno
razlago vendarle približamo novemu
civilizacijskemu koraku. Vdor GSO v
evropsko kmetijstvo, ki se lahko zgodi,
bi res spremenil način delovanja tudi
najbolj kmetijsko razvitih držav, a bi
hkrati pomenil velik tehnološki korak
naprej. Korak, ki ga v resnici že stopamo, le zavedli in osmislili ga še nismo
– tu so naša oblačila iz gensko spremenjenega bombaža, pa tudi številni
nujni dodatki živilom, ki jih jemo, precejšen del iz svetovnih trgov uvoženih
kmetijskih surovin, ki se uporabljajo za
živalsko krmo … Priznati si ali ne priznati si je pomembno, a tisto najbolj
ključno je, da potrošniku pravica do
izbire vendarle ostaja. Je njegova stvar
in tako naj tudi ostane. Naj pa svojo
odločitev tudi razume.
Dr. Aleš Kuhar
številka 8
4
〉 marec 2013
2014
Sveže jabolčno doživetje
iz MirosanA
Okus
Sveža in okusna premium jabolka
Osnovna barva je rumenkasta, z rubinastordečimi prižami.
Meso je zelo sočno, sladko.
Hrustljavo sveže.
Trdota kg/cm2
(penetrometer)
Pakiranje
Min. povprečje vseh meritev: 6,5.
Pakirani po 7 kg,
v KIKU sinje
modre kartone
z atraktivnim
logom.
Vsebnost
sladkorja
(lestvica Brix°)
Povprečje min. 10
merjenj: 13°
KIKU ima zelo
uravnoteženo
razmerje sladkorja
– kisline.
Jabolka za
konzumacijo
Od novembra do junija.
Velikost
∅ 70 mm do ∅ 95 mm,
včasih tudi več.
Skladiščenje
Ohranja naravne
karakteristike hrustljavo
svežega sadeža zelo
dolgo časa. Celo na sobni
temperaturi KIKU ohranja
trdoto, neprimerljiv okus in
ohranja lep videz.
KIKU pridelan na integriran,
do narave prijazen način
To pomeni, da postopke pridelave vodimo
tako, da je neugodnih vplivov na okolje
čim manj. Ob skladnem upoštevanju
gospodarskih, ekoloških in toksikoloških
dejavnikov ohranjamo biološko raznolikost,
naravne vire in živali.
Uporabljamo tudi najnovejše ekološke
metode zbeganja škodljivcev, kar
pomeni, da popolnoma po naravni poti
preprečujemo namnoževanje škodljivcev.
Pri obrambi nam pomagajo tudi njihovi
naravni sovražniki: pikapolonice, tenčicarice,
roparske pršice, siničke, ujede ...
Medena sredica
Zaradi medene sredice, ki se lahko pojavi
ob določenih pogojih okoli peščic, je naš
KIKU še bolj slasten.
Za Slovenijo prideluje in ekskluzivno trži:
Sadjarstvo Mirosan d.o.o., Kasaze 95, 3301 Petrovče
Skenirajte QR kodo ali obiščite www.mirosan.si
Po pogodbi z KIKU GmbH Süd Tirol
Mikrohranila
Najdrobnejši
kamenčki mozaika
Marsikdo je mnenja, da se hrana
deli na tisto, ki nam da energijo in
nas nasiti, ter na tisto, ki nam da
vitamine in minerale. Toda slednja,
mikrohranila, najdemo prav v vsaki
skupini živil. Vsako prispeva delček
v mozaik zdravega telesa in občutka
vitalnosti.
M
ikrohranila so za razliko od
makrohranil – beljakovin,
maščob in ogljikovih hidratov – telesu potrebna v majhnih
količinah, v mili- ali celo mikrogramih, torej v tisočinkah ali le v milijoninkah grama. Vitamina B 12,
denimo, potrebujemo le 2,4 mikrograma na dan, torej le 0,0000024
grama na dan, toda če ga zaužijemo
premalo, smo zaspani, omotični in
slabo pomnimo, če ga sploh ne uživamo, pa lahko s tem trajno škodimo možganom in živčevju.
P
oleg vitaminov spadajo med
mikrohranila še minerali in fitohranila. Nekatere naše telo proizvaja
tudi samo, a premalo. Zato moramo
prav vsa mikrohranila dobiti iz hrane.
Vitamini
N
ajdlje, nekaj več kot sto let, so
znanstveno poznani vitamini,
čeprav so učinke hrane, ki je bogata s posameznimi vitamini, poznali
že prej. Pri poimenovanju in razvrščanju vitaminov med njihovim
začetnim raziskovanjem je nastala
precejšnja zmeda, zato so nekateri
poznani po črkah abecede, drugi po
črkah z indeksi, tretji bo kemijskih
imenih, nekateri vitamini in njihovi
vitameri (strukturno sorodne spojine, ki imajo podoben učinek) pa so
združeni pod enim imenom, tako da
19
Glavni partner revije:
se uporablja kar okoli 50 imen. Najpogosteje govorimo o šestih vitaminih, poimenovanih po šestih črkah;
splošno znano je, da je s črko B poimenovanih osem vitaminov, zato je
tudi pravilnejše poimenovanje skupine B-kompleks, manj ljudi pa ve,
da se tudi za drugimi črkami skrivajo
skupine spojin in ne le ena spojina.
V
itamini pomagajo v predelavi
drugih hranilnih snovi (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in
mineralov), pri ustvarjanju krvničk,
hormonov, genetskega materiala in kemikalij v živčnem sistemu,
pri delovanju imunskega sistema
in zaščiti telesa pred poškodbami.
Vodotopni vitamini iz skupin B in C
delujejo hitro, vendar se iz telesa
tudi hitro izločijo, zato jih je treba
uživati vsak dan, maščobotopni vitamini iz skupin A, D, K in E pa se
porabljajo počasneje in počasneje
tudi delujejo. Pri njih je treba paziti
na možnost zastrupitve, saj se kopičijo v telesnih maščobah.
Minerali
V
itamini ne morejo delovati, če
v telo ne vnašamo tudi anorganskih snovi mineralov. Pomoč pri
presnovi vitaminov pa je le del nalog
mineralov, ki sodelujejo v presnovi
hrane v energijo, v celičnih procesih in vseh kompleksnih telesnih
številka 8
〉 marec 2014
Mikrohranila
kemičnih sistemih. Makrominerale
(kalcij, fosfor, žveplo, kalij, natrij in
klorid) potrebujemo v nekoliko večji
količini, čeprav tudi te le v miligramih, mikrominerale (železo, baker,
cink, fluor, jod, krom, selen, mangan,
molibden) pa v sledovih.
ka, tako kot so vitamini in minerali,
so pa zelo koristna za zdravje in dobro počutje. To so snovi, ki predstavljajo imunski sistem rastlin: ščitijo
jih in jih varujejo pred boleznimi, poškodbami, škodljivci, sušo, vročino,
UV-žarki in onesnaževali v okolju,
S
sposobnosti obrambe pa prenašajo tudi na človeško telo. Dokazano
je že, da učinkujejo proti vsem štirim najpogostejšim zdravstvenim
težavam v sodobni družbi – proti
raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnim
obolenjem in visokemu krvnemu
pritisku. So izjemno učinkoviti antioksidanti, delujejo pa tudi antibakterijsko, antivirusno, protivnetno in
antialergeno.
kupno telo potrebuje kar 25 mineralov, ki jih v celoti pridobi iz
hrane. Nahajajo se v vodi, kamninah
in v zemlji, od koder so jih sposobne
črpati le rastline, živali pa jih lahko
dobijo le z uživanjem rastlinske hrane ali drugih živali, ki se prehranjujejo
z rastlinsko hrano. Pomemben vir
mineralov je tudi voda, sploh mineralne vode. Njihova količina v živilih
je močno odvisna od tega, kjer je posamezno živilo pridelano ali vzgojeno. V mleku krav, ki se pasejo blizu
morja, denimo, je veliko več joda kot
v tistem, ki je pridelano v hribih.
Fitohranila
N
ajnovejša odkritja na področju
mikrohranil se navezujejo na fitohranila. Kot je do zdaj znano, fitohranila niso nujna za življenje člove-
20
Z
aenkrat so našli že več kot
25.000 fitohranil; najpomembnejši za človeško zdravje so karotenoidi, recimo lutein, zeasantin in
likopen, ki so v rastlinah prisotni kot
barvila, ter polifenoli, denimo elagična kislina in hesperidin. Največ
jih je v sadju in zelenjavi, so pa tudi
v oreških, žitih, otrobih, začimbah in
pravem čaju.
Kul(inarični) Ekspres
Fitohranila Minerali
Vitamini
2 jajčna
rumenjaka
A
1 riba
D
4 žlice olja
E
3 rožice
brokolija
K
Nekaj rezin
polnozrnatega
kruha
B
1 pomaranča
C
4 kozarci
mleka
Kalcij
150 g mandljev
Magnezij
1 svinjski kare
Fosfor
Nekaj strokov
česna
Žveplo
Kos kruha z
rezino sira
Natrij
9 banan
Kalij
½ žličke soli
Klorid
Košček jetrc
Železo
1 goveji zrezek
Cink
Pest
sončničnih
semen
Baker
1 jabolko
Fluor
½ kg jagod
Mangan
3 ostrige
Jod
2 stroka
stročjega fižola
Molibden
7 paradižnikov
Krom
1 brazilski
orešček
Selen
1 korenček
Karotenoidi
Skledica
borovnic
Polifenoli
Začimbe
Olja
Oreški, semena
Kruh, žita, otrobi
Rdeče sadje (jagodičje)
Oranžno sadje (agrumi)
Rumeno sadje (banane, marelice)
Stročnice
Rdeča zelenjava
Oranžna zelenjava
Zelena zelenjava
Rumenjaki, cela jajca
Ribe, morska hrana
Mleko in mlečni izdelki
Meso, meso notranjih organov
Priporočeni
dnevni
vnos *
* Vsako od živil, ki so prikazani kot ilustracije priporočenega dnevnega vnosa posameznega mikrohranila, vsebuje tudi druga mikrohranila. Zato vsota navedenih živil presega priporočeni dnevni
vnos vseh mikrohranil.
21
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
Mikrohranila
• MANGAN
K
IJ
EZ
GN
D
•
N
PLO
VE
• KAROT
E
Celični
procesi
Kosti,
zobje
Ž
DI
OI
C IJ •
AL
A •
D •
MANGAN
•
K•
IN
J•
ZI
JOD
B•
C
•
•
ŽE L E Z O
FOSFOR •
Mišice
K
B
•
•E
ZO
LE
•
J • MAGN
TR I
E
A
N
CIJ
AL
C
Imunski
sistem
J•
ZI
IBDEN • ŽE
Kri
• PO
LI
C
OL
• K • KA
LC
K
NK
CI
N O LI
FE
BA KE R •
JI •
M
Srce
J
Presnova
AGNEZIJ
• NATRI
• NATR
FOR
IJ •
S
O
ID • MAGN
OR
E
KL
F
M
ALCIJ • M
A
• K
ALIJ • K
• K
LO
IJ
D
RI
• NA
TR
•
R
R • FL
SFO
UO
O
F
D
Prosti radikali in antioksidanti
P
rosti radikali so kisikove molekule v naših telesih, ki jih je poškodovalo
sonce, dim, onesnaženost, stres, pa tudi vsakodnevno prehranjevanje
in dihanje. Zato so izgubile enega od osmih elektronov in postale
nestabilne. Tega potem kradejo drugim molekulam – v katerikoli celici
v našem telesu, celo v DNK – ter tako poškodujejo še več molekul in
ustvarjajo nove proste radikale.
A
ntioksidanti pa so molekule, ki imajo dodaten elektron. Proste
radikale nevtralizirajo tako, da oddajo en elektron, jih stabilizirajo in
spremenijo v običajne molekule kisika.
22
Kul(inarični) Ekspres
• BA
K
I
OID
EN
C
• SELEN •
C
Vezno
tkivo
E
•
N • CI
K
ALIJ • NATRI
J•
•K
E
• A •
DI
OI
Vid
B
A • B •
•
NGAN • C
IN
MA
D
Uravnavanje
encimov
Koža
N • ŽVEP
• MAGN
EN
EZ
BD
ALIJ • M
OL
• K
I
K
GA
C
• MA
• E
N
LO
ROTEN
Živčni
sistem
B•
KA
•F
LCIJ OSFO
A
R
K
EN
BD
LI
Uravnavanje
hormonov
EZ
AGN IJ • MO
•M
JOD • S
• ŽVE
P
N
E
EL
ER
LO
Zaviranje
staranja
• KAR
OLI
OT
EN
O • PO
EPL
LIF
V
Ž
IJ
Elektroliti
E
lektroliti so izjemnega pomena za življenje, saj brez njih zastane
vsakršna celična dejavnost. To so snovi, ki v raztopini postanejo ioni in
tako dobijo sposobnost prevajanja elektrike. Zunaj celic in v njih vzdržujejo
napetost v celičnih membranah, da lahko prenašajo električne impulze,
kar je še posebno pomembno za srce, mišice in živce. Zaradi njih naše srce
bije, naše mišice se nadzorovano krčijo in sproščajo, naši živci in možgani
prenašajo informacije. Najpomembnejši elektroliti so natrij, kalij, klor,
kalcij, magnezij, fosfat in sulfat, od vseh pa med napori ali v pomanjkanju
pijače najhitreje zmanjka kalija in natrija, zato je njune zaloge treba redno
dopolnjevati. Elektroliti so tako ključni za delovanje organizma, da nas med
vsemi mikrohranili njihovo pomanjkanje najhitreje pripelje do smrti.
23
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
Testenine
Neskončna
Preprostost testenin je prav magična.
Njihov okus je zelo mil, tako da se dobro
obnesejo v slanih, kislih in sladkih jedeh,
z nadevi in polivkami močnih ali nežnih
okusov. Njihova naloga je dati jedem
volumen in prijetno teksturo.
T
estenine so odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov, ki nam
dajejo energijo in omogočajo rast.
Mnogi jih krivijo za odvečne kilograme, toda neupravičeno: običaj-
na porcija testenin s paradižnikovo
omako, denimo, ima le okoli 450 kalorij. Takšna jed je tako lahka in zdrava, da ji lahko v razumnih količinah
dodamo še smetano, sir ali panceto.
TESTENINSKI ZAJTRK
Marsikdo razume priporočila glede zajtrka malo po
svoje: dan začne s kavo, namesto s hrano, nato pa si
že dopoldne privošči obilno kosilo, nekaj med zajtrkom
in kosilom. Za tak obrok so izjemno primerne testenine, ki nadomestijo, recimo, manj nasitne kosmiče ali
kruh. Lahko so v slanih ali sladkih jedeh, ker ne obtežijo
želodca, ampak nam samo podarijo energijo, pa nas
tudi ne bodo ovirale pri delu po obroku.
Pomembno je, da testeninski zajtrk uravnotežimo: testeninam, ki v obroku dajo ogljikove hidrate za energijo, dodamo mesne izdelke, mleko, jajca ali oreške za
beljakovine in zelenjavo ali sadje za mikrohranila. Tako
lahko posodobimo vse jajčne jedi, ki so pogoste
za zajtrk, in nadomestimo kosmiče.
Testenine imajo res zelo podobno sestavo kot kruh in kosmiči, vendar
vsebujejo veliko več vode, zato
nas bolj nasitijo. Poleg tega nas
pogrejejo in nam dvigajo zadovoljstvo še dolgo po obroku.
Za zajtrk so primerne navadne testenine in testenine z
okusi. Otroci imajo zelo radi
v mleku skuhane navadne
testenine (recimo ribano
kašo) ali čokoladne testenine, ki jih popestrimo z običajnimi dodatki: oreški, sadjem,
medom, tako da bodo malčkom
zagotovo teknili.
24
Kul(inarični) Ekspres
raznovrstnost
TESTENINSKE
SOLATE
Mnogi recepti za testeninske solate so
nastali zgolj zato, da so nekako porabili mrzle testenine, ki so ostale po
kosilu. Dodali so še ostanke zelenjave, mesa, rib, salam ali sira, polili s kislo,
jajčno ali mlečno polivko in ustvarili vsakič znova drugačno jed.
Testeninske solate so lahko hladne in tople. K toplim testeninam dodamo
piščančje meso, klobase in kuhano zelenjavo ter jih začinimo s polivko s
kisom, mrzle pa pripravimo z morskimi sadeži, ribami in svežo ali vloženo
zelenjavo in pripravimo polivko po okusu.
Testeninske solate, sploh hladne, so odlična poletna jed, saj nas nasitijo,
a so hkrati hladne in lahke. Odlično povzamejo bistvo poletne hrane: pripraviti jih je mogoče vnaprej in jih potem še ohladiti, sestavine zanje pa
naberemo kar na poletnem zelenjavnem vrtu.
Veliko ljudi testeninske solate uživa kar kot glavno jed, denimo za malico
med delom, saj nasitijo, a ne utrudijo. Pri večjih obrokih pa so pripravljene
kot predjedi ali kot priloge k mesu.
V vsako testeninsko solato spada poleg soli tudi kanček mastnega (olje,
majoneza, smetana), da loči testenine med seboj, ker se drugače rade
sprimejo, in nekaj več kislega (sol, limona, kisla smetana), da solata pač
postane solata. Pomembno je, da je polivke dovolj in da je dovolj tekoča,
da jo lahko dobro vmešamo v solato. Če narejeno solato pustimo stati,
bomo verjetno polivko pred serviranjem morali še dodati, saj jo testenine veliko popijejo. Zraven se odlično podajo poletne začimbe, ki
naj bodo usklajene s tistim, kar poleg testenin sestavlja solato, pa
tudi zelenjavni dodatki močnih okusov, kot so sušeni paradižniki,
feferoni, črne olive in česen.
Za solate so primerne kratke testenine, predvsem svedri, metuljčki, peresniki in polžki, oblike pa lahko tudi pomešamo, za
vizualni učinek. Načelno ne pripravljamo solat iz zelo velikih in
polnjenih testenin. Testenine skuhamo al dente, ker se v solati
navzamejo tudi polivke in bi bile drugače ob postrežbi že kar
premehke. Zato so za solate zelo primerne kakovostne jajčne
testenine, ki se ne razkuhajo.
25
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
Testenine
TESTENINSKE SLADICE
Sladice iz testenin imajo v stoletja stari kulinarični tradiciji prav
tako pomembno mesto kot testenine po bolonjsko ali lazanja.
V Italiji ima vsaka regija tradicionalno testeninsko sladico, skupno pa zagotovo obstaja več kot sto receptov za sladke različice
testenin, med katerimi so polnjene testenine, ocvrte testenine,
zloženke … Najbolj znani sta torta Mantova, ki je narejena iz polširokih rezancev, mandljev in likerja, in kolač pastira iz makaronov
z jajčno kremo. Priljubljen je stoletja star recept za bocconotti,
to so testenine, polnjene s čokoladnim nadevom, v sodobnejših
različicah pa tudi s smetano, sadnim nadevom in kombinacijami.
Svetovno znana je tudi portugalska testeninska sladica aletria, ki
se dela iz tankih rezancev z jajci, limono, sladkorjem in mlekom.
V Romuniji pripravljajo sladico iz testenin z javorjevim sirupom,
orehi, makom in rozinami, v okolici Dubrovnika pa je znana torta
iz makaronov, narejena z orehi, jajci in sladkorjem.
Za sladke jedi se v večini uporabljajo rezanci ali svedri, lahko pa
uporabimo tudi špagete, vseh vrst kratke testenine in testo za
lazanjo.
Proizvajalci ponujajo testenine z okusom čokolade, kakava, limete ali limonine trave, razvijajo pa še nove okuse. Čokoladne so
odlične v sladicah z jagodičjem, pomarančami, čokolado, meto,
smetano in različnimi oreški, testenine kiselkastih okusov pa polno
zaživijo v sadnih sladicah in
v kombinaciji z različnimi
mlečnimi dodatki.
26
Kul(inarični) Ekspres
Preprosto naravno.
Prve slovenske testenine
brez gensko
spremenjenih organizmov*
* Pekarna Pečjak je za vse svoje sušene jajčne testenine pridobila certifikat
Brez GSO, ki ga podeljuje Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru.
Začimbe in zelišča
za razstrupljanje
Zdrav
Ko se spomladi s topljenjem
snega in deževjem očisti narava, ko
pospravimo domove in jih napolnimo
s svežim zrakom, napoči tudi čas
za razstrupljanje telesa. Prav to je
osrednji namen tradicionalnega,
z ritmi narave do popolnosti
usklajenega posta pred veliko nočjo.
T
elo ostanke po običajnih presnovnih procesih, pa tudi sledi
naših razvad ter odpadne snovi iz okolja, ki vstopajo preko dihal in
kože, večinoma izloča po naravnih
poteh. Vendar se nekateri ostanki odstranjujejo počasi ali nezadostno. Količino škodljivih substanc,
ki ostajajo, znanstveniki imenujejo
telesno breme ter jo merijo preko analiz krvi, urina in materinega
mleka. To breme sestavljajo alkohol,
kofein, nikotin in druge substance
iz cigaretnega dima, ogljikov monoksid, pesticidi in insekticidi, kemične
snovi, nekateri hormoni, težke kovine, nasičene maščobe in sladkor.
Pomoč telesu
Z
a razstrupljanje telesa obstaja
mnogo tehnik in priporočil. Uradna medicina ne podpira nobenega
od njih, saj vztraja pri mnenju, da je
organizem sposoben sam odstraniti vse strupe. Je pa pomen razstrupljanja telesa prepoznan v različnih
vejah alternativnega in tradicionalnega zdravljenja.
T
udi če se nam celovito razstrupljanje telesa, ki je po nekaterih metodah lahko tudi precej
ekstremno, ne zdi potrebno, pa ne
škodi, če pri prehrani v obdobju, ko
je naše telo zaradi komaj minule
zime še posebno ranljivo, uporabljamo nekaj več začimb in zelišč,
ki podpirajo lastno moč telesa za
razstrupljanje. Tako lahko pomagamo organom, pomembnim v procesu razstrupljanja: jetrom, kjer
encimi nevtralizirajo večino
strupov, ledvicam in črevesju, ki izločita del preostalih strupov z urinom
in blatom, maščevju,
ki skladišči pretirane količine strupov,
koži, ki sodeluje s
predelavo strupov
v znoj, pljučem, ki
iz telesa odstranjujejo ogljikov dioksid, in limfnemu
sistemu, ki odstranjuje odpadne
snovi, nastale med
običajno presnovo.
Razstrupljanje je priporočljivo spomladi,
ker pozimi jemo težje prebavljivo hrano,
se zadržujemo v slabše prezračenih
prostorih in smo bolj obremenjeni z
ostanki zdravil zaradi zimskih obolenj,
poleg tega se manj gibljemo in je naša
presnova upočasnjena.
28
Kul(inarični) Ekspres
pomladni prepih
Če naše telo ne zmore
predelati vseh nakopičenih
strupov, nas na to
opozorijo zamašen nos,
obilno nabiranje sluzi,
solzne ali srbeče oči,
alergije. Pojavijo se lahko
tudi prebavne težave,
izpuščaji in čezmerno
potenje, glavobol,
omedlevica in nihanje
razpoloženja, pa tudi
jecljanje, nepravilen srčni
ritem in okorelost udov.
29
Glavni partner revije:
Naj odnese vse
Č
e že ne izvedemo generalnega čiščenja, torej vsaj odprimo
okna in vrata svojega telesa, naredimo prepih in odpihnimo snovi, ki jih
ne potrebujemo in ki nas bremenijo.
Zamešajmo prave začimbe v hrano in
pomagajmo telesu, da se očisti. Zelo
pomaga tudi pitje vode, ki odplakne
strupe iz telesa, ter uživanje začimb
in zelišč, ki delujejo protivnetno in
protibakterijsko, da preprečimo vnetja in okužbe, do katerih bi lahko prišlo prav zaradi izločanja strupov.
T
ak prepih pa lahko naredimo
tudi v glavi, da odnese stare zamere, bolečine, čustvene težave in
zimsko otopelost. Bodimo aktivni,
na svežem zraku, razvajajmo se,
da čimprej spet najdemo duhovno
ravnovesje ter vstopimo v nov cikel
narave neobremenjeni in odprti za
nova doživetja.
številka 8
〉 marec 2014
Začimbe in zelišča
za razstrupljanje
Začimba/zelišče
Uporaba v jedeh
Čemaž
Omake, prikuhe, špinača, juhe, solata
Česen
Solate, meso, zelenjava
Hren
Svinjina, jajca, solate, zelenjava, namazi
POPER
Vse jedi, razen sadja in sladic
Nageljnove žbice
Mesne jedi, ragu, kompot, pecivo
Cimet
Jagnječja in perutninska pečenka, riž,
kompot, pite in drugo pecivo, sladki namazi
Koper
Omake, solate, meso, ribe, enolončnice,
juhe
Poprova meta
Jagnjetina, sladice
Kopriva
Zelenjavna juha
Sivka
Marinade, ribje jedi, jagnjetina, zeliščne
omake, enolončnice, zeliščni namazi
Žajbelj
Juhe, omake, ribe, perutnine, jagnjetina,
divjačina, pečenke, paštete, zeliščni
namazi, peciva
Peteršilj
Vse jedi, razen sladic
Rožmarin
Meso, mesni izdelki, paradižnikove in druge
zelenjavne jedi, gobe
Kurkuma
Rižote, zelenjavni namazi, enolončnice
Ingver
Solate, kari, piškoti, pecivo
Jabolčni kis
Solate, napitki
LANENO OLJE
Solate, polivke, pekovsko pecivo
Oljčno olje
Vse jedi, razen sadja
30
Kul(inarični) Ekspres
UČINKI
Očisti vse notranje poti, dihala in ožilje.
Pospešuje izločanje težkih kovin iz telesa. Deluje protivnetno,
protibakterijsko in protiglivično.
Krepi pljuča, iz črevesja čisti zastale snovi, bakterije in sluz.
Pospešuje presnovo in izločanje strupov z znojenjem, preprečuje
nastanek prostih radikalov; deluje protivnetno in podpira imunski
sistem.
Izboljšajo presnovo in delovanje ledvic ter zmanjšujejo raven
sladkorja v krvi; delujejo protivirusno, protibakterijsko, protivnetno in
protiglivično, krepijo imunski sistem.
Pospešuje presnovo in izločanje sladkorja iz krvi, nevtralizira proste
radikale; deluje protivnetno in protibakterijsko ter krepi imunski sistem.
Spodbuja odvajanje vode in s tem strupov iz telesa; deluje
protibakterijsko in protivnetno.
Čisti zasluzena prebavila, spodbuja presnovo; deluje protivnetno.
Čisti kri, jetra, ledvice in prebavila; deluje protiglivično.
Čisti jetra in pljuča, spodbuja zdravje kože; deluje protiglivično,
protibakterijsko in protivirusno, spodbuja imunski sistem.
Čisti prebavila, kri in limfo, prispeva k izločanju škodljivih snovi, ki
nastanejo zaradi okužb, toksinov in slabe presnove; deluje protivnetno
in protibakterijsko.
Spodbuja odvajanje vode in strupov iz ledvic, obnavlja jetra.
Spodbuja delovanje jeter, čisti kri in ledvice.
Spodbuja delovanje jeter in prepreči njihovo okvaro, čisti kri.
Pomaga predelati zaužito hrano in prekine kopičenje škodljivih snovi v
telesu; deluje protibakterijsko in protivnetno.
Topi maščobe, v katerih se nabirajo strupi, spodbuja presnovo in
pospeši izločanje strupov iz črevesja.
Pospešuje izločanje odvečne vode iz ledvic, preprečuje nastanek
prostih radikalov; deluje protivnetno.
Čisti prebavila, preprečuje razvoj prostih radikalov, prispeva k regulaciji
sladkorja v krvi; deluje protivnetno.
31
Glavni partner revije:
številka 8
〉 marec 2014
KRIŽANKA
POHIŠTVO IN
DRUGI
PREDMETI
V HIŠI
NAJVIŠJA
GORA V
TURČIJI
ZAVETJE,
PRIBEŽALIŠČE
KRALJ V
SIRAKUZAH
ANTIČNO
NOMADSKO
LJUDSTVO V
VZHODNI
EVROPI
VZORČASTA
TKANINA
VLADARSKI
NASLOV
DOGOVORJENA
KOLIČINA ZA
MERJENJE
ZELENICA V
PUŠČAVI
SPODNJI DEL
VRATNE
ODPRTINE
OBROK, DELEŽ
ODPLAČILA
POSOJILA
EROSOV
SPREMLJEVALEC
MOŠKI, KI
PRETIRANO
POUDARJA
SVOJO
MOŠKOST
PRVI RIMSKI
ZALOŽNIK
ŽIVČNO
VLAKNO
ŠPIK LUKA
IME PISATELJA
ZORMANA
NEPOMEMBEN,
NEVAŽEN
ČLOVEK
ANG. SLIKAR
(REGINALD)
ANTIČNI
BEOTIJEC
NARODNI PARK
V KENIJI
SLO. POLITIK
IN PESNIK
(IZIDOR)
STANE
ŽAGAR
VIŠJI URADNIK
PRI STARIH
RIMLJANIH
ČREDA ŽIVALI,
KRDELO
PLOŠČA IZ
ZDROBLJENEGA LESA
PREVARA,
UKANA
IME NAŠE
SLIKARKE
ŠTIH
GR. BOGINJA
NESREČE
IME NOVINARKE ROŠ
ODRSKI
REKVIZIT
Avtor: Vladimir
Milovanović
NAJETO PERO
KIS
IZPLJUNEK,
PLJUNEK
NOČNI
LETEČI
SESALEC
UVENELOST
STOGLAVI
ZMAJ V
GRŠKI
MITOLOGIJI
MEHKA IN
ZELO TEŽKA
KOVINA
AM. IGRALEC
(SEAN)
IME NEMŠKE
IGRALKE
SOMMER
KRAJ V
JUGOVZHODNI
ŠPANIJI
KADMOVA HČI
V GR. MITOL.
DEPARTMA V
JUŽ. FRANCIJI
POČELO
DAOIZMA
IME NAŠEGA
NOGOMETAŠA
ŽLOGARJA
BOJAN ŠROT
IME
IN PRIIMEK
JAMAJŠKEGA
ATLETA
METKA
TRDIN
PRENAŠANJE
Pomoč: AGATOKLES – kralj v Sirakuzah v 4. stoletju pr.n.š., LADON – stoglavi zmaj v grški
mitologiji, ULEA – kraj v jugovzhodni Španiji
32
Kul(inarični) Ekspres