Zapisi z minimalno zavoro... Z druge plati... Moja praksa

Gostovanje
študentov iz beograjske univerze
Moja praksa
Slovenska filantropija
Z druge plati...
Asist. mag. Marjeta Šarić
Izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec
Zapisi z minimalno
zavoro...
Zimsko spanje medveda študenta
Novice študentov andragogike in pedagogike Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani
MMXI/II • številka 2 • maj 2011
Zdi se, kot da smo komaj včeraj v svet poslali našo prvo
številko Gogija, a vendar je tu že pomlad! S seboj prinaša
veliko dobre volje, sončne dni, nove dogodivščine, ideje in
sanje. Želimo si pokukati, občutiti in podoživeti tudi vaše
spomladansko dogajanje. Pošljite nam izdelke, ki nastajajo
v vaših možgančkih, na [email protected] in obljubimo vam, da jih bomo objavili že v naslednji številki!
Tokrat pa je pred vami čisto sveža dvojka. Vzemite si trenutek, odpočijte se od študijskih obveznosti in se odpravite
na potep po Gogiju!
Lep in razigran pozdrav od Urške in Dee!
Gogi; Leto 1, številka 2 • zbrali in uredili: Urška Kokelj in Dea Zupančič • grafično oblikovanje: Matic Hribernik • grafike: Tanja Pogačnik • lektoriranje: Anita Jurič • sodelovali:
Lea Lenart, Maja Lunder, Nina Savarin, Nataša Makovšek, Klara Zavrl, Andreja Vuk, Maja
Pavšič, Katarina Čepič, Meta Žgur, Romina Godnič, Urška Kokelj, Darja Majce • naslovnica:
Tanja Pogačnik in Matic Hribernik
Društvo študentov andragogike in pedagogike – DŠAP
Oddelek za pedagogiko in andragogiko
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana
Slovenija, EU
Matična številka: 400914
Davčna številka: 12310433
Številka transakcijskega računa: NLB SI56 0201 0025 8298 356
NAJDETE NAS NA:
• SPLETNI STRANI: www.dsap-drustvo.si
• FACEBOOK PROFILU: Dšap Društvo
• FACEBOOK SKUPINI: Društvo študentov andragogike in pedagogike - DŠAP
• FORUMU: http://dsap.mojforum.si/
Kontaktirate nas lahko na:
• Splošna vprašanja, informacije: [email protected]
• Prijave na projekte, dogodke: [email protected]
• Gogi novičke: [email protected]
URADNE URE
V letnem semestru potekajo uradne ure vsakih 14 dni. Potekajo vsak
drugi ponedeljek med 9:30 in 10:30 na Oddelku za pedagogiko in andragogiko, v četrtem nadstropju. Uradne ure so pri mizi pred vhodom
na naš oddelek.
Termini uradnih ur: ponedeljki (14. Marec, 28. Marec, 11. April, 25.
April, 9. Maj, 23. Maj)
Če se kdo v tem času ne more udeležiti uradnih ur, naj nam piše na
naslov [email protected]
3
Svež spomladanski veter v
DŠAP prinesel novo
predsednico…
Letošnja pomlad nam je poleg čudovitega sonca prinesla tudi novo
vodstvo našega društva. Ker se dozdajšnja predsednica Nina Savarin
poslavlja, sem se odločila, da kandiram za mesto predsednice in v
DŠAP prinesem novo energijo, ideje.
Sem Lea Lenart, študentka 1. letnika pedagogike in andragogike ter
anglistike. Prihajam iz osrčja Dolenjske, Novega mesta, kjer sem tudi
obiskovala Gimnazijo Novo mesto. Sem nasmejano, aktivno, izzivov
in znanja željno dekle. Ker sem rada v stiku z ljudmi in me že od
nekdaj zanima področje vzgoje in izobraževanja, sem se odločila za
študij pedagogike in andragogike v prepričanju, da je izobraževanje
skozi celotno življenje ključnega pomena, čeprav se večina tega (še)
ne zaveda. Z vsem, kar mi je do zdaj prineslo študentsko življenje,
sem izjemno zadovoljna. Študij na našem oddelku mi je pisan
na kožo, s kolegi se odlično razumemo, profesorji so presegli vsa
pričakovanja.
In seveda je potem tukaj še naš DŠAP. Do zdaj sicer nisem bila aktivna članica, vendar sem sodelovala s člani in bila del nekaterih
projektov, ki si zaslužijo same pohvale. Ravno
to je bil eden od razlogov, da sem se odločila za
kandidaturo. Moj cilj je, da se društvo v povezavi
med novimi in starimi člani ter oddelkom še naprej
razvija, izpeljuje projekte, sodeluje in uspešno
uresničuje svoje cilje.
Po najboljših močeh se bom trudila, da bo naše
društvo delovalo s še večjim zagonom, da bomo
odlično sodelovali in združevali prijetno s koristnim.
Veliko od vas me verjetno še ne pozna, zato upam,
da se bo to spremenilo in se kmalu srečamo na
kakšnem od projektov, se spoznamo ter združimo
ideje.
Veliko sreče v bližajočem se izpitnem obdobju in
ostanite v sončku ;)
Lea Lenart
4
DŠAP
gostovanje študentov
iz beograjske univerze
V
začetku
meseca
marca je k nam v
Ljubljano pripotovalo
štiriinštirideset
študentov Filozofske fakultete
v Beogradu iz katedre za andragogiko. Člani Društva študentov
andragogike in pedagogike
(DŠAP) smo zanje pripravili
štiridnevni program. Sama priprava je zahtevala veliko časa,
potrpljenja in nenehnega prilagajanja, a na koncu lahko zatrdim, da smo kljub nekaterim
nevšečnostim program odlično
izpeljali in s tem poplačali vložen
trud.
Program se je začel 7. 3. 2011 s
prihodom Beograjčanov v Ljubljano.
Ponovno snidenje z že poznanimi obrazi je iz nas izgnalo
vsakršno napetost in obudilo
prijetne spomine na druženje v
Beogradu. Po namestitvi v hostel se je začel odvijati uvodni
del, kjer smo se pogovarjali
o morebitnih pričakovanjih,
željah in ambicijah, ki jih želijo
uresničiti v sledečih štirih dneh.
Kljub vidni utrujenosti, ki je bila
posledica dolge vožnje, so vsi
pridno sodelovali pri programu
in zabavnih igricah. Okoli osme
ure zvečer smo jim postregli s
slovenskimi dobrotami in z njimi
poklepetali o vsem mogočem.
Po večerji je sledilo prijetno
druženje v hostlu, nekateri so
se tudi odpravili na krajši sprehod po centru mesta. Večer se je
zaradi utrujenosti in napornega,
a prijetnega prihajajočega dneva
kmalu končal.
Naslednje jutro so pridne članice
društva odhitele v hostel, jim postregle z zajtrkom in jih odpeljale
do Slovenskega šolskega muzeja,
kjer jih je pričakala moja skupina.
V muzeju je prišlo do rahlega nesporazuma glede dogovorjenega
programa, a se je na srečo razrešil
tako v našo korist kot tudi v korist muzeja. Študentje so se tako
razdelili v dve skupini, kjer je prva
skupina odšla na učno uro lepopisja, druga pa je imela voden
ogled pa muzeju.
Vsi so izrazili posebno navdušenje
nad zanimivo interpretacijo učne
ure lepopisja iz davnega leta
1930. Tudi sama sem se pošteno
nasmejala izjavam gospodične
učiteljice ter ponesrečeni izgovorjavi nekaterih starinskih
besed, ki so prišle iz ust beograjskih študentov.
____________________
Profesorica nas je
navdušila s svojo
izjemno sposobnostjo
zanimivega pripovedovanja osebnih zgodb,
dogodkov in spominov
iz preteklosti.
____________________
Po končanem obisku v muzeju
smo se z lačnimi želodci odpravili na kosilo v Marjetico, kjer
smo morali pohiteti, saj nas je
preganjal čas, sledilo je namreč
predavanje prof. dr. Ane Krajnc
na Filozofski fakulteti. Profesorica
nas je navdušila s svojo izjemno sposobnostjo zanimivega
pripovedovanja osebnih zgodb,
dogodkov in spominov iz preteklosti. Vsebina predavanja se je
nanašala na razvoj andragogike
v Sloveniji in na izzive sodobne
družbe pri njenem nadaljnjem
širšem razvoju. Po zaključku
njenega dela predavanja je sledil
čas za vprašanja, kjer naše glasilke niso ostale neme, temveč se
je razvnela prijetna debata. Po
predavanju smo imeli prosti čas,
nato pa je sledil obisk pri županu
Ljubljane in ogled Mestne hiše
Ljubljana. Potem jih je skupina
članov društva pospremila nazaj v hostel, kjer so se našemili v
pustne maske.
5
Zvečer sta nas
čakala
prijetno druženje in
slastna
večerja
v
restavraciji
Fresco. Po večerji
smo se zamaskirani in dobrovoljni odpravili na pustovanje
v študentsko naselje v Rožno
dolino. Čeprav nas je na žalost
zaradi mraza in utrujenosti skupina beograjčanov zapustila in se
vrnila v hostel, nam to ni pokvarilo večera, ki smo ga v dobri
družbi, pustnem ozračju in nasmejanih obrazov nadaljevali do
zgodnjih jutranjih ur.
Naslednje jutro je sledilo mučno
vstajanje po neprespani noči in
počasno zajtrkovanje z nekoliko
nejevoljnimi želodci. Po uspešno
preživelem zajtrku smo se napotili proti Mestnemu muzeju Ljubljana, kjer sta nas pričakala vodiča.
Zopet smo se bili zaradi velikega
števila primorani razdeliti v dve
skupini, vsaka je dobila svojega
vodiča, ki jih je vodil po razstavi,
imenovani Obrazi Ljubljane. Neprespanim gostom težke veke in
boleče noge niso kljubovale, saj
so z zanimanjem spoznavali zgodovino Ljubljane s predstavitvijo
nekaterih pomembnih ljubljanskih mož in žena vse od nastanka in propada rimske Emone in
začetka srednjeveškega mesta
do nastanka in razpada Jugoslavije ter
razglasitve
samostojnosti. Po
razstavi
je
sledil
prosti čas,
ki so ga
nekateri izkoristili za
kavo, drugi
za nakupe,
nekateri pa kar za sprehod. Ob
enih popoldan je sledilo kosilo v
restavraciji v Cankarjevem domu.
Zopet smo se delili v dve skupini,
kjer smo naleteli na rahle težave.
Skupini naj bi ostali razdeljeni
tako, kot sta bili v muzeju in prva
naj bi šla najprej na kosilo, druga
pa na kavo, problem je nastal
zato, ker nekateri niso razumeli,
kateri skupini pripadajo, in so na
primer enostavno odšli na kavo,
tisti, ki pa bi dejansko morali iti,
pa so ostali. Nastala je manjša
zmešnjava, a smo jo nato brez
težav rešili, saj so vsi prišli na
dogovorjeno mesto.
Ko smo naše želodce z okusnim
kosilom nasitili, smo se odpravili
na krajše pohajanje po mestu.
Sprehodili smo se mimo ljubljanske univerze, Prešernovega trga,
prek Tromostovja do Zmajskega
mostu in vse do stolne cerkve. Ob
vsakem postanku smo rekli tudi
kakšno besedo, povedali kakšno
bajko. Okoli četrte ure popoldan
smo se z vzpenjačo povzpeli na
ljubljanski grad, kjer jih je čakal
organiziran ogled gradu in stolpa. Sama pa sem pred večerom
odšla domov na zaslužen počitek
po napornem dnevu.
Zvečer je sledila pogostitev s
slastno pico velikanko in odhod
na brucovanje v klub Compañeros. Sledil je zabaven program za bruce in seveda krst,
brez katerega ne bi bili sprejeti v
pedagoško-andragoške vode in
postali enakopravni člani Filozofske fakultete, Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Svojo pripadnost so morali tudi poplakniti
z brucomorom, ki jim je pognal
kri po žilah in jih napolnil z energijo. Zabava se je ob dobri glasbi,
pijači, fantastičnem vzdušju in
neizmerno dobri volji nadaljevala vse do zgodnjih jutranjih
ur. Čeprav je bil večer v večini
namenjen brucem, beograjski
študentje niso ostali ravnodušni.
V soju klubskih žarometov so se
zabavali in plesali vse do jutra.
Moja zabava se je na žalost
zaključila že ob kar zgodnji drugi uri zjutraj, saj sem naslednje
jutro opravljala najtežjo nalogo,
bujenje.
6
Po še eni prekrokani noči je
sledil zadnji dan
njihovega gostovanja v Ljubljani. Zaspana
in utrujena sem se v sončnem
jutru odpravila v hostel, kjer me
je pričakala Andreja. Skupaj sva
se odpravili po sobah in budile
dobro izmučene Beograjčane
ter jim pripravile okusen in
raznovrsten zajtrk.
_____________________
Kljub dobri zabavi,
odlični družbi in
norčijam, ki smo jih
skupaj preživeli, smo vsi
čutili izmučenost,...
_____________________
Vidno utrujeni in z mačkom v
glavi so počasi prihajali zajtrkovat. Kasneje so se nama v hostlu
pridružili tudi ostali sodelujoči v
projektu, kjer smo nato v prostorih hostla izvedli evalvaijo celotnega njihovega gostovanja
in izpeljave zastavljenega programa. Razkrili smo tudi tajnega
prijatelja, čigar razkrivanje ni bilo
tako zanimivo kot v Beogradu, saj
na žalost nismo imeli zadostnega
prostora, prav tako pa nam je
bil čas že pošteno za petami. Vsi
študentje so izrazili zadovoljstvo
s prikazanim in vsem, kar smo jim
pripravili, se nam zahvalili za gostitev in izrazili željo po ponovnem
sodelovanju.
Ko smo okoli opoldneva zapustili hostel, smo se v več skupinah
odpravili v mesto. Naša skupina
si je spočila utrujene noge na
zasluženi kavi v Mačku, nato
pa smo se še pošteno najedli v
Novem Šanghaju.
Po štirih dneh skupnega druženja
je prišel čas odhoda in poslavljanja. Pred odhodom smo naredili tudi nekaj gasilskih slik za
obujanje lepih spominov in se
poslovili v upanju na čim hitrejše
ponovno snidenje. Beograjčane
je čakala dolga pot do doma, ki
so jo večinoma prespali, nas pa je
prevzel občutek zadovoljstva in
končnega olajšanja. Kljub dobri
zabavi, odlični družbi in norčijam,
ki smo jih skupaj preživeli, smo
vsi čutili izmučenost, ki pa nam
jo je lajšala misel na uspešno
izpeljan program in dejstvo, da je
končno na spored prišel počitek.
Z beograjskimi študenti smo zato
prišli do skupnega zaključka,
da organizacijo naslednjega
skupnega projekta prepustimo
drugim, mi pa se raje popolnoma
predamo zabavi in dobri volji.
Maja Lunder
Sponzorji gostovanja študentov
beograjske univerze
7
V
Brucovanje
sredo, 9. marca 2011,
smo se pedagogi in
andragogi
zabavali
na tretjem tradicionalnem brucovanju Oddelka za
pedagogiko in andragogiko. Kraj
zabave je bil tokrat ljubljanski
klub Compañeros. Študentje in
profesorji smo se ob dobri glasbi
in bogatem srečelovu nadvse zabavali. Pozabili nismo niti na naše
najmlajše – bruce. Ob vhodu smo
jih »zaznamovali« z velikim Bjem na čelu, kasneje pa smo se
jim posvetili pri zabavnem programu. Skupini Statističarčki in
Strmčničarčki (kot sta se sami poimenovali) sta tekmovali v predajanju vate po slamicah, v plesih
(čačača, valček), v pedagoški
pantomimi (le kako jim je uspelo
ugotoviti izkušenjsko učenje?!)
in v hitrostnem pitju litra bambusa (njam njam). Zmagali so
Statističarčki, vendar, kot pravijo,
je važno sodelovati in ne zmagati, zato iskreno
čestitamo
prav
obema skupinama.
Da pa smo vse
bruce zares sprejeli medse, so
morali svojo pripadnost izkazati
s klečanjem in
zaprisego. Pika na i
je bil še brucomor,
ki je nadobudnim
brucem pognal
kri po žilah, da so
imeli energijo za
žur do zgodnjih
jutranjih ur.
Poleg tako velikega dogodka pa
se lahko še posebej pohvalimo z
dvema stvarema – prva je ta, da
nam je bilo v veliko čast, da smo
v tistem tednu gostili beograjske
študente, ki so se nam na brucovanju pridružili in z nami zaplesali,
druga pa je ta, da je DŠAP ravno
na dan brucovanja upihnil že 2.
svečko na torti!
Da pa smo DŠAP-ovci naredili
brucovanje še bolj edinstveno,
smo se potrudili in izpeljali bogat srečelov. Ob tej priložnosti
bi se radi zahvalili vsem donatorjem (in vsakemu posebej), ki so s
svojim donatorskim materialom
pripomogli k izvedbi srečelova in
s tem boljšemu zagonu društva.
Iskrena hvala! Posebna zahvala
pa gre tudi Dragani in osebju
Compañerosa.
Nenazadnje pa hvala vsem
brucem, ostalim študentom ter
zunanjim, ki ste prišli na brucovanje in v imenu DŠAP-a vam
obljubljam, da se vidimo čez na-
tanko 1 leto ;)
Na brucovanju so nas podpirali:
TURISTIČNA AGENCIJA COLLEGIUM, JUICEBOX, INDEKS BAR,
MASAŽNI KOTIČEK, SCHWARZKOPF, ADRIATIC SLOVENICA, RUTAR., SPAR SLOVENIJA, RADIO
1, SLOVENSKE ŽELEZNICE, LIV
POSTOJNA, VSTALA PRIMORSKA, GLOSS, KONEX, SIMPLE,
E-ŠTUDENTSKI SERVIS, BANKA
KOPER, LUKA KOPER, DRAMA,
PRIMORJE, INTEREUROPA KOPER,
RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJE,
SKRITI KOT, SONČEK, SVET KNJIGE, NO WXCUSE, GLEJ, KNJIGARNA BALETRINA, VERONIKA,
KNJIGARNA IN ZNANSTVENA
ZALOŽBA FF, A BANKA, DNEVNIK,
KŠOK, MOBITEL, KOZMETIKA
KAHNE, KOŠARKAŠKA ZVEZA
SLOVENIJE, I FEEL SLOVENIJA, LEKARNA LJUBLJANA, TISKARSTVO
LINDIČ IN MUZEJ VELENJE.
Nina Savarin
Na brucovanju so nas podpirali:
8
K
omaj smo dobro jajo štiri različne vrste prograzaštartali v letni mov, ki zajes e m e s t e r majo
različna
letošnjega p o d r o č j a
študijskega leta, že je za nov izobraževanja.
obisk institucije in nove možnosti To
so
proneformalnega
izobraževanja gram
Comeposkrbel tudi DŠAP. Tako se je nius
(pokrinekaj študentov našega oddelka va
področje
v torek, 22. februarja 2011, malo š o l s k e g a
pred deseto uro zjutraj zbralo izobraževanja),
pred zgradbo CMEPIUS, kamor Erasmus (pokrismo se namenili z željo, da iz- va
področje
vemo čim več o njihovem delu t e r c i a r n e g a
ter o projektih, ki jih izvajajo. Na izobraževanja), Leonardo da
CMEPIUS-u so nas prijazno spre- Vinci (pokriva področje poklic____________________ nega izobraževanja in je namenjen temu, da odgovarja na
CMEPIUS skrbi za
mobilnost ljudi, ki se učne potrebe posameznikov
ter delodajalcev) ter program
izobražujejo, v vseh Grundtving (pokriva področje
življenjskih obdobjih. izobraževalnih potreb osebja v
____________________
vseh oblikah izobraževanja odrajeli ter nas pospremili do sejne slih).
sobe, kjer se je potekala zanimiva Še posebno pozornost smo med
in poučna predstavitev, ki so jo za predstavitvijo posvetili tistim
nas pripravili zaposleni na in- programom, ki nas kot študente
stituciji. Izvedeli smo, kakšne andragogike in pedagogike še
vrste programov izvajajo, katera posebej zanimajo in so za nas
področja pokrivajo, kaj nam aktualni, saj se jih utegne kdo v
določeni programi ponujajo, kdo prihodnosti tudi udeležiti. Ker
se lahko prijavi nanje, kako pote- pa so za to potrebne podrobne
ka sam proces pregledovanja pri- in kvalitetne informacije, so
jav, na kaj moramo biti še pose- vprašanja kar deževala in na vsa
bej pozorni, ko se prijavljamo na smo dobili izčrpne odgovore.
določene projekte, in še mnogo Veliko nas je zanimalo predvsem
več.
v zvezi s programom GrundtvCMEPIUS skrbi za mobilnost ing, ki študentom andragogike
ljudi, ki se izobražujejo, v vseh in pedagogike omogoča, da se
življenjskih obdobjih. Tako izva- odpravimo na delo v katerokoli
evropsko državo kot Grundtving
asistenti. Delo traja najmanj tri
mesece in največ eno leto in lahko
poteka v katerikoli instituciji za
izobraževanje odraslih. Študentje
tako lahko opravljajo delo asistenta v katerikoli instituciji, ki
se ukvarja z izobraževanjem
odraslih, vendar pa morajo le-to
pred prijavo poiskati sami ter se
z njo dogovoriti za sodelovanje.
Potem projekt prijavijo na CMEPIUS, ki študentu v primeru odobritve prošnje sofinancira prevoz,
namestitev ter bivanje na izbrani
lokaciji v času njihovega dela.
Po končani predstavitvi smo
CMEPIUS zapustili polni zanimivih vtisov, novih informacij ter
načrtov, kdaj in kako bomo te informacije uporabili tudi v praksi,
ter se gospe Katjuši, ki nas je gostila, še enkrat res lepo zahvalili za
super predstavitev.
Tako je bilo tokrat. Naslednjič pa
se nam na katerem izmed obiskov pridruži tudi ti in se na lastne
oči prepričaj, da z nami res ni
nikoli dolgčas.
Nataša Makovšek
9
D
ŠAP je zadnje
mesece zelo
tesno sodeloval s ŠOU v Ljubljani. KAJ PA JE BIL VZROK ZA
SODELOVANJE?
Poleg stalne podpore in
sodelovanja s Študentsko organizacijo Filozofske fakultete (ŠOFF)
smo od začetka letošnjega koledarskega leta veliko sodelovali
tudi z mednarodno pisarno ŠOU
v Ljubljani. Sodelovanje smo vzpostavili že v oktobru, ko smo se
prijavili na razpis za mednarodne
aktivnosti in v marcu »najavili«
skupino beograjskih študentov.
IN KAJ PRAVZAPRAV JE ŠOU?
ŠOU je Študentska organizacije
Univerze v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1990 in je največja in
najbolje organizirana študentska
organizacija v Sloveniji. Še več – s
svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih
univerzitetnih organizacij v Evropi.
KAKO JE ŠOU SESTAVLJEN?
ŠOU je pravzaprav država v
malem. Sestavljajo ga različni organi, resorji in zavodi.
Študentski zbor je najvišji organ
ŠOU. Sestavlja ga 45 poslancev
(študentov), ki so predstavniki
30 visokošolskih zavodov. Mednje sodita tudi predstavnika
(predsednik in podpredsednik)
Študentske organizacije na Filozofski fakulteti. Predstavniki so
na študentskih volitvah izvoljeni
za mandatno obdobje dveh let.
Zelo pomemben organ, ki določa
strategijo delovanja v odnosu do
države, univerze in ostalih subjektov, s katerimi ŠOU deluje, je
predsedstvo.
ŠOU ima tudi svoj senat, ki izvaja
nadzor nad njegovim poslovanjem in porabo sredstev. Obenem
je prisoten tudi pri študentskih
volitvah. Poleg senata ima tudi
svojo volilno komisijo, tožilstvo
in razsodišče.
Poleg organov delujejo na ŠOU
tudi resorji, in sicer:
• resor za socialo in zdravstvo
(prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na
področjih bivanjske problematike, študentske prehrane,
štipendiranja in zdravstva),
• resor za študijsko problematiko (zavzema se za seznanjanje študentov, visokošolske
javnosti in delodajalcev z
bolonjsko reformo in njeno
pravilno implementacijo, za
kakovostnejši, mednarodno
primerljiv študij in za zaščito •
študentskih pravic ter informira študente o reformah
visokega šolstva in možnostih
njihovega sodelovanja pri
sprejemanju predlogov za
bolj kakovosten študij),
• resor
za
mednarodno
sodelovanje
(zagotavlja in
pomoč študentom, ki želijo •
študirati v tujini ali opravljati
mednarodno prakso v mednarodno uveljavljenih podjetjih, ter tujim študentom pri
študiju in opravljanju prakse
v Sloveniji. Organizira strokovne mednarodne konference
in kongrese, izvaja številne
mednarodne projekte, predstavlja interese slovenskih
študentov v mednarodnih
organizacijah in se povezuje s študentskimi organizacijami in univerzami po
svetu. Še posebej je aktiven
na področju povezovanja s
študentskimi predstavniki JV
Evrope, s katerim želi spodbuditi tesnejše sodelovanje
med državami v regiji na
področju študentskega organiziranja,
mobilnosti
študentov, visokega šolstva
ter posledično gospodarstva.
Pri implementaciji bolonjske reforme ter na področju
visokega šolstva sodeluje z
resorjem za študijsko problematiko, in sicer predvsem
s posredovanjem izkušenj
drugih evropskih držav na
navedenih področjih),
resor za obštudijske dejavnosti (skrbi za pestrost
življenja študentov zunaj
okvira študijskih programov na področjih kulture,
založništva in obštudijskega
izobraževanja ter turizma in
športa)
resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov
(ŠOVZ) (vzpostavlja mrežo
študentskih
organizacij
visokošolskih zavodov ter
10
zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem
delovanju. ŠOVZ namenja
sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih
dejavnosti študentov na
področju kulture, športa,
obštudijskega izobraževanja,
mednarodnega sodelovanja, mladinskega turizma,
založništva in informiranja.
Prek internih razpisov ŠOVZ v
sodelovanju z drugimi resorji
ŠOU v Ljubljani dodeljuje dotacije. Na Filozofski fakulteti
ima vsak oddelek svojega
predstavnika v ŠOFF, ki skrbi
za možnost sofinanciranja
vsebinsko bogatih oddelčnih
projektov).
nekaj mesecih veliko sodelovali
tudi z resorjem za mednarodno
sodelovanje.
V terminu med 7. in 10. marcem
2011 smo gostili beograjske
študente. Kot smo že izvedeli,
ŠOU v Ljubljani oz. njegov resor za mednarodno sodelovanje
podpira sodelovanje zunaj meja,
zato so nam pri pripravi izmenjave na mednarodnem razpisu
namenili del sredstev za bivanje
v Hostlu Celica, ki zaseda 25.
mesto na lestvici turističnih vodnikov (Rough Guides).
V imenu Društva študentov andragogike in pedagogike (DŠAP)
ter v imenu Kluba studenata andragogije iz Beograda se za vso
pomoč ŠOU najlepše in iskreno
zahvaljujemo ter upamo na
ŠOU pa sestavljajo tudi vsem sodelovanje tudi v prihodnje.
dobro poznani zavodi:
• Hostel Celica,
Nina Savarin
• Radio Študent,
• ŠOU Šport,
• Študentska založba,
• Zavod ŠOLT,
• Študentska svetovalnica ŠOU,
• Zavod K6/4.
Prek različnih projektov, kot so
tečaji, izobraževanja, športne
aktivnosti in ostali dogodki,
omogoča študentom, da se po
znižanih cenah vključijo v zelo
pestro obštudijsko dogajanje in
si s tem pridobijo dodatna znanja
in izkušnje.
DŠAP & ŠOU Z ROKO V ROKI?
Izkušnje s sodelovanjem so se
pokazale kot zelo uspešne. Veliko
naših projektov, ki so finančno
zahtevnejši, podpira naš ŠOVZ –
Študentska organizacija Filozofske fakultete ali krajše ŠOFF.
Kot že rečeno, pa smo v zadnjih
11
V
FILMSKI VEČER
začetku marca vas je
DŠAP povabil na prvi
filmski večer, kjer smo
si ogledali film Šola
za življenje (An education). Naša
gostja je bila red. prof. dr. Mojca
Kovač Šebart, s katero smo se po
ogledu filma tudi pogovarjali in
zgodbo skupaj analizirali.
Šola za življenje je zgodba o
odraščanju najstnice v zateglih
zgodnjih 60. letih povojnega časa
v Veliki Britaniji, ki se preveša v
desetletje bolj svobodnega duha.
Kljub temu, da čas zaznamujejo
družbene in seksualne spremembe, se večini ne mudi, da bi jih
vzela za svoje. Miselnost hladne
vojne, ki je prevevala tisti čas, je
ljudi usmerila v precej ozek pogled na življenje, ki je vključeval
predvsem službo in dom,
povprečna angleška družina pa
je živela precej zapeto in varčno.
Odraščajoče dekle Jenny ves čas
in trud posveča uresničevanju
očetove želje, da bi se ji uspelo
vpisati na prestižno univerzo.
Nekega dne spozna šarmantnega,
zabavnega in skoraj dvakrat
starejšega Davida, ki jo vpelje v
zapeljiv svet nenehnih družabnih
srečanj, svečanih koncertov in
nepozabnih zabav. Jenny niha
med dvema poloma – življenjem
za šolo in šolo za življenje, najti mora svojo pot med resnim
izpolnjevanjem obveznosti in
lahkotnim užitkom v navideznem
blišču. Odloči se za slednjega, saj
v izobrazbi ne vidi pravega smisla. Tudi njeni sicer strogi starši so
kot kompromis za hčerkino kariero pripravljeni sprejeti poroko s
premožnežem. Finančna preskrbljenost in življenjske izkušnje se
zdijo pomembnejše kot formalna
izobrazba, a šola za življenje ima
tudi negativno stran in Jenny se
naposled znajde pred najtežjo
odločitvijo o svoji prihodnosti. Njena naivnost jo vodi do
izkušnje, ki ji za vedno spremeni
pogled na svet, na katerega ne
gleda več z otroškimi očmi, ampak z očmi odraslega.
V času odraščanja smo
nenehno razpeti med pritiski
okolja in družine ter svojega
notranjega občutka, zato se
včasih ne zavedamo, da si
krojimo usodo in skrbimo za
lastno prihodnost sami. V času
iskanja samega sebe in svojih
življenjskih ciljev se pomena
izobrazbe morda zavemo šele,
ko je že prepozno.
so zapeli tudi sami na odru.
Večer se je uspešno končal in
vsi smo bili zadovoljni, da smo
se udeležili tega dogodka, in se
zmenili, da se sigurno še srečamo
z mikrofoni v rokah.
Nina Savarin
Klara Zavrl
__________________________
2
KARAOKE VEČER Z
DŠAP-OM
4. marca smo
se DŠAP-ovi
člani
imeli možnost
udeležit glasbenega spektakla, karaoke večera z
DŠAP-om. DŠAP jih je letos
organiziral prvič. Odvijale
so se v Thai inn pubu, ki se
nahaja v parku za Filozofsko
fakulteto. Karaok se nas je
udeležilo kar nekaj članov.
Nestrpno smo čakali na
D.J.-ejev znak, da pridemo
odpeti prvo izbrano pesem, in po nekaj odpetih
pesmih smo bili na vrsti
mi z znano pesmijo Samo
ljubezen. Nadaljevali smo
pozno v noč in pogumni
12
M
Zaposljivost
mladih
ladi se tako v
Sloveniji kot
tudi po svetu
se vedno v
večji meri soočamo s problemom,
ko se po zaključenem šolanju,
pa naj bo to srednješolsko ali
visokošolsko, ne moremo zaposliti. Na trg dela pridemo načeloma
dobro teoretično izobraženi,
vendar se le redki lahko zaposlijo. Formalno izobraževanje
nam da večinoma teoretično
podlago, za praktične izkušnje
pa se pričakuje, da jih pridobiš
sam oz. jih pridobiš v službi; z
izjemo triletnih poklicnih šol,
tam je učni program drugačen
in je poudarek tudi na praktičnih
izkušnjah, vključenih v formalno
izobraževanje.
____________________
... Zato mladi vse dlje
živimo pri starših
in se odločamo za
podaljševanje študija ...
____________________
Razlog za premalo delovnih
mest za mlade tiči tudi v tem, da
morajo starejši po zakonu delati
vse dlje in delovna mesta se ne
sproščajo dovolj hitro, da bi lahko
pokrila dotok nove delovne sile.
To vodi v finančno odvisnost mladih, saj se po zaključku šolanja
težko zaposlimo, to pa je povod
v neurejene lastne bivanjske
razmere, ne moremo si ustvariti
družine … Zato mladi vse dlje
živimo pri starših in se odločamo
za podaljševanje študija (v smislu
»vlečenja« študentskega statusa)
ali pa za zaporedni študij, ki je
tudi en izmed razlogov, da se sto-
pnja izobraženosti zvišuje skoraj
z vsako generacijo. Pa še vseeno
smo se primorani zaposliti na
delovnih mestih, ki zahtevajo
dosti nižjo stopnjo izobrazbe, kot
smo jo pridobili, ker primernih
delovnih mest ni, s tem pa se
poveča konkurenca za delovna
mesta, ki bi jih lahko opravljali
mladi z nižjo stopnjo izobrazbe.
Nezaposlenost za posameznika pomeni tudi pomanjkanje
priložnosti za vzpostavljanje in
krepitev socialnih mrež, s tem
pa smo nagnjeni k večji socialni
izključenosti. Zaposlovanje nam
omogoči razvoj v smeri osebnega dostojanstva, doseganja
avtonomije in uresničevanja
življenjskih ciljev. Posamezniki
imamo visoke poklicne aspiracije
predvsem v mladosti, saj imamo
takrat na voljo največ energije pa
tudi ideje so fleksibilne.
Delovni
potencial
mladih
je ob zaključku formalnega
izobraževanja zelo visok in skupaj z veliko prilagodljivostjo,
željo po delu in nadaljnjem
učenju ter kreativnostjo in inovativnostjo tvori podlago za visoko
učinkovitost pri delu. Zaposlitve
pa so na žalost v tem obdobju
večinoma začasne in ne vedno
v stroki, za katero se izobražuješ.
To pomeni tudi izgubo pomembnega delovnega potenciala, ki
bi lahko v družbo prinesel nove
razvojne razsežnosti.
Mladi smo zelo tehnično in socialno podkovan, a še vseeno
slabše plačan del trga delovne
sile. Trend v Sloveniji, ki je v primerjavi s preostalimi evropskimi
državami še posebej izrazit, je
zaposlitev za določen čas. Kar za
mladega posameznika pomeni,
da je v nenehnem strahu za
delovno mesto, sooča se z nenehnim iskanjem novih služb in sprejemanjem slabših delovnih pogojev, kot bi si jih zaslužil.
Značilno za trenutni trg dela
je tudi strukturno neskladje
med ponudbo kadrov, ki jo izobrazi formalni šolski sistem, in
povpraševanjem po kadrih na
trgu dela. Kot problem se izkaže
tudi velik vpis mladih na študijske
programe družboslovja in humanistike, medtem ko je na trgu
dela povpraševanje predvsem po
tehničnih in naravoslovnih kadrih.
____________________
Mladi smo zelo
tehnično in socialno
podkovan, a še vseeno
slabše plačan del trga
delovne sile.
____________________
Za državo to neskladje pomeni
tudi velika izguba vložka, namenjenega za izobraževanje.
Ustrezen prehod na stalna delovna mesta mladih pa otežuje
tudi študentsko delo, ki je sicer
za posameznika super rešitev
v študentskem obdobju in za
delodajalce poceni delovna sila,
vendar pa onemogoča kasnejšo
redno zaposlitev. Zaradi te ugodnosti pa mladi kolikor se le da
podaljšujemo čas formalnega
izobraževanja. Problem, ki nam
med drugim onemogoča zaposlovanje,
13
je tudi nepriznavanje neformalnega usposabljanja in pridobivanja delovnih izkušenj,
kar pa je ključna sestavina
življenja večine mladih, ki se
sicer izobražujemo prek formalnih izobraževalnih institucij.
Mladi si v času šolanja nabiramo
delovne izkušnje s prostovoljnim
in študentskim delom, v prostem
času pa se udeležujemo aktivnosti, izobraževanj in usposabljanj v
organizaciji mladinskih in ostalih
nevladnih organizacij, drugih organizacij in podjetij. Neformalne
izkušnje so skoraj edine, ki jih
mladi ob vključenosti v formalni
izobraževalni proces lahko pridobimo, hkrati pa so po strokovni in
vsebinski plati enakovredne formalnim delovnim izkušnjam.
____________________
Po podatku
Statističnega urada Republike Slovenije
»mladi predstavljajo
/…/ četrtino svetovne
delovne sile, a tudi
polovico brezposelnih
po vsem svetu«
____________________
Prek
neformalnih
delovnih
izkušenj
si
pridobimo
najrazličnejše kompetence, ki
prispevajo k našemu osebnemu
razvoju, družbeni odgovornosti
ter aktivnemu državljanstvu in
imajo predvsem velik pomen za
razvoj delovnih sposobnosti in
navad. Kot take igrajo pomembno vlogo za trg delovne sile,
vendar pa je zaradi pomanjkanja sistemskega priznavanja
njihova vloga pri zaposlovanju
mladih odvisna od diskrecijske
volje delodajalcev. Mladi se zato
soočamo z velikimi težavami pri
vstopu na trg dela, kjer se od nas
v veliki večini primerov zahteva
formalne delovne izkušnje. Tako
smo, ne glede na morebitno usposobljenost, v zaposlovanju diskriminirani.
Še ena izmed možnosti, ki je na
področju zaposlovanja odprta
tudi za mlade, a se je le v redkih primerih poslužujemo, je
samozaposlovanje. Vzrok za to
lahko iščemo v pomanjkanju
tako praktičnih kot teoretičnih
znanj, saj si v okviru formalnega izobraževanja ne pridobimo
dovolj kompetenc na področju
podjetnosti. Kar potem pomeni,
da je znanje, ki ga imamo o
tem, premalo, da bi si nekateri
sploh upali graditi na tem, saj
strah pred prezahtevno nalogo
prevlada. Še večji problem pa je
finančni kapital, ki je potreben,
da se o opciji samozaposlovanju
sploh razmišlja, kaj šele da se
dejansko izvede. Posredi je še
nestabilnost ekonomskega trga,
ki že sam ni dovolj primeren za
samozaposlovanje.
Kot v drugih starostnih skupinah
se tudi pri zaposlovanju mladih
pojavlja problem diskriminacije
glede na spol in v skladu s tem
ima pri iskanju dela večinoma
prednost moška populacija. Enakost možnosti v zaposlovanju in
pogojev dela bi morala veljati
za vse, kar z velikim poudarkom
obsega tudi izenačevanje višine
plač mladih moških in žensk. Ena
izmed najbolj ranljivih skupin
pod tem naslovom so seveda
mladi z manj priložnostmi (predvsem manj izobraženi mladi), ki
težko izpolnijo že osnovne predpogoje za ustrezno udeležbo na
trgu dela, saj imajo omejen dostop do informacij, izobrazbe ter
tudi pridobivanja neformalnih
delovnih izkušenj. Zaradi tega je
njihova aktivnost na trgu dela
bolj ali manj onemogočena,
kar pa predstavlja tudi kršitev
človekovih pravic.
Za večjo zaposljivost mladih
bi bilo treba poenotiti potrebe
trga dela in programe formalnih izobraževalnih institucij. V
ta namen bi se morale pripraviti
dolgoročne strategije, ki bi povezovale mlad izobražen kader in
trg delovne sile. Izobrazbena sestava mladih se torej mora prilagoditi potrebam, ki jih trg ima,
zato je treba zagotoviti delovna
mesta, ki so skladna s pridobljeno izobrazbo. Izobraževalne
institucije pa bi morale zagotoviti tudi dovolj praktičnega usposabljanja v okviru formalnega
izobraževalnega sistema v povezavi z javnim in gospodarskim
sektorjem. To bi v praksi pomenilo, da bi zaposlovalci radi zaposlovali mlad kader, ker bi imel
nove in inovativne ideje in bi bil
pripravljen na konkretno delo, ki
bi ga moral opravljati.
Torej sporočilo za vse, ki na to
lahko vplivajo, in sporočilo, ki bi
ga morali vsi kričati na glas, je,
dajte nam, mladim, možnost zaposlitve!
Andreja Vuk
14
Moja praksa
K
Slovenska
filantropija
er sem že po
naravi čisto prava
čebelica Maja, ki
je nadvse zvedava, tudi pri iskanju prakse ni bilo
čisto nič drugače. Lansko leto
sem opravljala prakso v kadrovski službi, letos pa sem se odločila
obrniti zadeve za 180 stopinj (in
ne 360, tako kot jih je Fredi Miler).
Že nekaj časa sem se želela preizkusiti kot prostovoljka, sedaj
pa se mi je ponudila enkratna
priložnost združiti prijetno s koristnim. Opravljati prakso v Slovenski filantropiji, največji slovenski organizaciji za promocijo
prostovoljstva? Why not!
____________________
Že nekaj časa sem se
želela preizkusiti kot
prostovoljka ...
____________________
Pa je čebelica Maja poletela
do Poljanske 12 in pozvonila
na vrata Slovenske filantropije. Sami prostori sicer res niso
najmodernejši, kar pri nevladni
prostovoljski organizaciji tudi ni
za pričakovati, so pa zato toliko
bolj topli in prijetni tamkajšnji zaposleni. Moram priznati, da se niti
za trenutek tam nisem počutila
manjvredno zato, ker sem pač le
še ena nevedna študentka, ki je
prišla delati »gužvo« in mešati
zrak. Saj vsi vemo, kako je sicer s
kuhanjem kave in podobno, kajne? No, tukaj sem kavo sicer kuhala, vendar pa le zase, kadar se
mi je je pač zahotelo.
Najprej mi je mentorica razložila,
s čim vse se ukvarjajo pri njih.
Poleg Centra za razvoj in pro-
mocijo prostovoljstva, kjer sem
preživela teh 14 dni, v sklopu organizacije delujeta tudi Center za
psihosocialno pomoč beguncem
in Center za promocijo zdravja.
Seveda pa kot dober (bodoči)
andragog oziroma andragoginja,
če smo bolj natančni, ne morem
kar takoj začeti soliti pamet na
usposabljanjih, zato sem se kot
nadebudna bodoča prostovoljka
pridružila ostalim udeležencem
dvodnevnega uvodnega usposabljanja za prostovoljce. Na
tem mestu moram priznati, da
sem pred tem mislila, kaaakoooo
zeeelooo doooolgooočaaaasno
bo, pa sem že po nekaj uvodnih minutah ugotovila, da sem
se zelo motila. Tisti vikend sem
spoznala nekaj zanimivih ljudi in
še več zanimivih zgodb, ki so jih
delili z nami. Takrat sta bila z nami
Tjaša in Jaka, vodji usposabljanja,
in svoje delo sta opravila več kot
odlično. Ves čas je bil poudarek
na
aktivnem
sodelovanju
udeležencev, dolgočasno frontalno predavanje pa se ni pojavilo niti enkrat.
Priznam, da sem imela po koncu usposabljanja kar precej
težav pri evalvaciji, saj sta Tjaša
in Jaka želela slišati predvsem,
kaj bi bilo treba spremeniti in
izboljšati. Meni, ki sem sicer
precej kritična oseba in me stvari
težko navdušijo, se je zdelo vse
skupaj odlično izpeljano. Kasneje, ko smo se pogovarjali o naslednjem usposabljanju, ki smo
ga nato vodili vsi trije skupaj, sta
me še enkrat navdušila, in sicer
s tem, da sta vedno želela slišati
tudi moje mnenje in predloge.
Na koncu pa sta celotno pripravo, od sestavljanja urnika usposabljanja do priprave gradiva
za udeležence, prepustila meni.
Tudi pri samem izvajanju usposabljanja sem imela enokpraven
delež. Seveda sem imela pred
začetkom kar nekaj pomislekov,
kako se bodo obnesle nekatere
moje ideje za delavnice, ali sem
ustrezno razporedila čas, kako
se bodo odzvali udeleženci,
kako bomo vodje delovali usklajeno in še mnogo takšnih in
drugačnih pomislekov. Že ob
samem začetku pa so se vsi dvomi razblinili, ob koncu pa sem se
počutila, kot da bi pred tem izvedla že nešteto takšnih delavnic.
Dvomim, da bi bila ta izkušnja
tako prijetna, če ne bi dobivala
toliko podpore in zaupanja.
____________________
... dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra
dela potrebujejo vas!
____________________
Na praksi sem imela priložnost
izkusiti in doživeti še marsikaj zanimivega, pa naj vsak od vas sam
poleti do Slovenske filantropije,
tako kot je to storila čebelica
Maja, in sam doživi to prijetno
izkušnjo. Moja se kljub končani
praksi še vedno ni zaključila, saj
kot prostovoljka pridno mučim
migrante z učenjem slovenskega
jezika. Za konec pa še ena misel
– dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebujejo
vas
Maja Pavšič
15
C
Terminološki
kotiček 2
e se še spomnite,
smo prejšnjič pričeli
s
terminološko
razpravo v vzgoji
in izobraževanju in pregledali
angleške prevodne ustreznice
za višje strokovne šole. Ugotovili smo, da so šole v različnih
državah in kulturnih okoljih
različne in jih je težko prevesti kar
z angleškim tipom šole. Razlike
med šolami v različnih različnih
šolskih sistemih so posledica njihovega raznolikega razvoja. Nanje so vplivali tokovi in ekonomske
spremembe, politična ideologija
in državna ureditev, razvitost
državnega aparata in družbene
razmere pa tudi tehnični napredek. Na primer – nuja po dohitevanju Anglije kot države
zgodnjega kapitalizma in industrijske revolucije je prisilila Francijo, da je razvila močne tehnične
in strokovne šole. Ampak nazaj k
terminologiji!
Tokrat bomo pogledali, kakšne so
prevodne ustreznice za osnovno
šolo. Zanimivo je opazovati, da se
osnovna šola v slovenščini pojavlja kot osnovna šola, elementarna
šola ali primarna šola. Prevodi,
ki v zvezi s tem obstajajo, pa so
basic school, primary school, elementary school. Izobraževalne
institucije večinoma uporabljajo
za svoje poimenovanje primary
ali pa elementary school (npr.
slovenska mednarodna šola Da-
nila Kumar – Danila Kumar Elementary School ali pa Osnovna
šola Alojzija Šuštarja – The A.
Šuštar Primary School). Izraz basic school pa uporabljajo predvsem mednarodne institucije – npr.
UNESCO v svoji ISCED-klasifikaciji
Eurydice, v angleškem prevodu
pa ga uporablja tudi slovensko
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Izraz basic school pa se povezuje tudi z izrazom (compulsory)
basic education ali tako imenovanim (obveznim) osnovnim
izobraževanjem. Glede na ISCEDklasifikacijo to obsega prvi cikel
osnovnega izobraževanja (first
stage of basic education) in nižji
sekundarni nivo (lower secondary education). V državah v razvoju velikokrat pod to sodi tudi
predšolska vzgoja in program
opismenjevanja za odrasle.
•
•
•
children with special educational needs, primary school
with adapted programme,
primary school with adapted
curricula and timetables
podružnična osnovna šola –
branch basic school, subsidiary elementary school
šola za vzgojo in izobraževanje
v jeziku narodne skupnosti –
school offering education in
the language of the minority
umetniška šola – art school
Se beremo prihodnjič!
Katarina Čepič
IN ŠE NEKAJ PREVODOV:
•
•
•
•
dvojezična osnovna šola – bilingual basic school, bilingual
primary school
mednarodna šola – international school
nadomestna (zasebna) šola –
alternative school (privately
maintained)
osnovna šola s prilagojenim
programom – basic school
for children with special
needs, elementary school
with special curriculum for
16
V
Vseživljenjsko učenje
in trajnostni razvoj
preteklem
šolskem
letu je Ljudska univerza Ajdovščina v okviru
tedna vseživljenjskega
učenja
razpisala
natečaj
vseživljenjsko učenje in trajnostni razvoj. Ker je trajnostni razvoj tema, s katero se srečujejo
praktično vse generacije in ki
bo v prihodnosti postala del
našega vsakdana, so Ljudska
univerza Ajdovščina, Oddelek za
pedagogiko in andragogiko ter
Društvo študentov andragogike
in pedagogike želeli študente
spodbuditi
k
razmišljanju
in
oblikovanju
programov
izobraževanja za trajnostni razvoj. Študentje takratnega 1. in
2. letnika so pri predmetu obča
andragogika pisali izobraževalne
programe. Tako so tisti, katerih
tema se je nanašala na trajnostni razvoj, poslali izobraževalne
programe na Ljudsko univerzo
Ajdovščina. Do 30. septembra so
prejeli ogromno nalog s skupno
več 300 stranmi. Po zaključenem
roku za oddajo nalog je komisija,
ki so jo sestavljali Boža Bolčina,
Nives Ličen, Tanja Pogačnik, Mark
Mencinger, Lučka Lešnik in Ivana
Žolger, ocenila naloge. Pri ocenjevanju so upoštevali izvirnost
teme, aktualnost problema,
učinkovitost pri izboru metod
in oblik, uresničljivost projekta v
praksi ter strokovno izdelanost
naloge. Prvo mesto je zasedla
Meta Žgur z nalogo Slovenščina
in tujci – izobraževanje prostovoljcev
za
poučevanje
slovenščine med begunci. Drugo mesto so osvojili študentje
Fakultete za kemijo in kemijsko
tehnologijo, smer tehniška varnost, to so Jožica Bratec, Izidor Bitenc, Polona Čujec, Jure Gašparut,
Martin Hreščak, Rok Lapajne, Lea
Pišek in Katja Tomec. Nagrado
so prejeli za
nalogo Problem sodobnih
čistil. Tretje
mesto pa so
zopet
zasedli študentje
n a š e g a
oddelka, in
sicer
Ana
Tomšič, Tjaša
Kokanovič,
M o j c a
P l o š t a j n e r,
T a d e j a
Mahorič
in
Beti Melkamu
s projektno nalogo Naš skupni
vrt – medgeneracijski projekt vrtnarjenja v šolskem prostoru.
Ob zaključku natečaja in razglasitvi nagrad je Ljudska univerza
Ajdovščina v sodelovanju z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko izdala še priročnik za delo
v andragoških skupinah Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj. Priročnik je sestavljen iz
dveh delov: v prvem so strokovni
članki na temo trajnostnega razvoja, v drugem pa so vse tri nagrajene projektne naloge. Priročnik
je v e-obliki dostopen na straneh
Ljudske univerze Ajdovščina
(www.lu-ajdovscina.si/mma/
Publikacija-%20neformalno%20
izobra%C5%BEevanje%20
za%20trajnostni%20razvoj/2011022413212178/).
Namenjen je študentom in vsem,
ki jih zanima izobraževanje na
temo trajnostnega razvoja ter
trajnostni razvoj na sploh.
Meta Žgur
17
P
HišaSadežidružbe
rojekt
spodbujanja
prostovoljskega dela
in medgeneracijskega
sodelovanja
hiša, je hiša v središču Murske
Sobote, kjer se srečujejo mladi
in stari. Ponosno pa se predstavlja tudi z nazivom prvega
ekskurzije in seveda tudi priljubljene družabne igre.
Poleg
prostorov,
prirejenih
za potrebe delavnic, imajo še
Leto 2011 je Svet Evropske unije
razglasil za evropsko leto prostovoljstva. S tem dejanjem je
Evropska unija želela izpostaviti
pomembnost prostovoljstva v
Evropi in hkrati izrazila podporo
razvoju prostovoljstva, »Bodi
prostovoljec, spreminjaj svet!« pa
je postal slogan letošnjega leta.
Ker se v sklopu prostovoljstva izvajajo mnoge različne dejavnosti
in projekti, smo se tokrat odločili
predstaviti projekt Slovenske
filantropije, Hiša Sadeži družbe.
Hiša Sadeži družbe ni običajna
medgeneracijskega skupnostnega centra v Sloveniji, katerega
osnovni namen je vzpodbujanje
medgeneracijskega sodelovanja
prek povezovanja šol in društev
upokojencev. Do sedaj se je v
projekt vključilo 60 šol in 108
društev upokojencev.
Pri snovanju projekta Hiše Sadeži
družbe, ki je odprla svoja vrata
leta 2006, je aktivno sodeloval
tudi takratni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek.
Hiša je zasnovana tako, da se v njej
lahko izvajajo razne delavnice –
kuharska, šiviljska,
računalniška, plesna itd. Vključeni to s
pridom izkoriščajo,
saj mesečno izvedejo okrog 30
medgeneracijskih
delavnic, ki vzpodbujajo kreativnost
tako mladih kot
tudi starih, izmenjavo znanj in izkušenj
ter seveda medsebojno druženje.
Poleg
delavnic
redno organizirajo
glasbene nastope,
gledališke
igre,
dnevni prostor, ki je namenjen varstvu otrok, in mladinsko
sobo, kjer prostovoljci izvajajo
učne pomoči. Zelo proljubljen
pa je velik vrt s sadnim drevjem,
kjer se v toplejših mesecih izvajajo razne delavnice na prostem. Udeleženci sami skrbijo za
obrezovanje dreves in urejanje
vrta, otroci pa se lahko med tem
časom igrajo v peskovniku.
Hiša Sadeži družbe se je izkazala
za zelo dober projekt, ki enakovredno vključuje tako mlade kot
stare in s tem prispeva k večjemu
razumevanju in posluhu za
potrebe druge generacije. Ljudi
vzpodbuja k vključitvi v proces
vseživljenjskega učenja, hkrati pa
skrbi za ohranjanje tradicionalnih
znanj.
Več dodatnih informacij o Hiši
Sadeži družbe in prostovoljstvu
dobite na:
• http://hisa.sadezidruzbe.org/
• http://www.prostovoljstvo.
org/
• http://www.filantropija.org/
Maja Pavšič
18
Izmenjava
T
Intervju študijskega
popotnika
okrat smo se pogovarjali z Emmo,
študentko na izmenjavi, ki v drugem semestru gostuje na
Oddelku za pedagogiko in andragogiko.
___________________________
Emma, se nam lahko na kratko
predstaviš?
Sem Emma Salmi, Finka, stara
sem 23 let in prihajam iz kraja
Muonio, ki leži v Laplandiji, na
samem severu Finske, blizu meje
s Švedsko. Sem študentka andragogike na univerzi Tampere
(približno 200 kilometrov severno od Helsinkov). Moji stranski predmeti so administracija,
psihologija in ekonomija. Jeseni
sem diplomirala, sedaj pa na- Management).
daljujem študij na magistrski stopnji.
Ali nam lahko na kratko opišeš,
kako izgleda študij andraKako si se odločila za študij an- gogike na Finskem? Imate v
dragogike?
času študija tudi obvezno
Na začetku nisem vedela, kaj prakso?
študirati. Zanimalo me je veliko Pri dodiplomskem študiju pedastvari, vendar nič specifičnega. gogike in andragogike dobiš za
Potem pa sem slišala za multi- glavne predmete 60 kreditnih
disciplinarno izobraževanje in točk, za stranske predmete pa
to se mi je zdelo zelo zanimivo. skupaj 80 (25 za enega in 60 za
Poleg tega sem izvedela tudi, da drugega). Komunikacija in oris takšno kvalifikacijo brez težav entacijski predmeti so vredni 24
prideš do zaposlitve, kar se mi kreditnih točk, izbirni predmeti
zdi zelo pomembno. Sicer me je pa 11.
vedno zanimalo učenje, human- Na magisterskem študiju je tvoj
istika itd., vendar pa nisem želela glavni predmet vreden 85 kredipostati učiteljica.
tov, stranski 25 in izbirni 10.
Na našem oddelku imamo v Praksa je vključena v magisprvem letniku študija trskem študiju pri glavnem predvsi predmete iz peda- metu in je vredna 10 kreditov.
gogike in andragogike. Sama je sicer še nisem opravila, je
Potem pa se v dru- pa to področje pri nas dobro uregem letniku odločiš jeno, oddelek nam zanjo plača
za smer, ki te bolj za- približno 900 € na mesec.
nima. Po prvem letniku sem ugotovila, da Kako ti je všeč v Sloveniji?
me veliko bolj zanima Zelo mi je všeč! Sedaj sem tuizobraževanje za za- kaj že malo več kot en mesec in
poslene in visokošolsko počasi se že počutim kot doma.
izobraževanje kot pa Sicer pa kot verjetno vsi osučenje otrok in mla- tali komaj čakam, da se začne
dostnikov. Zato sem se pomlad. Ljudje so do mene zelo
odločila za študij andr- prijazni, hrana je odlična in Ljuagogike.
bljana je zelo lepa ter prijetna.
Rada tudi potujem, zato me
Katero
področje navdušuje velikost oziroma maizobraževanja odra- jhnost Slovenije. Zaenkrat sicer
slih te najbolj zani- poznam večinoma študente, ki
ma?
so tudi tu na izmenjavi, in zelo
Težko
vprašanje. malo Slovencev, vendar upam,
Mogoče izobraževanje da vas kmalu spoznam čim več!
za zaposlene in HRM
(Human
Resource
19
Ali že znaš kaj slovensko?
Da, nekaj malega. Opravila sem
tečaj slovenskega jezika pred
začetkom letnega semestra. Trajal je štiri tedne in bilo je zelo
zabavno. Vendar pa moram
priznati, da je slovenščina zame
zelo težka. Finski in slovenski
jezik se močno razlikujeta. Za
nas, Fince je izgovorjava črk, kot
so č, š, ž, c, s, z, skoraj nemogoča.
Od le-teh pri nas namreč uporabljamo samo črko s, pa še ta je
drugačna od vašega s-ja.
Kako to, da si se odločila za izmenjavo?
Že od nekdaj sem si želela živeti
v tujini, zato je bilo to zame le
vprašanje časa. Želim si tudi
izboljšati
svojo
angleščino,
spoznati različne kulture in še veliko več. Menim pa, da je bolje iti
v tujino, ko si še mlajši, saj je kasneje veliko težje zaradi službe in
otrok.
Kako to, da si za izmenjavo izbrala Slovenijo?
Moja prijateljica Tiina je bila tukaj prejšnje leto in ji je bilo zelo
všeč, zato mi jo je priporočala.
Pred tem sem vedela, da želim
iti nekam v južno ali srednjo Evropo. Po nasvetu prijateljice sem
potem prek interneta Slovenijo
malo raziskovala in takoj se mi
je zdela zelo lepa. Sama lokacija
države in slike Ljubljane so pripomogle k moji odločitvi. Moram pa
povedati, da me je zelo navdušilo
to, da imate tako gore kot tudi
morje. V prostem času se rada ukvarjam s pohodništvom in komaj
čakam, da bo malo bolj toplo, da
se lahko odpravim v hribe.
Glede na to, da zaenkrat verjetno še nisi imela priložnosti
dodobra spoznati, kako v
Sloveniji poteka študij andragogike in študij nasploh, nam
lahko opišeš, kakšne so razlike
med življenjem na Finskem in
tukaj?
Na Finskem nikoli ne jem v
restavracijah, medtem ko tukaj
skoraj vsak dan. Zelo všeč mi je
vaš sistem študentske prehrane.
Na Finskem je tudi vse dražje,
predvsem taksiji, javni prevoz
ter alkohol in kava v restavracijah. Menda pa imate tukaj nižje
plače, kot so pri nas. Ponavadi
imajo študentje na Finskem svoja stanovanja, tukaj pa je nekaj
čisto običajnega, če s kom deliš
sobo. Sedaj, ko si delim sobo s še
eno punco, menim, da to sploh ni
tako slabo.
Seveda pa ne morem mimo tega,
da imamo pri nas nižje temperature in ogromno snega. Bi pa rekla, da imate tukaj več trgovin z
oblačili kot mi.
Sprememba okolja zame ni bil
večji šok, saj je med državama
tudi kar nekaj podobnosti. Zelo
me veseli, da je vse tako čisto in
da se počutim enako varno kot
doma na Finskem.
Bi za konec sporočila še kaj
našim bralcem?
Če se želite učiti finskega jezika
ali pa samo družbe ob kavi, se
ne obotavljajte in prosite avtorico članka za moj e-mail naslov. Vsem vam želim čudovito in
sončno pomlad!
Maja Pavšič
Kje se vidiš v prihodnosti, predvsem po koncu študija?
Vidim se na delovnem mestu, ki
mi bo všeč. Zaenkrat sicer še ne
vem, kakšno delo naj bi to bilo.
Definitivno upam, da bom imela dovolj časa in denarja za potovanja. Zelo si želim ponovno
obiskati Slovenijo!
20
Izmenjava
A
Intervju študijskega
popotnika
nja Velikonja je
študentka
andragogike.
V
tem semestru je
Filozofsko fakulteto v Ljubljani
zamenjala za univerzo v Temperah na Finskem. Časovno je
na polovici svoje izmenjave. O
življenju in študiju na Finskem
sva se pogovarjali, preden se
je šla voziti z vprežnimi sanmi,
ki jih vlečejo haskiji, ter učit se
preživetja v naravi na zelo nizkih
temperaturah.
___________________________
In kaj pravi Anja o univerzi v
Tamperah, šudiju, izpitih?
»Tukajšnja univerza (University
of Tampere) ponuja ogromno
možnosti za študente na izmenjavi. Tampere je mesto,
obkroženo z dvema jezeroma, ki
se v zimskem času spremenita v
drsališče. Poleg drsanja pa je tu
veliko prog za tek na smučeh, ne
smem pa pozabiti niti na finske
savne, ki so super. Na fakulteti
imajo poleg rednih predmetov,
ki so v finščini, pripravljen poseben seznam predmetov, ki so
na voljo v angleščini. Udeležijo
se jih lahko tudi finski študentje.
Trenutno ne obiskujem nobenih
predavanj in opravljam le izpite,
imenovane »book exam«. To
pomeni, da doma naštudiram
literaturo in potem na univerzi
opravljam izpite. Problem je,
da predmeti, ki so predavani v
angleščini, niso kompatibilni s
predmeti, ki jih imamo na moji
domači univerzi. Tako nisem imela izbire in tudi če bi se lahko
naučila ogromno novih stvari in
izkusila finski način predavanj, mi študentov zelo pozorna na tuje
študente. Univerza prispeva veto ni bilo omogočeno«.
liko denarja študentski organiAnja je bila med pogovorom zaciji, ki skrbi za naše družabno
malce razočarana nad bilat- življenje. Prvi teden smo se na
eralnim sporazumom med ta račun potili v savni in nato
univerzama. Velikokrat se ohladili v bližnjem jezeru, v
sprašuje, zakaj oddelek sploh mesecu marcu pa imamo na izomogoča izmenjavo, če le-te biro veliko potovanj v sosednje
kraje in države. Zelo atraktivno
ne priznava.
»Od vseh izpitov, ki jih tukaj je potovanje na sever Finske, kjer
opravljam, mi namreč niti eden bomo lahko naše želje zaupali
ne bo priznan v celoti«. Ker pa Božičku, pobožali severne jelene,
je sama optimistična, željna se popeljali s haskiji in se učili lovvedno novih znanj in bi rada iz- ljenja rib v zamrznjenih jezerih.«
kusila finske metode in pristope
poučevanja, se je odločila, da In kaj sporoča nam, študentom,
opravi dva dodatna izpita, ki ji na ki gulimo klopi na Filofaksu?
študentom
doma
domači univerzi ne bosta priz- »Vsem
priporočam, da če le imajo
nana.
možnost za izmenjavo, naj se
Ker pa so Erazmus izmenjave zanjo odločijo, ker je res ena suznane tudi po zelo aktivnem per izkušnja. Pošiljam pa tudi
družabnem
življenju,
ne topel pozdravček vsem, sploh pa
mojim sošolkam in sošolcem.«
morem mimo tega vprašanja.
Anja s širokim nasmehom odgoRomina Godnič
varja, da sta »univerza in sekcija
21
Intervju
M
Pogovarjali
smo se …
eta
je
študentka 3.
letnika andragogike.
Poleg študija ima še veliko dejavnosti, ki ji bogatijo prosti
čas. Je prostovoljka, glasbenica, ukvarja se s kreativnim
pisanjem. S svojo projektno
nalogo pa je tudi zmagovalka natečaja Ljudske univerze
Ajdovščina. Z Meto sem se pogovarjala o njenih dejavnostih,
usklajevanju študija in prostega časa, študijski izmenjavi in
delu
z odraslimi.
___________________________
S katero obštudijsko dejavnostjo se ukvarjaš najdaljše
obdobje?
Ukvarjam se z veliko obštudijskimi
dejavnostmi – od prostovoljstva
na kliničnem centru v Ljubljani
in dela s starejšimi do prostovoljstva v zaporih. Največ časa,
in to že kar 11 let, pa igram tamburico v tamburaškem orkestru
KD Vipavski tamburaši.
V kateri dejavnosti najbolj
uživaš?
Najbolj uživam, ko sem s
starejšimi. Starejši ljudje so tako
zelo bogati, da komaj čakam,
da bom vpila vsaj malo njihovih
izkušenj, radosti, bolečine – njihovega življenja. Zato tudi najbolj uživam v prostovoljstvu
na Centru za vojne veterane,
ki je eden izmed oddelkov na
kliničnem centru, in na medgeneracijskih taborih ter letovanjih
s študentko Meto Žgur
starejših. Posebni
izziv pa je tudi biti
del uredniške ekipe
spletnega portala
mladi.net.
Kako si
organiziraš čas?
Kako usklajuješ
študij, prosti čas
in vse dejavnosti?
Skoraj vsa prostovoljstva opravljam v Ljubljani,
ker imam med
tednom največ
časa. Med vikendom pomagam
doma,
delam
prek
študentskega servisa in obiskujem vaje tamburaškega orkestra.
Študij je na prvem mestu, prostovoljka pa sem po predavanjih,
največkrat je to v popoldanskem
času, včasih pa tudi dopoldne.
Kdaj pridem npr. v Center za vojne veterane, se dogovorim na
začetku leta in potem vsak teden
obiskujem bolnike na isti dan in
isto uro. Všeč mi je, da se dogovorimo za uro in se je potem vsi
držimo, ker imam tako zorganiziran teden in vem, kdaj imam
svoje obveznosti. Ker sem rada
prostovoljka in v tem uživam, mi
ni težko usklajevati študija s prostovoljstvom. Gledam, da ne trpi
niti študij niti prostovoljstvo in da
imam tudi nekaj prostega časa. :)
Se ti
zdi pomembno, da imamo
poleg študija še vsaj eno
prostočasno dejavnost?
Meni se to zdi zelo zelo pomembno, saj ti da izkušnje. Ob prostovoljstvu ali pa kakšnih drugih dejavnostih se oblikuješ in to tako
na profesionalni kot tudi na osebnostni ravni. Pridobiš ogromno izkušenj, znanja, razširiš si
obzorja, stkeš nova prijateljstva,
skratka, bogatejši si. Z vsakim
novim obiskom si bogatejši, se
spreminjaš in postajaš boljši.
Sama si ne morem predstavljati
vsakdana brez prostovoljstva in
kupa drugih dejavnosti. Tudi nisem tak človek, ki bi lahko stal z
rokami v žepih, ampak moram
stalno nekaj delati in biti aktivna.
22
Bila
si
tudi na
izmenj a v i .
Zakaj si
se zanjo
odločila?
Jo priporočaš? Kaj ti je dala?
Ja, za pol leta sem bila na izmenjavi v Kaunasu, v Litvi.
Ne vem točno, zakaj sem se
odločila zanjo. Najbrž zato,
ker so jo vsi priporočali in ker
sem želela izpopolniti svoje
znanje angleščine. Mi pa ni
žal. Na izmenjavi sem se imela enkratnosupermegaodlično.
Uživala sem vsak trenutek: ko
sem spoznavala novo kulturo, se
učila litovščine, potovala po Litvi
in sosednjih državah, brala debele knjige, debatirala s profesorji in študenti, kuhala in se zabavala. Imela sem se tako zelo lepo, da
si sploh nisem želela domov in bi
najrajši šla nazaj :) Iz Kaunasa sem
odnesla veliko; predvsem sem
postala tolerantnejša, pridobila
na splošni razgledanosti in izstopila iz okvirjev svojega mišljenja.
Tam je bilo veliko različnih kultur, zato je bilo slednje nujno, če
si želel, da te različnost oblikuje
s svojo
bogatostjo in preprostostjo. Izmenjavo 100
% priporočam, ker vam
bo dala širino – širino bivanja. Priporočam tudi,
da se družite z lokalnimi
študenti, da se naučite
jezika države gostiteljice,
da se vključite v okolje.
Ker šele ko te na cesti
nekdo ustavi in vpraša,
kje je pošta, in ti mu znaš
v njegovem jeziku odgovoriti, se počutiš, kot da
pripadaš tistemu mestu.
Veliko delaš z odraslimi,
udeležuješ se medgeneracijskih
taborov,
letovanj starejših. Je to pripomoglo k tvoji izbiri za smer
študija?
Po pravici povedano, sem začela
obiskovati
medgeneracijske
tabore in letovanja šele po 1.
Letniku. :) V gimnaziji sem sicer
delovala kot prostovoljka med
otroki s posebnimi potrebami,
vendar se nisem kaj posebno ukvarjala z odraslimi in starejšimi.
Je pa res, da obožujem svoji dve
stari mami in da sem ju in ju še
vedno
rada
obiskujem in se z njima pogovarjam.
Vedno sem bila tudi jaz tista, ki
se je prostovoljno javila, da gre
z mamo obiskat starejše v vasi.
Vse to je pripomoglo, da sem se
odločila za študij andragogike,
česar sploh ne obžalujem. Zdi se
mi, da boljšega študija sploh ne
bi mogla izbrati.
Pred kratkih si dosegla 1. mesto na natečaju Ljudske univerze Ajdovščina za projektno
nalogo. Kaj ti nagrada pomeni?
Nagrada mi pomeni predvsem
spodbudo za nadaljnjo delo.
Sploh je nisem pričakovala, zato
sem bila zelo presenečena, ko
sem izvedela, da sem dosegla
prvo mesto.
Kje se vidiš čez 5 let?
Poročeno, z vsaj enim otrokom
in zaposleno na andragoškem
področju. Lahko, da bo prišel v
poštev tudi nadaljnji študij. :)
Kaj bi sporočila svojim kolegom in kolegicam?
Uživajte v delu z odraslimi in
starejšimi, ker je zakon! :)
Romina Godnič
23
Intervju
Z druge plati...
S
e
lahko
na
kratko
predstavite
našim bralcem? Kako je potekala
vaša poklicna pot?
Po diplomi iz psihologije
sem delala v svetovalni
službi na manjši osnovni
šoli zunaj Ljubljane, nato
sem bila eno leto učiteljica
v podaljšanem bivanju
na eni od mestnih šol. Po
prvem porodniškem dopustu sem začela delati kot
asistentka za pedagoško
psihologijo na Oddelku
za pedagogiko in andragogiko, kar počnem še
danes.
Asist. mag. Marjeta Šarić
lim nase kot psihologinjo, zagotovo nisem imela takega razpleta
Kaj vse predavate (katere pred- v mislih, ko sem se vpisovala na
mete, na katerih fakultetah)?
študij psihologije. Je pa res, da
Izvajam vaje in seminar pri pred- nikoli nisem imela prav konkretmetu pedagoška psihologija I, no izrisane vizije, kje in kako bo
sodelujem tudi pri izvedbi pred- konkretno potekala moja poklicmeta izkustveno učenje, vse na na pot, raje sem pustila možnosti
Oddelku za pedagogiko in an- odprte in ta pot se sedaj nekako
dragogiko FF.
odvija sama od sebe.
še tako idealne, vedno so razlogi,
da tarnamo in stokamo. Tako ne
morem povsem natančno odgovoriti na vaše vprašanje. Lahko pa
rečem, da mi delo, ki ga tu opravljam, predstavlja kar precejšen
izziv in njegovo premagovanje je
tudi svojevrsten užitek.
Imate morda kakšno navado
(razvado), ki vas še posebej
Zakaj ste se odločili za ta Težko je najti delo, v katerem moti?
poklic?
uživaš. Je vam uspelo?
To, da grem v knjižnico in si naPrav zavestne odločitve za poklic Res je težko, to pa zato, ker po- berem preveč knjig, kot sem jih
asistentke na fakulteti ni bilo. Bile navadi iščemo na napačnih mes- zmožna predelati v zelo omejenso različne možnosti, ta je prišla tih. Moje mnenje je, da užitka ne em prostem času. Težko si rečem:
ob nekem primernem času, pa moremo iskati in najti v nečem »Zdaj pa dovolj,« ko tovorim kup
sem jo izbrala. Kar se tiče moje zunaj sebe, na primer v zunanjih k pultu za izposojo. Zelo se želim
širše izobrazbe, torej ko pomis- delovnih okoliščinah – te so lahko disciplinirati.
24
Kaj je po vašem mnenju
največji izziv andragoga oz.
pedagoga?
Težko presodim, ker nimam toliko izkušenj in se bolj iščem kot
psihologinja v družbi andragogov in pedagogov. Sem pa v
vlogi učiteljice tudi sama pedagoginja, tako da tako zelo ostre
meje tudi ne doživljam. Menim,
da je ne glede na izbrani poklic
največji izziv delovati ne samo
iz nakopičene »intelektualne«
modrosti, ampak tudi iz modrosti
srca.
cami s fakultete še ohranjam,
kar v današnjem tempu ni tako
enostavno. Ko ni ljudi okoli mene,
rada kaj lepega preberem, ko pa
imam miselnih naporov dovolj,
razgibam telo, kaj zašijem, grem
na vrt, kaj spečem … Take, bolj
gospodinjske reči, ki me ohranjajo prizemljeno.
Kaj bi sporočili našim bralcem?
Morda kakšen bolj življenjski
nasvet …
Nerada delim nasvete, če nisem
direktno pozvana, pa še takrat se
mi zdi, da bi bilo bolje, če bi bila
Kako bi petletnemu otroku tiho.
razložili, kaj je andragogika oz.
pedagogika?
Urška Kokelj
Težko. Zaenkrat me tovrstno
vprašanje še ni doletelo, čeprav
imam šestletnico in štiriletnika,
pa verjemite, da me doletijo še
težja vprašanja. Verjetno kaj v
takem smislu: tisti, ki se ukvarjajo
s pedagogiko in andragogiko, so
učitelji ali pa delajo z učitelji, da
bi se učenci lahko dobro učili. Če
delajo z otroki in mladostniki, se
jim reče pedagogi, če z odraslimi,
ki se učijo, pa andragogi.
Se vam je kaj posebnega vtisnilo v spomin v času vašega
delovanja na fakulteti?
Kaj posebnega … hm. Vse je po
svoje posebno, trenutno pa se
ne morem spomniti nobenega
izstopajočega dogodka.
Kaj sicer še radi počnete v
življenju?
Poleg poklicnega življenja na
fakulteti se zelo veselim tudi
družinskega življenja. Rada se
družim z možem in otrokoma
pa tudi prijateljstva s kolegi-
25
Intervju
Z druge plati...
S
Izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec
e lahko na kratko
predstavite našim
bralcem?
Kako
je potekala vaša
poklicna pot?
Končala sem srednjo pedagoško
šolo, nato pa sem se odločila za
študij pedagogike (domska in
andragoška smer) in sociologije.
V času študija sem kot prostovoljka delala z obsojenci, ob
koncu študija pa nekaj mesecev
tudi v ZDA v kampu za socialno
ranljive otroke. Po končanem
študiju sem se najprej zaposlila
na Andragoškem centru RS, že
kmalu pa na Filozofski fakulteti,
na oddelku, kjer sem še danes.
Ves čas sem izvajala veliko
izobraževalnih programov in delavnic za učitelje/mentorje na
področju izobraževanja odraslih
in tako vzdrževala stik s prakso.
Po pravici povedano – nisem si
predstavljala, da bom na fakulteti
ostala toliko časa, kajti to delo
se mi je sprva zdelo enolično,
dolgočasno, preveč teoretsko.
Sčasoma pa mi je tako raziskovanje postajalo vse bolj všeč
in danes sem prepričana, da je
brez poglobljenih teoretskih
razmislekov praksa neosmišljena.
Pomembno
drugačen
uvid
mi daje tudi interdisciplinarno raziskovalno sodelovanje z
raziskovalkami/raziskovalci
z
drugih fakultet (FDV, Fakulteta
za zdravje, Fakulteta za socialno
delo), z njimi sodelujem od leta
2003.
Kaj vse predavate (katere predmete, na katerih fakultetah)?
Trenutno na FF na Oddelku za
pedagogiko in andragogiko izvajam tri predmete: andragoško
svetovalno delo, andragogiko
ciljnih skupin in andragoški
raziskovalni seminar (ta čas se
imenuje modularni del). V prihodnjem letu s kolegico dr. Kump
začenjava tudi z izvedbo novega
predmeta, in sicer s sociologijo
izobraževanja odraslih.
Zakaj ste se odločili za ta
poklic?
V mladosti sem razmišljala o
študiju veterine, no, pristala pa
sem povsem drugje … Hkrati pa so me ves čas zanimala
vprašanja, povezana s posameznikom in njegovo vpetostjo v družbo. To se mi še danes
odpira kot neskončno področje
neodgovorjenih vprašanj in
novih izzivov, ki so kot nalašč za
nadaljnje raziskovanje, razprave
v skupini, izobraževanje mladih.
Tudi visokošolsko poučevanje
sámo je izziv, v katerem lahko veliko daješ in (včasih več, pogosto
pa manj) tudi prejemaš. Sem se
prav odločila?
26
Te ž k o
je
najti delo, v
k ate re m
uživaš. Je
vam uspelo?
Večinoma v tem delu uživam
– še zlasti, kadar uživate tudi
študentke in študenti :) Tako je,
kadar mi uspe, da vas navdušim
za neko temo ali vprašanje, in kadar ste pri »predavanjih« dejavni.
Kadar pa temu ni tako, je moje
delo lahko vse prej kot užitek. In
to se žal tudi dogaja …
Prav gotovo pa drži, da človek
uživa takrat, ko mu delo predstavlja izziv in ko so – kljub manjšim
ali večjim preprekam – rezultati
vidni. Na področju izobraževanja
odraslih je izzivov zares veliko
in mnogi niso enostavno rešljivi
(ali pa sploh niso); podobno pa
velja tudi za delo s študentkami/
študenti – rezultati tega dela se
lahko pokažejo šele čez čas ali pa
jih zelo težko opazimo …Vendar
pa dolgčas vsekakor ni! Če bi bilo
več možnosti in časa za kakovostno raziskovalno delo, kamor bi se
lahko ustvarjalno vključevali tudi
študenti, pa bi bilo še bolje.
Imate morda kakšno navado
(razvado), ki vas še posebej
moti?
Hm, nobena me ne moti tako
zelo, da bi jo bilo treba izpostaviti. Morda pa bi morali vprašati
koga drugega …
voj možnosti izobraževanja,
ki bodo odgovarjale njihovim
raznolikim potrebam. Za andragoginje in andragoge je pri tem
pomembno, da zmorejo kritično
presojati vpliv kapitala in politike na področje izobraževanja
odraslih in ohranjati družbeno
angažiranost, kar danes ni
enostavno. In ne vreči puške v
koruzo …!
Kako bi petletnemu otroku
razložili, kaj je andragogika oz.
pedagogika?
Tako otroci kot odrasli se učijo, in
sicer v vrtcu, šoli, pri delu pa tudi
v prostem času. Pedagogi poskrbijo, da so otroci pri učenju čim
bolj uspešni in zadovoljni, andragogi pa, da so pri izobraževanju
in učenju uspešni in zadovoljni
odrasli. Vse življenje se učimo,
vendar pa ne vedno na enak
način in z enakimi cilji. Pedagogika se ukvarja s potrebami, cilji in
načini učenja otrok, andragogika
pa preučuje potrebe in možnosti
izobraževanja odraslih. Če se kot
otroci v šoli včasih učimo tudi
stvari, ki jih (trenutno) še ne razumemo in nas morda niti ne
zanimajo, pa se kot odrasli učimo
predvsem zato, ker nas nekaj zanima, ker poskušamo rešiti nek
svoj problem ali pa želimo le
izboljšati svoje življenje. Hm, pa
sem spet zapletla …
je kasneje ukvarjal tudi z oblikovanjem, narisal zanimive majice
z napisom Učenje je moj stil.
Domišljam si, da smo takrat čutili
podobno: optimizem in zagnanost za spreminjanje pogojev in
položaja izobraževanja odraslih v
Sloveniji.
Kaj sicer še radi počnete v
življenju?
To je vprašanje, ob katerem bi
lahko napisala nekaj strani :) Na
kratko pa – narava me vedno
premami, više kot se gre, bolje
je. Sprehodi v naravi so nasploh dobra terapija, kadar postane življenje (pre)napeto; na
teh potepanjih je kosmatinka
Kara moja spremljevalka. Rada
raziskujem in potujem; v zadnjih
letih z družino pogosto z avtom
in šotorom po različnih državah
(bolj proti vzhodu kot zahodu)
pa tudi s sodelavkami/sodelavci
na strokovna srečanja :) Rada
domov povabim prijatelje in jim
pripravim kaj zanimivega (tudi
za pod zob); skoraj vsak razlog
je dober za druženje. Če pa ostane še kaj časa: dobra knjiga =
pravi odklop. Savna? Kadar je le
mogoče.
Kaj bi sporočili našim bralcem?
Morda kakšen bolj življenjski
nasvet …
Čas študija je (nenadomestljivo)
lepo obdobje mladosti – imaš čas
Se vam je kaj posebnega vtis- za branje, razmišljanje, druženje,
nilo v spomin v času vašega imaš energijo za raziskovanje in
delovanja na fakulteti?
ustvarjalne ideje, ki samo čakajo,
Kaj je po vašem mnenju Kar precej zanimivih stvari se je da se jih uresniči! Če je mogoče,
največji izziv andragoga oz. že dogajalo. V lepem spominu izkoristite ta čas za širjenje obzorpedagoga?
mi je npr. ostala študentska ek- ja, razvijanje interesov, uživanje
Največji izziv se mi zdi zmožnost, skurzija na Dansko, kamor so me ob študiju (tudi ob vročih razpda kljub različnim pritiskom povabili. Zanimivo je bilo tudi, ko ravah s kolegicami/kolegi) in doohranimo občutljivost za social- smo s študenti pripravili razstavo ber žur. To je pravi zadetek!
no pravičnost in si prizadevamo in zanimivi razpravi z različnimi
za zagotavljanje dostopno- strokovnjaki v okviru tedna
Urška Kokelj
sti do izobraževanja različnim vseživljenjskega učenja na FF;
skupinam odraslih ter za raz- takrat je eden od študentov, ki se
27
Zapisi z minimalno zavoro...
Zm
š
imsko spanje
edveda
tudenta
Zimsko izpitno obdobje se je
končalo in jaz se lahko končno
prebudim, si pretegnem otopele
okončine in odbrundam malo v
knjižnico, malo v fotokopirnico in
malo v predavalnico. Pravkar minulo zimsko (izpitno) obdobje je
bilo še petič uspešno prespano,
izkupiček je naslednji: ena seminarska naloga zadnji trenutek,
poročilo o opravljanju prakse
predzadnji trenutek, še ena seminarska naloga en teden prej, dva
odjavljena izpita, en ponesrečen
kolokvij in ostale neprijave na biže-lahko-bili-opravljeni izpite.
Vsako leto je tako, se tolažim.
Učinkovitost pride šele s fenomenom zlivanja vode v grlo, vse tole
klobasanje s Časa imaš na pretek!
in Itak gre za malo izpitov! se vedno spremeni v prepričanje, vero
in čisto logičnost prijazne trditve
Spomladanski in jesenski rok
dajeta veliko priložnosti! Nikoli
nisem imela problema s tem, da
sem si junij in september naredila več kot zabavna in bolj zaposlena, kot so to naredili ostali kolegi (bolj preudarni, pametnejši
in brez medvedjega karakterja).
Tako sem v mesecu zimskega
izpitnega obdobja pozabila na
utrip faksa, še vedno pa sem
ob koncu dneva padla dol – in
nisem se zasvojeno zabuljila v
neskončen niz epizod serij (to
počnem šele sedaj, ko je tako imenovanih počitnic konec), nisem
hodila v kino, kjer bi požvečila
stiroporno kokico do zadnjega,
in težko trdim, da sem vsaj eno
noč predivjala pod barvnimi laserskimi žarometi ali se kaj več
podružila z ostalimi pojavami.
Po drugi strani pa vseeno nisem
zaslužila čisto nobenega evra
več kot mesec prej, vseeno sem
uspela pokvariti svojo brezžično
miš, vsaj enkrat tedensko sem
pod vplivom stresa doživljala
histerične momente in uničevala
življenja najljubšim, vse skupaj je
minilo kot blisk. Medvedje spanje, pha!
Sem pa še naprej pridno opravljala svojo prostovoljsko funkcijo,
hodila sem na rekreacijo in se
pustila malo pošlatat dohtarjem.
Ograje med delavniki in vikendom mi še ni uspelo postaviti,
nezdrav življenjski ritem sem
malomarno prepustila nadaljevanju.
Tako se je torej začel moj zadnji letni semester in oh, kako
tragično se v bistvu tole sliši! Vloga študenta je kljub nenehnemu
pritoževanju v bistvu sanjska in z
njo ves proces, ki kroži od preobrazbe v medveda študenta do
preobrazbe v mravljico študenta
(pa spet nazaj).
Darja Majce
28
Strip
Gogi v Stripu
Tanja Pogačnik
29
Gogi v sliki
30