1. No category

U VO D N I K
Ali bi ob kavi še pravljico?
A
li je kdo opazil, da se kar naenkrat rešitev za vse slovenske
probleme skriva v živilski samooskrbi? Oh, samooskrba, ko bi
bila hrana poceni in dobra in bi se kar skozi okno stegnil po
svež sadež in bi kmetje romali na vaške tržnice in se držali za roke z
malimi podjetniki, ki bi z nasmehom na licih mesili najboljši kruh. In bi
rožice cvetele vse leto in bi svizci zavijali domačo čokolado v doma
stkane lanene prtičke.
M
ar je res tako težko odkrito povedati, da Slovenija ne more
biti kmetijsko samooskrbna? Lahko je kakovostna ponudnica
v nekem segmentu, recimo pri vinu, mesu, mleku, jabolkih – ali še
bolje, pri industrijskih živilih, pri katerih je izplen za državo in podjetja bistveno večji. Nerealno in zelo grdo do potrošniške javnosti pa
je staviti na neko mistično stanje samooskrbe in ves čas vsiljevati
krivdo za njeno nedoseganje celotnemu živilskemu sektorju.Samooskrba bi zahtevala popolno prestrukturiranje kmetijstva, industrije,
trgovine, infrastrukture, logistike, izobraževanja, zaposlovanja, prostorskega načrtovanja, politike spodbud in davkov, zavarovanj in nenazadnje prehrambnih navad prebivalstva. Vsaj delno samooskrbni
smo lahko vsak zase doma, če manjši ali večji delež hrane pridelamo
pred hišo, precej samooskrbna bi lahko bila tudi Evropa. Slovenija pa
pač nikoli ne bo živilsko povsem samooskrbna, ker prebivalci niso
pripravljeni dneva začeti z želodovo kavo in jesti vso zimo ajdovih
žgancev, kislega zelja in zgubanih jabolk. Odkar jemo pomaranče in
čokolado, smo nesamooskrbni in s tem ni nič narobe. Zato bi morda
časopisni papir (s katerim prav tako nismo samooskrbni) in televizijski eter (ne, niti s televizorji nismo samooskrbni) raje namenili
resničnim vidikom problematike kmetijskih surovin.
Cene hrane ne poskočijo, ker bi vreme res
imelo tako velik vpliv, ampak zato, ker je
primeren izgovor za podražitve.
S
mo del globalnega prometa s hrano in zato uživamo prednosti
in trpimo tveganja, ki pridejo s tem. Izbira je pestra, kot ni bila
nikoli v stoletjih (prisilne) samooskrbe. Med tveganji globalne soodvisnosti je seveda globalno oblikovanje cen hrane, pri katerem ima
Slovenija prav toliko vpliva, kot je za tako majhno državo pričakovati,
torej blizu ničle.
Š
e ena pravljica ali vsaj polovična resnica je medijsko navezovanje
vsakokratnih vremenskih katastrof na cene hrane. Ko vremenoslovci objavijo, da bo ZDA prizadela suša, gredo cene na borzi surovin
navzgor v istem trenutku, ne, recimo, šele ob žetvi, kot bi bilo logično.
Cene hrane ne poskočijo, ker bi vreme imelo tako velik vpliv, ampak
zato, ker je prikladen izgovor za podražitve. Res, po zadnjih podatkih
povzroči vreme za 800 milijard evrov škode na leto po vsem svetu.
Veliko? Le dokler tega ne primerjamo s celotnim prometom s hrano, ki po grobih ocenah Svetovne banke znaša 5 bilijonov evrov na
leto. Vreme torej prizadene 16 odstotkov prihodka s hrano. Veliko?
Globalno supermarketi zaslužijo s hrano na leto petkrat toliko, prehrambne storitvene dejavnosti dvakrat toliko. Samo proizvodnja industrijskih živil v EU je vredna več. Tako pomemben igralec je vreme.
P
osvetimo se raje realnosti. Cene kmetijskih surovin in hrane
oblikujejo globalne korporacije, finančne institucije in rastoči
srednji razred na največjih trgih sveta. Pa naj dežuje ali sije sonce.
Katja Petrović, urednica
V SE B I N A
Sveže
4
4
O čebelah v Evropi Pekarna Pečjak se širi na Hrvaško Kaj bo pomembno v živilski industriji
v letu 2014 Prihajajo hruškovi krhlji Kmetijske surovine
5
5
6
Prehranske enačbe na svetovni ravni (Ne)varni info
Čokolada, ujeta v evropske direktive
Neželeni ogljikovi hidrati Molekule česna za obstojno zelenjavo Pravična trgovina za akažuje
Bakterija listerija zahteva posebne ukrepe Debelost vpliva na zaznavo okusov 12
12
13
13
14
14
Kul(inarični) ekspres
Revija za potrošnike, ki hočejo več
www.kulekspres.si
Kolumna: dr. Aleš Kuhar
Kako pridemo od surovin do cen
15
Skupno kuhanje
Trenutki, ki tkejo spomine 16
Domači test: Pečjakove potice
Katera bo letos na vaši mizi 20
Suho sadje v receptih
Okus po poletju
24
Začimbe v zimskih sladicah
Sladki vonji dobre volje
28
Križanka
Podjetja, ki aktivno vlagajo v ozaveščanje potrošnikov
o varnosti in kakovosti hrane, v skrb za zaposlene,
lokalno skupnost in naravno okolje – partnerji
revije Kul(inarični) ekspres: Pekarna Pečjak, d. o. o.,
Mirovita, d. o. o., Mirosan, d. o. o.
Direktorica Melanija Končina Boltin
Fotografije Igor Kastelic, Dreamstime
3
32
Izdajatelj
ContentNet, d. o. o.
E: [email protected]
W: www.contentnet.si
Odgovorna urednica
Katja Petrović, [email protected]
Grafična podoba in prelom
Katja Mijajlović
Križanka Vladimir Milovanović, s. p., Ljubljana
Lektura ContentNet, d. o. o.
Tisk Jular, poslovno svetovanje, Nihad Jular, s. p.
Naklada 60.000 izvodov
Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov Pekarne Pečjak.
ISSN 2232-5859
Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Za dodatne izvode nam pišite na naslov [email protected].
Logistični stroški odpreme in pošiljanja tiskanih izvodov znašajo 1,45 €/izvod in se plačajo po povzetju. Revijo
lahko brezplačno natisnete; na voljo je na naslovu www.kulekspres.si.
Vse pravice so pridržane. Kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja
izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.
Glavni partner revije:
SVEŽE
Ali iščete novice o tem, kaj je novega
na trgu živil in kaj se šele pripravlja?
Sodelavci revije Kul ekspres so za
vas zbrali najnovejše zanimivosti
iz vsakdana slovenske živilske
industrije in tudi IZ širnega sveta
hrane.
O čebelah
v Evropi
O
b težavah, ki so pestile
čebele v zadnjih letih,
so odgovorni v EU tudi
ugotovili, da je čebelarjenje v Evropi izjemno slabo
dokumentirano. Po obsežni
študiji, ki so jo izvajali od leta
2010, ugotavljajo, da je čebelarjenje izjemno raznoliko, tako
da sta edini značilnosti, ki povezujeta čebelarje širom Evrope, majhna
povprečna velikost kolonij in velik delež
ljubiteljskih čebelarjev.
V
referenčnem laboratoriju EU za zdravje čebel ocenjujejo, da je v Evropi
okoli 620.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo okoli 220.000 ton medu
na leto. Kilogram medu stane od 1,5 evra do 40 evrov, odvisno od države in
distribucijske mreže.
N
ajveč kolonij je v Španiji, skoraj 2,5 milijona, kar je skoraj petina vseh v
Evropi, v Sloveniji pa jih je 156.000, kar je dober odstotek vseh. Najmanj
čebeljih kolonij je na Irskem. V vsej Evropi čebelarji skrbijo za 13 milijonov
kolonij. V Sloveniji so našteli 9.200 čebelarjev, kar je 1,5 odstotka vseh v
Evropi; po številu čebelarjev vodi Italija (70.000), najmanj pa jih je na Cipru
(550). V Španiji je čebelarstvo tudi najbolj intenzivno, saj imajo čebelarji tam
v povprečju po 103 kolonije; v Sloveniji je povprečje na čebelarja 17 kolonij,
najnižje pa je v Veliki Britaniji, kjer imajo čebelarji v povprečju po pet kolonij.
Kar 96 odstotkov čebelarjev v Sloveniji ima manj kot 50 kolonij.
P
odatki bodo pomembni pri nadaljnjem načrtovanju politike do čebelarjenja, nadaljevali pa bodo tudi zbiranje vseevropskih podatkov, tudi zato, da
bi bolje razumeli in nadzirali nepravilnosti, ki se dogajajo v populaciji (visoka
smrtnost, hiranje, izginjanje).
Pekarna Pečjak se širi na Hrvaško
P
ekarna Pečjak je to jesen odprla novo podjetje na Hrvaškem. Podjetje
izvaja le prodajo Pečjakovih izdelkov, proizvodnja pa za matično in hčerinsko podjetje poteka v Sloveniji.
K
ot je pojasnil direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak, na Hrvaškem
prodajajo zamrznjeni program in testenine. Pričakujejo, da bodo v dveh
letih svoj promet tam povečali za petkrat glede na sedanje številke.
4
Kul(inarični) Ekspres
Kaj bo pomembno v živilski industriji v letu 2014
O
rganizacija za raziskave živilskih trgov Innova Market, ki je v industriji znana
po izjemni točnosti napovedi trendov, je objavila seznam tematik, ki bodo
po njihovem zaposlovali živilsko industrijo v prihodnjem letu. Napovedujejo, da
se bo vse vrtelo okoli zmanjševanja ostankov pri proizvodnji in porabi hrane
ter okoli ponovnega dviga zaupanja potrošnikov v varnost in kakovost živilske
proizvodnje.
S
plošna nagnjenost k trajnostnem razmišljanju, ki je leta 2007 po pomembnosti na globalni ravni premagala trend organsko pridelane hrane (kar so pri
Innova Market tudi napovedali) in postala eno od gonil razvoja živilske industrije,
postaja konkretnejša: globalno razpoloženje je povzročilo, da se je v imenu trajnostnega razvoja začelo gledati predvsem na zmanjševanje količine zavržene
hrane in odpadkov v živilskih proizvodnji nasploh. Veliko proizvajalcev razmišlja
o ponovnem pridobivanju surovin iz presežkov hrane, čedalje nižja toleranca pa
tudi velja do ostankov hrane v trgovinah in pri končnih potrošnikih.
P
roizvajalci se bodo prihodnje leto tudi izrazito trudili povrniti zaupanje potrošnikov v deklaracije ter v sledljivost in varnost hrane nasploh. Zaupanje
se je močno skrhalo zaradi škandala s konjskim mesom, ki je lani pretresel
Veliko Britanijo in Evropo nasploh ter razkril, kako malo možnosti za preverjanje
pravilnosti podatkov dejansko imajo potrošniki kljub množici predpisov, ki to
urejajo. Industrija se bo morala izjemno potruditi, da bo potrošnike ponovno
prepričala, naj ji verjamejo, saj jim neposrednega vpogleda ne more omogočiti.
Strokovnjaki pričakujejo, da bodo proizvajalci poskušali ponovno prepričati potrošnike s poudarjanjem izvora živil in surovin zanje.
M
ed zelo izrazitimi zahodnimi trendi za prihajajoče leto raziskovalci izpostavljajo čedalje močnejšo nagnjenost potrošnikov k domači kuhi. Potrošniki
želijo preprosto, domačo hrano, zato je pričakovati, da bodo na živilih poudarjene navedbe o dobri ceni in velika pakiranja po ugodni ceni. Tudi pri izbiri
funkcionalnih živil se potrošniki obračajo k tradicionalnim znanjem, zato bodo
postajala zanimiva živila, okrepljena, recimo, s tradicionalnimi zelišči ali izdelana
po načelnih kitajske medicine.
V
povezavi z drugimi trendi raziskovalci napovedujejo, da bodo prihodnje leto
uspevali manjši proizvajalci, ki jim potrošniki bolj zaupajo in so bližje podobi
domače hrane kot globalne korporacije. Pri takih manjših proizvajalcih se bodo
pojavljali inovativni izdelki s ciljem zadovoljiti majhne tržne niše, a s potencialom
prerasti v globalne trende.
Prihajajo hruškovi krhlji
V
Miroviti so se letošnjo jesen odločili za precejšnjo investicijo in razširili sušilnico za
sadje, zdaj pa na trg dajejo dolgo pričakovano
novost, hruškove krhlje. Hruškovi krhlji iz v
Sloveniji pridelanih hrušk so naravno slajši
od jabolčnih in odličen nadomestek za bolj
kalorične posladke. So brez dodatkov in
odličnega okusa, kot je značilno za vse Mirovitine izdelke, zapakirani pa so tudi v novo
Mirovitino embalažo.
5
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
Kmetijske
surovine
Prehranske
Če pšenico v žitnicah na enem koncu
globusa prizadenejo vreme ali škodljivci,
jo bo globalno gospodarstvo črpalo
od drugod. Vzvodi razpoložljivosti
kmetijskih surovin in oblikovanja cen so
drugačni, manj direktni in bolje skriti.
Vreme in mrčes sta v globalni vasi
postala minorna igralca, izgovor za
javnost. A tudi glavni igralci se menjajo,
prav v tem desetletju, na odru kmetijskih
surovin in proizvodnje hrane.
P
o podatkih FAO pridelamo globalno vsako leto okoli 700 milijonov ton pšenice, tisoč milijonov
ton koruze, 500 milijonov ton riža in
300 milijonov ton soje (in še 1.300
milijonov ton žit za živalsko krmo).
Pa še 500 milijonov ton semen
oljnic, 180 milijonov ton sladkorja,
800 milijonov ton mleka, 300 milijonov ton mesa, 160 milijonov ton
rib. Pa še tisoč milijonov ton zelenjave in 620 milijonov ton sadja. Pa
še 9 milijonov ton kave in 4 milijone
ton kakavovih zrn. Živilska industrija
na kateremkoli koncu razvitega sveta ni odvisna le od lokalne pridelave
in enega dobavitelja surovin in celo
ne od regije ali svojega kontinenta,
ampak je del globalnega prometa s
surovinami, ki manjša negotovost
zaradi naravnih ujm in kot globalni
žilni sistem povezuje pridelovalce
vsega sveta s predelovalci vsega
sveta in potrošniki vsega sveta.
Cene kmetijskih surovin
naraščajo zato, ker
njihovo predelovanje in
prodajanje industrijskih
živilskih izdelkov –
mnogokrat celo nazaj
na trge, iz katerih je
bila odpeljana osnovna
surovina – prinaša
enormne dobičke.
6
V
sako leto se tako po svetovnih
morjih prepelje za več kot 700
milijard evrov kmetijskih surovin.
Približno dve tretjini kmetijskih surovin, ki se izvažajo, izvira iz držav v
razvoju in v tranziciji, tretjina pa iz
razvitih držav.
Od revnih k bogatim
in nazaj
A
li lahko rečemo, da torej razvito
polovico sveta hrani njegova razcapana sestrica, svet v razvoju? Na
primeru EU, ki uvozi petkrat toliko
kmetijskih surovin, kot jih izvozi, se že
zdi tako: 80 % uvoženih žit, sladkorja,
maščob, sadja in zelenjave, morske
hrane, kave, kakava in začimb prihaja iz držav, ki jih OZN opredeljuje kot
države v razvoju (mednje poleg Afrike
in Južne Amerike šteje tudi, recimo,
Kitajsko in Turčijo); hkrati tja EU uvozi le dobro četrtino svojih kmetijskih
surovin, skoraj pol pa v druge razvite države (preostanek gre v države v
tranziciji, kamor po opredelitvah OZN
spadajo, denimo, Rusija in Ukrajina).
Letno po podatkih Eurostata EU
uvozi za približno 50 milijard evrov
kmetijskih surovin.
Č
eprav surovine potujejo v smeri
od revnejših k bogatim, trgovino s kmetijskimi surovinami dejansko obvladujejo države OECD,
največje dobičke pa kujejo največja
svetovna gospodarstva, to so države G-20. Te namreč odkupijo surovine po nizkih cenah, jih predelajo
Kul(inarični) Ekspres
enačbe
na svetovni ravni
in nato trgujejo s končnimi živili, pri
katerih je dobiček bistveno večji kot
pri kmetijskih surovinah. Če živilski
sektor gledamo kot celoto, obvladuje 20 največjih izvoznih držav
po podatkih OECD 80 odstotkov
vrednosti izvoza, medtem ko so
najrevnejše države v celotni živilski
verigi udeležene le z 1 odstotkom.
Ko novi prehranski
trendi okužijo
trg, ki predstavlja
petino sveta, začne
ta trg upravljati s
preostankom sveta.
Kdo in kaj oblikuje
povpraševanje
S
7
Glavni partner revije:
2
po vrednosti (v milijonih evrov)
525
Uvoz
T
rg surovin je trg kot vsak drugi
in tudi tu je glavni mehanizem
oblikovanja cen povpraševanje. Pomembnejše vprašanje je, kdo in kaj
oblikuje povpraševanje. Cene olj in
koruze skokovito naraščajo predvsem zaradi porabe za biogoriva na
osnovi etanola (iz koruze) in biodizla
(iz rastlinskih maščob), ki jih promovirajo bogate pridelovalke teh
poljščin, čeprav je vpliv biogoriv na
družbo in okolje vsaj vprašljiv, če ne
že nedvoumno škodljiv. Cena žit izrazito narašča tudi zaradi povečanega
povpraševanja po mesu v razvijajočih
se državah. Meso izpodriva tradicionalno rastlinsko hrano v Afriki in jugovzhodni Aziji, saj velja za prestižno
hrano, ki si jo tamkajšnji srednji sloj
prebivalstva končno lahko privošči.
Marsikatera od teh držav tako izvaža žito za krmo in nazaj uvaža meso
– cena žitu raste, ker je zanj dovolj
kupcev, domače prebivalstvo, ki si ne
more privoščiti mesa, pa si po novih
cenah ne more privoščiti niti žita.
Maščobe in
olja
Kava, čaj,
kakav, začimbe
0
958
Ribe, lupinarji, školjke
66
112
Sadje in zelenjava
50
131
Žita in žitni proizvodi
9
785
EU
Izvoz
vetovna proizvodnja in izvoz
industrijskih živilskih izdelkov
narašča za skoraj 9 odstotkov na
leto, zato, razumljivo, naraščata
tudi količina in cena izvoženih kmetijskih surovin: od leta 2005 do leta
2011 je vrednost svetovnega izvoza
kmetijskih surovin narasla za dvain polkrat (zaradi večje količine in
višjih cen), največ izvoz rastlinskih
olj in maščob (skoraj za štirikrat)
ter koruze in začimb (za trikrat). S
kmetijskimi surovinami se torej po
svetu zasluži skoraj trikrat več kot
pred nekaj leti. Res se razmerje med
državami OECD in preostalim svetom nekoliko spreminja, a večina
povečanja prometa gre še vedno v
proračune najbogatejših.
8
411
2
569
številka 7
〉 december 2013
Kmetijske
surovine
Obljube, skrite v
škatli kosmičev
K
ot celota cene kmetijskih surovin naraščajo zato, ker njihovo
predelovanje in prodajanje industrijskih živilskih izdelkov – mnogokrat
celo nazaj na trge, iz katerih je bila
odpeljana osnovna surovina – prinaša enormne dobičke. Enak trend
kot pri mesu se namreč pojavlja pri
industrijskih živilih. Prebivalci katerekoli države, ki se uspejo vzpeti
preko preživetvenega minimuma na
raven srednjega razreda, se začnejo zgledovati po navadah bogatejših
držav. Generacije bodo morale biti
site, da bodo ti narodi spet začeli
verjeti v svojo tradicijo in se vračati
v lastno kuhinjo, k svojim pridelkom.
Do takrat pa se bodo ozirali v bogatejši, v njihovih očeh boljši, idealen
svet in pokupili vse, kar je zapakirano v podobe tega sveta – pri čemer
jim bodo pomagale promocijske
kampanje, ki obljubljajo hipno selitev v lepše življenje že samo z enim
ugrizom uvožene žitne ploščice. V
Južnoafriški republiki, denimo, so
pravkar z bučno promocijo lansirali
prvo polpripravljeno živilo in kupci
so ga razgrabili. Pred desetletji smo
tudi pri nas pojedli in popili vse, kar
je spominjalo na zahod, da se zdaj
vračamo k lokalni pridelavi, domačim živilcem in lastnim receptom.
P
ovečano povpraševanje po industrijskih živilih dviga predvsem
cene koruze in soje, ki sta, ne da bi
večina potrošnikov to sploh vedela,
prisotni v tako rekoč vsakem industrijsko pripravljenem živilu. Koruza,
denimo, ni le v kosmičih, pokovki,
zdrobu, kruhu, polenti, ampak v obli-
8
ki sirupa, pridobljenega iz koruznega
škroba, tudi v sladoledih, sladicah,
kečapu, salamah, brezalkoholnih
pijačah, žvečilnih gumijih (pa tudi v
pasji hrani, plastiki, otroškem pudru, papirju, zdravilih). Pa ne, da bi
bila koruza res tako nepogrešljiva, saj gre vendarle samo za škrob,
fruktozo in encime, ki jih najdemo v
mnogih poljščinah. V ozadju so višji
interesi: mnoge države OECD varujejo svoje pridelovalce pred svetovno
konkurenco s sistemom subvencij
in protektivnimi protiuvoznimi ukrepi, s tem pa bistveno vplivajo na porabo posameznih surovin in njihove
globalne cene. ZDA tako ravnajo s
svojimi pridelovalci koruze, zato je
ta tam izjemno poceni in v izjemnih
količinah, podjetni predelovalci pa jo
kot poceni surovino uporabljajo, kjer
je le mogoče.
Špekulanti kupujejo
letine
D
a bi čimbolje izkoristile nove trge
za svoje izdelke, so globalne korporacije pripravljene vnaprej zakupiti
cele letine žit, tudi sladkornega trsa,
in oljnic ali pa kar trajno kupijo polja.
Če surovin ne porabijo za lastno proizvodnjo, jih prodajo drugim proizvajalcem. Na tak način lahko največja
živilska podjetja odločilno vplivajo na
ceno posamezne surovine, saj pokupijo tako veliko količino, da se bistveno pozna pri globalnih zalogah
surovine. Njihov dobiček je vsaj trojen: zaslužijo, ker so sama živila lahko
izdelala iz poceni surovin, zaslužijo, ko
ta živila prodajo, zaslužijo pa tudi, ker
morajo tekmeci isto surovino kupo-
Kul(inarični) Ekspres
vati dražje – če jo kupijo kar pri njih,
zaslužijo še četrtič, z istega polja in
od istega klasa.
Pomemben delež
kmetijskih surovin
obvladujejo finančne
institucije, ki se vedejo
drugače kot klasični
kupci kmetijskih surovin
ter rušijo cikle ponudbe
in povpraševanja.
Š
e bolj problematično za trg je,
da se v take špekulacije od začetka sedanje ekonomske recesije
spuščajo finančne institucije, ki so
kapital iz klasičnih naložbenih možnosti preusmerile v nakup pogodb
za trgovinsko poslovanje. Tako obvladujejo pomemben del trga kmetijskih surovin, a se na njem ne
vedejo kot klasični kupci na borzi
surovin, ki blago kupijo zato, da ga
bodo prodali glede na povpraševanje, ampak se vedejo kot klasični
investitorji: na papirju kupijo surovine, ko so poceni, in jih prodajo, ko
potrebujejo denar za druge naložbe.
To je dodobra porušilo uveljavljene
cikle ponudbe in povpraševanja v
živilski industriji.
Vloge se menjajo
T
aki trgi, kot je ta trenutek južnoafriški za polpripravljena živila, so za prehranske korporacije
in države, ki stojijo za njimi, skoraj
pravljični: na njih lahko prodajo vse,
kar se je na matičnih trgih že zdav-
9
Glavni partner revije:
naj izpelo, tudi če je prehransko in
celo zdravstveno slabše kakovosti,
saj jih lokalna zakonodaja še ni dohitela. Težko se je sprijazniti s tem,
da je tudi Slovenija za marsikatero
korporacijo prav tak trg.
T
oda kaj se zgodi, ko novi prehranski trendi okužijo velike narode,
recimo trg, ki predstavlja petino
sveta? Takrat ta trg začne upravljati
s preostankom sveta. Kravje mleko
kot surovina se v Evropi že nekaj
let močno draži zato, ker na Kitajskem, ki pospešeno sledi zahodnim
modnim in prehranskim trendom
– zgolj zato, ker so pač zahodni –
pokupijo kritično količino globalnih
zalog. Začelo se je pred nekaj leti z
mlečnimi formulami za otroke na
osnovi kravjega mleka v prahu, zdaj
po mleku in mlečnih izdelkih čedalje bolj segajo tudi odrasli, in to ne
glede na to, da je med Kitajci zaradi
evolucijskih okoliščin zelo velik delež
laktozne netolerance. Kitajska sama
ne more zadovoljiti povečanega
povpraševanja po kravjem mleku,
saj nima tradicije govedoreje. Med
evropskimi proizvajalci je zato letos
poleti vršalo, da se bo mleko podražilo za 80 odstotkov, v zakulisju so
se bile bitke za vsako cisterno posebej, ponujale so se visoke odkupne cene, proizvajalci mleka pa so
stoično odgovarjali, da se jim bolj
splača prodajati na Kitajsko.
Kdo bo hranil
potrošnike na zahodu
I
sto se obeta evropskim vinom
– na Kitajskem jih množično uživajo, spet predvsem zato, ker so
pač evropska, in proizvajalci se že
številka 7
〉 december 2013
Maščobe in olja
Kmetijske
surovine
Ribe, lupinarji, školjke
Kava, čaj, kakav, začimbe
ozirajo za kitajskimi partnerji, ki bi
jim vnaprej lahko prodali vso zalogo
in kar več letin skupaj. Poznavalci
opozarjajo, da se bodo vina v Evropi
zato prihodnje leto podražila za 30
odstotkov, nekateri govorijo celo
o 70-odstotni podražitvi. V Južni
Ameriki se pripravljajo na pričakovano povečano povpraševanje po
svežem sadju, ki naj bi ga Kitajska
začela izkazovati okoli leta 2020.
Preusmerjajo pridelovalce v saditev
novih nasadov, pripravljajo državne
podpore za spodbujanje gojenja s
strani Kitajske potencialno želenega
sadja, zagnano se že zdaj pogajajo
s kitajsko vlado za podpis sporazumov o odkupovanju.
Z
Podatki za prispevek:
-Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO),
-Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD),
-Evropski statistični urad (Eurostat),
-Organizacija za gospodarsko svetovanje in razvoj (OECD),
-Svetovna trgovinska organizacija (WTO).
10
Žita in žitni proizvodi
Uvoz
akšno vlogo ima torej pri dostopnosti kmetijskih surovin, pri
njihovem prometu in cenah, pri cenah hrane nasploh, vreme, ta večni
grešni kozel? Na trgu kmetijskih surovin občasno poskrbi za kak specialni efekt, večinoma pa je le kulisa
za javnost. Ko se začne govoriti o
pozebah, poplavah ali nenavadno
skrivnostnih okužbah, ki so menda
prizadele posamezno branžo kmetijstva, zagotovo lahko pričakujemo
podražitve. A nikar se ne slepimo,
da vzroki zanjo padajo z neba. Ne,
so veliko bolj pritlehni in človeški.
EVROPA
Ukrajina
Švica
Norveška
Islandija
Ukrajina
Lihtenštajn
Norveška
Izvoz
K
Sadje in zelenjava
aenkrat si zaradi kitajskega povpraševanja pridelovalci in tudi
marsikateri predelovalci manejo
roke. Toda hkrati predelovalci, ki so
odvisni od istih pridelovalcev, opozarjajo: na Kitajsko se bo prodajalo,
le dokler Kitajska sama ne bo uspela
zapolniti vrzeli v svoji živilski verigi,
dokler ne bo razvila lastne govedoreje, zasadila vinogradov in sadnih
plantaž. Takrat se bodo surovine za
zahodno industrijo verjetno spet
pocenile, a neznanka ostaja, koliko
zahodne industrije bo uspelo preživeti leta njihovega pomanjkanja. In
zahodni potrošniki – morda bodo
takrat oni postali tisti trg, za katerega je dobro vse, kar na kitajskem
trgu več ne gre …
Švica
Ukrajina
Norveška
Švica
Kul(inarični) Ekspres
JUŽNA
AMERIKA
Argentina
Brazilija
Peru
Honduras
Argentina
Ekvador
AFRIKA
Brazilija
Združeni arabski emirati
Slonokoščena obala
Kostarika
Čile
AZIJA
Rusija
AVSTRALIJA
IN OCEANIJA
Indija
Indonezija
Vietnam
Ekvador
Kolumbija
Gana
Kitajska
Argentina
Vietnam
Malezija
Tajska
Kamerun
Nigerija
Indija
Turčija
ZDA
Filipini
Brazilija
Maroko
Kitajska
Papua Nova Gvineja
Južna Afrika
Kitajska
Maroko
Peru
Indonezija
Rusija
Tajska
Indonezija
Rusija
Avstralija
EU
Egipt
Savdska Arabija
Brazilija
Turčija
Japonska
Alžirija
Japonska
Rusija
Egipt
Savdska Arabija
11
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
(NE)VARNI
INFO
Novice
Čokolada, ujeta v evropske direktive
I
ndustrija čokolade se je znašla v precepu. Ujeta je med evropska priporočila o zmanjševanju vsebnosti maščob v živilih in zahteve EU o minimalni
količini maščob v čokoladi. V nekaterih evropskih državah zato »lahka
čokolada« sploh ne more obstajati.
E
U določa, da lahko živilski proizvajalci deklarirajo svoje izdelke kot živila
z manjšo vsebnostjo maščob, če vsebujejo vsaj 23 odstotkov maščob
manj kot konvencionalni istovrstni izdelek. Hkrati pa predpisuje, da mora
izdelek, če naj se imenuje čokolada, vsebovati vsaj 25 odstotkov maščob
(mleka in kakavovega masla); izdelki, ki vsebujejo čokolado, a imajo manj
kot 25 odstotkov maščob, so lahko poimenovani le kot čokoladi podobni
izdelki. V nekaterih evropskih državah so predpisi še bolj zaostreni: v Ukrajini, denimo, mora čokolada vsebovati vsaj 34 odstotkov maščob, drugače
se ne sme imenovati čokolada. Na takih trgih zakonodaja sploh ne omogoča lahke čokolade.
P
roizvajalci so se zato zdaj za potrebe evropskega trga usmerili na druge
načine zmanjševanja kalorij v čokoladnih izdelkih, vendar zaenkrat še
ni uspešnih prebojev. Nadomeščanje sladkorja se ne obnese, saj povzroča
stranske učinke, predvsem na prebavo. Tako zaenkrat manjšajo le čokoladne tablice, da dosegajo čim manjše število kalorij na porcijo.
Neželeni ogljikovi hidrati
V
zadnjih petih letih se je število novih izdelkov z navedbami o nizki
vsebnosti ogljikovih hidratov v Evropi skoraj podvojilo. Največ jih razvijejo v Franciji, Nemčiji in Španiji, najpogosteje pa so to testenine,
sestavine za peko, kruh in ploščice.
K
ot ugotavljajo strokovnjaki, so diete, ki so bile priljubljene v prvih letih tega desetletja in so v različnih kombinacijah promovirale prehrano z manj ogljikovimi hidrati, povečale ozaveščenost potrošnikov o količini
ogljikovih hidratov v konvencionalni prehrani in o njihovem vplivu na težo.
Čeprav so te diete večinoma že iz mode, je povpraševanje po živilih z manj
ogljikovimi hidrati ostalo.
K
er potrošniki ogljikove hidrate povezujejo z občutkom sitosti, so izdelki z
nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov pogosto obogateni s proteini, ki jih
potrošniki razumejo kot zagotovilo za dolgotrajen občutek sitosti – takih je
več kot polovica izdelkov z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki so prišli
na trg od leta 2008. Visoka vsebnost proteinov je nasploh zelo pogosta
oznaka na sodobnih živilih: v Evropi se je število takih izdelkov v zadnjih
petih letih potrojilo, najpogostejši pa so v kategorijah prigrizkov, jogurtov
ter polpripravljenih obrokov iz mesa in jajc.
12
Kul(inarični) Ekspres
za potrošnike
Molekule česna za obstojno zelenjavo
T
ehnološki inštitut za plastiko iz Španije je razvil novo generacijo pakiranja za svežo zelenjavo, ki zagotavlja bistveno daljšo obstojnost vsebine.
V primerjavi s sedaj uveljavljeno embalažo je nova bistveno učinkovitejša in zagotavlja, da zelenjava ostaja lepa in okusna vsaj do deklariranega
roka uporabnosti.
N
ova embalaža, ki je lahko v obliki plastičnih pladnjev ali zvarjenih vrečk,
združuje biorazgradljive in aktivne lastnosti ter naravne ekstrakte. Sestavljena je iz treh plasti: notranja, ki prihaja v stik z živilom, vsebuje aktivne
naravne dodatke, recimo mikrokapsule z molekulami česna, ki delujejo antioksidantsko ter preprečujejo razvoj mikrobov in plesni, zunanja plast pa vsebuje absorberje vlage, ki drugače močno pospeši propadanje zelenjave. Srednja
plast zagotavlja izboljšane lastnosti embalaže za uporabo v industriji, denimo
večjo prožnost. Ko so v poskusih primerjali sedanjo in novo embalažo, se je
izkazalo, da je zelenjava v novi embalaži brez izjeme ostala lepa in okusna vse
do deklariranega roka uporabnosti, zelenjava v stari embalaži pa je v tem času
že postala vlažna, izgubila je čvrstost, solata je na odrezanem delu rjavela, na
paradižnikih se je razvila plesen, na vseh živilih v stari embalaži pa so ob izteku
deklariranega roka uporabnosti tudi našli mikroorganizme.
Pravična trgovina za akažuje
A
ktivisti za pravično trgovino zahtevajo, naj EU poskrbi za pravično trgovanje z oreščki akažuji. Navajajo, da trgovine z vsako vrečko akažujev, ki
stane okoli dva evra in pol, zaslužijo en evro, kmetje in delavci v tovarnah v Afriki in Indiji, kjer akažuje pridelujejo, pa zaslužijo po tri cente na dan.
Pri Evropski komisiji nakazujejo, da so prav akažuji lahko prvi primer, da se od
industrije in trgovine zahteva pravično trgovanje. Če bi bili zaslužki v državah
pridelovalkah usklajeni s končnimi maloprodajnimi cenami, bi lahko občutno
pripomogli k afriškemu in indijskemu gospodarstvu, saj je globalni promet z
akažuji vreden kar 3 milijarde evrov na leto, oreščki pa zagotavljajo milijone
delovnih mest.
13
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
(NE)VARNI
INFO
Bakterija listerija zahteva
posebne ukrepe
Č
eprav okužbe živil z razvpito salmonelo
povzročijo več hospitalizacij, so okužbe
z izjemno odporno bakterijo listerijo večinoma resnejše. V Evropi se vsako leto z njo okuži
okoli 1.500 ljudi, kar je malo v primerjavi s salmonelo in majhen delež vseh okužb z živili, ki se vzpenjajo
na okoli 70.000 na leto. Toda smrtnost med njimi je
bistveno višja kot sicer zaradi okužb z živili: umre namreč več kot deset odstotkov ljudi z listeriozo. Večina
se okuži s siri, fermentiranimi klobasami in ribjimi izdelki.
L
isterija je problematična, ker se širi tudi pri nizkih temperaturah, recimo
v proizvodnih hladilnicah in v hlajenih oddelkih v trgovinah, v katerih se
drugi za zdravje škodljivi mikroorganizmi ne morejo več razmnoževati. Za
potrošnike je nevarna predvsem v hlajenih živilih, ki so namenjena takojšnjemu zaužitju, to so slabo oprana sadje in zelenjava, pripravljene solate,
jedi iz surovega mesa, surove in prekajene ribe, surovo mleko, mehki siri,
siri s plemenito plesnijo in drugi mlečni izdelki iz nepasteriziranega mleka.
Listerija se namreč razmnožuje pri temperaturah od 4 do 44 stopinj Celzija,
celo temperatura 0 stopinj Celzija razmnoževanja ne ustavi, ampak ga le
upočasni; odporna je tudi na visoke temperature in sušenje, saj jo temperatura 60 stopinj Celzija uniči šele v treh minutah. Zato spada med najodpornejše nesporogene bakterije. Večina ljudi okužbo preboli v nekaj dneh, s
simptomi, podobnimi gripi, in prebavnimi težavami, pri ranljivejših skupinah
pa se lahko razvije sistemsko obolenje z vnetjem možganov in možganskih
ovojnic, ki je velikokrat smrtno.
P
omembno je, da se okužba živil z listerijo, ki je sicer zelo razširjena bakterija v naravnem okolju – v zemlji, vodi, odplakah, iztrebkih – prepreči
že pri proizvodnji živil. Za to so potrebni dosledni in strogi higienski ukrepi, ki
uničijo tudi mikroorganizme na težko dostopnih in nepredvidljivih mestih v
proizvodnji. Uveljavljene metode z uporabo vročine, kemikalij, ultravijolične
svetlobe in sevanja so učinkovite, če se izvajajo vestno in temeljito, proizvajalci pa uporabljajo tudi bolj ekstremne ukrepe, recimo razprševanje ozona, ki
razkuži tudi skrita mesta na proizvodni opremi, prezračevalne jaške in odtoke.
Debelost vpliva na zaznavo okusov
V
nedavni študiji na miših so ameriški znanstveniki ugotovili, da debelost ne povzroča le sprememb v možganih in živcih, ki nadzirajo
periferni sistem za okušanje, kot so mislili doslej, ampak da vpliva
celo na delovanje jezika. Sklepajo, da je to eden od pomembnih vzrokov za
to, da imajo debeli ljudje povečano željo po sladkem.
M
iši, ki so jih hranili z izrazito kalorično hrano, da so jih zredili, so imele
v primerjavi s kontrolno skupino na jeziku manj celic, ki se odzivajo na
sladek okus, pa tudi preostale celice za sladek okus so se odzivale slabše
kot pri normalno težkih miših. Debelost torej ne vpliva le na zaznavanje
okusov v možganih, ampak že na jeziku, kar je po mnenju raziskovalcev
ključno za izbiranje hrane, saj je jezik prva in neposredna točka, s katero
hrana pride v stik s telesom. Debele miši so slabše zaznavale tudi grenek
okus. Če bi ugotovili, kako celicam na jeziku povrniti normalno delovanje, bi
se morda problematike debelosti lahko lotili s povsem novimi prijemi.
14
Kul(inarični) Ekspres
KOLUMNA
Kako pridemo od
surovin do cen
D
ogajanja v Sloveniji, ko gre
za oblikovanje cen kmetijskih
surovin in živil, so odraz dogajanja
na širšem evropskem trgu. Ves
čas smo na prepihu silnic iz sosednjih trgov, na trenutke morda
celo nebogljeni. Naše razdrobljeno in polprofesionalno kmetijstvo
obdajajo kmetijsko bolj razvite
države – evropsko pomembna žitnica Madžarska, pomembna uvoznica surovin in globalno priznana
izvoznica predelanih živil Italija, na
področju rdečega mesa in predelanih živil izstopajoča Avstrija ter
v zadnjem času tudi Hrvaška in
Srbija, ki v kmetijstvu doživljata
renesanso.
P
otrošniki se praviloma osredotočamo na ceno, ki jo plačamo pri blagajni v trgovini. Pa
bi bilo zagotovo koristno, da bi
poznali mehanizme in vplive njihovega oblikovanja. Ti so v prehranskem sektorju med najbolj
kompleksnimi. Zanimivo je, denimo, kako močan vpliv na cene
živil ima dogajanje na trgu s sojo.
Skoraj ga namreč ni živilskega
produkta, ki ne bi vseboval soje
ali njenih derivatov. Soja je ena
od pomembnejših surovin krme
za živali, sojino olje je osnova večine rastlinskih olj in je tudi vir
vitamina E v mnogih vitaminskih
pripravkih, sojin lecitin uporabljajo
kot emulgator v sladkarijah, čokoladi in pecivu, je dodatek pri mesnih izdelkih, različne oblike sojinih
proteinov so dodane tako rekoč
vsem predelanim živilom, soja je
v konzerviranih ribah, kupljenih
juhah, omakah, kruhu, mesu … Že
gledate na sojo z drugimi očmi,
kajne? Zdaj bi vas mogoče tudi že
zanimalo, kako se oblikuje njena
cena. Prav bi bilo tako, saj smo
potrošniki tisti, ki izbiramo in plačujemo končne izdelke.
Doc. dr. Aleš Kuhar, Katedra
za agrarno ekonomiko,
politiko in pravo Biotehniške
fakultete Univerze v
Ljubljani
D
elež kmetijske surovine v ceni, ki
jo plačamo trgovcu na blagajni,
je sicer pri veliki večini živil majhen.
Sploh pri visoko predelanih živilih, recimo pri kruhu, hrenovkah, siru, v teh
je delež primarnih kmetijskih surovin
običajno majhen – pri štruci kruha
znaša cena pšenice manj kot 10 odstotkov cene, pri dražjih vrstah kruha še manj. Pri konzumnem mleku je
delež surovine približno tretjina. Več
kot očitno je, da trgovci podražitve
kmetijskih surovin pogosto izkoristijo za prevelike spremembe cen proizvodov na policah. Torej če se krušna
pšenica podraži za nekaj odstotkov,
se kruh ne bi smel podražiti za 10
odstotkov, utemeljena podražitev
kruha bi bila za desetinko odstotka.
T
ako v politiki kot tudi v medijih in
javnosti se večinoma govori, kot
da je cena živila odvisna le od enega
elementa, od kmetijskih surovin. V
našem primeru, pri štruci kruha, ta
element predstavlja manj kot 10 odstotkov, ostanek so stroški energije,
dela, transporta, amortizacije, analitike, davkov in prispevkov, pri dobrih
podjetjih tudi promocije in razvoja ter
trgovske marže, ki predstavlja zelo
velik delež cene hrane. In še to: če je
štruca kruha (ali pa, no, salama, sir,
sok, pecivo) narejena v tujini, gre od
maloprodajne cene več kot polovica
naravnost v tujino – za stroške dela,
energijo, dobiček. Zakaj ne bi ves ta
denar ostal pri nas, za slovenska delovna mesta, javno zdravstvo, vzdrževane ceste?
Dr. Aleš Kuhar
15
Glavni partner revije:
〉 〉
številka
številka
7 4december
marec 2013
Skupno
kuhanje
Trenutki,
Skupno kuhanje je veliko več kot
le praktična porazdelitev dela.
Je ena od najbolj nagrajujočih
družinskih aktivnosti, je zdravilo za
odtujene zakonce in je prijateljska
psihoterapija. Kuhinja je srce družine
in doma – a le, če je v njej vedno
prijetna gneča.
N
ekoč je bilo skupno kuhanje
samoumevno. Kuhinja je bila
edini topel prostor ali sploh
edini prostor, zato se je v njej zadrževala vsa družina; opravila so se
samodejno porazdelila med proste
roke, pogovor je stekel sam od sebe,
znanje je oplajalo novo generacijo,
ne da bi se tega sploh kdo zavedal.
Nazaj v preteklost
P
ostopno pa se je ta, tako neizmerno pomemben družabni
moment izgubil: najprej smo kuhinjo odrezali in pregradili od drugih
prostorov in so ostale v njej le ženske, potem smo razselili razširjeno
družino, tako da je ostala v vsaki
kuhinji le še po ena ženska. Na koncu si iz kuhinje želi pobegniti še ta
in vidi pripravo vsakodnevnih družinskih obrokov velikokrat le kot
obremenjujoč opravek.
A
rhitektura in notranji dizajn sta
prva zavestno zaznala dejanski
velik pomen kuhinje kot družinskega
prostora in jo ponovno povezala v
skupen bivalni prostor. Pa kaj potem,
če iz kuhinje vdirajo vonji in hrup in
dnevna soba ni več tiho zatočišče
od vsakodnevnih udarcev izmučenih
družinskih patriarhov? Vzemimo to
kot povabilo in se pridružimo. Skupinsko kuhanje je izjemno prijetno,
celo zdravilno, tako za odnose kot
za vsakodneven delovni stres, rezultat – čeprav mnogokrat sploh
ni pomemben, ker šteje predvsem
proces – pa je še toliko okusnejši,
ker smo zanj prispevali vsi.
Neželeni
sogovornik
K
ot pravijo sodobni psihologi,
je skupno pripravljanje in uživanje hrane
skromno
razkošje,
ki nas lahko obrani
pred mnogimi civilizacijskimi težavami:
pred odtujenostjo od
otrok in partnerja,
razpadom zakona in
ločitvijo, osamljenostjo. Skupno pripravljanje hrane namreč
pomeni prijetno skupno preživljanje časa,
v katerem se zaprejo
tudi medgeneracijski
in medspolni prepadi. Tehtanje, mešanje,
16
Kul(inarični) Ekspres
ki tkejo spomine
mesenje, rezanje sestavin pomirja,
sprošča in lajša sproščen pogovor.
K
o se nato kuharji skupaj usedejo
za mizo, zadovoljstvo in povezanost dosežeta vrhunec; nekoč so
prav v imenu družinske povezanosti
skupaj lomili kruh, občutek povezanosti pa je tudi eden od pomenov
mnogih tradicionalnih skupnih obrokov – rojstnodnevnih zabav, božične
večerje, praznovanj obletnic. Vsak
lahko pri takem obroku kaj pove, nadaljuje pogovor, začet v kuhinji. Neželeni sogovornik je le televizija – če
je vključena, nam vzame priložnost,
da z najbližjimi delimo dobro kosilo in
prijazne poglede. Raje se umirimo in
darujmo svoj čas tistim, s katerimi
jemo. In svojemu telesu možnost,
da v miru použije vso s srcem pripravljeno hrano.
V paru
S
kupno kuhanje je marsikateri
zakon rešilo pred otopelostjo in
celo pred razpadom. Skupno preživljanje časa v kuhinji namreč lahko
pomembno prispeva h krepitvi odnosov in zbliža partnerja v doseganju skupnega cilja.
Z
a mnoge pare je to redka priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa zgolj v dvoje. To
17
Glavni partner revije:
je pomembno tako za tiste, ki so se
komaj spoznali, in mladoporočence
kot tudi za stare zakonce. Če partnerja skupaj pripravljata hrano, interaktivno sodelujeta, si delita naloge, se učita drug od drugega in se
zanašata drug na drugega.
Med skupnim kuhanjem
pari najdejo ponoven stik,
otroci se razgovorijo,
prijatelji se zabavajo.
T
udi pari, ki imajo majhne otroke,
si lahko privoščijo tak večer, potem ko otroci zaspijo. Takrat si lahko
vzamejo čas zase, vključijo glasbo in
se umirjeno lotijo kuhinjskih čarovnij.
Eden lahko pripravlja surovine in drugi kuha ali vsak pripravlja svojo jed;
pri parih, ki pogosto kuhajo skupaj,
se delitev dela spreminja, odvisno
od menija, ki so si ga zamislili. Partnerja krožita po kuhinji kot plesalca,
segata drug drugemu preko rezalnih
desk in loncev, izmenično pokušata
jedi, predlagata izboljšave in preživljata skupaj čudovite trenutke.
Odnos postane močnejši, komunikacija boljša, poznavanje prednosti
in slabosti drugega globlje. Kuhanje
ju poveže fizično in čustveno.
številka 7
〉 december 2013
Skupno
kuhanje
Z otroki
K
uhanje z otroki je osnovna, primarna oblika kuhanja, to je kuhanje, kot je nekdaj bilo. Tako so se
kuhanja učile brezštevilne generacije in marsikdo je prepričan, da je
to še vedno najboljša možna šola
kuhanja. Toda zaradi skrbi za varnost najmlajših in kasnejše odtujenosti najstnikov smo otroke večinoma izrinili iz kuhinje.
Skupno brkljanje po
loncih naj ne bo posebni
dogodek, ampak redna
praksa.
O
troci uživajo v pripravljanju
hrane, če jim ga le ne zamerimo. Naloge, ki jim jih dodeljujemo,
morajo biti naravnane na njihovo
starost, a hkrati ravno malo več
kot tisto, kar že obvladajo, tako
da se ves čas srečujejo z novimi, a
premagljivimi izzivi. Najprej le nosijo pribor na mizo in nam podajajo pripomočke, potem že lahko
pomagajo pri trebljenju solate in
skupaj z nami držijo mešalnik. Najprej sestavine le
poskušajo z rokami, nato
jih znajo stresti v posodo,
potem jih sami natehtajo.
Najprej znajo jajca pomešati, kasneje jim zaupamo
prinašanje jajc iz hladilnika, pri naslednjem kuhanju
jih morda že lahko poskusijo razbiti. Pomembno je,
da jim takoj, ko se začnejo pri eni stopnji priprave
hrane dolgočasiti, ponudimo dodaten izziv – ob
skrbnem nadzoru, a hkrati
brez pretirane skrbi zaradi packe na pultu in brez
pretiranih zahtev po popolnosti.
bljati med kuhanjem. Za pripravo
hrane si vzamemo dovolj časa, a
vseeno poskrbimo, da kuhanje tudi
z otroki poteka v realnem ritmu.
Že na začetku se dogovorimo, o
čem se ne bomo pogajali, predvsem razložimo pravila o nožih,
štedilniku in ravnanju s surovimi
sestavinami. Ne vztrajajmo, da
naj otroci sodelujejo do konca, saj
predvsem mlajšim pozornost hitro
popusti. Mogoče jih lahko pritegnemo k naslednjemu koraku, recimo k serviranju hrane na mizo.
Ne pozabimo, da je treba mizo po
obroku pospraviti, zato naj otroci
čim bolj sodelujejo tudi pri tem.
T
ako lahko vsak dan obogatimo njihovo znanje, preživimo
z njimi aktiven čas in se čustveno
povezujemo kot le pri malokateri drugi dejavnosti. Med kuhanjem
bomo o šolskih obveznostih in najstniških dilemah izvedeli več kot s
katerimkoli klasičnim starševskim
nagovorom.
S prijatelji
E
nergija na prijateljski večerji, ki
jo pripravimo sami, nato pa prijatelje le posedemo okoli mize, se
Z
a prijetno kuhanje z
otroki je pametno, da
vnaprej dovolj dobro poznamo recept, tako da se
nam ni treba vanj pogla18
Kul(inarični) Ekspres
ne more primerjati s tisto energijo,
ki jo začutimo, če skupaj s prijatelji večerjo tudi skuhamo. Ljudje, ki
kuhajo skupaj, se drug od drugega
učijo kuharskih spretnosti, pa tudi
kulturnih posebnosti in družinskih
kuharskih skrivnosti vsakega med
njimi. Kuhanje tako ni več osamljena tlaka, ampak zabaven družabni
dogodek.
I
zkušnje govorijo, da se v kuhinji najbolje obnese družba dveh
ali treh prijateljev, če bi radi povabili večjo skupino, pa lahko delo
razdelimo. Zamislimo si preprosto jed, tako da bomo lahko bolj
uživali v druženju, recimo jedi na
žlico, ali meni z več preprostimi
jedmi.
T
aka druženja lahko postanejo
stalnica, treba pa se je dogovoriti za pravično razporeditev stroškov; če druženje selimo iz kuhinje
v kuhinjo, lahko sestavine nakupi
vsakokratni gostitelj ali pa si za
vsako skupno kuhanje nakupovalni
seznam razdelimo. Lahko pa smo
zelo ekonomični pri nakupovanju
potrebnih kuharskih potrebščin, saj
si jih brez zamer lahko med seboj
izposojamo.
S širšo družino
N
i treba, da se prazniki začnejo s
trenutkom, ko z zadnjimi trohicami energije in dobre volje nosimo
na mizo vse, kar smo pripravljali dan
in noč zadnje tri dni, medtem ko povabljeni sorodniki sedijo za pogrinjki
in se silijo v vljudnostne pogovore.
Zabava se lahko začne že prej, vsaj
s tistimi nam najljubšimi sorodniki,
če se dogovorimo za skupno pripravljanje prazničnega kosila.
V
sekakor bomo tako prihranili
čas in se razbremenili, toda
to je daleč od največje vrednosti skupnega kuhanja s sorodniki.
Skupno preživljanje časa v kuhinji
nam da priložnost za obnovitev
stikov, izmenjavo novic o najnovejših družinskih peripetijah, za
druženje v najlepšem pomenu besede. Ob rezanju zelenjave in prelivanju peciva s čokolado se jezik
kar sam razveže, družinske vezi pa
se ponovno okrepijo. Ti trenutki
so dragoceni, čeprav so videti še
tako površinski, besede pa niso le
besede, ampak so niti, ki nas od
praznika do praznika vsakič spet
zvežejo skupaj v srčni družinski
vozel.
K
o končno s sorodniki sedemo
za mizo, ni zadreg,
odmaknjenosti in
brezpomenskih pogovorov o vremenu.
Sproščeno posežemo po hrani, si
podajamo sklede
med seboj, pogovor pa nadaljujemo
tam, kjer smo ga v
kuhinji prekinili. To
so pravi prazniki, te
iskrice, ki se iz kuhinje širijo v vse prostore in v vse ljudi.
Čez leto dni se verjetno niti ne bomo
spomnili, kaj je bilo
na praznični mizi,
iskreni pogovori in
sproščeni nasmehi
nam ljubih pa nam
bodo še mesece
greli srce.
19
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
Domači test:
Pečjakove POTICE
Katera
Čokoladna potica je izjemno
lepa na pogled, se kar stopi v
ustih in bi jo otroci z veseljem
jedli za zajtrk ali namesto
sladkarij.
Spet smo imeli v gosteh pokuševalce,
tokrat smo v prazničnem duhu pred
njih postavili potico. A ne le ene in
ne le zato, da povedo, kako dobra
je, ampak devet Pečjakovih potic z
devetimi nadevi. Da odkrijemo, kako
prepriča vsaka od njih.
S
ivo in zaspano ponedeljkovo
popoldne predrami zvonec.
Šestletna deklica iz sosednjega bloka je danes prva. Kako
nestrpno je čakala in odštevala
dneve do današnjega popoldneva,
v bežnem srečanju oni dan pove že
njena mamica. Kako ne, saj bo zopet
Otrok 1
20
Otrok 2
Otrok 3
Otrok 4
Otrok 5
STAROST
8 let
10 let
10 let
8 let
6 let
SPOL
Ž
Ž
M
Ž
Ž
KATERA POTICA SE VAM
ZDI NAJLEPŠA (kolobarji,
razporeditev nadeva, barva)?
Lešnikova
Rozinova
Čokoladna
Rožičeva
Čokoladna
KATERA POTICA IMA
NAJLEPŠO, RAVNO PRAV
ZAPEČENO SKORJICO?
Kokosova
Rozinova
Čokoladna
Kokosova
Orehova
brez rozin
KATERA POTICA SE V USTIH
KAR STOPI?
Kokosova
Čokoladna
Čokoladna
Kokosova
Čokoladna
KATERA POTICA SE ZDI SVEŽA,
KOT BI JO RAVNOKAR SPEKLI? Kokosova
Rozinova
Orehova z
rozinami
Kokosova
Pehtranova
KATERA POTICA NAJLEPŠE
DIŠI?
Kokosova
Rozinova
Pehtranova Kokosova
Čokoladna
V KATERI POTICI SE ZDI
TESTO NAJOKUSNEJŠE?
Orehova
brez rozin
Rozinova
Kokosova
Lešnikova
Ne vem.
KATERA POTICA IMA PO VAŠI
OCENI NAJVEČ NADEVA?
Kokosova
Kokosova
Kokosova
Rožičeva
Čokoladna
KATERA POTICA IMA
NAJBOLJŠI NADEV?
Kokosova
Rozinova
Čokoladna
Rožičeva
Makova
KATERA POTICA JE NAJBOLJ
PODOBNA DOMAČI?
Orehova
brez rozin
Lešnikova
Orehova z
rozinami
Lešnikova
Orehova z
rozinami
KATERO POTICO BI LAHKO
JEDLI VSAK DAN ZA ZAJTRK?
Kokosova
Kokosova
Čokoladna
Kokosova
Rozinova
KATERA POTICA JE TAKO
DOBRA, DA BI JO JEDLI
NAMESTO SLADKARIJ?
Kokosova
Rozinova
Čokoladna
Kokosova
Rozinova
Kul(inarični) Ekspres
bo letos na vaši mizi
Pehtranova potica najlepše
diši in ostane dolgo časa
izrazito sveža.
zelo pomembna! Skupaj z enajstimi
otroki bo opravljala zabavno, v prvi
vrsti pa resno, odgovorno nalogo.
Zopet bodo preskušali za Kul ekspres. Tokrat potice, da se boste z
njihovo pomočjo lažje odločili, katera potica se bo znašla med prazničnimi dobrotami pri vas doma.
Po mnenju pokuševalcev je
Pečjakova orehova potica z
rozinami ali brez rozin taka,
kot bi jo spekli doma, in bi bila
zagotovo všeč tudi babici.
Otrok 6
Otrok 7
Otrok 8
O
snovnošolcem, od prvega do
šestega razreda, razdelimo
vprašalnike in podamo navodila, da
bo preskušanje dobro steklo pa da
bo pošteno, seveda. Skrbno poslušajo, v tišini, dogajanja ne vzamejo
niti malo za hec. Ko čakamo še sestrici, ki preverjata zobe pri zobozdravniku, fante pošljemo na prizorišče dirke formule 1 v dnevno sobo,
naj odvozijo krog za ogrevanje, dekleta pa opravijo zadnje priprave na
testiranje. Dve polagata na kuhinjski
pult še papirnate krožnike, tretja na
krožnike napiše številke, četrta zlaga nanje na majhne kocke narezane
Otrok 9
Otrok 10
Otrok 11
Otrok 12
7 let
7 let
11 let
6 let
8 let
9 let
7 let
M
M
M
Ž
Ž
Ž
M
Makova
Čokoladna
Čokoladna
Rozinova
Rožičeva
Orehova
brez rozin
Orehova z
rozinami
Rožičeva
Makova
Makova
Rozinova
Lešnikova
Orehova z
rozinami
Pehtranova
Orehova z
rozinami
Lešnikova
Rožičeva
Makova
Lešnikova
Čokoladna
Čokoladna
Pehtranova
Makova
Orehova
Pehtranova brez rozin
Makova
Lešnikova
Pehtranova
Pehtranova
Pehtranova Pehtranova Čokoladna
Pehtranova Čokoladna
Pehtranova
Pehtranova
Orehova z
rozinami
Rozinova
Orehova z
rozinami
Rozinova
Orehova z
rozinami
Kokosova
Kokosova
Lešnikova
Rožičeva
Kokosova
Kokosova
Orehova z
rozinami
Lešnikova
Orehova z
rozinami
Čokoladna
Orehova z
rozinami
Ne vem.
Ne vem.
Rožičeva
Orehova z
rozinami
Lešnikova
Orehova
brez rozin
Orehova z
rozinami
Orehova
brez rozin
Orehova z
rozinami
Čokoladna
Čokoladna
Makova
Čokoladna
Lešnikova
Kokosova
Čokoladna
Čokoladna
Čokoladna
Kokosova
Čokoladna
Rozinova
Rozinova
21
Glavni partner revije:
Kokosova
Pehtranova Makova
številka 7
〉 december 2013
Domači test:
Pečjakove POTICE
potice. Vse to dekleta počno skrb- lešnikovo potico. Starejši omenijo
no, brez hitenja, da potic, označeni- tudi rozinovo in makovo, ki ju pomi s številkami, med sabo slučajno znajo le po imenih, iz šole.
ne zamenjamo. Takrat na vratih pozvonita še manjkajoči pokuševalki.
Če želite posebej ustreći
Pokličemo fante z dirkališča k mizi
moškemu delu družine, jim
in začnemo testiranje.
ponudite makovo potico, ki
jih je na našem testu povsem
prepričala.
Rozinova potica je prečudovit
okras praznične mize,
marsikdo pa bi si jo z
estiramo po vrsti, od številke
veseljem večkrat privoščil
ena do številke devet. Orehotudi za zajtrk.
vo brez rozin, čokoladno, rozinovo, makovo, orehovo z rozinami,
ekaj rok nekontrolirano seže po rožičevo, lešnikovo, kokosovo in
enem krožniku, tistem z najbolj pehtranovo. Pri vsakem okusu se
izrazitim belo-rjavim vzorcem. Če- ustavimo za nekaj minut, da si ga
prav nikjer ne piše, se ve, vidi, čuti, dobro zapomnijo, nato ga splaknejo
vonja, da ima ta potica čokoladni z vodo, za čim večjo objektivnost.
nadev. »Ne, otroci, po vrsti gremo,
začnemo pri številki ena,« jim naLešnikova potica je med
mignemo in še tretjič ponovimo, da
najljubšimi nasploh, kupljena
bodo po končanem testiranju lahko
pa je vsaj tako slastna kot
jedli in pojedli vse, kar bodo želeli.
domača.
T
N
Rožičeva potica prepriča z
lepo razporejenim nadevom in
okusno, ravno prav zapečeno
skorjico.
M
ed pokuševalci je pet lačnih
fantov in sedem lačnih deklic, starih od šest do enajst let.
Vsi otroci vedo, da je potica staro,
najbolj razširjeno praznično pecivo
na Slovenskem. Vsi so jo že jedli,
običajno potico za praznike pečejo babice, pri treh družinah pa potico kupijo. Pogovor o poticah je
zanimiv, saj že veliko vedo, največ
najstarejša, šestošolca. Povesta,
da se potice imenujejo po vrsti nadeva, približno dvajset vrst potic je
v Sloveniji poznanih, da pa obstaja
menda kar osemdeset različnih nadevov. Petošolka, ki je bila zraven,
ko je starejša sestra pripravljala
seminarsko nalogo, dopolni, da so
prvotno potico pekli na ognjišču, v
peči, brez modela. Govorimo tudi
o tradiciji potice, ki so jo izseljenci
odnesli po svetu, tako da jo je zdaj
mogoče kupiti tudi v Ameriki in celo
na Aljaski. Pred našim testiranjem
so poznali in jedli samo orehovo in
22
P
redvidevali smo, da bosta čokoladna in kokosova potica
otrokom všeč, saj jih je proizvajalec razvil prav za to ciljno publiko,
presenetilo pa nas je, da so jim bile
všeč čisto vse. Vsaka ima v njihovih očeh posebne kvalitete. Za vse
okuse so izjavili, da bi jih jedli tudi
doma, recimo za zajtrk, in predvsem večkrat v letu, ne le za božič
in veliko noč, še posebno, če bi vsakič lahko uživali v drugem okusu.
Kokosova potica je med otroki
blestela zaradi obilice nadeva
in njegove okusnosti.
Uredništvo revije izjavlja,
da so bili izdelki testirani
v opisanih pogojih in brez
zavestnega vplivanja na
pokuševalce. Na test na
noben način ni vplival
proizvajalec in so ga neodvisno izvedli sodelavci
revije.
Kul(inarični) Ekspres
Po NAŠE izdelke
pridite v NAŠE prodajalne.
Vse naše potice so narejene
po tradicionalnih metodah,
ročno in iz naravnih sestavin.
Znane so po izjemnem okusu
in bogatem nadevu.
V predprazničnih dneh
pridite v naše trgovine in jih
brezplačno poskusite, prav
vsake en košček, če vam je
ljubo. Tako se boste lažje
odločili, kateri okus se najbolje
ujema z vašim letošnjim
prazničnim jedilnikom.
Pridite in se
razvajajte.
V naših trgovinah
do 22. decembra.
www.pekarna-pecjak.si
Potice, ki jih boste
poskusili na degustacijah,
so na voljo po akcijskih
cenah, od 23. do 31.
decembra pa bosta v
posebni praznični akciji
na voljo kraljici slovenskih
potic, orehova in orehova
z rozinami.
orehova | orehova z rozinami | lešnikova | čokoladna |
kokosova | pehtranova | rožičeva | rozinova | makova
Trgovine: Ljubljana | Maribor | Celje | Koper | Kranj | Šenčur | Trzin |
Škofljica | Medvode | Ig | Logatec | Litija
Jabolčni čips
brez glutena | brez konzervansov |
BREz dodanih maščob | brez dodanega sladkorja
lka
o
b
a
j
a
k
s
Sloven
o
n
v
a
r
a
n
100 %
Potem ko so naše jabolčne čipse
pozdravili potrošniki v tujini in doma ter
navdušeno pokimali našim prizadevanjem
za čim bolj naravne in zdrave prigrizke,
smo se odločili razviti bio jabolčni čips.
Ta je izdelan iz
jabolk iz ekološke
pridelave, ki so podvržena
najstrožjemu nadzoru pridelovalcev in
javnih nadzornih organov.
Jabolk ne lupimo, ker se prav
v lupini skriva največ vitaminov, in jih
pazljivo sušimo, da ohranimo vso
vitaminsko dediščino svežega sadeža.
Ne žvepljamo jih in ne zaplinjamo, na
konzervanse niti ne pomislimo! Bio
naraven in
neobdelan izdelek.
jabolčni čips je povsem
Za tiste, ki se radi poigravajo z naravnimi
okusi, smo bio jabolčni čips obogatili z
naravnimi, ekološko pridelanimi
aromami malin, cimeta in vanilje.
Tako se lahko posladkate, ne da bi grešili
s sladkorjem.
mIrovIta d. o. o., Kasaze 95, 3301 Petrovče
T: +386 (0)3 713 67 25, F: +386 (0)3 713 67 24
E: [email protected]
Suho sadje
v receptih
Okus po poletju
Suho sadje je odličen prigrizek in
nadomestek za sladkarije, izjemno
dobro pa se obnese tudi v receptih.
Še tako pusta jed postane s suhim
sadjem nekaj več: doda ji namreč
naravno sladkobo, poglobi njen
okus in popestri njeno teksturo.
V
našem okolju so najpogostejši jabolčni in hruškovi krhlji,
rozine, suhe fige in slive. Zelo
domače so nam tudi suhe marelice
in datlji. Kot pravijo mnogi prehranski strokovnjaki, je zelo pomembno,
da kljub obilju uvoženega eksotičnega sadja uživamo v našem okolju
tradicionalno prisotne vrste, saj so
naši organizmi prilagojeni in odvisni
od zaščitnih snovi, ki jih vsebujejo.
S
adje, ki je pravilno sušeno,
ohrani večino vitaminov in mineralov, ohranijo se tudi vlaknine in
naravni sladkor. Že občutek žvečenja pomirja in nas navda s pozitivnimi občutki. Suho sadje takoj poteši
pomanjkanje energije in lakoto.
K
o pri pripravi jedi uporabljamo
suho sadje, ga prej namočimo,
da se zmehča in da ne porablja tekočine, ki smo jo sicer dodali v jed.
Zato ga namočimo v vodi, v sadnem
25
Glavni partner revije:
soku ali v rumu, viskiju ali brendiju –
najbolje v topli tekočini, ker se tako
sadje hitreje zmehča. Vodi lahko dodamo arome, denimo vaniljevo ali
pomarančno. Za nekatere recepte je
primerno tudi namakanje v juhi, vinu,
pravem čaju ali balzamičnem kisu.
Z
namakanjem v aromatičnih tekočinah sadje dobi močnejši okus,
predvsem za peciva pa je pomembno,
da se tudi lažje in lepše reže. Majhni
koščki potrebujejo le 15 minut, da se
zmehčajo in si povrnejo vlago, krhlji
dve do tri ure, celi sadeži pa vso noč.
S
uho sadje lahko uporabljamo
tudi v receptih, ki predvidevajo
sveže sadje. Uporabimo polovico
manj sadja in dodamo enako mero
tekočine. Za kompote in omake
uporabimo dvakrat toliko tekočine
kot sadja. S tekočino, ki se ne vpije
v suho sadje, lahko nadomestimo
druge tekočine v receptu.
številka 7
〉 december 2013
Suho sadje
v receptih
a
Domač
ka
energijs
a
ploščic
e
thi
oo
Sm
Jab
kr olčn
hlj i
i
i
rizk
Suh
e sli
ve
ig
Pr
K
n,
Pura nec
a
pišč
e
nic
s
u
Br
Su
he
ma
line
Suhe
borovn
ice
e
Suh ice
el
mar
lo
osi
Rozine
Piščanec, raca,
rdeče zelje,
zelje, brokoli,
jajčevci, špinača,
blitva, bučke
Rozine,
suhe
ice
borovn
Gov
e
svin dina,
rdeč jina,
e ze
lje
he
Su lice,
e
re
ma he fig
su
pu Pišč
r ra a
ze deč n, r nec,
lje e a
ko , ko zelj ca,
ro re e,
m nj
ač e,
,
ca e
ra eč
n, rd a,
ra a, ač
Pu ačin špin
j ,
a
div elje blitv
z
Špinača
,
blitva
Bu
čke
26
Kul(inarični) Ekspres
Me
d
sads suh
jem im
Musli
R
jabo ozine,
suh lčni či
em
ps,
suh arelice
e fig
,
e
Zajt
r
ek
n
e
lad
e,
šk lji
u
hr rh
e ni k
h
Su bolč
ja
k
it
ap
n
H
ni
žil
ve ITKI
Os NAP
pot
e,
ušk ji,
r
h
l
e
Suh lčni krh
,
o
jab he fige ice,
u
el
mar ive
e
h
su he sl
su
Kom
SLADICE Jabolčni krhlji in
čips, suhe slive,
suhe fige, suhe
marelice, rozine,
suhe brusnice
Kolači, sadni
kruh, mafini,
čajno pecivo,
panetone
Jabo
lčni
krhl
ji
Ve
ž
i ri
čn
Mle
a
rj
če
kaša
Mlečna
Glavni partner revije:
M
na leč
ra ni r
s
pr tek iž, r
až , c iže
en ar v
ec sk
i
e
fig
he
Su
live
Suhe s
27
Ro
zin
e
Riže
cars v naras
ki pr
t
ažen ek,
ec
številka 7
〉 december 2013
Začimbe v
zimskih sladicah
Sladki
Kot nič na tem svetu NITI začimbe in
arome, ki pridejo v naše domove hkrati
s snežinkami, niso naključje. Mešanica
vonjev in okusov, ki je univerzalna po
vsej zahodni polobli, je neštetokrat
preskušena in v stoletjih potrjena
kot idealno sredstvo za odganjanje
prehladov in spodbujanje dobrega
počutja.
S
ladek, topel, domač vonj po
medenjakih je vonj, ki ga ljudje v zahodnem svetu najpogosteje povezujejo s prazniki in mu
preprosto rečejo vonj po božiču.
Pri nas medenjaki dišijo po cimetu, klinčkih in medu, drugod tudi po
ingverju in muškatnem oreščku, to
pa so vonji, ki bi jih prav lahko našli
tudi v kakšnem čudodelnem eliksirju
Začimbe, ki so značilne
za zimsko pecivo,
lahko uporabimo tudi v
drugih jedeh.
28
za lajšanje prehladov in odganjanje
zimske otožnosti. Začimbe in arome, ki jih uporabljamo v zimskem
pecivu, so namreč vse odlične za boj
proti tegobam, ki nas lahko doletijo v
mrzlih in temačnih dneh. Ščitijo naša
dihala, prijetno pomirjajo, dvigajo
naše razpoloženje in – glede na obilnost prazničnih obrokov – poskrbijo tudi za boljšo prebavo. Nekatere
imajo celo sloves afrodiziakov, tako
močan je njihov vpliv na počutje. K
dobremu počutju prispevata tudi
sladkor in med, ki sta v tradicionalnih
receptih zapisana v velikih količinah,
ter toplina, ki nas preveva, ko grizljamo sveže pečene dobrote in srkamo
vroče zimske napitke. Začimbe, ki
Kul(inarični) Ekspres
vonji dobre volje
Mnoge praznične
sladice lahko
pripravimo vnaprej, ker
postanejo okusnejše,
ko nekaj dni stojijo.
nam pomagajo bojevati se z zimskimi prehladi in brezvoljnostjo, lahko
uporabimo tudi v drugih receptih, ne
le v pecivu.
Z
dravilne za telo in duha pa niso
le začimbe in arome, ampak tudi
priprava peciva. Mesenje kvašenega
testa, denimo, je preskušeno terapevtsko sredstvo za zmanjšanje
stresa in odpiranje komunikacijskih
kanalov ter se uporablja tako v otroški psihologiji kot tudi pri svetovanju odraslim z osebnimi težavami.
Nasploh je priprava tradicionalnega
prazničnega peciva zaporedje preprostih opravil, ki nas odpeljejo stran
od kroničnih vsakodnevnih tegob
in nas navdajajo z zadovoljstvom, sploh če jih opravljamo v družbi in zraven
prijetno kramljamo.
najtemnejši mesec v letu. Ko pride
čas, pa vse dobrote, pripravljene v
preteklih dneh, postavimo na praznično mizo ali zapakiramo v darilca
za sorodnike, prijatelje in sosede. Naj
v zdravilnih vonjih uživajo tudi drugi!
M
nogi recepti za
novoletno pecivo
so zasnovani tako, da je
pecivo okusno dlje časa,
nekateri piškoti in kolači
postanejo celo boljši, če nekaj dni stojijo. Tako si lahko privoščimo, da pečemo in ustvarjamo že v predprazničnem času
ter zdravilne učinke vpijamo ves
29
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
Začimbe v
zimskih sladicah
Zdravilni učinki
Cimet
Pospešuje znojenje, zdravi vneto sluznico.
Izboljša prebavo. Omili bolečine. Lajša
izčrpanost in utrujenost, preganja zimsko
otožnost, izboljša spomin in zbranost. Je
močan antioksidant in afrodiziak.
Klinčki ali
nageljnove žbice
Zdravijo vnetne spremembe v ustih in
žrelu ter herpes. Lajšajo prebavo in zatirajo
črevesne zajedavce. Lajšajo zobobol in
osvežujejo dah. Pospešujejo prekrvavitev
in metabolizem. So močan antioksidant in
afrodiziak.
Janež
Razkužuje dihalne poti, spodbuja delovanje
ledvic in mehurja. Lajša prebavo, zatira
črevesne parazite, izboljša apetit, osveži
dah. Pomirja in zagotavlja miren spanec.
Znan je kot afrodiziak.
Vanilja
Deluje protivnetno, pomaga pri zdravljenju
revmatizma in blažje vročine. Odmaši žile
in pomaga pri menstrualnih bolečinah.
Blaži glavobol, krepi živce, omili histerijo in
nasploh pomirja. Znana je kot afrodiziak.
Ingver
Pomaga pri vnetem grlu. Omili prebavne
težave in slabost. Pomaga pri bolečinah
v sklepih in migrenah. Manjša kronično
utrujenost in boljša spomin. Velja za enega
od najmočnejših rastlinskih antioksidantov.
Kardamom
Zdravi vnetja zob in dlesni, težave z dihali,
vnete oči in prebavne težave. Deluje
diuretično, zato pomaga pri težavah z
urninarnim traktom in tudi čisti ledvice.
Spodbuja zbranost in ogreje telo.
Muškatni orešček
Krepi delovanje ledvic, zatira vnetja v
prebavilih. Lajša bolečine, glavobole in
nevroze. Ščiti zobe in osveži dah. Velja za
univerzalno krepčilo in afrodiziak.
Koriander ali
kitajski peteršilj
Pomaga pri prehladih in preprečuje vnetja.
Spodbuja tek, pospešuje prebavo in sprošča
krče. Niža raven sladkorja v krvi. Omili
slab zadah po česnu. Blaži glavobole, lajša
napetost in nespečnost.
Piment ali
jamajški poper
Zelo učinkovito pomaga pri napenjanju in
blaženju krčev v črevesju. Lokalno deluje
proti vnetjem in razkužuje, zato se uporablja
za zdravljenje dlesni in ustne votline. Lajša
bolečine v mišicah.
30
Kul(inarični) Ekspres
OKUS IN VONJ
SLADICE
KOMBINACIJE
Sladko-trpek okus s
priokusom po klinčkih
in agrumih, topel,
prijetno sladek, lesnat
vonj
Pekovsko pecivo, pite
in zavitki iz jabolk in
sliv, božični kolač,
medenjaki, mlečni riž,
jedi iz skute, pečena
jabolka in banane
Ingver, janež,
kardamom, klinčki,
koriander, muškatni
orešček, piment,
vanilja
Pikanten, skoraj pekoč
okus, močan, dolgo
trajajoč vonj
Medenjaki, sadni
kolači, sladice iz jabolk
in pomaranč
Cimet, ingver, janež,
kardamom, koriander,
muškatni orešček,
piment
Sladkast okus,
osvežilen, blag vonj
Bomboni, janeževi
upognjenci, medenjaki,
pudingi, sadni narastki,
medenjaki
Cimet, kardamom,
klinčki, vanilja
Sladkoben, a hkrati
grenek okus, izredno
prijeten vonj
Kreme, sladoled,
čokoladne sladice,
piškoti
Cimet, janež,
kardamom
Nekoliko pekoč, a
hkrati sladkast okus in
rezek vonj, ki spominja
na limono
Medenjaki, sadne
solate
Cimet, kardamom,
klinčki, koriander,
muškatni orešček
Močan, rahlo sladkast
okus in zelo prijeten,
topel vonj
Kolači, sadne solate
Cimet, ingver, janež,
koriander, klinčki,
muškatni orešček,
vanilja
Rahlo pikanten in
grenek okus, rahlo
trpek vonj
Medenjaki, biskviti
Cimet, ingver,
kardamom,klinčki,
koriander, piment
Topel, pikanten
okus, podoben
pomarančnemu, blag
vonj
Medenjaki
Cimet, ingver,
kardamom, klinčki,
muškatni orešček,
piment
Okus je mešanica
klinčkov in popra,
vonj pa je mešanica
klinčkov, cimeta in
muškatnega oreščka.
Medenjaki, kolači,
sadni kolači, pudingi,
pečeno sadje
Cimet, klinčki,
koriander, muškatni
orešček
31
Glavni partner revije:
številka 7
〉 december 2013
KRIŽANKA
PRIKAZ ČESA
PRED
OBČINSTVOM
IME IN
PRIIMEK IT.
IZDELOVAL.
GODAL IZ
CREMONE
RIMANJE,
SKLADANJE
MAJHEN
TOP
MOJZESOV
BRAT
AM. IGRALKA
KUNIS
GL. MESTO
TAJSKE
ČRTA NA
ZEMLJEVIDU
Z ENAKO
MORSKO
GLOBINO
NASVET,
PODUK
PEVKA
RUPEL
RUS.-AM.
IGRALKA
(ANNA)
PLEZALEC
ČESEN
OSEBA
V BIBLIJI
PASMA
MANJŠIH
PSOV KRATKE
DLAKE
DEL KMEČ.
VOZA
PRIPAD. ANG.
KONSERV.
POLITIKOV
VSEKAVANJE
IVAN
TAVČAR
SREDIŠČE
VRTENJA
IT. FAŠIST.
TAJNA
POLICIJA
SPORED
MANJŠE
NASELJE
GR. LADJAR
ONASSIS
ILOVICA
ANG. PEVEC
(BILLY)
SLOV.-HR.
PESNIK
(STANKO)
AM. IGRALEC
ALDA
PODRTIJA,
SESUTA
STAVBA
RUS. UMET.
ZGOD.
(DMITRIJ
VLASJEVIČ)
Avtor: Vladimir
Milovanović
NAJETO PERO
NAUK O
SVETLOBI
RUS. IGRALKA
SAVINA
IZRAELSKI
PEVEC
OFARIM
NAŠ REŽISER
(MATJAŽ)
RAZA
PREBIVALEC
OBČINE
IT.
NOGOMETAŠ
MALDINI
BALETNIK
MLAKAR
AM. IGRALEC
(SEAN)
ŠAHOVSKA
FIGURA
GORAN
BREGOVIĆ
RUSKA
TROVPREGA
IGO
GRUDEN
POPOLNA
PRAZNINA
PREBIVAL.
RIMSKE
LJUBLJANE
SONJA
HLEBŠ
KESANJE,
OBŽALOVANJE
AM.-ANG.
PISATELJ
(THOMAS
STEARNS)
SLO. PEVKA
(MAJDA)
PIKA
Pomoč: AJNALOV – ruski umetnostni zgodovinar (Dmitrij Vlasjevič), IZOBATA – črta na
zemljevidu, ki povezuje kraje z enako morsko globino, STEN – rusko-ameriška igralka (Anna)
32
Kul(inarični) Ekspres