POROČILO O SEMINARJU PROJEKTIRANJE KOLESARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANCIRANJE KOLESARSTVA V NASLEDNJI FINANČNI PERSPEKTIVI EU Šesti seminar mobile2020 , ki ga je gostila Občina Brežice, je potekal 27. in 28. 3. 2014 v lepo obnovljeni Mestni hiši v Brežicah in je bil tematsko usmerjen na PROJEKTIRANJE KOLESARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANCIRANJE KOLESARSTVA V NASLEDNJI FINANČNI PERSPEKTIVI EU. Prvi dan mu je prisostvovalo 18 udeležencev, med katerimi so prevladovali predstavniki občin in kolesarski aktivisti iz Posavja. V imenu gostitelja jih je pozdravila Teja Leben. Uvodoma jih je Andrej Klemenc seznanil s sistemskim pristopom h kolesarstvu kot delu sodobnega trajnostnega prometnega sistema, potem jim je predstavil priročnik mobile 2020. Po predavanju Klemna Gostiča o tem za koga, kdaj in kako za zagotavljanje ustreznih kolesarskih povezav izbrati najbolj ustrezno izmed možnih oblik kolesarskih povezav ter kakšne so prednosti in slabosti različnih vrst kolesarskih poti, stez in pasov so se pod vodstvom Borisa Papca in Teje Leben na kolesih podali na ogled stanja mreže kolesarskih povezav v Brežicah. Na delavnici, ki je sledila pa so izpostavili največje izzive integracije turističnega kolesarjenja in kolesarjenja po vsakdanjih opravkih v Brežicah in okolici. V zelo delovnem vzdušju so ugotovili, da so Brežice z vidika širših regionalnih povezav tudi v kolesarskem smislu pomembno križišče in vozlišče, kar je potrebno upoštevati tudi pri strateškem načrtovanju daljinskih in regionalnih kolesarskih povezav. Te morajo zagotoviti možnost direktnega, hitrega, varnega, udobnega in atraktivnega kolesarjenja ob Krki in Savi ter prečenja obeh rek in vzpostavitve ustreznih kolesarjem prijaznih prometnih režimov in prometne infrastrukture v mestu Brežice, kar bi vzpostavilo ustrezno povezavo z omrežjem lokalnih cest in poti, ki omogočajo turistično pomembne kolesarske povezave s Posoteljem, Bizeljskem in Kozjanskim. Prvi dan seminarja se je končal z zanimivim predavanjem g. Borisa Papca, ki je predstavil številne probleme in izzive s katerim se sooča razvoj kolesarskega turizma (tudi) v Posavju, zelo slikovito pa je predstavil tudi izredne potenciale kulturne krajine in dediščine ter naravnih vrednot v Posavju, ki kar kličejo po razvoju ustrezne infrastrukture in storitev za kolesarje. S takim potencialom Brežice kot že prepoznavna turistična destinacija lahko upravičeno razmišljajo ne le o potencialnih kolesarskih turistih iz Slovenije in bližnje hrvaške prestolnice, temveč o tudi o tem, kako na leto pritegniti vsaj nekaj tisoč izmed nekaj 10 milijonov kolesarskih turistov iz najbolj razvitih evropskih držav. Samo v Nemčiji je dobrih 7 milijonov tistih, ki se na počitnice podajo s kolesom ali na v času dopusta intenzivno kolesarijo. V razpravi so udeleženci ugotovili, da so kolesarji dobri, toda z vidika zagotavljanja prometne varnosti in podpornih informacijskih storitev tudi zelo zahtevni turisti. Izkušnje pa kažejo na to, da tam kjer so kolesarski turisti redni obiskovalci tudi domačini vse bolj pogosto in redno sedejo na kolo tudi ko se odpravljajo po vsakdanjih poteh in opravkih. Kar je le v prid njihovem zdravju in dobrem počutju, prav tako pa tudi zmanjšanju prometne gneče ter zmanjšanju hrupu in onesnaženja zraka v njihovem domačem kraju. Drugi dan se je seminarja poleg predavateljev udeležilo še 32 slušateljev, med drugimi tudi predstavniki RRA iz Pomurja, Posavja, Gorenjske in Koroške ter predstavnik hrvaškega ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo. Po uvodnem pozdravu organizatorjev, gostiteljev ter koordinatorja mreže CIVINET Slovenija – Hrvaška. Vlada Babića je Andrej Klemenc udeležencem predstavil pomen in načela strateškega planiranja kolesarskih povezav ter zakaj in kako je potrebno integrirati povezave namenjene vsakdanjemu prevažanju s kolesi s tistimi, ki so namenjene turistom na kolesih. Romeo Varga iz RRA Pomurje je udeležencem na primeru načrtovanja kolesarske poti ob slovenskem delu Mure predstavil kako načrtovati kolesarsko pot od idejne zasnove do projekta za izvedbo. Direktor občinske uprave Bohinj Miro Sodja in Klemen Langus iz Turizma Bohinj sta tudi s številnimi zelo lepimi fotografijami pokazala ne le pomen, ki ga ima kolesarska povezava od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera za turizem v Bohinju, temveč tudi lep primer, kako se da kolesarsko povezavo umestiti v prostor tako, da to ni moteče z vidika varstva narave in življenja domačinov, obenem pa infrastrukturni objekti povzemajo in na novo interpretirajo kulturno dediščino kraja in tako bogatijo njegovo vizualno podobo. Tomaž Marinko je spomnil začetkov in predstavil pomen razvoja akcije Slovenija kolesari za razvoj kolesarskega turizma v Sloveniji ter opozoril na pomen Kolesarske kartice KZS, kot bonitetnega sistema partnerstva ter integralnega odškodninskega in nezgodnega zavarovanja kolesarjev. Uroš Rozman iz RRA Koroška je predstavil zadnji, še neuradni predlog Direkcije RS za ceste glede turistično informacijskega označevanja kolesarskih poti ter predloge, za spremembe in izboljšave, ki jih je v zvezi s tem podala RRA Koroška. Sledile so tri delavnice. Na prvi so pod vodstvom Andreja Klemenca udeleženci viharili možgane na temo kaj vse je potrebno upoštevati pri načrtovanju urbanih kolesarskih povezav v kolesarskih turističnih regijah ter čemu je treba dati prioriteto in na kaj je treba biti še posebej pozoren. Ugotovili so, da je treba na nevarnih prometnih odsekih primarnih regionalnih kolesarskih turističnih povezav pri zagotavljanju varnosti kolesarjev kot pomembna kriterije upoštevati tudi neposrednost in udobnost povezave, saj za razliko od lokalnih rekreativnih kolesarjev daljinski kolesarji in družine, ki kolesarijo z manjšimi otroci, ne bodo sprejele sicer bolj varnih alternativ, ki ponujajo daljše obvoze in/ali bolj strme vzpone. V kolikor se na kolesarskih povezavah, na katerih poteka tako lokalni kot daljinski kolesarski turistični promet na nevarnih mestih ne zagotovi potek povezave brez večjih obvozov in vzponov, to predstavlja veliko tveganje ne le za kolesarje temveč bi morebitna izguba življenja kolesarja, ki namesto po neustreznem kolesarskem obvozu nadaljeval pot po nevarnem odseku prometne ceste, ogrozila celotno turistično trženje kraja oz. regije kot kolesarjem prijazne destinacije. Na drugi delavnici, ki jo je vodil Romeo Varga, so udeleženci vneto razpravljali o tem, kako načrtovati turistično kolesarsko povezavo in kaj vse sodi k temu, pri čemer jim je kot primer služila Kolesarska pot ob železni zavesi. Na tretji delavnici pa je Polona Andrejčič Mušič udeležencem pojasnjevala podrobnosti pred dvema letoma sprejetega novega Pravilnika o projektiranju kolesarske infrastrukture. Pred okroglo mizo o financiranju kolesarstva v naslednji finančni perspektivi EU je udeležence nagovoril župan občine Brežice Ivan Molan, ki je poudaril, da se občina zaveda potenciala kolesarstva za trajnostno mobilnost in trajnostni turizem, da podpira projekt Krka-Sava on Bike in da namerava v prihodnosti v zagotovitev primerne infrastrukture in storitev za kolesarje tudi več investirati. Mag. Polona Andrejčič Mušič je na kratko predstavila kako je v Sloveniji potekalo načrtovanje daljinskih kolesarskih povezav in financiranje kolesarske infrastrukture v sedanji finančni perspektivi. Predlaganih je bilo 6 daljših in 21 krajših odsekov (v okviru ureditev skozi naselja), pri tem pa so sodelovale občine in RRA. Ivica Jujnović z Ministrstva za pomorstvo, promet in EU sklade RH izpostavil, da do pred letom dni na Hrvaškem kolesarska infrastrukture še ni bila prepoznana kot del prometne infrastrukture, pred kratkim pa je ministrstvo pripravilo pravilnik o kolesarskih povezavah in določilo glavne kolesarske povezave v državi, zdaj pa ob nacionalni prometni strategiji pripravljajo še pravilnik o tehničnem projektiranju kolesarske infrastrukture, sledil pa bo pravilnik o signalizaciji. Glede financiranja kolesarske infrastrukture pa na Hrvaškem računajo predvsem na EU sredstva za financiranje čezmejnega sodelovanje v okviru projektov kot so Mura-Drava bike ter sredstva iz Podonavskega programa za financiranje izgradnje kolesarske povezave ob Savi. V lanskem letu so sprejeli nacionalno turistično strategijo, v kateri ima veliko težo »zeleni turizem«, v njegovem okviru pa tudi kolesarstvo. Upajo na uspešno sodelovanje s Slovenijo pri prenosu dobrih praks. Andrej Klemenc je opozoril, da se tudi v Sloveniji lahko učimo iz dobrih praks na Hrvaškem, kot je razvoj kolesarske kulture v Koprivnici in razvoj storitev za kolesarski turizem v hrvaški Istri. Uroš Rozman (RRA Koroška) je predstavil nadaljevanje prizadevanj za izgradnjo slovenskega dela kolesarskih povezav ob Dravi , kjer morajo občine to vnesti v OPPNje. V sklopu strokovne naloge je bilo ugotovljeno, da bodo za vzpostavitev varne kolesarske povezave potrebno na novo zgraditi 40 km kolesarskih poti, urediti (odkup zemljišč oz. ureditev služnostne pravice, nato utrjevanje in vzpostavitev kakovostne vozne površine) 60 km servisnih, poljskih in gozdnih poti, medtem ko po 25 km že poteka po obstoječi kolesarski infrastrukturi in po manj obremenjenih lokalnih cestah. Tatjana Ibračević (RRA Posavje) pa je predstavila prizadevanja za vzpostavitev kolesarskih povezav v Posavju ob Savi in Krki, v katere je v sodelovanje z DRSC vključeno 6 Dolenjskih in 8 Posavskih občin. Načrti so v začetni fazi, iščejo izvajalca in se trudijo zagotoviti sredstva v okviru občinskih proračunov. Računajo tudi na to, da bo mogoče del povezav vzpostaviti na vzdrževalnih poteh ob nasipih novih HE na spodnji Savi, prav tako pa računajo na IPA sredstva, namenjena sodelovanju s Hrvaško, za kar je v Sloveniji na voljo 19,3 milijona €. Možnosti za financiranje ponujajo tudi mikro projekti v okviru Podonavske strategije. Manjše projekte pa bo mogoče financirati tudi iz programov za razvoj podežlja. Na vprašanji ali kako bo mogoče v novi finančni perspektivi EU financirati kolesarsko infrastrukturo v urbanih področjih in kako bo z njenim financiranjem zunaj teh področij je predstavnik Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS Bojan Žlender odgovoril, da bo pogoj za kakršnekoli investicije na področju prometa s strani občinskega sveta potrjen Trajnostni prometni načrt (mestne) občine. Ministrstvo bo pripravilo razpis za usposabljanje strokovnjakov za izdelavo trajnostnih prometnih načrtov, sledil pa bo razpis za izvedbo ukrepov, opredeljenih v teh načrtih. Ukrepi bodo morali biti celoviti in skladni z načrtom ter izkazati dokazljiv prispevek k izboljšanju energetske učinkovitosti prometa oz. zmanjšanja izpustov CO2. Tako bo kolesarsko infrastrukturo mogoče s sredstvi EU sofinancirati predvsem v večjih urbanih področjih kot sestavni del celovitih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti prometa, medtem ko kolesarske infrastrukture, ki bo v prvi vrsti namenjena daljinskim in turističnim kolesarskim povezavam ne bo več mogoče financirati iz strukturnih in kohezijskih skladov, temveč samo iz skladov, namenjenih podpori čezmejnega sodelovanja. Večin sredstev za prometno infrastrukturo bo namenjena t.i. jedrnim evropskim omrežjem, kar v Sloveniji pomeni posodobitvi železniškega koridorja med Koprom in Šentiljem ter povezave z Madžarsko. Druga možnost bodo sredstva v podporo trajnostnemu urbanemu razvoju, vendar bodo morali projekti vključevati dva sektorska ukrepa oz. poleg ukrepov na področju trajnostnega prometa tudi ukrepe na področju izboljšanja energetske učinkovitosti pri zagotavljanju energetskih storitev (energetska prenova stavb, »nič-energijske« novogradnje). V Sloveniji bodo mogoče tovrstne projekte, ki bodo prav tako morali vsebovati teritorialno in logično sklenjen nabor ukrepov, izvajati v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu, Velenju in v Zasavju. V razpravi, ki je sledila, so udeleženci izpostavili predvsem neizkoriščene možnosti oz. administrativne ovire in pomanjkanje posluha pri Slovenskih železnicah in pri »vodarjih« za vzpostavitev kolesarskih povezav ob železniških koridorjih in nekaterih opuščenih železniških progah oz. na vzdrževalnih poteh na protipoplavnih nasipih oz. ob rečnih obrežjih. Opozorili so na pomanjkanje celovite kolesarske politike v Sloveniji in predlagali organizacijo sestanka na visoki ravni s predstavniki ARSO, Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter Slovenskih železnic glede sistemskih rešitev, ki bi omogočala lažje koriščenje železniških koridorjev te vzdrževalnih poti in nasipov ob rekah. VODEN KOLESARSKI IZLET – OGLED DELA POTENCIALA RAZVOJA KOLESARSKEGA TURIZMA V POSAVJU Po zaključku seminarja se je peščice udeležencev pod vodstvom Dejana Cizla podala na kratek voden kolesarski izlet. Po lepih in neprometnih lokalnih cestah jih je pot vodila do Dobove preko Jovsov – območja poplavnih travnikov ob reki Sotli, ki kot posebno pomembno naravovarstveno območje spadajo pod varstveni režim Natura 2000 – na Kapele, kjer so se lahko ob čudovitem spomladanskem večeru razgledali po posavski ravnici, bizeljskem gričevju ter hribih Kozjanskega, Medvednice, Žumberka in Gorjancev, potem pa so se prek Globokega in Artič vrnili v Brežice. UGOTOVITVE IN PREDLOGI V ZVEZI Z NAČRTOVANJEM KOLESARSKIH POVEZAV V BREŽICAH Z vidika krožne turistične kolesarske poti od Term Čatež kot glavnega generatorja turističnega kolesarskega prometa do mestnega jedra kot glavnega atraktorja tako turističnega kot tudi »uporabnega« kolesarjenja v občini, je ključno zagotoviti za kolesarje varno prečenje Krke in Save pri njunem sotočju ter vsaj še eno prečenje Save v bližini term Čatež, med obema pa vzpostaviti direktno in varno kolesarsko povezavo, ki bi v najbolj optimalni varianti potekala na nasipu ob Savi. Sedaj predvidena varianta povezave med priključkom na državno cesto pri starem mostu čez Savo in Krko in Čatežem, ki kolesarje vodi po ovinku in v hrib je neustrezna tako z vidika daljinskega kolesarjenja kot tudi z vidika lokalnega družinskega rekreativnega in turističnega kolesarjenja, čeprav je ustrezna in zanimiva za bolje telesno pripravljene in športno naravnane kolesarje. Z vidika razvoja kolesarskega turizma, za kar imajo Brežice ogromen potencial, je potrebno zagotoviti veliko stopnjo varnosti osnovnih kolesarskih povezav. Že nekaj deset ali sto metrov zelo nevarne kolesarske povezave predstavlja z vidika razvoja Brežic kot v Sloveniji in tujini prepoznavne kolesarske turistične destinacije veliko in nesprejemljivo tveganje, zato je treba biti zelo dosleden pri zagotavljanju varnih primarnih destinacijskih povezav, ki morajo potekati čim bolj direktno in morajo biti čim bolj atraktivne, kar vse zagotavlja njihov potek na oz. ob rečnih naspih. V starem mestnem jedru je potrebno kolesarjem omogočiti možnost v obe smeri na celotnem območju, ob cesti Čatež – Krško pa je potrebno čim prej zagotoviti kolesarsko stezo, ki bo omogočala varno kolesarjenje ter najti ustrezno varianto nadaljevanja varne kolesarske povezave s Krškim. Potrebno bo tudi najti ustrezne rešitve za vodenje kolesarjev v nekaterih za kolesarje nevarnih križiščih. Nujno je urediti sodobni kolesarnici pri železniški postaji in osnovni šoli. Ob večjem razmahu kolesarskega turizma pa bi v Brežicah moral delovati tudi mobilni kolesarski servis oz. mobilna kolesarska asistenca.