Maj 2013 2. Osnovna šola Slovenska Bistrica | Šolska ulica 5 | www.2os-slb.si, [email protected] ŠOLSKO GLASILO Beseda ravnateljice Vsebina S prihajajočimi poletnimi dnevi se šolsko leto nagiba h koncu, da se ŠOLSKA SKUPNOST prevesi v počitnice. Sadovi dela so vidni in merljivi z novimi znanji, TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK dosežki. PROJEKT POPESTRIMO ŠOLO Ali smo z nezadržnim odraščanjem tudi bolj vzgojeni, odgovorni, OBELEŽITEV IN POČASTITEV PRAZNIKOV vljudni, pripravljeni pomagati drug drugemu? TA VESELI DECEMBER Da spoštujete dogovorjena pravila, nam dokazujete učenci od prvega do petega razreda. Pomagate pri razdeljevanju malice, skrbno pospravljate učilnice in se učite ločevanja odpadkov. Da si ne bi ŠOLA V NARAVI SEJEM POKLICEV POTEPALI SMO SE umazali oblačil pri delu, nosite predpasnike, izvezene pri izbirnem ZGODILO SE JE predmetu. In kako je s spoštovanjem pravil v cestnem prometu? Preventiva v cestnem prometu je eden od pomembnejših projektov in PUSTNI DAN EKO DAN prav odrasli moramo biti zgled. Pred šolo vsako jutro opazujemo VEZENJE NA NAŠI ŠOLI množico vozil, ko starši pripeljete otroke v šolo. Naši četrtošolci so NAŠI MLADI USTVARJALCI, UMETNIKI izdelali nalogo, s katero opozarjajo, da je upoštevanje pravil ključno za CICIBAN PLANINEC varnost vseh udeležencev in še posebej otrok. ŠPORTNI KOTIČEK Z majhnim korakom vsakega posameznika bomo iz dneva v dan bliže INTERVJUJI skupnemu cilju: to je prijetno in varno sobivanje v šoli in njeni okolici. LITERARNO – LIKOVNI KOTIČEK Sonja Arbeiter, prof. ŠOLSKA SKUPNOST Večina učencev preživi v šoli vsaj toliko aktivnega časa kot doma, če ne še več. Pri tem je pomembno, da šolo ne doživljate samo kot nujno zlo, temveč tudi kot kraj novih spoznanj, veselja in prijetnega druženja. Šolska skupnost predstavlja celoto manjših skupnosti. V šolsko skupnost se učenci šole povezujemo z namenom, da bi uveljavili svoje interese. Vanjo smo vključeni predstavniki vseh oddelkov od 4. do 9. razreda. Na razredni uri se s sošolci in sošolkami pogovarjamo o pouku, dejavnostih na šoli in drugem ter razpravljamo o stvareh, ki bi jih radi spremenili. Nato te ideje predstavimo na sestanku šolske skupnosti. Tu se jih dobro »premelje« in ugotovi, kaj se na tem področju da spremeniti in predvsem na kakšen način. Člani šolske skupnosti imamo priložnost, da sodelujemo in vplivamo na oblikovanje pravil, dejavnosti in vsega drugega na šoli. Izrazimo lahko svoje ideje ali pa pritožbe. Zelo pomembno je, da se med sabo znamo pogovarjati, da znamo prepoznati resne probleme in jih tudi ustrezno reševati. O izsledkih s sestankov šolske skupnosti predstavniki poročamo na razrednih urah, kjer skušamo sošolce tudi motivirati za delo pri šolskih projektih. Poglavitne naloge šolske skupnosti so: - zbiranje pripomb in predlogov oddelčnih skupnosti v zvezi z življenjem in delom na šoli, - spremljanje uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, - sodelovanje na šolskem, medobčinskem in regijskem otroškem parlamentu, - načrtovanje in organiziranje skupnih akcij (zbiralne akcije, humanitarne akcije …), - predlogi za izboljšavo bivalnega okolja, - organiziranje in vodenje šolskih prireditev oziroma proslav, - opravljanje drugih nalog, za katere se dogovorijo učenci. Mentor šolske skupnosti in otroškega parlamenta v letošnjem šolskem letu je Jure Pirš, predsednica šolske skupnosti Ema Globovnik, njena namestnica pa Melanie Jozić. Naloga šolske skupnosti, torej vseh nas, je ustvariti takšno skupnost, v kateri se dobro počutimo. Kot v vsaki drugi skupnosti se tudi v šoli pojavljajo problemi. Moramo jih znati prepoznavati, se o njih pogovarjati in jih s skupnimi močmi reševati. Melanie, 9. a TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK Tudi v letošnjem šolskem letu je potekal na naši šoli vseslovenski projekt »tradicionalni slovenski zajtrk«. Z njim želimo ozaveščati o pomenu pravilne in zdrave prehrane, ki vključuje vsaj 5 dnevnih obrokov, in med njimi je najpomembnejši zajtrk. Z zajtrkom dobimo energijo in nujno potrebne hranilne snovi za učenje, gibanje in druge aktivnosti, ki nas čakajo v šoli. Vsako jutro si je potrebno vzeti čas in pozajtrkovati. Pomembno je tudi, da zajtrkujemo živila, ki so pridelana v naši okolici, saj na ta način vplivamo na ohranjanje čistega okolja. Vse to pa združuje tradicionalni slovenski zajtrk. Jejmo zdravo, lokalno pridelano hrano, ki ohranja tudi naravo. Tradicionalni slovenski zajtrk smo letos pripravili v okviru malice. Otroci so tako uživali koruzni kruh z manj dodane soli, namazan z ekološko pridelanim surovim maslom in medom. Med so nam letos priskrbeli čebelarji iz Čebelarskega društva Slovenska Bistrica. Poskusili smo lahko cvetlični med, hojin med, kostanjev med ali gozdni med. Zraven tega so učenci popili mleko in pojedli kakšno jabolko. Naši dobavitelji vseh teh živil so bili: • Mlekarna Celeia iz Arje vasi – slovensko pasterizirano mleko, • Pekarna Strnad iz Oplotnice – koruzni kruh z manj soli, • Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica – slovenski med, • Mlekarna Krepko – ekološko pridelano surovo maslo, • Sadjarska kmetija Frešer iz Prelog – jabolka integrirane pridelave. Prav tako smo poskrbeli tudi za dodatne aktivnosti na ta dan. Učence od 1. do 3. razreda je obiskal čebelar in jim predstavil pomen čebel za naše okolje. Hkrati so lahko spoznavali tudi različne vrste medu. Učenci 4. in 5. razredov so si ogledali film S čebelo do medu. Učenci od 6. do 9. razreda pa so poslušali predavanje Srečka Rajha iz Kmetijsko gozdarskega zavoda o pomenu lokalno pridelane in ekološke hrane za naše zdravje. Vsi učenci so dobili tudi zloženke o čebelarstvu in magnete z logotipom tradicionalnega slovenskega zajtrka. Želimo si, da bi vsak zase in vsi skupaj izboljšali naše prehranjevalne navade, uživali zdravo, lokalno pridelano hrano in skrbeli za zdrav način življenja. Naj bo tradicionalni slovenski zajtrk samo odskočna deska za zdravo življenje. PROJEKT POPESTRIMO ŠOLO Sredi junija 2012 smo se prijavili na javni razpis za izvajanje programov POPESTRIMO ŠOLO 2012/2013. Dejavnosti, ki jih delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, potekajo že od septembra 2012 s koncem avgusta 2013. V okviru projekta sodelujemo s partnersko šolo OŠ Partizanska bolnišnica Jesen - Tinje. Aktivnosti prispevajo k višjemu standardu vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in niso del rednega izobraževalnega programa ter se ne financirajo iz javnih sredstev. Cilj programa je širjenje ponudbe prostočasnih dejavnosti za osnovnošolsko mladino, kot tudi razvijanje ključnih kompetenc v neformalnih učnih situacijah. Sklopi aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta POŠ, so: 1. UČILNICA V NARAVI 2. SOBIVAM Z NARAVO 3. LOKALNA KULINARIKA 4. RAZISKOVANJE NAŠEGA OŽJEGA OKOLJA – VZNOŽJA POHORJA 5. TRADICIJA NA BISTRIŠKEM 6. MLADI RAZISKOVALCI 7. RAZISKOVALNE POČITNICE Dejavnosti se kot nadstandard rednega izobraževalnega dela izvajajo v popoldanskem času, nekatere pa tudi pred poukom, ob sobotah in v času šolskih počitnic. Posamezne dejavnosti izvajamo v starostno mešanih skupinah, spet druge pa so bolj prilagojene mlajšim oz. starejšim učencem. Projekt Popestrimo šolo smo pričeli s predstavitvijo na Podobah bistriških domačij v začetku meseca septembra. V mesecu septembru in oktobru so se dejavnosti z učenci navezovale na jesenski letni čas in na naravno okolje, ki nas obdaja. Obiskali smo: SADOVNJAK FREŠER na Prelogah Obisk sadovnjaka Krenili smo ob 14. uri in kmalu zagledali sadovnjak. Na kmetiji sta nas pričakala Veronika in Bojan Frešer. Z gospodom Bojanom smo odšli v sadovnjak. Tam smo jedli slastna jabolka, sedeli na traktorju in trobili. Dan se je hitro odvijal. Odšli smo v klet, kjer smo se naučili, kako se dela jabolčni sok ter ga poskusili. Bil je zelo dober. Gospod Bojan nam je povedal, da na tej kmetiji delajo več vrst sokov: jabolčnega, grozdnega, paradižnikovega, hruškovega … Povedal je tudi, da je za sok boljše, če je shranjen v vrečki kot pa v steklenici. Ogledali, hranili in božali smo tudi živali: psa, koze … Ko smo čakali na avtobus, smo odšli na kratek sprehod. Na travniku, kjer smo se ustavili, so si nekateri ogledovali pobeglo kokoš, nekateri so tekali po travniku in se igrali različne igre, drugi pa poležavali na soncu. Po razigrani igri smo se veseli, a utrujeni od napornega dne vrnili domov. Bilo je zabavno. Alja in Neva, 5. a VINOGRAD IN VINSKA KLET BISTRICA Ogledali smo si vinograd v Kovači vasi in spoznali avtohtone in druge vrste grozdja. Vinograd smo obiskali v času trgatve, zato smo imeli priložnost poprijeti za škarje in trgati grozdje. Kakšna grozdna jagoda se je znašla tudi v naših želodčkih. ČEBELARSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA Predsednik čebelarskega društva Slovenska Bistrica g. Norbert Jedlovčnik nas je poučil o zgodovini čebelarstva na Slovenskem in nas popeljal po čebelarskem centru. Učenci so se najbolj razveselili okušanja različnih vrst medu in ogleda čebelnjaka. BOJTINSKA GOZDNA UČNA POT V avli šole smo pripravili različne razstave, med drugim razstavo zelišč, jesenskih pridelkov in gozdnih plodov. Skupaj s članom gobarskega društva Lisička Maribor g. Slavkom Šerodom smo pripravili gobarsko razstavo z več kot 80. vrstami gob. Z učenci smo nabirali gobe na Močeradovi poti in s pomočjo gobarja in določevalnih ključev prepoznali vsako izmed njih. Razstava je bila namenjena tudi zunanjim obiskovalcem. Urejali smo naravoslovno učilnico ob šoli. Zasadili smo nova zelišča in grmovnice, oblikovali grede in negovali zasajene rastline. Izvedli smo dve nočitvi v šoli. Cilj raziskovalne noči je bil medgeneracijsko povezovanje učencev. Starejši učenci so mlajše učili mikroskopirati. Pohorska noč je obudila staro pohorsko obrt, glažutarstvo, in jo skozi likovno ustvarjanje približala učencem. V mesecu novembru smo se posvetili lokalni kulinariki in pripravili različne jedi ter jih ponudili učencem šole na razstavi v sklopu projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. V mesecu decembru smo dejavnosti posvetili božičnemu bazarju in pripravili različne izdelke: sveče, voščilnice, okraske, božično žito, poslikani kozarci … V sodelovanju s čebelarji smo izdelovali sveče iz tekočega voska, ki smo ga vlivali v modele različnih oblik. Učenci so preizkusili tudi drugo tehniko izdelovanja sveč, in sicer zvijanje satnic, in tako je s pomočjo njihove domišljije nastala zanimiva paleta sveč. S svojimi izdelki smo se predstavili na mestnem trgu, okrasili drevesce in v imenu 2. osnovne šole ljudem zaželeli mirne in srečne prihajajoče praznike. Projekt Popestrimo šolo se je v zimskih mesecih posvetil skrbi za ptice. Pripravili smo jim lojne pogače, ki so naravne in jih je preprosto izdelati. Naslednji dan smo strjene lojne pogače nastavljali na veje dreves in v ptičje krmilnice. Kmalu smo videli, da so lojne pogače že načete in se razveselili, da smo v mrzlih zimskih dneh s pomočjo lojnih pogač pticam povrnili izgubljeno energijo. Tudi med zimskimi počitnicami so potekale dejavnosti. Med drugim smo spekli skutino pecivo, sicer pa so bile v ospredju ustvarjalne delavnice. - Priprava skutine torte - Izdelovanje bralnih znakov - Izdelovanje okvirjev za fotografije Na oglasni deski Popestrimo šolo sem opazila spet nekaj novega, izdelovanje okvirjev za fotografije. Najprej sploh nisem vedela, kako jih bomo izdelali, a sem hitro ugotovila, da ni tako težko, kot sem mislila. Prvi korak pri izdelavi je bil izrezovanje pravokotnikov iz kartona. Na njih smo prilepili fotografije in jih okrasili. Fotografije so tako bile videti mnogo lepše. Tukaj mi je bilo zelo lepo. Alja, 5. a Z učenci 2. razreda smo posejali semena paradižnika in paprike. Lončke s semeni učenci hranijo v njihovi učilnici, kjer lahko dnevno skrbijo za njihovo rast. Ko bodo sadike primerno velike, jih bodo presadili v gredo naravoslovne učilnice. Z učenkami 5. in 6. razredov v računalniški učilnici pripravljamo spletno knjižico o naravoslovni učilnici ob šoli. V njej bo opisan zeliščni vrt, vrste grmovnic in drevesnih vrst v naši učilnici na prostem, kamnine, hotel za žuželke, kompostnik, ptičje krmilnice in valilnice ter ostale komponente naše učilnice v naravi. Končna verzija spletne knjižice bo objavljena na šolski spletni strani. V mesecu marcu smo se posvetili gregorjevanju, preprosti šegi, ki izvira iz časa ročnega kovanja in čevljarstva. Ta dan, torej 12. marec, ki je nekoč veljal za prvi pomladni dan, smo počastili s simboličnim spuščanjem gregorčkov po potoku Ložnica. Učenci 1. in 2. triade so v oddelku podaljšanega bivanja in delavnic projekta Popestrimo šolo iz stiropora in naravnih materialov izdelovali gregorčke. Na dan slovenskega valentinovega smo v soju luči, ki so se vile po vodi, pozdravili prihod sonca in pomladi ter se poslovili od zime. Najlepše mi je bilo, ko smo spuščali gregorčke po potoku Ložnica. Zanimivo pa je bilo tudi izdelovanje gregorčkov, saj smo uporabili naravne materiale, kot so les, lubje, vejice in gozdne plodove. Anže, 4. a OBELEŽITEV IN POČASTITEV PRAZNIKOV 23. NOVEMBER – DAN RUDOLFA MAISTRA ODA O GENERALU RUDOLFU MAISTRU Poet, Slovenec, general, Slovenec, general, poet! Ko pljusknil je krvavi val in pokončal germanski red, si od usode izbran, da ti bo meč slovenstva dan. Ni ti bil dan kot dedni dar: s kladivom volje in duha si sam skoval za sveto stvar ga v ognju zvestega srca in ga pogumno dvignil v bran za Štajersko in Korotan. Ti prvikrat junaško kri k zastavi slave si pozval in prvikrat, kar svet stoji, pod njo slovensko vojsko zbral, da prvikrat je za teboj šla v boj zares za narod svoj. Krivični svet, sovražni vik sta ti ustavila korak. A ljudstvo je pošten sodnik in sodba se glasi: Junak, vse storil si, in storil več, kot zmogel je tvoj šibki meč … Janez Menart SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Tudi letos smo slovenski kulturni praznik počastili s prireditvijo, na kateri smo podelili Prešernove nagrade nekaterim našim učencem za najvišje dosežke na področju kulture. Letos je priznanja slovesno podelil Martin Belič. Na naši prireditvi je bil prisoten tudi novinar bistriškega tednika Panorama Bojan Sinič. MATERINSKI DAN V torek, 26. 3. 2013, smo na naši šoli izvedli dve prireditvi ob materinskem dnevu. Posebej so nastopali otroci 1. triletja in posebej otroci 2. in 3. triletja. Poleg mamic smo povabili tudi očete, babice in dedke. Obe prireditvi sta napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Čeprav je zunaj še vedno vladala mrzla zima, smo uspeli ustvariti prijetno pomladno vzdušje. S prireditvijo smo želeli počastiti reči, ki so nam v življenju najbolj dragocene: matere in očete, družino, ljubezen, naravo … Na odru so se zvrstile zanimive plesne, glasbene in recitatorske točke. Predstavili so se prav vsi učenci od 1. do 5. razreda, 7. b ter mnogi posamezni učenci. Vsaka točka je bila lepša od druge. Otroci so pokazali tudi, kaj se učijo izven šole, npr. twirling in hip hop. Bili so nam všeč! Tako nastopajoči kot obiskovalci so odhajali domov z nasmehom na licu in v očeh. To je bila za vse, ki smo prireditev skrbno pripravljali, tudi največja nagrada. Iskrene čestitke vsem nastopajočim, gospe Jasni Vidovič pa za lepo sceno! Petra, 8. a TA VESELI DECEMBER HUMANITARNI KONCERT IN BOŽIČNI BAZAR ''December je čas, ko ljudje odpremo svoja srca, si vzamemo čas za bližnje in navsezadnje tudi čas zase. To je čas, ko se umirimo in bolj začutimo soljudi. V tem času se bolj zavemo, da je to, kar lahko povezuje ljudi, sočutje. Prav je, da se mu vsaj v prazničnih dneh posvetimo. Dandanes se vse bolj pogosto govori o dobroti. Smo ljudje še pripravljeni deliti dobroto? Smo pripravljeni biti dobrodelni? To so bile misli devetošolke Eve Malovrh na letošnji decembrski dobrodelni prireditvi z naslovom En svet, eno srce. Prireditev je bila namenjena zbiranju sredstev za učence socialno ogroženih družin naše šole. Prireditev sta vodila Julija Slatinšek in Timotej Kresnik. Nastopali so učenci naše šole, ki so peli, plesali in povedali veliko lepega. Ob prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali še božični bazar, posedeli v čajnici, poklepetali in se posladkali. Vsi učenci in učitelji naše šole smo kot vsako leto v prireditev vložili veliko truda in s tem ponovno pokazali, da se zavedamo, da je treba stopiti skupaj in si pomagati med seboj. Julija, 8. b POKAŽI, KAJ ZNAŠ Si želite pokazati svoj talent? Želite zasijati? Želite biti zvezda za nekaj minut? Za vse to ste imeli priložnost 21. decembra 2012 , ko se je na naši šoli odvijala že tradicionalna vsakoletna prireditev pod imenom Pokaži, kaj znaš. Na njej so se predstavili učenci od 4. do 9. razreda. Tekmovanje je potekala ločeno v dveh skupinah, torej med sabo so se potegovali učenci druge triade, svoje talente pa so v isti tekmovalni skupini pokazali tudi učenci tretje triade. Z gotovostjo lahko trdim, da so nam bile predstavljene raznolike, dodelane točke, v katere so učenci vložili nemalo truda. Zato je komisija, ki smo jo sestavljali trije učenci iz različnih razredov in trije učitelji, imeli še posebno težko delo. Med vsemi točkami so se tako najbolje odrezali učenci 9.B razreda, ki so tudi prejeli simbolični globus, kateri bo vedno poosebljal, kako znajo združiti svoje moči in pokazati nekaj izjemnega. Da pa prireditev ne bi postala dolgočasna in monotona, smo med posameznimi točkami poskrbeli za razvedritev. Tako se se naši učenci vrteli v ritmih Makarene, račk in vsem dobro poznanih pesmi, zaključili pa smo z letošnjo svetovno uspešnico Gangam Style, ki je na ta dan ob 17. uri dosegla na Youtubu rekordnih milijardo ogledov. Tako smo napovedani konec sveta in zaključek leta 2012 preživeli v dobrem vzdušju in se tako s še večjim zagonom podali v novo leto 2013. Melanie, 9. a ZLATA RIBICA (Tinjska pravljica) Učitelji vsako letu, ob koncu koledarskega leta, zaigramo učencem igro na izbrano tematiko. Lansko leto je naša šola s pomočjo učencev izdala knjigo Pravljično Pohorje, zato smo se odločili, da bomo igro poiskali v imenovani knjigi. Odločili smo se za Zlato ribico, saj imamo vsi ob koncu leta nove želje za prihajajoče leto. Ker nam pogosto zmanjka vztrajnosti, pridnosti in hvaležnosti pri njihovem uresničevanju, si sami kdaj zaželimo Zlato ribico, ki bi nam željeno uresničila. Učencem pa smo hkrati želeli približati slovensko ljudsko izročilo naše bližnje okolice. Vsebino Tinjske pravljice smo priredili za igro, v kateri smo nastopili Franja Justinek kot Zlata ribica, Aleš Brezočnik kot sin in Mojca Žunko kot mati. Sceno je izdelala naša likovna učiteljica Jasna Vidovič, kulise pa nam je postavil hišnik Anton Bevc. Za glasbo in pomoč pri izdelavi scene je skrbela Karmen Kešina, pri rekvizitih in pri izvedbi igre pa je sodeloval Jure Pirš. Zadnji delovni dan koledarskega leta, 21. decembra 2012, smo igro zaigrali našim najmlajšim učencem, v januarju pa so si jo ogledali še vrtčevski otroci in varovanci Varstveno delovnega centra POLŽ iz Slovenske Bistrice. Mojca Žunko SEJEM RABLJENIH IGRAČ December je čas lepih misli, želja, voščil in obdarovanja. Nekdo je nekoč rekel: “Kolikor daješ, toliko prejmeš.” Najlepše je obdariti, razveseliti in prebuditi iskrice otroških očeh. Skupaj z otroki smo se dogovorili, da si bomo igračo podarili. Tako smo organizirali sejem igrač. Otroci so si izbrali drugo igračo po svojih željah. Igrače, ki so ostale, smo podarili v dobrodelne namene. Učenci in učiteljice prve triade ŠOLA V NARAVI SEDMOŠOLCI NA KOROŠKEM Vse se je začelo v ponedeljek, 8. oktobra 2012. Malo po sedmi uri smo se sedmošolci zbrali na parkirišču za našo šolo. Ob 8.20, ko se je vsem ostalim šolarjem že začel pouk, sta naša avtobusa odpeljala izpred šole. Ob enajsti uri smo končno prispeli v CŠOD Peca na Koroškem. Tam nas je sprejela vodja doma in naše trebuščke napolnila z okusnim kosilom. Popoldne smo se odpravili na pohod do njihove znamenitosti, 300 let stare kmetije. Kaj hitro je nastopil večer in večerna animacija (športne igre). V torek nas je že navsezgodaj prebudil zvonec, ki nas je opomnil, da je na vrsti jutranja telovadba. Dopoldne smo imeli delo po skupinah, v podobnem slogu smo preživeli tudi popoldne. Zvečer smo se odpravili na nočni pohod. Sreda je bila prav tako zanimiva, delali smo v skupinah (nekateri so se učili o preživetju v naravi, drugi so se ukvarjali z lokostrelstvom, tretji so odšli na pohod, nekateri so imeli orientacijske vaje …). Zvečer se je vsaka soba predstavila s pesmijo ali igro, nekateri celo z ugankami .V četrtek zvečer je sledila poslovilna zabava, zadnji dan, v petek pa smo imeli tekmovanje v orientacijskem pohodu in znanju, ki smo si ga pridobili v šoli v naravi. Škoda, da šola v naravi traja samo 5 dni! Katarina T.: V šoli v naravi je bilo super! Vsi smo se zabavali. Najbolj všeč mi je bila orientacija po gozdu. Enkrat smo dobili celo torto in tudi ostala hrana je bila zelooooo dobra! Katarina B.: Mislim, da smo prav vsi uživali. Učitelji so bili prijazni, dejavnosti popoldan so bile zanimive in kuharji so nam naredili najboljšo hrano. Izidor: Šola v naravi! Koliko utrinkov nanjo. Vse prelepo, zanimivo, polno narave in lepote! Tibor: V šoli v naravi sem se imel dobro, saj sem bil s prijatelji, všeč mi je bilo, da smo vsak dan imeli dejavnosti. Barbara: Zelo fajn je bilo, ker sem lahko bila s prijateljicami noč in dan. Eldin: V šoli v naravi je bilo zelo lepo. Doris: Meni je bilo super, saj sem bila z zelo prijetnimi sostanovalkami. Najbolj všeč mi je bil zadnji večer, saj smo imeli zabavo. Kristina: V šoli v naravi mi je bilo zelo lepo. S svojimi prijateljicami sem preživljala zelo lepe trenutke, skupaj smo se smejale, se zabavale … Najbolj mi je bilo všeč zadnji dan na zabavi in orientacija. Fran: V šoli v naravi mi je bilo zelo lepo, saj sem večinoma časa preživel s svojimi prijatelji. Eva: Super je bilo, saj sem večino časa preživela s prijateljicami. Najbolj všeč mi je bil pohod na Pikov vrh, lokostrelstvo in zadnji večer, ko je bila zabava. Še dolgo se bom tega spominjala. PETOŠOLCI NA AREHU Letošnjo zimsko šolo v naravi smo petošolci preživeli v CŠOD Planinka na Slivniškem Pohorju z učenjem smučarskih veščin na smučiščih na Arehu. Vsak dan smo se po pospravljanju sob in zajtrku z avtobusom odpeljali na smučišče Areh, kjer smo si pred avtobusom obuli smučarske čevlje in s smučmi v rokah odkorakali na smučišče. Razdeljeni smo bili v skupine po znanju smučanja. Na smučarskih progah smo osvajali nove tehnike smučanja in smučali vse do vznožja Pohorja. To je bil užitek, saj smo se nazaj vrnili z gondolo in sedežnico. Po povratku v dom in dobrem kosilu so vsak dan potekale nove dejavnosti. Preizkusili smo se v plezanju na plezalni steni, se učili teka na smučeh. Imeli smo nočni pohod po globokem snegu in opazovali nočno zvezdnato nebo. Uživali smo v padcih v globokem snegu in tu in tam kakšnega sošolca presenetili s kepo. Večerne ure so bile še posebej prijetne. Obiskovali smo se v sobah, se igrali in tudi katero ušpičili. V četrtek smo imeli zabavni večer z zabavno predstavitvijo skupin in plesom. Na plesu je tudi preskočila kakšna iskrica simpatije med sošolci. Druženje je hitro minilo, saj nas je v petek čakal preizkus znanja smučanja v veleslalomu. V petek smo vsi nestrpni čakali na startu veleslalomske proge, da se bomo spustili po strmini. Vsem je uspelo presmučati strmino brez padcev in vsi učenci smo dobili priznanja. Popoldan smo se polni novih doživetij z avtobusom popeljali proti domu. Šola v naravi je bila super! Paskal, 5. b »Bilo je kot pravljica z veliko snega, popestrena s smučanjem, tekom na smučeh in skrivnostna s skritimi dogodivščinami v večernih urah.« Zala, Liza, Nuša, 5. b »Bilo je zabavno z veliko padci na snegu, padci s sider, a kljub temu prijetna, saj smo se naučili smučati in teči s smučmi.« Teo, Žan, Tibor, Jure, 5. b »Bila je vesela in polna prijetnih druženj s sošolci, ko smo se skupaj igrali, plesali in se tudi učili. To je bila naša nova izkušnja in vsi si želimo, da bi se še kdaj ponovila.« Paskal, Lana, Doroteja, Katja, 5. b SEJEM POKLICEV Konec januarja smo učenci 2. osnovne šole imeli možnost spoznati vrsto zanimivih poklicev. Različni ljudje so podrobneje predstavili svoj poklic; tako smo gostili gospodarstvenika, kmetovalce, strojnika, fizioterapevta, policista in številne druge obrtnike. Vsi ti ljudje so predstavljali popolnoma različna področja, imeli pa so skupno lastnost – vsi so izkazali veliko predanost svojemu delu. Pokazali so nam, koliko odrekanja, veselja, discipline, ljubezni je potrebno, da človek svoj poklic opravlja z odličnostjo. Učenci smo izvedeli mnogo novega in uživali na različnih predstavitvah. Učenci skupaj z učitelji izrekamo zahvalo vsem, ki so z nami preživeli prijetno dopoldne: gospodarstveniku Romanu Stegnetu, kmetovalcem in kmetijskim pospeševalcem Alojzu Mlakarju, Srečku Rajhu, Stanetu Levartu in Bojanu Frešerju, strojniku Alešu Brencetu, fizioterapevtu Robertu Šarmanu, policistu Miru Knezu, predstavnikom RK, dijakom in učiteljem Srednje šole Slovenska Bistrica, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in številnim drugim obrtnikom. POTEPALI SMO SE … V LJUBLJANI NA KNJIŽNEM SEJMU V sredo, 21. novembra 2012, se je skupina devetošolcev odpravila v Ljubljano na knjižni sejem. Naša pot se je začela ob 7.20 na železniški postaji na Pragerskem. Po dobrih dveh urah vožnje z vlakom smo prispeli v naše glavno mesto Ljubljano. Najprej smo obiskali Narodno in univerzitetno knjižnico. Po njej nas je vodila uslužbenka knjižnice, ki nam je knjižnico natančno razkazala in nas popeljala skozi njeno zanimivo zgodovino. Presenečeni smo bili nad posebnostjo in tišino, ki je vladala v osrednji čitalnici. Na poti do Cankarjevega doma smo si ogledali znamenitosti: Križanke, Kongresni trg, Trg republike ... Na knjižnem sejmu so se predstavile številne knjižne založbe in razstavile veliko knjig, katere smo si lahko kupili po znižani, sejemski ceni. Gost knjižnega sejma je bil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki si je v spremstvu mariborskega pisatelja Toneta Partljiča ogledoval knjižne novosti. Z obema smo se tudi fotografirali. Polnih glav, a lačnih želodcev, smo se okrepčali v znani restavraciji s hitro prehrano na Čopovi ulici. Sledil je potep po starem delu Ljubljane, kjer so nam sošolci v kratkih predstavitvah opisali glavne znamenitosti slovenske prestolnice: tržnico, Tromostovje, Prešernov trg in spomenik Franceta Prešerna, grad, Zmajski in Čevljarski most ter mestno hišo. Nato smo se počasi odpravili proti železniški postaji, od koder smo se z vlakom odpravili domov. Dan je bil izredno zanimiv in poučen in zagotovo se bomo vsi spominjali te lepe, zanimive izkušnje. Katja in Tina, 9. b V KSEVTU V VITANJU V sredo, 28. 11. 2012, smo učenci 8. in 9. razreda obiskali KSEVT – Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Ogledali smo si razstavo o vesoljski tehnologiji pri nas in po svetu. Spoznali smo tudi slovenskega fizika Hermana Potočnika, ki je avtor knjige Problem vožnje po vesolju – raketni motor. Po eni izmed njegovih najznamenitejših slik o vesoljski postaji je bil zgrajen tudi KSEVT. Med drugim smo si ogledali razstave: vesoljska arhitektura, vesoljska oblačila, zgodnje raketne tehnologije. Videli smo tudi Sputnik III. Sodelovali smo pri delavnicah na temo sateliti in življenje v vesolju. Naučili in spoznali smo veliko novega. Katja, 9. b »Najbolj všeč mi je bil Sputnik. Bilo je zelo zabavno.« Gašper, 8. b »Veliko zanimivega sem izvedel o za tiste čase naprednih načrtih za izgradnjo umetnih satelitov.« Miha, 8. b »V Vitanju mi je bila všeč že sama zgradba vesoljskega centra.« Rok, 8. b »Najbolj všeč mi je bil izgled stavbe in igre, pri katerih smo spoznavali vesolje.« Polona, 8. b OGLED MUZIKLA THE JUNGLE BOY (Deček iz džungle) V petek, 7. decembra 2012, smo si 9. razredi na 2. gimnaziji ogledali muzikel The Jungle Boy. V času pouka smo imeli angleške delavnice, pri katerih smo spoznali zgodovina muzikal nasploh, nekaj o delovanju gledališkem gledališču na 2. gimnaziji (English Student Theatre) in osnove bontona v gledališču. Ob 17.30 smo se z avtobusom odpravili v Maribor na 2. gimnazijo, saj se je predstava začela že ob 18.00. Predstava je trajala 2 uri, ki sta minili kot v hipu. Zgodba pripoveduje o dečku, ki so ga vzgojili volkovi, nazadnje pa zaživi v vasi skupaj z drugimi ljudmi. Uživali smo v dobri igri in izvrstnem petju. Presenetili so nas tudi dovršeni kostumi in scena. Po koncu muzikla smo se odpravili z avtobusom nazaj domov, kjer nas je presenetil tudi sneg. Skupaj smo preživeli res lep večer, ki bi si ga želeli ponoviti! Ema, 9. b NADARJENI NA GORENJU V petek, 15. 3. 2013, smo se ob 12. uri odpravili na angleško-matematični tabor v CŠOD Gorenje nad Zrečami. Prvi dan smo imeli na obisku študente iz tujine. Zanje smo pripravili kviz, se z njimi pogovarjali in družili. Sobota, drugi dan našega tabora, je bil najbolj delavni. Dopoldne smo po zvočnih posnetkih napisali svoje zgodbe in tudi malo računali. Po kosilu pa smo sami naredili svoje zvočne zgodbe in napisali scenarij za film, ki smo ga kasneje posneli. Zadnji dan našega bivanja na Gorenju smo izkoristili za pisanje naših zgodb na računalnike in analizo našega dela. Bilo nam je zelo lepo, veliko novega smo se naučili in preživeli krasen vikend. ZLATI BRALCI V LJUBLJANI Tudi letos je Občina Slovenska Bistrica nagradila zvestobo knjigi in mlade bralce, ki so vseh devet let osvojili bralno značko, popeljala na nagradni izlet v Ljubljano. Od skupno 16 zlatih bralcev naše šole se je izleta udeležilo 11 učencev in mentor Janez Ülen. ZGODOVINSKI KROŽEK NA IZLETU V MARIBORU Učenci, ki obiskujejo zgodovinski krožek, so se na sončno soboto, 22. septembra 2012, z vlakom odpeljali v Maribor, kjer so spoznavali njegovo preteklost in preteklost njegove širše okolice. V Pokrajinskem muzeju so s pomočjo strokovnega vodstva g. Omana potovali skozi prazgodovino in srednji vek z ogledom razstav Prvi dotik in Med bliščem in bedo srednjega veka. Zelo izčrpno in zanimivo vodenje je dopolnilo njihovo znanje. Po okrepčilu v Mestnem parku so se po naravoslovni učni poti povzpeli na Piramido, kjer so vidni ostanki mestnega gradu, po katerem je Maribor dobil ime. Ob jasnem, sončnem vremenu je Maribor ležal pod njimi. Tako se ni bilo težko orientirati in poiskati najmarkantnejše stavbe mesta. Skozi gozd so se spustili do Treh ribnikov, od koder so se po sprehodu skozi staro mestno jedro in kosilu v priljubljeni restavraciji z vlakom odpeljali proti Slovenski Bistrici. Mentorica Mojca Žunko ZGODILO SE JE … DAN ŠOLE Ob dnevu šole je tudi letos na naši šoli potekalo več dejavnosti. Učenci 1.–9. razreda so se podali na orientacijski pohod po Slovenski Bistrici. S sabo so imeli navodila za pot, zemljevid in vprašanja. Z njimi so odšli na pot tudi učitelji spremljevalci. Učenci 4.–9. razreda so se na šolskem igrišču srečali s simulacijo križišč. Soočili so se s številnimi prometnimi situacijami in se tako naučili, kako pravilno reagirati. Prav tako so spoznali in obnovili prometne znake. Ob koncu smo se srečali s Francem Pintarjem – slovenskim paraolimpijcem, ki nas je s slikami popeljal skozi svoje največje dosežke in opozoril na pomen varnega obnašanja v prometu. VESOLJČEK KAJ NA OBISKU V 1. A RAZREDU Naš hišnik, gospod Tonček, nam je novembra prinesel velik kovček. Le kaj je v njem? Ema je ugotovila, da nekaj okroglega, mehkega … Joj, kako smo se razveselili vesoljčka Kaja. Takoj smo ga prepoznali, saj z njegovo pomočjo spoznavamo naše okolje. Kaj se nam je predstavil, mi pa smo ugotovili, da nima ne zob in ne jezika. Le kako je? Povedal nam je, da je njegova hrana znanje in pri nas je zagotovo pridobil kakšen kilogram. Največ težav je imel pri matematiki. Ni in ni si mogel zapomniti, da se reče pravokotnik in ne kotnikpravo. Najbolj pa je užival, ko je spoznal naše prijatelje iz 5. a razreda. Pripravili so mu pravo presenečenje: zaigrali so gledališko predstavo. Zelo je bil vesel, ko se je lahko slikal z igralci. Ugotovili smo tudi, da Kaj zelo rad telovadi. Ko smo plesali, nam je vrtel glasbo. Pokazali smo mu še našo računalniško učilnico. Teden s Kajem je prehitro minil in vesoljček se je že poslovil od nas. Učenci 1. a razreda, učiteljica Lučka in vzgojiteljica Franja LIKOVNA DELAVNICA V soboto, 9. 3. 2013, nas je obiskala ilustratorka Mojca Sekulič Fo in nam predstavila svoje delo. Na likovni delavnici so se učenci se pripravljali na izdelavo ilustracij za našo novo knjigo pravljic. Delo sta vodili mentorici Maja Brodschneider Kotnik -pisateljski del in učiteljica likovnega pouka Jasna Vidovič. Obiskala nas je tudi ravnateljica Sonja Arbeiter. PUSTNI DAN Za letošnje šolsko leto si je naša šola za pustno temo izbrala filmski svet. Pri pouku likovne vzgoje so si učenci naše šole oblikovali in izdelali svoje pustne maske. Pustno rajanje je potekalo 12. febrjuarja. Najprej smo se zbrali v učilnici in si nadeli pustne maske. Nato smo se drug drugemu predstavili v šolski telovadnici, kjer je potekalo tudi rajanje. Vsi učenci so si tako prislužili »sladko« nagrado. Priključili smo se tudi povorki, ki je potekala po ulicah Slovenske Bistrice, ter si tako prislužili še eno nagrado, to je bila lutkovna predstava Martin Krpan v izvedbi Lutkovne skupine Uš (izvajalca Renata Kalemba in Matevž Gregorič), ki smo si jo ogledali v začetku marca na Osnovni šoli Pohorskega odreda. Gala, 9. a EKO DAN Tako kot prejšnja leta smo tudi letos na naši šoli izvedli EKO DAN 6. aprila in na ta način praznovali DAN ZEMLJE. Zraven čistilne akcije se je na naši šoli vrstilo dosti zanimivih in raznolikih dejavnosti. Učence nižje stopnje so obiskali prijatelji iz društva PET – Zavoda za terapijo s pomočjo psov Pokazali so nam, kako je potrebno ravnati s psi ter kaj vse znata in zmoreta njihova ljubljenčka Medi in Lara. Učenci 1. razreda so takole strnili svoje misli: Pia: »Obisk dveh psov in njihovih lastnikov me je navdušil zaradi tega, ker sem psa lahko hranila in božala. Posebej v spominu pa mi je ostalo to, kako moramo ravnati, če me hoče pes napasti.« Eva: »Všeč mi je bilo zato, ker sta bila psička tako lepa in čista. Črni kužek mi je bil všeč, ker je tako visoko skočil in dal glas samo takrat, ko mu je vaditeljica naročila. Beli kuža mi je bil všeč, ker je znal dat petko in ker je imel tako prijazno gospodarico.« Obiskali so nas tudi prijatelji iz društva Jumicar. Pokazali so nam, kako se obnašamo v prometu kot pešci in vozniki. Še nekaj misli učencev 1. razreda: Hana: »Meni je bilo všeč, da je bilo ful fajn, ker smo imeli čisto prave znake in mini cesto.« Tjaša: »Meni je bilo najbolj všeč to, ko smo si dali na glavo čelade in ko sta nas dva policista usmerjala.« Kevin: »Všeč mi je bila vožnja s štirikolesnikom in prečkanje ceste. Najbolj zanimivo pa je bilo ustavljanje štirikolesnika pred semaforjem, ko je gorela rdeča luč.« Učenci 5. razreda so se preizkusili v vožnji s kolesom na kolesarskem poligonu. »Juhu-hu! Moje kolo, ki ga je pregledal policist je bilo tehnično brezhibno.« V prostorih gradu - Koruzno zrno so se nam z nastopom predstavili učenci lutkarskega krožka pod mentorstvom Aleša Brezočnika in Mateja Gregoriča. Igra je bila zelo zanimiva. Učenci 6. razreda pa smo se odpravili v Poljčane, kjer smo si ogledali biološko čistilno napravo in učni poligon. Znanje smo pridobivali z lastnimi izkušnjami. S preprostimi poskusi smo ugotavljali čistost vode v biološki čistilni napravi. V učnem poligonu pa smo se veliko naučili o zdravilnih rastlinah, drevesih in živalih. Tudi učenci 7. razreda smo se odpravili na ogled čistilne naprave v Slovenski Bistrici. V nekaterih prostorih ni najlepše dišalo in kako veliki so bazeni, kjer čistijo odpadno vodo. Najbolj pa smo bili presenečeni, da iz čistilne naprave odteka zopet tako čista voda. Učenci 8. in 9. razreda pa smo se posvetili preventivi v cestnem prometu. Poslušali smo zanimivo predavanje in se ob določenih posnetkih resnično zamislili. Naši koši za papir so bili že bolj v slabem stanju, zato smo učenci 8. razreda izdelali nove iz odpadnih embalažnih škatel ter starih koledarjev. Po končanih zanimivih dejavnostih pa smo izvedli čistilno akcijo in se podali v okolico šole, čistilne naprave, avtobusne postaje, med bloki do tovarne Impol, pozabili pa nismo tudi na našo Močeradovo učno pot. Odpadke smo zbrali v vrečah treh različnih barv in jih tako ločili. Kljub ne preveč lepemu in mokremu vremenu smo Eko dan zaključili v prijetnem vzdušju. Za sodelovanje na Eko dnevu se zahvaljujemo vsem, ki so nam ga pomagali in omogočili izvesti ter Komunalnemu podjetju, ki je poskrbelo za odvoz odpadkov. Z dejavnostmi Eko dneva smo zagotovo pripomogli k osveščanju o okoljevarstvenih problemih ter skrbi za našo okolico in Zemljo. S skupnimi močmi lahko naredimo veliko. VEZENJE NA NAŠI ŠOLI Ali je možno, da sodobnega najstnika pritegne nekaj na prvi pogled tako nesodobnega, kot je vezenje? Verjamemo, da je! Na 2. osnovni šoli obiskuje vezenje okoli trideset otrok. Spoznavajo, kako prijetno je ustvarjati, izbirati motive, kombinirati različne barve, si zamisliti kompozicijo, ki je prijetna za oko, ustvariti zanimiva in nova barvna sožitja ... Kako lepo je s svojimi rokami in vztrajnostjo narediti nekaj novega, lepega in koristnega. In vse to v družbi prijateljev, v sproščenem pogovoru, ob glasbi … Se sliši prijetno? Saj tudi je! Naši predniki so vedeli več, kot jim sodobna družba priznava. Cenili so ročno delo, svoje znanje so prenašali iz roda v rod, tako v okviru družine kot v okviru šolskega sistema. Sodobna šola je ustoličila intelektualno znanje, znanje na nivoju glave, in iz svojega sistema vztrajno izganja likovno umetnost, tehnični pouk, ročna dela, gospodinjstvo, lepopisje, umetnost … Ta trend je žal še vedno prisoten, število ur in pomembnost tovrstnih predmetov še kar upada. Pa ni prav. Človek je kompleksno bitje, ki ne deluje in biva le na ravni mentalnega mišljenja, ampak tudi na ravni čustvenega in estetskega doživljanja, na ravni dela rok, na ravni telesa in giba … Dobra vzgoja je spodbujanje razvoja vseh teh vidikov v otroku, upoštevanje njegovega razuma, telesa, čutenja in duha. Vsi ti elementi bi morali biti v ravnovesju. Otroku naj šola ponudi dejavnosti, ki ne zaposlujejo le njegove glave, ampak tudi njihove roke in srce. Dejavnosti rok razvijajo in krepijo voljo, disciplino, vztrajnost – vrline, ki so v življenju še kako pomembne. Na naši šoli si prizadevamo, da udejanjamo ta načela. Kako poteka vezenje na naši šoli? Vezenje poučujeta učiteljici Ana Tkavc in Darja Vtič. Vezenje ne poteka čisto po klasičnem urniku. Nekako ne bi bilo prijetno šivati npr. vsak četrtek ob 7.30 do 8.15, vse leto enako, v vseh letnih časih. Drugače smo zastavili vso stvar. Vezenje pri nas poteka v jesenskem in zimskem času. Šivamo po pouku, po več ur skupaj, večkrat ob večerih, včasih ostanemo skupaj vso noč. Takrat je še posebej prijetno! Ko delamo toliko časa skupaj, smo tudi že lačni. Privoščimo si kaj dobrega, na primer palačinke ali pica kruhke. Včasih našim učencem učitelji pripravijo še kakšno sladko presenečenje. Tako je bilo prejšnji teden, ko je gospa Ana Tkavc pripravila za okusno čokoladno sladico. Pri vezenju si svoje obroke družno in složno pripravljamo in prav nikoli se ne prepiramo okoli tega, kdo bo pomival posodo. Naše »umetnine« smo razstavljali tudi na božičnem bazarju v okviru vsakoletne dobrodelne prireditve En svet, eno srce. Če je komu zadišalo, da bi času, ki prihaja, segel po šivanki in prejici, bomo veseli in ponosni. Dokazano se k šivanju prileže topel čaj z medom in družba ljudi, ki jih imate radi ... Uživajte! Pa dajmo besedo še otrokom: Pouk vezenja mi je všeč, saj je miren in sproščujoč. Zmeraj se ga veselim. V petek se je zgodilo nekaj najboljšega. Nočno vezenje! Prespali smo v šoli in vezlo dolgo v noč. Sergeja, 8. a Vezenje mi je zelo všeč. Izdelki, ki jih zašijemo, so lepi, unikati in uporabni. Ko vezemo, se pogovarjamo in zabavamo. Ana Katarina, 8. a Vezenje je zelo zelo dober predmet. Naj bo žal vsem tistim, ki se k njemu niso prijavili. K vezenju bom hodila tudi prihodnje leto. Ela, 7. b Pri vezenju se ogromno naučimo. Imamo tudi večerjo, ki jo pripravi skupina učencev. Vedno je zelo okusna. Vsi smo žalostni, ko učiteljica zaključi uro. Ema, 7.a Vezenje je zakon!. Veliko se zabavamo in smejemo in seveda tudi vezemo. Sara U., 7. a Vezenje je pomirjujoča aktivnost, pri kateri se lahko pogovarjamo in poslušamo glasbo. Eno noč smo preživeli tudi v šoli, kjer smo se imeli zelo lepo. Ta noč mi bo za zmeraj ostala v spominu. Ines, 7. b Novinarski krožek z mentorico Darjo Vtič PREDPASNIKI Naši dežurni učenci so opremljeni s predpasniki, ki jih je izdelala učiteljica Jasna Vidovič v sodelovanju z izbirnim predmetom vezenje. Mentorici vezenja sta Darja Vtič in Ana Tkavc. NAŠI MLADI USTVARJALCI, UMETNIKI GLEDALIŠKA SKUPINA PIKA POKE Gledališko skupino PIKA POKE obiskujejo učenci prvega triletja, deček in deset deklic. Moto skupine je naučiti se sproščenega nastopanja na odru. Učenci so radoživi, nasmejani, razigrani in vedoželjni. Z deklamacijami so nastopali na različnih prireditvah. Gledališko igro Grigorja Viteza ZRCALCE pa so predstavili na 16. gledaliških dnevih v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici. Igro bodo zaigrali še svojim prijateljem – sošolcem, otrokom iz vrtca in učencem OŠ Dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec ob zaključku bralne značke. Mentorica: Franja Justinek FOLKLORNI KROŽEK Folklorni krožek deluje na naši šoli že od ustanovitve šole, zadnja štiri leta ga vodi mentorica Marina Majer. Letošnje šolsko leto prihajamo k folklornemu krožku učenci iz četrtega in drugega razreda. Na frajtonarici nas že četrto leto spremlja Žan Krček. Letos smo se s spletom Biba leze predstavili na Območnem srečanju folklornih skupin na Zgornji Ložnici. Pri folklori nam je lepo, saj se veliko igramo, plešemo, pojemo in obujamo stare običaje. Folklorniki naše šole REVIJE PEVSKIH ZBOROV V mesecu aprilu se šolski pevski zbori predstavijo tudi širši javnosti na Območnih revijah otroških in mladinskih pevskih zborov. Otroška pevska zbora sta nastopila na reviji, ki je potekala na OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 3. 4. 2013. Zbor 1. in 2. razreda je zapel tri pesmi: Kdo živi v tej hišici?, Pleši, pleši črni kos in Mala miška. Zbor 3. - 5. razreda pa Pet pedi, Lisička je prav zvira zver in Burja. Mladinski pevski zbor se vsako leto odpravi na intenzivne priprave pred revijo mladinskih pevskih zborov. Tudi letos so tako dva dni pridno vadili v Rogaški Slatini. Predstavili so na Območni reviji mladinskih pevskih zborov, ki je potekala 11. 4. 2013, na OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec. Zapeli so tri pesmi: Poje vam mladost, Fsi so venci beili in Friends on our left and friends on our right. Zborovodja vseh treh pevskih zborov je Damijan Cigler. NAŠI LUTKARJI Člani lutkovne skupine KakÓrkoli smo se v šolskem letu 2012/2013 odločili na oder postaviti lutkovno predstavo v čast bratoma Grimm, saj letos beležimo 200. obletnico njune smrti. Kot osnovo smo izbrali njuno pravljico Sneguljčica in sedem palčkov, a kot se za skupino našega kova spodobi, smo zgodbo nekoliko priredili in začinili, dodali nekaj soli in popra ter še malo svinjske masti in nastala je Mastuljčica in ne vem koliko Telebanof. Tudi letos so učenci lutke izdelali sami, za kar so, zraven rednih vaj ob sredah, žrtvovali tudi 6 svojih prostih sobot. A za dobro predstavo se je vredno potruditi. 26. 3. 2013 smo se udeležili Območne lutkovne revije v Studenicah, kjer smo si po oceni strokovne spremljevalke ge. Barbare Jamšek priigrali možnost nastopa na regijskem srečanju lutkovnih skupin. Slednjega smo se 16. 4. 2013 udeležili v Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer smo ponovili odličen nastop. Seveda si mladi lutkarji želijo tudi nastopa na državnem srečanju, a na rezultate in oceno regijskega nastopa bo potrebno počakati vse tja do konca maja. Ne glede na rezultat pa se veselimo prihajajočih nastopov ter seveda slavnostne premiere naše predstave, ki bo letos predvidoma v juniju v okviru festivala Kornfest. Mentor: Aleš Brezočnik CICIBAN PLANINEC Tudi v letošnjem šolskem letu smo se cicibani planinci odpravili na okoliške hribe in uživali v lepotah narave. OD KOP DO ROGLE V mesecu oktobru se je 6 cicibanov planincev in njihovih staršev udeležilo Lukčevega pohoda od Kop do Rogle. Planinci so se na celodnevnem pohodu odlično držali, prav tako nam je bilo naklonjeno vreme. BOJTINSKA GOZDNA UČNA POT Na gozdni učni poti Bojtina smo se v mesecu oktobru priključili otrokom iz projekta Popestrimo šolo. Ob poti smo opazovali različne drevesne vrste, mlin, krmilnice in solnice za živali, obiskali pa smo tudi kmečko hišo s črno kuhinjo. NA BOČU Cicibani planinci smo v začetku novega koledarskega leta tik pred napovedano zimo še izkoristili lepo soboto. Takrat smo se odpravili na Boč. Mentor: Igor Keber ŠPORTNI KOTIČEK SEPTEMBER 2012 JESENSKI KROS Športna tekmovanja v novem šolskem letu so učenci odprli z nastopom na jesenskem krosu v Poljčanah, kjer je šola ekipno osvojila 2. mesto. 30. ATLETSKA OLIMPIADA Naši učenci so zelo uspešno nastopili na tradicionalni medobčinski atletski olimpiadi, kjer so osvojili številne medalje. OKTOBER 2012 PODROČNO EKIPNO ATLETSKO TEKMOVANJE Naše učenke so zelo uspešno nastopile na ekipnem področnem atletskem tekmovanju v Mariboru. V seštevku osmih disciplin so skupaj zbrale 12.736 točk in osvojile odlično 2. mesto. MLAJŠI UČENCI DRUGI NA MEDOBČINSKEM TURNIRJU V MALEM NOGOMETU Naši učenci so osvojili 2. mesto na medobčinskem turnirju v malem nogometu v Slov. Bistrici in se uvrstili na področni turnir. STAREJŠI UČENCI ZMAGOVALCI TURNIRJA V MALEM NOGOMETU Ekipa starejših učencev je zmagala na medobčinskem turnirju v malem nogometu v Slovenski Bistrici in se uvrstila na področni turnir. DECEMBER 2012 MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ŠAHU Na osnovni šoli Anton Ingolič na Spodnji Polskavi je potekalo medobčinsko šolsko prvenstvo v šahu za dečke in deklice in ekipe. Naši učenci so dosegli odlične rezultate: Neo Geissler 1. mesto v kategoriji do 9 let, Leo Geissler 3. mesto v kategoriji do 9 let in Niko Justinek 3. mesto v kategoriji od 9 do 12 let. Ekipno so naši učenci osvojili 3. mesto. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ODBOJKI ZA UČENKE Na OŠ Jožeta Pučnika Črešnjevec je v petek, 14. 12. 2012, potekalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke. Naše učenke so na tekmovanju osvojile 4. mesto. JANUAR 2013 PODROČNO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU Na področnem tekmovanju v malem nogometu okrajev Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica so naši učenci osvojili odlično 4. mesto. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani v Oplotnici. Žal se jim ni uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, kamor sta se uvrstili le prvo- in drugouvrščeni ekipi. FEBRUAR 2013 MEDOBČINSKI DVORANSKI POSAMIČNI IN EKIPNI MNOGOBOJ – MLAJŠI UČENCI in UČENKE Na medobčinskem dvoranskem posamičnem in ekipnem mnogoboju so uspešno nastopili naši učenci. Med mlajšimi učenci je Andrej Bek v seštevku mnogoboja (60 m, skok v daljino, skok v višino, suvanje težke žoge) z 2.413 točkami zasedel 2. mesto. Med učenkami je bila najuspešnejša Anja Ferlež s 5. mestom (2.150 točk). Takoj za njo so se uvrstile še Zala Lončarič in Maša Dvoršak. Punce so v ekipni razvrstitvi mnogoboja mlajših učenk osvojile 3. mesto s 6.131 točkami. MAREC 2013 MEDOBČINSKI DVORANSKI POSAMIČNI IN EKIPNI MNOGOBOJ – STAREJŠI UČENCI Naši učenci so uspešno nastopili na mnogoboju. Najuspešnejši je bil Tine Dabanovič, ki je z 2.809 točkami zasedel 8. mesto. Ekipno so učenci v postavi Dabanovič Tine, Mohorko Žan in Vujinovič Vlado s 7.908 točkami zasedli 5. mesto. APRIL Drugi vikend v aprilu je tradicionalno rezerviran za bistriški tek, kjer je kar 150 naših učencev nastopili v tekih od 700 m do 1300 m. Športni urednik: Jure Pirš INTERVJUJI MELANIE JOZIĆ – NAŠ ŠOLSKI GENIJ :) Predstavili vam bomo 2 »šolska genija«. Najprej Melanie Jozić, ki je učenka 9. razreda na 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Pozdravljena, kako si? Odlično se počutim, ker se je končno začela pomlad. Kako se počutiš kot »najpametnejši« otrok na naši šoli? Sploh se ne počutim kot najpametnejši otrok na šoli, ker to tudi nisem! Mogoče sem le v nekaterih predmetih pokazala več znanja kot drugi, kar pa ne pomeni, da se pametnejša od njih. Tudi oni v sebi skrivajo nek, mogoče še neodkrit potencial. Ali se moraš veliko učiti ali si stvari zapomniš pri pouku? Večino snovi si zapomnim pri pouku. Ker glede na to, da sem kar leno bitje, bi mi bilo težko se naučiti snovi, ki je je pri predmetih in tekmovanjih ni ravno malo. Kaj pa rada počneš v svojem prostem času? Takrat se najraje "izobražujem" na filmskem področju z gledanjem raznih serij, resničnostih šovov in filmov. Rada pa tudi obiskujem družbena omrežja (zelo rada!!), predvsem twitter pa tudi facebook. Nekaj svojega časa namenim tudi igranju inštrumentov: citer, malce pa se učim tudi igranja kitare in klavirja. Drugače pa najraje berem knjige! Strah me je edino tega, ker počasi tistih dobrih zame že zmanjkuje. Nekaj časa pa namenim tudi domačim nalogam. Kje se vidiš čez 20 let? Najverjetneje v bolnišnici, pa ne zaradi tega, ker sem taki "štor", ki se lahko pri vsem poškoduje (čeprav je tudi to možno ). Vidim se predvsem v poklicu pediatrinje, mogoče se bom tam usmerila na kakšno kardiologijo. Ne vem, upam, da mi uspe, vendar se moje želje še lahko spremenijo. Saj smo še mladi! Ali ti gre v ljubezni tudi tako dobro kot v šoli? Joj, moje ljubezensko življenje je zelo zanimivo. Družina me ima rada, mali otroci me obožujejo, tudi živali; predvsem mačke, psi, ribe, na žalost pa tudi kače, komarji in čebele! Drugače pa mojo ljubezensko življenje še ni zanimivo, pa tudi za javnost ni! Kaj bi bila že zdaj v mladih letih resna, bo še že v prihodnosti dovolj časa za to. Melanie, hvala za tvoje odgovore in vse dobro ti želimo. Eva, 9. a DOMINIK MILOTIĆ – ŠE EN ŠOLSKI GENIJ :) Pozdravljen, kako si? V redu. Katera priznanja vse si osvojil letos? Zlato Preglovo priznanje, srebrno Stefanovo, srebrno Proteusovo, srebrno Vegovo in zlato iz znanja o sladkorni bolezni. Se moraš veliko učiti ali si stvari zapomniš pri pouku? Večino snovi si zapomnim pri pouku, določene predmete, kot sta slovenščina in nemščina, pa se moram tudi učiti. Po čem si boš zapomnil osnovno šolo in ali boš kaj pogrešal? Osnovno šolo si bom verjetno najbolj zapomnil po šoku ob prihodu vanjo, saj slovenščine še nisem obvladal, pa tudi okolje je bilo zame tuje. A zadnja leta šole imam v zelo dobrem spominu in mi jo je nekako žal zapustiti. Seveda bom nekoliko pogrešal sošolce, pa tudi nekatere učitelje, a se veselim novega okolja in svežih obrazov. Kje boš nadaljeval svoje šolanje in zakaj si se odločil za to šolo? Šolanje bom nadaljeval na II. gimnaziji Maribor, saj menim, da mi bo dala najboljše temelje za nadaljnje šolanje. Všeč mi je tudi, da imajo fleksibilen predmetnik, ki se podreja interesom dijakov. Kaj rad počneš v svojem prostem času? Zelo rad kolesarim in se rolam. Prav tako rad gledam televizijo, še posebej programa National Geographic in HRT1, na katerem vsakodnevno spremljam novice. Nam zaupaš delček svojih sanj? Moje sanje so, da bi postal znanstvenik na kakšnem inštitutu, vendar je za razmišljanje o tem še prezgodaj. Trenutno je moj primarni cilj uspešno končati osnovno šolo in dobro “štartati” v gimnaziji. Ali ti gre v ljubezni tudi tako dobro kot v šoli? Ja, še kar, čeprav trenutno nimam večjih ponudb, vendar si od novega “mariborskega okolja” obetam veliko, še posebej zato, ker je v bližini zdravstvena šola, na kateri so pretežno punce. Dominik, hvala za tvoj čas in vse dobro ti želimo na tvoji nadaljnji poti. Eva, 9. a KULTURNA FACA – EVA MALOVRH EVA je devetošolka naše šole, ki dosega zavidljive uspehe na kulturnem področju. Tik pred odhodom iz osnovne šole smo ji zastavili par vprašanj. Kako zapolniš svoj prosti čas? V prostem času pišem, rišem, šivam, slikam, fotografiram, igram klavir, poslušam klasično glasbo in seveda berem. Ne zdržim namreč dolgo brez dela in ko ustvarjam, se počutim svobodno. Kaj zate pomeni kultura? Kultura je zame nekaj čudovitega. Navdušujem se nad likovno umetnostjo, zgodovino, glasbo, modo, jeziki, najbolj pa me navdihuje literatura, še posebej svetovni klasiki, kot so W. Shakespeare, Jane Austin, Dickens, L. N. Tolstoj ... Všeč so mi romani, ki jih zlepa ne pozabiš in imajo močno sporočilo. Ne maram pa t.i. najstniških knjig in knjig za "poletno branje", saj so zgodbe napisane tako, da jih prebereš in odložiš. Klasikov se lotevam tudi zaradi lepega, zbornega jezika in kakšnih starinskih besed, ki so že skoraj zašle v pozabo, a z branjem spet oživijo (npr. glagol jenjati). Je igranje klavirja tvoja prva ljubezen? Klavir igram že od 3. razreda in moram reči, da začetki niso bili nič kaj rožnati, saj sem se morala v vajo mnogokrat prisiliti. V zadnjih dveh letih pa sem začela v igranju uživati in zdaj obiskujem dodatni 7. razred. Zaljubila sem se v klavirsko glasbo francoskega impresionističnega skladatelja Debussyja in sem presrečna, da bom letos na izpitu (poleg Bacha in Beethovna seveda) igrala njegovo čudovito skladbo Arabesko št. 1, ki je moja najljubša. Vpisala sem se še v 8. razred klavirja. Kako pa je z risanjem? Rišem pa že od malega. K temu je veliko pripomogel moj oče, ki je grafični oblikovalec in ljubiteljski slikar. Med šolskim letom je zaradi učenja časa bolj malo, zato pa se med počitnicami toliko bolj ukvarjam še s tem. Zdaj se vse bolj uvajam tudi v oljno slikarstvo, ki pa je sicer kar zahtevno. Od znanih slikarjev pa so mi najljubši Klimt, Van Gogh, Monet in Degas. Bi želela kakšen dosežek na kulturnem področju še posebej izpostaviti? Nastopam na nastopih v glasbeni šoli in sem sodelovala pri knjigi Pravljično Pohorje – to je bila zame res posebna izkušnja, saj sem si že od malega želela, da bi napisala in ilustrirala kakšno pravljico. Na katero srednjo šolo si se vpisala in ali boš kaj pogrešala? Vpisala sem se na 1. gimnazijo Maribor, klasični program, kjer se bom učila tudi latinščino. Zagotovo bom pogrešala prosti čas. Ne vem še, kaj bi bila rada po poklicu, glede na to, da me zanima toliko stvari! Katere vrednote se ti v življenju zdijo pomembne in zakaj? Najpomembnejša je svoboda, seveda pa se mi zdi pomembno, da razviješ "lastni jaz" in počneš stvari, ki te veselijo, ne glede na to, kaj pravi večina. Spoštujem ljudi, ki so neodvisni, ustvarjalni in sledijo samemu sebi. Če bi lahko, kaj bi v tem trenutku spremenila oziroma naredila drugače? Težko rečem nekaj kar tako za svet oz. Slovenijo. Želim si predvsem, da bi moji vrstniki več brali in se zanimali za svet okoli sebe, namesto da dragoceni čas zapravljajo pred ekrani. Sama tudi nimam nobenega "profila" na družabnih omrežjih, ki so zdaj vse bolj priljubljena. Zavzemam pa se tudi za čistost slovenskega jezika, izogibam se slengu in se trudim čim več uporabljati knjižno slovenščino. Žalostna sem, ko vidim, kako izumira dvojina in svoje domače pogosto opozarjam nanjo (zato me včasih zbadajo z vzdevkom "slovenist-terorist"). Kakšni so tvoji cilji oziroma želje za prihodnost? Rada bi predvsem ostala to, kar sem in se še naprej izpopolnjevala v znanju, ustvarjala in počela stvari, ki me veselijo. Vse dobro ti želimo še naprej. Anja, 7. a KULTURNA FACA – KATJA ŠLAMBERGER KATJA je učenka devetega razreda naše šole, ki je dejavna na različnih področjih in smo jo izbrali za »kulturno faco«. Kaj počneš v prostem času? V prostem času plešem balet. Prav tako pa rada jaham konje, igram klavir, rišem, ter poslušam glasbo, se igram z Loriko in Miškom (moja psa) in igram golf. Vemo pa tudi, da si prepotovala že kar nekaj tujih dežel. Se ti je katera še posebej vtisnila v spomin? No ... z družino smo res veliko potovali. Dve zadnji veliki potovanji sta bili v Indijo in Grčijo. Med drugim pa smo obiskali še več evropskih držav in ZDA ter Kanado. V spomin so se mi vtisnila čisto vsa potovanja. Nikoli ne bi mogla reči, katero je bilo najlepše, saj smo skoraj vsepovsod doživeli tako kulturni šok kot tudi takšne čudovite stvari, ki se jih z besedami ne da opisati. V prihodnosti bi rada še veliko potovala, predvsem v tropske kraje, a tudi drugih potovanj se ne bi branila. Kaj ti pomeni balet? Balet mi pomeni sprostitev, veselje in predvsem oddih od drugih obremenitev. Z baletom sem se začela ukvarjati v 1. razredu, za ples pa sta me je navdušili sestra in moja plesna učiteljica. Jahanje konjev je tvoja druga ljubezen? Ja, lahko bi tako rekli ... Jaham že od malega in se pravzaprav sploh ne spomnim, kdaj sem prvič sedla na konja. Za jahanje sta me navdušila starša. Imam pa tudi svojo kobilo Doli. Je prijazna, a zna biti resnično nagajiva in zelooo trmasta. Z očetom običajno jahava ob koncih tedna, a tudi med tednom se kdaj najde čas. Vedno jahava t.i. »terensko«, torej brez poti po naravi. Večkrat se nama je že zgodilo, da sva se izgubila ... Kaj zate pomeni kultura? Kultura ... zame je to »gojenje« ali rast posameznikove razgledanosti, predvsem na področju umetnosti. Kultura so gledališča, prireditve, pa tudi način obnašanja. Zdi se mi pomembno, da vsaj en dan v letu posvetimo kulturi, za kar je na naši šoli odlično poskrbljeno. Bi želela kakšen svoj dosežek na kulturnem področju še posebej izpostaviti? Eden izmed mojih večjih dosežkov, če že ne največji, je bilo sodelovanje pri knjigi Pravljično Pohorje, kjer sem se preizkusila v ilustriranju zgodbice. To je bila nova in izredno zanimiva izkušnja. V katero srednjo šolo si se vpisala? V Srednjo šolo Slovenska Bistrica, program gimnazija, saj bi se po končani srednji šoli rada vpisala na študij. Kaj boš najbolj pogrešala, ko boš zapustila osnovno šolo? Definitivno prosti čas, pa tudi zdajšnje sošolce. Kakšni so tvoji cilji oziroma želje za prihodnost? Najprej bi rada uspešno dokončala osnovno šolo in kasneje še srednjo. Nato pa bi se rada vpisala na študij, vendar še ne vem kateri. V bližnji prihodnosti pa si želim tudi veliko potovati po svetu in si nabrati čim več raznovrstnih izkušenj. Hvala za pogovor in naj se ti sanje uresničijo. Srečno! Anja, 7. a ŠPORTNA FACA - GALA TRAJKOVIČ V naši šoli imamo mnogo uspešnih učencev, ki dosegajo zavidljive rezultate. Ena izmed njih je gotovo Gala Trajkovič, učenka naše šole, ki je uspešna na področju atletike. Gala, kdaj si začela trenirati atletiko in kaj te je k temu privedlo? Atletiko sem začela trenirati pri rosnih 4 letih, saj me je nad tem močno navdušil moj oče. Na katerem področju atletike tekmuješ? Najbolj uspešna sem pri srednje dolgih tekih (1000 m …), lani sem se pa tudi preizkusila na področju 300 m z ovirami. Gala, sama si tudi odlična učenka. Kako ti uspeva treninge usklajevati s šolo? Lahko bi rekla, da več kot imaš obveznosti, bolj se jih naučiš usklajevati. Z leti sem si dodobra pridobila to sposobnost. Približuje se toplo in sončno vreme. S čim se rada v teh toplih dnevih osvežiš? Najboljša osvežitev je seveda voda. Rada pojem tudi kakšno sadje. Najljubša sta mi lubenica in ananas. Si deveti razred OŠ. Kam se želiš vpisati v srednjo šolo, da boš zmogla še naprej usklajevati s treningi? Vpisala se bom v Srednjo šolo Slovenska Bistrica – program gimnazija, saj je ta šola v kraju, kjer živim in hkrati treniram. S čim se rada ukvarjaš v prostem času? V prostem času se poleg atletike rada tudi sprehajam, družim s prijatelji … Gala, če ni skrivnost, … si morda zaljubljena? Ne, ni skrivnost, da nisem zaljubljena. Kje se vidiš čez 20 let? Čez 20 let se ravno ne vidim, ker nisem jasnovidna. No, vseeno pa bi rada bila uspešna in zadovoljna s svojim življenjem. Gala, v imenu šole se ti zahvaljujem za pogovor in ti v prihodnje želim vse dobro. Žiga, 9. a INTERVJU: ROBERT JURAK S kulturo se ne srečujemo le v šoli, pri urah slovenščine, likovne vzgoje in na kakšni prirediti. Veliko lepega lahko doživimo tudi v prostem času, s svojo družino. Jaz sem s svojo obiskala otvoritev razstave in se pogovarjala s čisto pravim kiparjem. V soboto, 4. maja, se je v Apolonijevem gradu v Negovi z razstavo "Panonska ura" predstavil 45letni kipar Robert Jurak iz Logarovcev. Preko sto obiskovalcev si je lahko ogledalo razstavo. Robert Jurak ima rad panonsko pokrajino in njeno dušo, ki je poštena, vesela, samosvoja, ustvarjalna in umetniška. Na razstavi se je predstavil s kovinskimi in lesarskimi kiparskimi deli, kot so panonske ribe. "Ribe niso ravno lepe, so pa iznajdljive, malo zasanjane, skromne in pozitivne, saj jih vse te lastnosti ženejo naprej," je o razstavi povedal Jurak. Robert Jurak prihaja iz Križevcev pri Ljutomeru. Rodil se je 21. 3. 1967. Po poklicu je znan oblikovalec kovin (ograje, razni liki). Pri 21. letih je prevzel od očeta poklic in delavnico, ki jo vodi še danes. Pred kratkim je Robert Jurak imel razstavo svojih del. Tema razstave so bile ribe iz kovine in lesa. Številne obiskovalce je s svojo umetnostjo zelo presenetil. Čeprav je oblikovalec imel veliko dela, si je vzel čas za moja vprašanja. 1. Iz katerih materialov so vaše umetnine? Moje umetnine so iz kovine, gline in opečenega tlakovca. 2. Kateri material vam je najljubši in zakaj? Moj najljubši material je glina, ker se zelo enostavno modelira. 3. Koliko let že ustvarjate? Ustvarjam že 15 let. Vse se je začelo v domači delavnici, ko sem iz odpadnih materialov sestavil kovinsko sliko. 4. Kje in kdaj pridobite ideje za vaša dela? Ideje za dela se mi preprosto utrnejo, ko kaj razmišljam. 5. Kako ljudje gledajo na vaša dela? Ljudje radi pridejo na moje razstave. Tu se ljudje srečajo s kulturo, umetnostjo in se družijo z ljudmi, ki jim je umetnost blizu. 6. Kakšno je sporočilo, ki ste ga želeli izraziti z ribami? Rad bi poudaril pomen sobivanja na tem planetu z vsemi živalmi in predvsem ribami. Ela Leskovar, 5. a, novinarski krožek Fotografije: Ela Leskovar, Jan Leskovar VID VALIČ – KDO GA NE POZNA? Pravijo, da se delo novinarja nikoli ne konča. Pravi novinar budno opazuje svet okrog sebe, in ko mu potrka priložnost na vrata, jo brž izkoristi. Nam je se je ponudila priložnost, da naredimo intervju z Vidom Valičem! Seveda smo jo z veseljem izkoristile! Kakšni ste bili kot otrok? Bil sem nižji, s krajšimi lasmi in manjšim nosom, a me to ni ustavilo, da sem se zabaval na vsakem koraku. Katera je bila prva oddaja, ki ste jo vodili? Imenovala se je Revizor. Posneli smo samo štiri oddaje, saj je televizija, ki naj bi predvajala to oddajo, klavrno propadla po treh mesecih od svoje ustanovitve. Katere oddaje ste posneli s Petrom Polesom? Slovenija ima talent in X faktor. Kako nastajajo ideje za oddajo Vid in Pero šov? S konkretnim razmišljanjem in uporabljanjem domišljije. Kako dolgo potekajo snemanja oddaj? Predolgo. Dobimo se v petek ob 11. uri. Najprej imamo aranžirno vajo, kjer režiser določi, kako bo posnel celotno oddajo. Nato je kosilo, potem imamo ob 16. uri generalno oddajo, kjer nekako fiksiramo, kako naj bi oddaja izgledala. Nato se uredimo, oblečemo, nališpamo in se »našopamo« z energijo, da lahko ob 20. uri pred živo publiko naredimo »fajn« predstavo. Po koncu oddaje se usedemo skupaj in pokomentiramo svoje delo, tako da sem doma okoli polnoči. Katere oddaje ste vodili sami in ali je veliko težje voditi oddajo sam? Nič ni težje ali lažje. Če vodiš oddajo sam, se moraš drugače pripraviti, kot če jo vodiš v paru. Oboje je zanimivo in oboje zahteva temeljito pripravo. Kaj bi radi povedali mladim? Vedno dvomite v to, kar preberete, slišite ali vidite, dokler se sami ne prepričate, da drži. Pa še takrat obstaja možnost, da ste kaj spregledali. Vse, s čimer se srečaš v življenju, vsaka situacija, vsak odnos, vsak človek, vsaka kultura, vsaka veda ima zagotovo več zornih kotov. Če vidiš oz. če upoštevaš le enega in ne iščeš še drugih zornih kotov, si neumen, naiven ter aroganten in lahko s takim obnašanjem prizadeneš veliko ljudi. Hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej! Lucija Brumec, Hana Brumec in Neva Zalokar, 5. a, novinarski krožek LITERARNO – LIKOVNI KOTIČEK KO ROŽA ODCVETI (O pesmi in ljubezni) Vsaka oseba pozna lepe in žalostne trenutke svojega življenja. A najlepše izmed njih doživimo v razcvetu. Smo kot roža. Ko je suša, si želimo dežja. In ko naposled pride, se naši zaprti lističi razprejo in zacvetimo v vsej svoji veličini. Radostno zremo v nebo in se prepuščamo sreči. A kmalu je dežja preveč. In sedaj je čas, da vam predstavim dve roži. Ti dve roži močno izstopata od drugih. Sta kakor vrtnici sredi običajnih travnih bilk. Njuna lepota zamegljuje celotno trato. Prši. Drobne dežne kapljice oprijemajo njuni telesci, da kar žarita. Njuni lističi so odprti. Cvetita v popolnem sijaju. Prva je Urška. Brhka, lepa ljubljanska deklica, ki se še predobro zaveda svojih čarov. Le kako se jih ne bi, ko pa ni ne mladeniča ne moža, ki bi se ji uprl. Z zvijačami in svojo očarljivostjo jih privablja kot sladoled otroke. Prevzetna, spogledljiva in odločna, da dobi, kar se ji zahoče, stre srca mnogih deklet in žena. Vendar ni dovolj. Hoče več. Več solz, več dežja. Na kar gre upajoče na trg, kjer veselje ljudi kar odmeva po Ljubljani. Ljudje plešejo in so srečni. Vendar ne Urška, ta čaka. Čaka, da dobi, kar išče. In naposled tudi najde. Mladenič se naslanja na mizo in obrača oči za njeno lepoto. Pomenljivo spogledljivi pogledi zdaj jadrajo po zraku. In tako se očarljivi par prime za roke, zapleše. Vendar pa vse stvari niso takšne, kot se zdi. Nenavadni mladenič ima globoko v sebi skrivnost. Skrivnost, ki sebično in ošabno Urško pahne v smrt. Njena usoda je zapečatena, ko jo povodni mož odpelje daleč v globine vodnega sveta. Pesem izzveni v tragičen konec, značilen za umetno balado. Da bi bila še bolj napeta, pa vanjo pesnik doda bajeslovno bitje - skrivnostnega moža, ki gane dekličino srce in jo popelje pod šumeče valove. Urška, ki se kot nesrečna junakinja ne zaveda usodnega oprijema podvodnega moža, izgine za vedno. S tem pesnik želi opozoriti preveč prevzetna, sebična, izbirčna dekleta, da je njihova usoda odvisna od njih samih. Vsaka storjena krivica se poplača, pa naj je cena še tako visoka. In prav zaradi tega je baladna poezija odeta v mrak, dramatičnost, napetost in temačno vsebino. V njej je zaznaven dvogovor, ki vodi na sam vrh dogajanja. Poudarjenost in nepoudarjenost zlogov pripomoreta k ritmu, ki zapolnjuje občutek srednjeveškega časa. Oplemeniten starinski jezik na umetniški ravni povezuje zgodovino z domišljijo, urejena rima pa tekoče lepša ritem zgodbe. Nosilna osebnost zgodbe - Urška, roža vseh rož, propade in izgine pod težo grehov in vodovja. In tu nastopi še ena roža. Ta je za razliko od prve manj spogledljiva, a hkrati bolj vzvišena in nečimrna. Tudi njena lepota pospeši utrip src mnogih in omehča kolena še tako hrabrih bojevnikov. Njeno lepo ime slovi po celotni deželi in plemiških snubcev ji ne manjka. Dokaj jih pride na turjaški grad, kjer se Rozamunda zaljubi in izbere najboljšega med njimi. Močan, lep in navajen bitk jo plemič Ostrovrhar zaprosi. Tedaj pa se vmeša usoda. Potujoči pevec očaran pohvali njeno lepoto, a omeni najlepše dekle, katere slava odmeva po celotnem svetu. Rozamunda nezadovoljna ukaže svojemu zaročencu, naj reši ujete junake, vdre na turško ozemlje in na njen dvorec pripelje slavno paševo sestro, da se sama prepriča o njeni lepoti. Poroka je prestavljena in junaški vitez se odpravi izpolnit njeno zahtevo. Pogumno prebrodi vse ovire in prispe do dvorca, kjer osvobodi rojake in ugrabi Turkinjo Lejlo. Vendar pa ga ta orientalska lepotica, sonce vseh lepot, tako očara, da si jo odpelje na svoj grad. Ta se pokristjani in sprejme krščanske navade ter se poroči z bojevnikom Ostrovrharjem. Razočarana Rozamunda pa se zateče v samostan, kjer postane čast ljubljanskih nun. In tako odcveti še ena roža. Kljub temu, da je konec tragičen, pa je opazno milejši od Urškinega, saj se je razočarana deklica odrekla le ljubezenski sreči in s pomočjo samostana obdržala neomadeževano čast. Pesem poteka v grajskem okolju, v času turških vpadov in ima vse značilnosti romance: viteštvo, ljubezen, bojevanje ... Pesnik pa je skušal Turjaško Rozamundo čim bolj približati španskim pesmim, ki so mu bile za vzgled. In morda je tu zaradi tega toliko globokih čustev, ki romanco izoblikujejo v izpovedno in hkrati pripovedno pesem. Prav tako se na romantičnoljubezenske pripetljaje vežejo resnični zgodovinski dogodki. Celoten pristop je milejši in živahnejši od balade in opeva pogumne junake. Zgradba pesmi ustvarja vtis neenakomernosti in igrivosti, saj so kitice različno dolge, njena posebnost pa je ujemanje verznih koncev. Verzi so metrično urejeni, v vseh pa je osem zlogov, kar je še en dokaz španskega vpliva Pesnik France Prešeren pa pri obeh pesmih uporablja mnoga pesniška sredstva, kot so poosebitev, primera, metafora, besedna igra ... Podvodni mož in Turjaška Rozamunda sta pesmi, preliti od prenakopičenih čustev, ki so šinile iz globine pesnikovega nesrečnega srca. Vendar pa so se iz bolečine in nesreče rodili pesniški biseri kot ponos naše dežele in jezika. V lepem obdobju romantike je bil tako naš jezik povzdignjen na umetniško raven, nastale so čudovite pesnitve in dvignil se je narodni ponos. In tako je ena roža vendarle zacvetela! Katarina Justinek, 8. a V gozdu pod smrečjem V gozdu pod smrečjem se je nekega dne skotil volk. Bil je drugačen od ostalih. Bil je namreč bel, vsi ostali so bili sivi, pa še vsi so jedli meso, on pa je bil vegetarijanec. Kljub temu da je bil drugačen, so ga imeli radi. Živeli so lepo in mirno, a prišel je dan, ko so njegovi bratje Pinko, Drinko in Štrinko izginili neznano kam. Finko, beli volk, jih je šel iskat. Med hojo je pojedel kakšno gozdno rastlino, dokler ni prišel do velike jase. Finko je svoje brate našel privezane za bližnjo kočo, ki je bila videti zapuščena. Stopil je bližje, potem pa je po Finku padla velika mreža. Zaslišal se je glas: »Hej fanta, še enega sem ujel!« Tisti trije fantje so Finka odpeljali v veliko staro ruševino gradu in ga tam privezali za kamen. Tam Finko ni imel hrane. Ruševina je stala daleč od koče. Le kako naj se Finko reši vezi. V bližini kamna, na katerega je bil privezan, je bila naslonjena zelo zelo stara sablja. Finko se je spomnil, kako bi se lahko rešil. Vrvico je usmeril tako, da se je potegnila po sablji in tako je Finko lahko pobegnil. Ko je že hotel domov, se je spomnil svojih bratov, ki so bili še vedno ujeti. Hitro se je obrnil proti koči in to tako spretno, da ga ni nihče opazil. Tekal je in tekal in končno prišel do bratov in verige, na katero so bili privezani. Verigo je grizel, a si je pri tem zlomil zob. Šel je po pomoč. V bližnjem naselju so živeli na srečo sami dobri ljudje razen teh treh nesramnih bratov. Finku je prišel pomagat nek moški, ki je bil zelo reven, a vseeno je imel klešče, s katerimi je lahko preščipnil verigo. Pa tudi Finku je pomagal pri njegovem zlomljenem zobu. Finko se je moškemu lepo zahvalil, seveda po volčje, potem pa je s svojimi brati hitro ubral pot domov. Tisti moški pa je poklical društvo proti mučenju živali. Bog ve, kaj se je zgodilo s tistimi fanti. Jih je odpeljala policija? »Pa saj je vseeno,« si je rekla volčja družina. »Glavno je, da smo mi na varnem,« je dodal Finkov najstarejši brat Pinko, nato pa so vsi veselo zaspali. Martin Čuden, 7.b Sanje Domišljija V sanjah se izpolnijo mi vse želje, dokler ne pride nočna mora in izgine veselje vse. Pajki, ščurki in čebele, so vse žuželke k meni priletele. Zdaj brenčijo tu vso dolgo noč in spanca najti mi ni moč. Lepo je, ko pade mrak, ko zunaj se stemni in me noč v lepe sanje napoti. Umijem se, najem in hitro v posteljo že grem. Joj! Krokodil po steni se podi. Ptič na tleh leži, še učiteljica od nekod se pripodi. Na glas mi reče: Brez naloge si! Zjutraj mama v sobo plane, reče mi, da v šolo se mudi. Pa zakaj? Ne, danes ne bom vstal, bom raje v postelji smrčal. Brž z odejo se pokrijem in v svet domišljije spet zavijem. Vse do jutra dokler petelin ne zakikirika, sonce skoz okno spet posije in dan vse grozne sanje mi umije. Doroteja Tomazin, 5. b Žan Krček, 5 .b Nebesni ples Našla sva sanje, zdaj čakava noč, a večno iskanje mi vzelo je moč. Našla sva mesto, zaspiva lahko, pod zvezdnato cesto je črno nebo. Ko se zbudiva, bo isto kot prej, lahko poletiva, nebo nima mej. Svet bo pod nama in šlo bo zares, a spet bova sama, ujeta v ples, ples nebesnih teles. Plamen Iztegni ročico, pobožaj obraz, poglej rdečico, segrela bo mraz. Premakni še prste, ujemi lase, ki zlate so vrste, dišeči - se ve. Uperi pogled zdaj v nebeške oči, odpira se raj, kjer plamen gori. Eva Malovrh, 9. a