Kam gre Slovenija? Štajerska gospodarska zbornica potrdila novo
ŠTEVILKA 2 • letnik 4 • julij 2011 Kam gre Slovenija? Štajerska gospodarska zbornica potrdila novo skupščino in nov upravni odbor Inovacije v Podravju – raznolike in perspektivne Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor www.dialog-si.net DA BO IZ MALEGA ZRASLO julij 2011 NAJVEČ! www.probanka.si PROBANKA Enostavno. Probanka. PROposlovni paket PRAVNE OSEBE TOP DEPOZIT A • 3,50 % letna fiksna obrestna mera za obdobje 1 leta, • v primeru prekinitve na 91. dan velja 2,40 % letna obrestna mera, v primeru prekinitve na 181 dan velja 2,90 % letna obrestna mera, v primeru prekinitve na 271 dan velja 3,20 % letna obrestna mera, • • minimalni znesek vezave je 10.000 EUR. Primož Kozmus, svetovni prvak v metu kladiva foto: Saša Ristič / Reuters • brezplačna otvoritev računa • brezplačno vodenje poslovnega računa in uporaba elektronske banke Prosplet za eno leto • 50 % nižji stroški ene odobritve prvega posojila ali limita na računu • 50 % nižji stroški ene odobritve leasinga premičnin ali nepremičnin • enoletna brezplačna članarina pri uporabi poslovne kartice Activa/Master Card • in druge ugodnosti in spodbude, ki jih kot dobri • gospodarji ne smete in ne morete prezreti UVODNIK GOSPODARSKI IZZIVI GOSPODARSKI IZZIVI www.stajerskagz.si IZDAJA: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor T: 02 2208 700 F: 02 2208 711 E: [email protected] Predsednik ŠGZ: dr. Roman Glaser Direktorica ŠGZ: mag. Aleksandra Podgornik GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: mag. Aleksandra Podgornik UREDNIŠTVO: Marta Kanič, Mojca Tominšek, Liljana Pešut, Igor Pernek ZASNOVA IN REALIZACIJA: www.dialog-si.net TISK: Grafis d.o.o. NAKLADA: 2.500 Preteklost in prihodnost Preteklost in prihodnost se lahko srečata samo v sedanjosti. Usodno sta povezani, in čeprav nikoli ne bivata skupaj, druga brez druge ne moreta. R ekli boste, da je lahko filomag. Aleksandra Podgornik zofsko modrovati in zladirektorica ŠGZ gati besede, s katerimi se vsi [email protected] pravzaprav strinjamo, vendar od tega nimate nič. Tako nekako kot vsi tarnamo, da nimamo prav veliko od mnogih velikih besed in obsežnih in teoretsko dobro napisanih strategij razvoja države, Evrope, ne nazadnje sveta. Pa je to res? Ali ni to že spet ena od splošno popularnih 'floskul', ki jo ponavljamo kot papagaji, pa nikoli ne razmislimo kaj resnično pomeni? Ko na primer govorimo o Kjotskem protokolu, torej mednarodnem sporazumu, ki je začrtal strategijo zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov in ga je sprejelo 141 držav sveta, govorimo o razmisleku o prihodnosti. Seveda, Kjotski protokol ni in še zelo dolgo ne bo - če sploh kdaj bo - uresničen in večina držav ga bo kljub deklerativni podpori vneto in zavestno kršila. Pa vendar – težko bi rekli, da od tistega daljnega leta 1997 ni bilo veliko storjenega in da Kjotski protokol ni pomenil pomembno prelomnice v razmišljanju človeštva. Ljudje pač potrebujemo vizije, načrte, razmisleke za prihodnost in potrebuje vse to zapisano v protokolih, resolucijah ali programskih dokumentih. Tako kot potrebujemo poslovne in investicijske načrte, letne plane in srednjeročne strategije. Mogoče bo bolj pravilno rečeno, če bomo rekli, da družba to potrebuje, družba potrebuje razmislek o prihodnosti. Kako je v tem razmisleku evalvirana preteklost in koliko ga narekuje sedanjost, koliko je torej družbena realnost zapisana v podstati razmisleka o prihodnosti, toliko ima strategija realistično osnovo. Če pa resnično želi biti strategija, pa potrebuje veliko več! Potrebuje tudi voljo in pripadnost tistih, ki jim je namenjena. In politika je tista, ki je odgovorna za kreiranje in usmerjanje te volje in pripadnosti. Zato potrebujemo politiko, vendar zares samo takšno, ki zna in zmore, politika brez vizije in strategije je kot blodenje o prihodnosti brez priznavanja preteklosti in je kot pogrevanje preteklosti brez razmišljanja o prihodnosti. Potrebujemo torej vizijo in strategijo za prihodnost in potrebujemo odločnost, da jo bomo uresničevali. Brez fige v žepu! Vaš brezplačni izvod. Skrbimo za okolje! Poskrbite, da bo papir te revije recikliran! GOSPODARSKI IZZIVI 1 VSEBINA Vsebina Intervju: dr. Roman Glaser Dr. Roman Glaser je še v drugo brez kakršnihkoli zadržkov sprejel mandat predsednikovanja Štajerski gospodarski zbornici. Ocena opravljenega dela in predstavitev pogleda v prihodnost sta zato temeljni izhodišči za intervju z dr. Romanom Glaserjem ob podaljšanju njegovega predsedovanja zbornici. Stran 6 . Štajerska gospodarska zbornica potrdila novo skupščino in nov upravni odbor Nova predsednica skupščine Štajerske gospodarske zbornice je postala Nevena Tea Gorjup. Potrjeni so bili tudi člani in članice upravnega in nadzornega odbora. Kam gre Slovenija? Stran 13 . Štajerska gospodarska zbornica je 8. junija organizirala že enajsti Štajerski gospodarski forum, na katerem so se podjetniki in strokovnjaki strinjali, da je čas za usklajeno in enotno ukrepanje sedaj, saj bo le tako Slovenija uspešno izstopila iz krize. Inovacije v Podravju – raznolike in perspektivne Predstavljamo vam inovatorje in njihove inovacije, ki so odraz drugačnega razmišljanja in izraz neizmerne domišljije. Stran 4 . 2 Stran 18 . UVODNIK 1 NAGRADE ZA INOVACIJE 18 Preteklost in prihodnost 1 Gospodarska kriza – izziv za inovatorje 18 VAŠA KOLUMNA 3 DESIGN Potrebno bo stopiti skupaj 3 PRIHODNOST SLOVENIJE 4 Kam gre Slovenija? 4 Intervju: dr. Roman Glaser Regionalne zbornice so lahko temeljni spodbujevalci razvoja 6 Slovenija je na razpotju 8 NOVI MANDAT ŠGZ 13 Štajerska gospodarska zbornica začrtala usmeritev v letu 2011 13 www.stajerskagz.si REGIJSKI SVETI ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE 26 21 Osrednja tema 4. seje RSRČV varnost in zdravje pri delu 26 Robert Lešnik: »Avtomobili so lepi, tudi zato so predmet poželenja« 21 IZOBRAŽEVANJE 27 ENERGIJA IN PROSTOR 22 Štipendije, javni razpisi ter drugi viri sofinanciranja izobraževanja 27 Obnovljivi viri energije in njihovo mesto v lokalnem prostoru 22 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI INFOPIKE ŠGZ 28 AKTUALNO 22 28 36. strokovno posvetovanje DEM 24 Strokovnjakinje in strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja VAŠA KOLUMNA Potrebno bo stopiti skupaj Zadnji tedni so bili nabiti z dogodki. Zavrnjeni zakon o pokojninskem zavarovanju je sprožil vrsto posledic – od politične krize do rebalansa proračuna. Temu se je pridružilo poslabšanje uvrstitev slovenskih bank in s tem prihodnje podražitve bančnih posojil. Čeprav v demokratičnih državah ni v navadi, da bi plače, davke in pokojnine sprejemali na referendumih, se je z dovoljenjem Ustavnega sodišča pri nas to zgodilo. Posledice še niso nastopile; ko bodo in bomo morda ponovno doživeli že pozabljeni propad Jugoslavije ali sedanja utapljanja Grčije, Portugalske, Islandije in Irske, bo prepozno. Bonitetne agencije so sicer ohranile oceno Slovenije, vendar z negativnimi obeti in možnostjo poslabšanja, višjih davkov in dodatnega zadolževanja. Vlada je napovedala rebalans proračuna za leto 2011 – znižanje izdatkov za 455 milijonov evrov. Ali nas čaka nov referendum? Sindikati se skupaj z opozicijo upirajo vsem spremembam, čeprav priznavajo, da so potrebne. Pri tem pogosto kažejo na napake vlade in vodstev družb. Dr. Peter Glavič predsednik Društva ekonomistov Maribor [email protected] K o smo v Društvu ekonomistov Maribor pripravljali prispevek k novi strategiji razvoja Slovenije, nas je v mednarodnih analizah presenetilo, da so nas prehitele države nekdanjega vzhodnega bloka – v zadnji analizi IMD celo Romunija, za nami sta le Bolgarija in Hrvaška. Po učinkovitosti vlade smo pristali na 53. mestu od 59 držav, po poslovni učinkovitosti na 56., po konkurenčnosti menedžerjev na 57. mestu, po njihovih plačah na 20., po delu nadzorih svetov smo na zadnjem, 59. mestu. Po fleksibilnosti trga delovne sile smo 57., po strošku za enoto dela 11. Kazanje na druge torej ni upravičeno. Naše analize so pokazale, da imamo manj kot polovico svetovno uspešnega gospodarstva, približno tretjina je v finančnih, kadrovskih, tehnoloških, strukturnih, izvoznih in drugih težavah, okoli 15 % je umirajočih podjetij. Potrebno bo stopiti skupaj in se usmeriti v reforme in konkurenčnost. V strategiji priporočamo približevanje družbam konsenza (soglasja, sporazumevanja): skandinavskim državam, Nemčiji, Avstriji. Namesto sporov je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, ustvarjanje sinergij, socialne kohezije in pripadnosti, konstruktivni dialog socialnih partnerjev. Usmerjati se je potrebno v trajnostni razvoj, ki poleg ekonomskih vsebuje tudi okoljske in socialne sestavine. Nujno je izobraževanje vseh zaposlenih, tudi vodstev. Bistveno večja morajo biti vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj, v množično in poklicno inoviranje, razvojne oddelke in okrepljen sloj inženirjev. Ključni pomen pri okrevanju države imajo industrija, investicije in izvoz, tudi v razvitejše države Evropske unije in ZDA, kjer se preverjata kakovost in tehnološka razvitost. Nosilci razvoja so domača podjetja, odlični menedžerji in podjetniki. Mala podjetja je potrebno povezati v razvojne grozde in tehnološke platforme. Nujno bo varčevanje države, podjetij in prebivalstva, manjši razponi v plačah in nagrajevanje po doseženih dolgoročnih uspehih. GOSPODARSKIIZZIVI 3 PRIHODNOST SLOVENIJE Kam gre Slovenija? Čas za usklajeno in enotno ukrepanje je sedaj, saj bo le tako Slovenija uspešno izstopila iz krize. Zato je strategija, ki bo implementirana na vseh segmentih in s široko podporo družbe in gospodarstva, edini in pravi odgovor. [email protected] Štajerska gospodarska zbornica je 8. junija organizirala že enajsti Štajerski gospodarski forum, na njem pa so svoje poglede in mnenja soočili dr. Marjan Senjur, predsednik Fiskalnega sveta in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice in predsednik uprave ter generalni direktor Perutnine Ptuj, mag. Branko Žerdoner, predsednik uprave Mariborske livarne Maribor, mag. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, in dr. Boris Cizelj, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju. Razpravljavci so v dinamični in zanimivi debati spregovorili o stanju gospodarstva in prihodnosti Slovenije. 4 www.stajerskagz.si Država – gospodarstvo: dva svetova? O sodelovanju države in gospodarstva bi v Sloveniji težko govorili. Država si zastavlja cilje, ki bi morali vključevati tudi strategije na področju gospodarstva, vendar so velikokrat postavljeni brez usklajevanja z njim, zato jih gospodarstvo ne sprejema, velikokrat so nekompatibilni s cilji podjetij ali jim celo škodijo. Kakor da bi šlo za dva vzporedna svetova, ki ne računata na nujnost sodelovanja in odvisnosti drug od drugega. Ključno bi moralo biti vzajemno iskanje rešitev in medsebojno upoštevanje, česar pa nam izrazito manjka. Vendar, kot je na forumu poudaril dr. Marjan Senjur, je po drugi strani treba upoštevati, da mora med politiko in gospodarstvom obstajati distanca. Gospodarstvo deluje po principu konkurence, medtem ko je naloga države, da skrbi za javni sektor. Seveda pa to ne pomeni, da sodelovanje ni mogoče in da mora država večkrat prisluhniti gospodarstvo, ki ustvarja in omogoča delovanje tudi socialne države. Kot primer nujnega iskanja konsenza in ne boja in izključevanja, je dr. Roman Glaser izpostavil delovnopravno zakonodajo, ki določa okolje delovanja gospodarstva in njeno konkurenčnost tudi v mednarodnem okolju in ki hkrati mora biti sprejeta v soglasju z vsemi partnerji v državi, sicer postane polje socialnega spopada, kar pa ne koristi nikomur. Delovnopravno okolje v Sloveniji ni naklonjeno domačemu gospodarstvu niti tujim investicijam. Nujno ga je treba začeti spreminjati in pri tem mora gospodarstvo sodelovati. Dr. Roman Glaser Banke si želijo financirati investicijske projekte »Gospodarska kriza je oslabila realni sektor, kazalci poslovanja podjetij so slabši kot nekoč in vsaka banka mora temeljito premislit in strokovno utemeljeno oceniti kateri projekti so tisti, ki jih lahko financira,« je mag. Romana Pajenk odgovorila na očitke, da banke ne želijo financirati kvalitetnih projektov. »Banke so sedaj še bolj pozorne na to kaj se dogaja v realnem sektorju in si želijo financirati investicijske projekte. Vedeti pa je treba, da je Slovenija zelo odvisna od virov financiranja iz tujine, 38 % družbenega proizvoda je financirano iz tujine, potenciala za investiranje v Sloveniji je manj, skrbnost poslovanja pa večja, domač vir financiranja, to je varčevanje prebivalstva, upada, kar seveda pomeni, da je posledično na razpolago manj sredstev. Spodbudno je sicer, da je prebivalstvo ponovno začelo trošiti, kar pomeni da prihajajo nova naročila iz domačega tržišča in da imajo proizvodnja in storitve nov posel. Vendar je absolutno nujno vzpodbuditi željo tujega kapitala, da pride v Slovenijo, saj bi to pomenilo dodatne vire sedanjim bančnim virom, tako bi omogočili PRIHODNOST SLOVENIJE Sodelovali so: dr. Boris Cizelj, dr. Roman Glaser, dr. Marjan Senjur, mag. Romana Pajenk in mag. Branko Žerdoner več produkcije, več storitev in prodor na tuje trge« je mag. Romana Pajenk celovito opisala situacijo v bančnem sistemu. Dr. Glaser je dodal, da je regulativa v slovenskem bančnem sistemu strožja in uvajanje kriterijev hitrejše kot v evropskem bančnem prostoru, kar hendikepira preliv med bankami in gospodarstvom. Velik problem slaba družbena klima Mag. Romana Pajenk je izpostavila tudi problem slabe družbene klime, ki vlada v Sloveniji in ne spodbuja podjetništva, ampak ga kvečjemu zavira. Potrebno je spodbudit in graditi podjetništvo iz priložnosti, to so podjetniki, ki imajo redno zaposlitev, a hkrati veliko idej, vidijo priložnosti in si želijo izboljšat svoje življenje in iz tega razloga vstopijo v svet podjetništva. Takšni podjetniki potrebujejo ustrezno družbeno klimo in so v porastu v tistih državah, kjer je visok indeks vladavine prava. Podjetniško miselnost moramo vključiti v šolski sistem, saj je glede na raziskave cilj mladine delo v javnem sektorju. Dr. Marjan Senjur se je strinjal, da je to predvsem strukturna težava, saj velika večina študentov študira družboslovje in je posledična želja po zaposlitvi v javnem sektorju jasna. www.stajerskagz.si »Želim si trenutka, ko se bomo veselili uspehov, ki jih nekdo drug doseže in jih bomo cenili. Čas je za pozitivno podjetniško klimo, posledično bo to pomenilo tudi pozitivno klimo v celotni družbi.« mag. Romana Pajenk Relativna solidarnost Mag. Branko Žerdoner je izpostavil koncept relativne solidarnosti, ki ga je potrebno vpeljati in izvajati v trenutni gospodarski krizi. Le združeni in s skupnimi močmi bomo uspešno izstopili iz krize. Relativna solidarnost mora veljati kot koncept tudi na ravni države, kjer trenutno poteka fiskalna konsolidacija, kar pomeni da je potrebno zmanjšati proračunski primanjkljaj. »Seveda pa je vprašanje ali se vsi zavedamo te nujnosti in tudi potrebnih ukrepov,« je poudaril dr. Marjan Senjur. Po njegovem mnenju skuša vlada to doseči enostransko, s krčenjem pravic tistih, ki imajo nižje dohodke, z nižanjem socialnih transferjev in pokojnin. »Četudi se sliši kruto, je to najlažje narediti. Vendar – to ni prava pot, predvsem pa ni dovolj, saj morajo ljudje čutiti, da smo vsi v recesiji in da breme nosimo vsi. Država je tista, ki mora narediti najbolj temeljite in odločne korake in to brezkompromisno,« je prepričan dr. Senjur. »Če je vojna, je vojna za vse.« mag. Branko Žerdoner »Položaj kjer smo, ni absoluten, je relativen. Moramo spremeniti tip razvoja, moramo se razvijati drugače kot se razvijamo sedaj, obstajajo tudi druge možnosti.« dr. Marjan Senjur »Problem je globalen, Evropa v celoti se premalo zaveda dinamike dogajanja v svetu.« dr. Boris Cizelj GOSPODARSKI IZZIVI 5 PRIHODNOST SLOVENIJE Intervju: dr. Roman Glaser Regionalne zbornice so lahko temeljni spodbujevalci razvoja Dr. Roman Glaser je še v drugo brez kakršnihkoli zadržkov sprejel mandat predsednikovanja Štajerski gospodarski zbornici. Na nedavnem zasedanju skupščine Štajerske gospodarske zbornice je dobil mandat za predsedovanje upravnemu odboru te institucije. V času, ko vsi poznavalci slovenske gospodarske infrastrukture Štajerski gospodarski zbornici priznavajo primat v delovanju, tako na področju zasnovanih aktivnosti kot na področju udejanjanja vizije delovanja zbornične decentralizacije, je novi mandat predsedovanja tako zaveza kot izziv. Ocena opravljenega dela in predstavitev pogleda v prihodnost sta zato temeljni izhodišči za intervju z dr. Romanom Glaserjem ob podaljšanju njegovega zborničnega predsedovanja. [email protected] Dr. Glaser, novi mandat predsedovanju ŠGZ je pravzaprav najboljša potrditev dosedanjega dela. Člani torej potrebujejo regionalno zbornico in vas na njenem predsedniškem mestu? »Člani so seveda zbornični temelj in naši prvi partnerji. Moram pa reči, da je prvi mandat delovanja ŠGZ kot regionalne gospodarske zbornice, po reorganizaciji zborničnega sistema v državi, še vedno predstavljal neke vrste prehodno obdobje. Pa tudi minil je tako bliskovito, da vseh idej preprosto še ni bilo mogoče spraviti v življenje. V tem sem tudi videl smisel, da prevzamem odgovornost za nadaljnje spodbujanje vloge ŠGZ kot partnerja v sistemu uveljavljanja vrednot in utrjevanja komparativnih prednosti regije. Ne glede na stanje v nacionalni in regionalni eko- 6 www.stajerskagz.si nomiji, globalne gospodarske in ekonomske trende. Ti so zame samo še dodatni spodbujevalci za izziv, med katerim moramo odgovoriti, kako je mogoče regijske potenciale implementirati v razvojne vizije. Štajerska je dovolj sposobna, da ponovno uveljavi svojo sposobnost in razvojno vizijo. Ima dovolj industrijske in gospodarske tradicije, da lahko tudi z izkušnjami iz preteklosti vpliva na nadaljnje trende gospodarskega prodora v širši prostor, v EU, med Azijske tigre, ali pa kamorkoli drugam.« samo opazovali, kako učinkovito so to počeli naši severni sosedje. Toda zdaj ni čas, da bi objokovali zamujeno. Če smo v prvem mandatu ponovno ugotovili, kakšni so potenciali, jih lahko v drugem spodbudimo, da začnejo delovati. Vsaj večina od njih. Vendarle smo v prostoru z uveljavljeno Univerzo, SNG Maribor, pred spletom dogodkov Evropske prestolnice kulture 2012 in še cele vrste drugih potencialov, ki nam na eni strani dopolnjujejo identiteto, na drugi pa nas spodbujajo k preboju. Da ne bo pomote; mislim na preboj gospodarskih potencialov.« Z Vašim angažiranjem za zbornično reorganizacijo, smo se pravzaprav Zdi se, da formiranje ponovno zavedli, da smo nove nacionalne zbornične strukture s pouŠtajerci … darkom na decentraliza»Saj to je pravzaprav bil tudi ciji poteka s figo v žepu. namen. Toliko potencialov, kot nam jih ponuja tako poimenovana regionalna zaokrožitev, bi kjerkoli drugje težko našli. Zato ne vem, kako smo mogli pozabiti na ta identifikacijski regionalni termin. Cela desetletja smo Dr. Roman Glaser: »Tudi tako bi lahko opredelili proces spreminjanja prvotnega navdušenja nad zbornično reorganizacijo in kasnejšim počasnim implementiranjem v prakso. Nekaj je PRIHODNOST SLOVENIJE deklarativno podpiranje reorganizacijskih potencialov, drugo pa njihovo udejanjanje v praksi. Seveda smo že toliko časa na svetu, da vemo, da se tovrstni procesi ne zgodijo čez noč, pa vendarle jih ne želim opravičevati s tem, da smo vsi, ki smo vanj vključeni, tako zasedeni tudi z drugimi zadolžitvami, da se premalo ukvarjamo z zborničnim sistemom. Bolj kot od tega, je zbornična reorganizacija odvisna od vizij, ki smo jih pripravljeni dajati za njeno delovanje.« Prav na tem segmentu priznavajo primat Štajerski gospodarski zbornici v vsej državi. »Že mogoče. Ampak mi s tem seveda ne moremo biti povsem zadovoljni. Naša pozicija je odvisna izključno od našega dela in aktivnosti. Če smo z nekaterimi projekti pokazali, da zmoremo in hočemo biti soustvarjalci nacionalne, tudi gospodarske politike, če smo pokazali, da je regionalizem temelj nacionalnih razvojnih strategij, če smo odstrli nekatere zavese, če smo pokazali nekatere Štajerske potenciale in njihove možnosti implementiranja v nacionalno ekono- mijo, z vsem tem še ne moremo biti zadovoljni. V tem času bi se morali prenehati ukvarjati z nacionalno zbornično reorganizacijo, pa imam občutek, da se z njo ukvarjamo vse bolj. Razmejiti moramo naše pristojnosti, začenši od vrednotenja skupnih nalog, razdelitvi premoženja in drugih potencialov. Predolgo se ukvarjamo s temi procesi, medtem pa nas čakajo vsebinski izzivi. Če ima ŠGZ primat pri teh procesih, pomeni, da imamo voljo, znanje, cilje. Ni pa mogoče na silo spreminjati vseh tistih procesov, ki bi nam že jutri lahko olajšali tako delo kot zagotovili sploščenost zbornične organiziranosti. Za te stvari pač morajo dozoreti spoznanja v glavah ljudi, ki delujejo v zborničnem sistemu. Hkrati pa mora dozoreti spoznanje, da je ta sistem boljši od prejšnjega in da je tudi za gospodarstvo ter njegov odnos do državnih organov bolj koristen.« V tem je najbrž bistvo učinkovitosti te organizacije? »Seveda. Regijske zbornice moramo postati partner državi in gospodarstvu ter lokalnim skupnostim na drugi strani. Če pa rečem še bolj konkretno za Štajersko gospodarsko zbornico, pa vidim novo priložnost v izpostavljanju regijskih potencialov za prihodnje razvojne korake. Krizni časi se definitivno zaključujejo, naše misli pa so že v času, ko se bodo dogajali odboji novih aktivnosti. Če bomo pri tem zraven, bomo dopolnjevali zagon. Zaradi tega se mi zdi tako pomembno, da realiziramo nekaj idej in projektov, ki jih imamo v mapah in ki smo jih že obelodanili. Pri tem se mi zdi najpomembnejše, da spodbudimo zavest o regijskih priložnostih. Sinergije Štajerske je treba poriniti v svet, med investicijske odločevalce, med vabljive turistične destinacije. Pri tem moramo izkoristiti vsa razpoložljiva predstavitvena orodja. Od klasičnih in že preverjenih, do vseh, ki nam jih zagotavljajo spletni razvijalci. Na ta način lahko skrajšamo naše poti do ciljnih destinacij in obratno.« Toliko ambicij za novi mandat? »Če ne bi imel tovrstnih spodbud, idej in pripravljenosti za drugi korak zbornične pozicije na regionalni ravni, tudi tega pogovora zdaj ne bi bilo. Vedno je pač treba stremeti k temu, da smo miselno pred časom, uresničimo pa tiste projekte, ki jih je v konstalaciji razmer in resursov pač mogoče. Razkorak med tema dvema segmentoma je samo gonilo razvoja. Nič drugega. Bolj je to gonilo močno, več bo zadovoljstva ob vsaki evaluaciji našega dela. Pri tem pa imajo največjo besedo naši člani. Še večjo kot je percepcija delovanja Štajerske gospodarske zbornice v vseh javnostih, pa naj gre za Slovenijo ali Evropo in svet.« GOSPODARSKI IZZIVI 7 PRIHODNOST SLOVENIJE Slovenija je na razpotju Ob zaključku mandata upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice smo njihove člane povprašali, kako ocenjujejo trenutno stanje gospodarstva Štajerske in kaj bi bilo potrebno storiti za večjo povezanost, proaktivnost in vidnost gospodarstva Štajerske. Predstavljamo vam njihovo mnenje, predloge in pobude. [email protected] Država v gospodarstvu ni mislila naprej Janez Ajlec direktor AJM d.o.o. [email protected] Trenutno stanje na našem območju je katastrofalno. Ljudje so na najnižji moralni stopnji, kar sem jo kdaj doživel, podjetja pa propadajo kot po tekočem traku. Nenormalno je, da je vse več ljudi na robu preživetja. Letošnje leto je in bo zato v Podravju precej težje, kot je bilo lansko. Žal mi je, da država ni premogla malo več vizionarstva in ukrepala že pred leti. Naj za njeno ravnanje 8 www.stajerskagz.si uporabim naslednjo prispodobo: ravna tako, kot tisti kmet, ki spomladi ni sadil in sejal, pozimi pa negoduje, da nima hrane za preživetje. Tako tudi država v gospodarstvu ni mislila naprej – to se jasno vidi pri gradbenikih. Če bi država gradbenim podjetjem pravočasno pomagala, tako, da bi jim na primer odkupila višek stanovanj, bi nekateri preživeli. Tako pa smo izgubili tudi dobro stoječa gradbena podjetja. Menim, da bi država morala, če se je že zadolžila, vsaj polovico denarja nameniti za nove investicije in v spodbujanje izvoza, saj je slovenski trg zaradi svoje majhnosti precej omejen. Ker ni dela, dohodkov in novih služb se ljudje zapirajo vase in ne trošijo. Vsi vemo, da je potrošnja gorivo gospodarstva. Pri pridobivanju novih zaposlitev bi zagotovo pomagali tudi bolj fleksibilni načini zaposlovanja, da prideš hitro do delovne sile, ki jo potrebuješ za neko krajše obdobje. A omenjeno je samo recept za gašenje požara. Rešitev za izboljšanje stanja v naši regiji, in tudi na splošno, je v spodbujanju znanja, inovativnosti in v usmeritvi na tuje trge. Z usmeritvijo na tuje trge podjetje postane bolj stabilno in manj odvisno od domačih nihanj. Naše podjetje že krepi svoj položaj na obstoječih tujih trgih in se uveljavlja na novih. Recesija nam je nastavila ogledalo Jasna Dominko Baloh direktorica Doba vir znanja d.o.o. [email protected] Stanje v podravskem gospodarstvu ocenjujem kot skrb zbujajoče, v zadnjih mesecih smo priča vrsti stečajev gradbenih podjetij, na udaru pa so tudi nekatere druge panoge. Res je, da smo v času krize, ki se ji ni izognilo nobeno področje, a v Podravju je stanje slabše in se bo zaradi pomanjkanja naložb najbrž še poslabševalo. Recesija nam je nastavila ogledalo, ali smo na Štajerskem stavili na podjetniški duh, na nove izdelke, na konkurenčnost. PRIHODNOST SLOVENIJE Regionalne razlike se povečujejo, ne moremo se izgovarjati na slabši položaj zaradi ukrepov in zakonov, saj so ti za vsa podjetja v Sloveniji enaki. Med pomembnimi slovenskimi izvozniki ne najdemo podjetja iz Podravja, med najbolj inovativnimi podjetji ne najdemo podjetja iz Podravja, neposredna uporabnost razvojnih in znanstvenih rezultatov zaostaja za primerljivimi ustanovami iz osrednje slovenske regije in za ustanovami v EU in še bi lahko naštevali. Upoštevati je potrebno, da stopnja razvitosti posameznega okolja določa njegove potrebe, njegovo odprtost za ustvarjalnost in razvoj. Za uspeh je pomembna dobra ideja, pogum in znanje. To pa je povezano s spremembami in z voditeljstvom. Na Štajerskem potrebujemo odlične in ambiciozne menedžerje in podjetnike, ki imajo jasne poslovne modele in strategije. Pogrešam predvsem povezovanje podravskega gospodarstva za skupen nastop na tuijih trgih, povezovanje pri razvoju in skupni ponudbi novih storitev in izdelkov ter večjo konkurenčnost našega gospodarstva. Delam na področju izobraževanja, zato lahko najbolj objektivno ocenim ta vidik, povezan z vodenjem in razvojem kadrov. Vse to je ključnega pomena za preskok med najrazvitejše. Razloge za naše težave lahko iščemo tudi med mladimi – kako so ambiciozni in razvojno naravnani. Žal se srečujemo z dejstvom, da osnovnošolci iz Podravja dosegajo na mednarodnih testih nižje rezultate od sovrstnikov iz osrednje slovenske regije, v naši regiji imamo manj zlatih maturantov kot v Osrednjeslovenski regiji in najboljši srednješolci iz Podravja se vpisujejo na Ljubljansko univerzo. Ti se po diplomi praviloma ne vračajo v Maribor ampak ostajajo v Ljubljani, kjer so možnosti zaposlitve in kariere boljše … Mladi se iz Štajerske izseljujejo in prav nihče si zaradi tega ne beli glave. Toda posel so ljudje, ljudje, ki imajo ambicije, ki si postavljajo cilje in so pripravljeni vložiti vse napore v njihovo doseganje, ljudje ki se učijo, so misleči in osveščeni. In prav to so prednosti, ki jim moramo v naši regiji slediti. Štajersko gospodarstvo ima znanje, ima proizvode in ima trge nih virov na ravni proizvodnje ter nujnost potreb na ravni povpraševanja. Štajerska je panožno relativno enakomerno strukturirana, zato bistveno večjih težav kot v drugih regijah ni zaznati. Prav gotovo pa bi učinke krize lahko bistveno zmanjšal predvsem investicijski zagon, ki bi ga morala vzpodbuditi država. Ob njega ne bi imelo koristi le gradbeništvo, ki ga je kriza najgloblje prizadela, ampak prav vse proizvodne dejavnosti. Država bi morala s poroštvom omogočiti poslovnim bankam dostop do svežega kapitala, namenjenega izključno za zagotovitev tekoče proizvodnje. Štajersko gospodarstvo ima znanje, ima proizvode in ima trge. Ima pa težave z zagotavljanjem financiranja obratnih sredstev. Odgovor se kar sam ponuja Peter Kosi direktor podjetja Granit d.d. [email protected] Sedanja gospodarska kriza je izrazito panožna. Na njene posledice imata odločujoči vpliv odvisnost od tujih finanč- Slavko Jarc izvršni direktor NKBM d.d. [email protected] GOSPODARSKI IZZIVI 9 PRIHODNOST SLOVENIJE Splošno poslabšanje gospodarskih razmer, ki traja že od leta 2008, je prizadelo tudi gospodarske subjekte Štajerske. Gospodarstvo tega področja je že tako dohodkovno v slabšem položaju, kot je povprečje Slovenije, zato je na krizne razmere še bolj občutljivo. Krizne razmere v gospodarstvu Štajerske so se odrazile v zmanjševanju obsega poslovanja, v poslabšanju likvidnosti in s tem v slabšem poravnavanju obveznosti. Kot panoga je bilo najbolj prizadeto gradbeništvo, kar se je odrazilo v uvedbi stečajnih postopkov večjih gradbenih podjetij, ki so potegnila v insolventnost tudi mnoga mala podjetja in samostojne podjetnike, ki so poslovali kot podizvajalci. Manj so bila prizadela podjetja, ki večji del svoje realizacije ustvarijo na tujih trgih. Tudi »pobiranje« iz krize poteka najhitreje v družbah, ki so dosegle primerno konkurenčnost in se njihovi izdelki oziroma storitve prodajajo na tujih trgih. Odgovor, kaj storiti za večjo proaktivnost in vidnost gospodarstva Štajerske, se ponuja kar sam: potrebna je večja usmerjenost v izvoz in strukturno primeren prostor za tuj kapital. 10 www.stajerskagz.si Pomembno je biti prepoznaven in verodostojen sogovornik Če podjetnik nima vizije, ti nobena strategija ne pomaga Melita Ferlež Mag. Vinko Kurent direktorica Henkel Slovenija d.o.o. direktor Mikrodata GIS d.o.o. [email protected] [email protected] Kadar je govora o gospodarstvu Štajerske in kaj bi bilo potrebno storiti za večjo povezanost, proaktivnost in vidnost gospodarstva Štajerske, se vsekakor ne moremo izogniti vpliva in pomena Štajerske gospodarske zbornice. Zakaj? Predvsem zato, ker od tam prihajajo pobude za oblikovanje pogojev gospodarjenja, ki naj bi omogočali hitrejši razvoj in konkurenčnost gospodarstva. Pomembno je biti prepoznaven in verodostojen sogovornik s ključnimi institucijami v regiji in na nacionalni ravni. Ravno v času gospodarske krize in pospešenih reform v državi, je pomen združenja podjetij še bolj očiten. Z združenimi močmi smo lahko hitrejši v iskanju ustreznih rešitev. Razmere v državi so tako komplicirane, razlogi pa večplastni, tako da jih podjetnik, lastnik podjetja, ki je dnevno v primežu teh razmer, le stežka razume. Torej vam ne morem odgovoriti kot poznavalec razmer in napovedovalec ukrepov, ampak le iz lastnih izkušenj pri delu v lastnem podjetju in verjetno tudi podobnih izkušenj drugih podjetnikov, ki so tudi v teh časih uspešna. Iz tega je bralcu razvidno, kaj in kako. Pri delu in vodenju mojega podjetja se nikoli nisem preveč oziral po razmerah v družbenem okolju. Uspeh podjetja je tisti, ki mi je bil glavni cilj v življenju. Ta cilj pa je mogoče doseči samo z inovativnostjo in trdno vero vase in v sodelavce, kar omogoča dolgoročen uspeh. Vedno PRIHODNOST SLOVENIJE mi je bilo v ospredju, da sem na trgu tudi brez lastnih sredstev podjetja, kar pomeni s kreditnimi sredstvi za podjetje, zavarovanimi z lastnim premoženjem podjetnika, razvil in večkrat kot prvi ponudil uporabne novosti, saj je to motor razvoja podjetja in prepoznavnosti na vedno bolj konkurenčnem trgu. Imamo najboljši izdelek in najboljšo razvojno ekipo, ki ima znanje in ki zna to svoje znanje uporabiti, sam kot vodja pa sem zadolžen, da se vse pravilno vodi in da zaposleni tudi v teh recesijskih časih ne čutijo preveč družbenih nihanj. V podjetju sem se držal »pravil«, ki menim, da so potrebna za uspeh v tem neizprosnem svetu globalizacije. Imamo lastno blagovno znamko (GIS SDSM4), lastno znanje in razvoj, inovativne rešitve, motiviran kolektiv, racionalno izvedbo in lasten trg, vendar kakorkoli že, na vrhu je podjetnik in njegova vizija! Če podjetnik nima vizije, nobena strategija ne pomaga. Podjetnika in podjetje mora poznati in spremljati tudi kooperativna banka, ki pozna podjetje in podjetnika osebno in ima za dobre projekte vedno na razpolago denar. Takšnemu podjetju lahko zaupajo tudi kupci, zaposleni, partnerji in okolje. Je pa res, da sem mogoče v primerjavi s kolegi, direktorji iz večjih sistemov, deloval s premalo podjetniške drznosti in rizikov (predvsem zaradi vsakokratnih hipotekarnih zavarovanj kreditov podjetja z lastnim premoženjem) v razmerah brez prevelikih turbulenc, vendar pa podjetje po 24 letih še vedno dobro deluje, osebno pa mi je zaradi tega pri 60. letih opravljanje svojega dela in vodenju podjetja še vedno v veliko zadovoljstvo. Lastne izkušnje so bile vedno tudi moje poslanstvo pri dosedanjem delovanju v zborničnih organih ali drugih aktivnostih, povezanih z Mariborom in Podravjem, in sem jih, kolikor se je le dalo, zastopal in izpostavljal v zgled drugim. Ta trenutek štajersko gospodarstvo potrebuje predvsem inovativne projekte vljanje zanesljive in kakovostne dobave električne energije, hkrati pa dajemo velik poudarek pripravi aktivnosti na področjih, kjer obstajajo razvojni potenciali. V Elektru Maribor d.d. smo v poslovno leto 2011 vstopili aktivno in v skladu s svojim sloganom 'Širjenje energetske odličnosti!'. Z vsemi obstoječimi in novimi projekti lahko Elektro Maribor d.d. pomaga gospodarstvu Štajerske pri konkurenčnem nastopu na trgu. Za definitiven izhod iz krize bo potreben prehod na svetovne trge mag. Andrej Kosmačin predsednik uprave Elektro Maribor d.d. [email protected] Ta trenutek štajersko gospodarstvo potrebuje predvsem inovativne projekte, ki bodo zagotavljali razvoj takšnih podjetij, ki bi lahko konkurenčno nastopila na trgu in ustvarjala visoko dodano vrednost. V Elektru Maribor d.d. vlagamo veliko truda v zagota- Peter Kaube , univ. dipl. inž. el. izvršni direktor Elektro Maribor d.d. [email protected] Gospodarska kriza je dodobra načela štajersko gospodarstvo. Številna podjetja so že porabila kapitalne rezerve, mnoga so se umaknila iz določenih trgov ali so korenito znižala stroške poslo- GOSPODARSKI IZZIVI 11 PRIHODNOST SLOVENIJE vanja in nekatera celo propadla. Čeprav so znaki okrevanja gospodarstva vidni, pa kljub temu ostaja nevarnost ponovne poglobitve krize, omajanja gospodarstva ter posledično povečanje socialne nesigurnosti ljudi. V takšni situaciji managerji prevzemajo pomembno vlogo, kjer morajo prepoznati bistvo krize, spremeniti poslovne modele in odkriti nove trge in načine sodelovanja v Sloveniji in v svetu. Obvladovanja in izstopa iz krize se je potrebno lotiti sistemsko in na vseh nivojih, kar velja tudi za štajersko gospodarstvo. Novi trgi in nova poslovna področja so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, pametna omrežja, zelene tehnologije. Rešitev so svetovni trendi in spremljanje novih tehnologij, na katere se morajo podjetja hitro in fleksibilno odzvati. Dejstvo je, da ni čas velikih zgodb in velikih poslov, temveč je čas malih zgodb, čas specializiranih rešitev na področju visoko zahtevnih tehnologij, ki bazirajo na znanju in inovativnosti. Vstop v svet novih tehnologij je preko ''grozdov'' ali poslovnih povezav, kjer se zrela podjetja uspešno povezujejo z inovativnimi skupinami in tehnološkimi platformami. Štajersko gospodarstvo si zasluži sistemske rešitve. Pričnemo pri regiji, ki lahko podjetju nudi 12 www.stajerskagz.si regijsko blagovno znamko in poslovni potencial. Iz regije morajo podjetja črpati dodatno prepoznavnost. Poslovna moč lahko izhaja iz tehnoloških povezav, v katera se združujejo podjetja s ciljem izdelave kompletnih produktov ali storitev in posledično nastanka največjih dodanih vrednosti. Drugo področje so lokalne skupnosti in država, ki morajo zagotoviti vzpodbude za razvoj podjetništva in prehod na nove tehnologije ter ugodne pogoje za vstop tujih investitorjev v štajersko regijo. Kaj pa podjetja? Izrabljena fraza, da so največji kapital podjetja delavci, je v tem trenutku obujena resnica, ki jo morajo izkoristiti štajerska podjetja. Predvsem je potrebno optimizirati poslovne procese v podjetjih na nove tehnologije in trge. Pri tem je potrebno udejanjiti inovativne ideje, za kar je potrebno veliko znanja, denarnih sredstev in tehnična opremljenost. Povečanje inovativnosti je mogoče realizirati v povezavi štajerskih podjetij in Univerze v Mariboru, kjer znanja ne manjka. Cilj je doseči inovativne prebojne rešitve, ki se odražajo v izboljšanih poslovnih rezultatih. Na koncu se moramo sprijazniti z dejstvom, da slovenski trg marsikje ni zadosten za štajerska podjetja, da dosežejo razvojne sto- pnje, dobičke in varnost poslovanja. Za definitiven izhod iz krize bo potreben prehod na svetovne trge. Rešitev je v razvoju partnerstev izven meja, iskanje novih poslovnih priložnosti na osnovi povezovanja in mreženja s tujimi podjetji. Avstrija v gospodarskih usmeritvah poudarja pomen zelenih tehnologij in energetske učinkovitosti na področju gradbeništva, kar je primer možnosti za sodelovanje. Na zunanjih trgih ne smemo prezreti podporo države. Državne inštitucije morajo sistemsko oblikovati pogoje za štajersko gospodarstvo, ki odpirajo nove poslovne priložnosti doma in v tujini. Država mora odigrati svojo vlogo tudi pri internacionalizaciji štajerskih podjetij na osnovi institucionalnih povezav in mreženjem doma in v tujini. Sinergija štajerskega gospodarstva je prepoznana v novih tehnologijah, ki se uvajajo v obstoječa podjetja. Pravi kapital so strokovni kadri in inovativni potencial, ki ga na Štajerskem ne manjka. Regija mora odigrati vlogo poslovne moči, prepoznavnosti. Podjetja pa morajo ob pomoči države iskati poslovne partnerje in povezave tudi v tujini. Hitrost, fleksibilnost ob prehodu na nove tehnologije z inovativnim potencialom je predlog izboljšanja stanja v štajerskem gospodarstvu. NOVI MANDAT ŠGZ Štajerska gospodarska zbornica začrtala usmeritev v letu 2011 V Mariboru je 8. junija 2011 potekala 5. skupščina Štajerske gospodarske zbornice, na kateri je bila potrjena nova predsednica skupščine, Nevena Tea Gorjup, člani in članice upravnega odbora in člani in članice nadzornega odbora. [email protected] Delo Štajerske gospodarske zbornice v letu 2010 Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je predstavila poročilo za leto 2010 in aktivnosti Štajerske gospodarske zbornice v letu 2010. Posebej je izpostavila organizacijo treh Štajerskih gospodarskih forumov, na katerih so svoja mnenja o aktualnih temah zdravstvene reforme, plačilne nediscipline in reforme trga dela soočili predstavniki vlade in gospodarstva. Opozorila je tudi na spletno stran ŠGZ, ki z novo podobo omogoča pridobitev celovitih informacij o aktualnih dogodkih, storitvah in projektih Štajerske gospodarske zbornice in ki jo člani dobro poznajo. Ena od aktivnosti, ki je bila izrazito usmerjena v medpodjetniško sodelovanje in pomoč, sta storitev član-članu in znamkica Sem član ŠGZ, ki predstavljata odlično osnovo za poslovno sodelovanje in promocijo med člani ŠGZ ter utrjevanje pozicije Štajerske gospodarske zbornice. Štajerska gospodarska zbornica je v letu 2010 organizirala 88 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 1700 udeležencev. Nevena Tea Gorjup, nova predsednica skupščine ŠGZ Proaktivno tudi v letu 2011 Skupščina pa se ni samo seznanila z uspešnim delovanjem zbornice v preteklem letu, ukvarjala se je tudi z načrti za leto 2011, med katerimi bo največji poudarek na mreženju in spodbujanju regionalnega sodelovanja, poseben poudarek pa bo dan aktivnosti, s katerimi si bo ŠGZ utrjevala zbornično pozicijo v prostoru in s katerimi bodo gradili na večji pripadnosti članov Štajerski gospodarski zbornici. Direktorica ŠGZ je posebej izpostavila tudi nujno mednarodno aktivnost zbornice. V letu 2011 si je ŠGZ zadala tudi nalogo pripraviti Almanah Štajerske gospodarske zbornice – predstavitev celotnega štajerskega gospodarstva, zbornice in podjetij v regiji z namenom, da štajerski gospodarstveniki uporabijo Almanah kot del predstavitvenega gradiva na skupnih nastopih v tujini, na različnih sejmih, na gospodarskih zbornicah in veleposlaništvih, pa tudi pri svojih poslovnih partnerjih. Nova predsednica skupščine Nevena Tea Gorjup Dr. Šime Ivanjko, ki je z letošnjim letom zaključil uspešno štiriletno predsedovanje skupščine ŠGZ, se je zahvalil za opravljanje te funkcije in priložnost, da je prispeval k ustanovitvi tako pomembne institucije kot je Štajerska gospodarska zbornica. Kot nova predsednica skupščine Štajerske gospodarske zbornice je bila izvoljena Nevena Tea Gorjup, ki se je zahvalila za izkazano zaupanje. GOSPODARSKI IZZIVI 13 AKTUALNO Članice in člani nadzornega odbora ŠGZ: 1. Natalija Kurnik, Gorenje Surovina d.o.o. 2. Tone Čeh, Perutnina Ptuj d.d. 3. Dušica Lampreht, Pravno-finančni sistem Vadas d.o.o. 4. Mag. Romana Pajenk, Probanka, d.d. 5. Tatjana Lorenčič, TBP d.d. Za predsednico nadzornega odbora je bila potrjena mag. Romana Pajenk. 14 www.stajerskagz.si Upravni odbor ŠGZ Potrjenih je bilo 25 članov upravnega odbora, od tega je 6 novih članov, ki bodo prvič prevzeli funkcijo člana upravnega odbora. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno potrjen dr. Roman Glaser. 1. Mirko Stegne, Alumat d.o.o. 2. Milan Jarc, Avto Jarc d.o.o. 3. Jasna Dominko Baloh, Doba vir znanja d.o.o. 4. Borut Roškar, Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d. 5. Mag. Andrej Kosmačin, Elektro Maribor d.d. 6. Peter Kosi, Granit d.d. 7. Melita Ferlež, Henkel-Slovenija d.o.o. 8. Brigita Juhart, Impol 2000 d.d. 9. Mag. Ivan Vogrin, Interles d.o.o. 10. Milan Lukić, Lumar IG d.o.o. 11. Dušica Vuga Cizl, Mediamix d.o.o. 12. Mag. Danilo Lukač, Messer Slovenija d.o.o. 13. Igor Kos, MLM d.d. 14. Alojz Jarc, Nova KBM d.d. 15. Dr. Roman Glaser, Perutnina Ptuj d.d. 16. Slavka Marinič, Primat d.d. 17. Marko Drobnič, Talum d.d. 18. Dr. Anton Habjanič, TehnoCenter UM d.o.o. 19. Janez Ujčič, Tele 59 20. Miran Senčar, Tenzor d.o.o. 21. Alenka Iskra, Terme Maribor d.d. 22. Andrej Klasinc, Terme Ptuj d.o.o. 23. Dr. Igor Hustič, Tovarna olja Gea d.d. 24. Boštjan Tancer, Varnost Maribor d.d. 25. Gorazd Bende, Zavod poslovno proizvodnja cona Tezno Skupščina je potrdila izvolitev novih članov upravnega odbora in za predsednika upravnega odbora ponovno potrdila dr. Romana Glaserja. AKTUALNO Nove člane upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice smo povprašali za mnenje o vlogi Štajerske gospodarske zbornice, njenih prioritetah, povezovanju štajerske regije in vlogi EPK in univerzijade. seboj in z inštitucijami znanja, kar potrjuje kar nekaj skupnih raziskovalnih in razvojno-investicijskih projektov. Katere bi morale biti prioritetne naloge zbornice v naslednjem mandatu? Ker so z razpadom velikih podjetij po osamosvojitvi Slovenije razpadli tudi mnogi raziskovalni oddelki v gospodarstvu, se danes srečujemo z upadom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar je še posebej izrazito na področju štajerske regije. Zato bi lahko bila skrb za povečanje raziskovalne aktivnosti v podjetjih ena od prioritetnih nalog ŠGZ. Ali sta EPK in univerzijada priložnost tudi za štajersko gospodarstvo? doc. dr. Anton Habjanič direktor TehnoCentra UM [email protected] Zakaj podjetja in gospodarstvo potrebujemo ŠGZ? EPK in Univerzijada sta vsekakor izjemna priložnost za promocijo štajerskega gospodarstva ter izgradnjo kvalitetne športne in kulturne infrastrukture, kar bi lahko omogočilo nov zagon predvsem v gradbeništvu in spremembo podjetniške miselnosti. ŠGZ se je v zadnjih letih s svojo aktivno vlogo v okolju in z jasnimi cilji pri vodenju pozicionirala kot pravi povezovalec gospodarskih subjektov v Severo-vzhodnem delu Slovenije. Gospodarska kriza in zelo spremenjeno ekonomsko okolje zahtevata od managerjev in njihovih ožjih sodelavcev neprestano iskanje novih, drugačnih rešitev, pri čemer je zelo pomembna izmenjava različnih informacij, izkušenj in uspešnih praks. Na drugi strani pa je seveda zelo pomembno, da imajo gospodarski subjekti z aktivnim povezovanjem ali skupnim nastopanjem možnost optimizirat svoje poslovanje – iskanje novih distribucijskih kanalov, optimizacija stroškov pri skupnem nastopanju, krajši čas pri iskanju informacij o potencialnih trgih, komunikacija z državnimi organi, … Katere bi morale biti prioritetne naloge zbornice v naslednjem mandatu? ŠGZ je pomemben akter pri razvoju podjetništva in dvigu inovativnosti gospodarstva na področju štajerske regije, saj s svojo t.i. identifikacijsko in usmerjevalno komunikacijo predstavlja vezni člen med podjetji, raziskovalno-razvojnimi ustanovami, visokošolskimi institucijami ter subjekti podpornega okolja. Nadaljevati in nadgraditi aktivnosti iz predhodnega mandata in postati še bolj aktiven/prepoznaven sogovornik na nivoju države pri zastopanju interesov gospodarstva. Ali sta EPK in univerzijada priložnost tudi za štajersko gospodarstvo? Ali se gospodarstvo štajerske regije sploh želi povezovati in delovati skupaj? Aktualna gospodarska kriza je vsekakor spodbudila tudi podjetja iz štajerske regije, da so se začela intenzivneje povezovati med Zakaj podjetja in gospodarstvo potrebujemo ŠGZ in ali se gospodarstvo štajerske regije sploh želi povezovati in delovati skupaj? Boštjan Tancer namestnik predsednika upravnega odbora Varnost Maribor [email protected] Žal si še danes postavljamo takšna vprašanja, odgovori pa bi morali biti poenoteni in jasni že od same vloge za kandidaturo. Nedvomno sta omenjena dogodka, ki na tak ali druga- GOSPODARSKI IZZIVI 15 AKTUALNO čen način pripeljeta v državo oz. v mesto nekaj tisoč ali celo deset tisoč ljudi različnih profilov in narodnosti (športnikov, kulturnikov, novinarjev, gospodarstvenikov in turistov iz celega sveta), pomembna za celotno okolje – torej tudi za gospodarstvo. Osebno pa upam in si želim, da bosta kljub vsem zapletom in spletkam oba dogodka izpeljana dobro, in da bo končni obračun vpliva na okolje močno pozitiven. tržišča, ustvarjanje skupnih blagovnih znamk, predvsem pa je zelo dobrodošla pomoč podjetnikom, ko ustanavljajo podjetje. Štajerska gospodarska zbornica ima namreč vrsto strokovnjakov, ki pomagajo pri prvih korakih v podjetništvo. Ali se gospodarstvo štajerske regije sploh želi povezovati in delovati skupaj? Če nam to uspe, potem smo naredili resnično velik korak. Veliko govorimo o povezovanju, potem pa, ko bi moralo priti do akcije, mnogi odstopijo, se ustrašijo ali pa enostavno ne želijo več sodelovati. Štajerska gospodarska zbornica je pri tem zelo aktivna. Potrebno pa je spodbuditi tudi samo aktivnost njenih članov. Katere bi morale biti prioritetne naloge zbornice v naslednjem mandatu? Duška Vuga-Cizl Direktorica Mediamix [email protected] Zakaj podjetja in gospodarstvo potrebujemo ŠGZ ? Zaradi vzajemne koristi. En sam ni nikoli tako močan, kot skupina. En sam podjetnik ali organizacija se lahko zelo trudita in porabita preveč časa, da jima uspe. Združeni in z jasno postavljenimi cilji pa smo lahko močnejši. To velja zlasti za mednarodne povezave, poseganje na nova 16 www.stajerskagz.si biti zraven. Kakšna priložnost je gostiti EPK in olimpijado so prej prepoznali naši severni sosedje kot pa mi sami. Lahko se zgodi, da bomo prepozno ugotovili, kakšne priložnosti smo zamudili. Povezovanje in skupna promocija. Aktivnost zbornice in njenih članov mora biti še večja, pri promociji pa je potreben strateški promocijski načrt. Morda pa nam s povezovanjem uspe ustvariti skupno blagovno znamko. Tržišče ne more biti več samo Slovenija, zdaj smo na globalnem trgu. Ali sta EPK in univerzijada priložnost tudi za štajersko gospodarstvo? Seveda sta, pa še kakšna. Po eni strani mislim, da se tega mnogi niti ne zavedamo, po drugi pa je bilo pri EPK toliko zapletov, da so bili upravičeni pomisleki, ali sploh mag. Danilo Lukač direktor Messer Slovenija [email protected] Zakaj podjetja in gospodarstvo potrebujemo ŠGZ? Potrebna je kot povezovalni člen med podjetji ter za zastopanje interesov gospodarstva v dialogu s predstavniki države. Ali se gospodarstvo štajerske regije sploh želi povezovati in delovati skupaj? Glas posameznih družb in srednjih in malih podjetij je velikokrat zapostavljen. Samo skupen nastop ima težo in lažje dosega cilj. Katere bi morale biti prioritetne naloge zbornice v naslednjem mandatu? AKTUALNO Glede na trenutno stanje gospodarstva v Sloveniji, je potrebno zelo hitro in glasno predstaviti zakonodajalcem potrebne ukrepe za preprečitev nadaljnje nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ali sta EPK in univerzijada priložnost tudi za štajersko gospodarstvo? Vsaka prireditev ima vpliv na različne gospodarske panoge. Vprašanje je, ali se vložena sredstva povrnejo in oplemenitijo. Milan Lukić prokurist LUMAR IG d.o.o. [email protected] Zakaj podjetja in gospodarstvo potrebujemo ŠGZ? Tudi, če so razmere normalne, kar za sedanje ni mogoče reči, je povezovanje podjetij v širše asociacije nujno. ŠGZ deluje v posebej občutljivem prostoru, v katerem so gospodarski subjekti od osamosvojitve naprej doživeli največje strese in največjo izgubo delovnih mest v celotni Sloveniji. Posledice smo čutili vsa leta, izrazito pa jih čutijo gospodarski subjekti v času nove krize, ki nas je doletela. Pričakovati je, da ŠGZ boljše kot kdor koli drugi pozna razmere na območju, ki ga pokriva in da ima dovolj strokovnega znanja in povezovalnih moči, da svojim članom svetuje in pomaga, pri iskanju najboljših rešitev. Ali se gospodarstvo štajerske regije sploh želi povezovati in delovati skupaj? Razmer ne poznam dovolj dobro, tako po občutku pa mislim, da ne. Sam osebno in tudi moje podjetje nismo bili deležni povabil h kakšnemu povezovanju. V času, ko smo se prebijali, smo bili povsem prepuščeni svoji iznajdljivosti, tudi sedaj ne beležimo nikakršnih pobud in akcij k povezovanju. Imam občutek, da so se v Mariboru že oblikovale neke neformalne oblike povezovanja, ki so funkcionirale dokler so razmere dopuščale. dejstvu, da je v realnem sektorju v slabih dveh letih izgubilo delo skoraj 60.000 delavcev in da se je v javnem sektorju število povečalo za več kot 3000, bi nam moralo biti jasno, da tako ne gre naprej. Nisem tisti, ki govori na pamet koliko odstotkov jih je preveč, vem pa, da je na čelo ministrstva za javno upravo potrebno postaviti človeka, ki javno upravo pozna in bo znal takoj reorganizirati. Seveda ob podpori predsednika vlade, ki se ne bo ustrašil groženj sindikalnih vodij. Poseben problem je delovna zakonodaja, ki je zgrajena na temeljih nekdanje ureditve in ne omogoča fleksibilnega zaposlovanja. Ali sta EPK in univerzijada priložnost tudi za štajersko gospodarstvo? Ne verjamem. Prej verjamem, da bomo na koncu obeh zabredli v dodatne težave. Katere bi morale biti prioritetne naloge zbornice v naslednjem mandatu? Zbornica mora preko svojega članstva in svojih organov poslati močne signale za nujne spremembe na področju reorganizacije javne uprave in delovne zakonodaje. Javna uprava, takšna kakršna je, slabo organizirana, preštevilna in s tem zelo neracionalna, je postala preveliko breme za realni sektor. Ob GOSPODARSKI IZZIVI 17 NAGRADE ZA INOVACIJE Gospodarska kriza – izziv za inovatorje Štajerska gospodarska zbornica je 10. junija podelila priznanja za najboljše inovacije Podravja v letu 2010 16 inovatorjem, ki so prijavili svoje inovacije na razpis Štajerske gospodarske zbornice. Komisija tokrat ni imela lahkega dela, saj so bile inovacije izredno raznolike, od zelo tehnoloških do netehnoloških, svoje inovacije pa so prijavila tako velika kot majhna podjetja, kar je pokazatelj, da podravski inovatorji tudi v kriznih časih ne počivajo, temveč so krizo vzeli kot priložnost in izziv za nadaljnji razvoj. [email protected] V skladu z razpisom za podelitev priznanj in diplom za inovacije v Podravju za leto 2010 je ocenjevalna komisija, ki je bila organizirana v naslednji sestavi: predsednik komisije prof. dr. Boštjan Harl in člani mag. Jure Verhovnik, mag. Stanislav Golc, dr. Dušan Klinar, Bruno Rumež, dr. Marjan Leber, mag. Tadej Krošlin; ocenila vse v razpisnem roku prispele prijave. Ocenjevalna komisija se je sestala 12. maja 2011 in na osnovi pregleda dokumentacije in konzultacije prispelih vlog ocenila in odločila, da se podeli 12 diplom, 2 bronasti priznanji in 2 srebrni priznanji. Prve tri nagrajene inovacije gredo na nacionalni izbor, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. 18 www.stajerskagz.si 1. SREBRNO PRIZNANJE prejme avtor inovacije Razvojna enota Gorenje Surovina, d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor za inovacijo Receptura priprave trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov Inovacija je v pripravi referenčnih vzorcev trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, ki temelji na recepturi mešanja različnih vrst odpad- kov z znanimi kemičnimi, fizikalnimi in energijskimi lastnostmi. Končni cilj inovacije je priprava strokovnih podlag za sprejem nacionalnega standarda trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov. Osnova za recepturo mešanja deležev različnih trdnih odpadkov v trdno gorivo je laboratorijska analiza kemijskih, fizikalnih in energijskih lastnosti referenčnih vzorcev trdnih odpadkov. NAGRADE ZA INOVACIJE 2. SREBRNO PRIZNANJE prejmejo avtorji inovacije Aleš Semprimožnik, Igor Zver, Andrej Lobnik, Milan Onič, Vili Potočnik, Peter Javoršek, Bojan Rambaher, SWATYCOMET, umetni brusi in nekvine, d.o.o., Titova c. 60, Maribor za inovacijo Industrijske rezalke premera 1000 mm in 1200 mm CAMUS – avtomatska drsna vrata za evakuacijske poti, s požarno odpornostjo EI30, so namenjena uporabi na mejah požarnih sektorjev. Izvirnost produkta izhaja iz inovativne izvedbe avtomatskih drsnih vrat, ki nudijo udobje prostega prehoda ljudi, ob požaru pa zanesljivo zaprtje ter varno evakuacijo ljudi in predmetov. 4. BRONASTO PRIZNANJE Namen razvojne naloge RN je bil razviti rezalne plošče premera 1000 in 1200 mm za industrijo, izdelane v skladu z varnostnimi zahtevami OSA in EN 12413. Cilj tovrstnega razvoja je ponuditi tržišču konkurenčne rezalke, ki se uporabljajo v železarnah za razrez visoko legiranih orodnih jekel na numerično krmiljenih strojih. Rezanje poteka pri temperaturi 400 do 850˚ C. Razvili so sestavo, ki zadovoljuje zahteve kupcev in ne vsebuje ekološko spornih fluoridov. S sinergijskimi učinki polnil so presegli kvaliteto reza in obstojnost konkurenčnih izdelkov. Uporabili so inovativne tehnološke rešitve in s tem povečali produktivnost in zmanjšali izmet. 3. BRONASTO PRIZNANJE prejme avtor inovacije Razvojni tim podjetja Doorson, Dorsoon, d.o.o., Milenkova ul. 9, Maribor za inovacijo Avtomatska požarna drsna vrata na evakuacijskih poteh prejme avtor inovacije Darko Obretan, Apolon – Darko Obretan s.p., Svetozarevska 6, Maribor za inovacijo Zvočni modul Apolon sound QX1, ki generira avdio signale po metodi »wavetable« s tradicionalnimi narodnozabavnimi slovenskimi instrumenti 6. DIPLOMO prejmejo avtorji inovacije Ida Kverh, Peter Cvahte, Vladka Hajšek, Zvonko Sternad, Ervin Rošar, IMPOL Industrija metalnih polizdelkov, d.o.o., Partizanska 38, Slovenska Bistrica za inovacijo Odprava poliranja orodja z mazanjem okroglice 7. DIPLOMO Zvočni modul Apolon sound QX1, generira avdio signale po metodi »wavetable« z linearno interpolacijo in realno časovno transponira vzorce s tradicionalnimi slovenskimi instrumenti in digitalno generira zvok avtentičnih akustičnih instrumentov slovenske narodno-zabavne glasbe. Ključni del inovacije je izvedba celotne arhitekture zvočnega modula s poudarkom na kvaliteti reprodukcije zvoka s pomočjo programabilnih vezij FPGA. Tako so vsi algoritmi za procesiranje signalov plod lastnega razvoja in so razviti in prilagojeni posebej za dober zven slovenske narodno-zabavne glasbe. prejme avtor inovacije doc. dr. Drago Bokal, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška c. 160, Maribor za inovacijo Ciljni aplikativni predmet kot nov model poučevanja v visokem šolstvu 8. DIPLOMO prejmejo avtorji inovacije Tomaž Prelog, Andrej Prelog, Ivan Prelog, Vitaaqua Tomaž Prelog s.p., Jakopičeva 14, Maribor za inovacijo Svečni vložek naplavnega filtra in način njegove pritrditve 5. DIPLOMO prejme avtor inovacije Viktor Zamuda, Talum, d.d., Tovarniška c. 10, Kidričevo za inovacijo Merilne vilice za meritev pomika na štancah za rondelice GOSPODARSKI IZZIVI 19 NAGRADE ZA INOVACIJE 9. DIPLOMO 14. DIPLOMO prejme avtor inovacije Branko KAJZER, Talum, d.d., Tovarniška 10, Kidričevo za inovacijo Pnevmatska brizgalka za nanašanje premaza na kokile prejme avtor inovacije doc. dr. Davorin Kralj, Na griču 47, Maribor za inovacijo Mobilni zložljivi nakupovalni voziček 12. DIPLOMO 10. DIPLOMO prejme avtor inovacije Ivan KUHAR, CIMOS TAM Ai, d.o.o., Perhavčeva ul. 21, Maribor za inovacijo Zmanjšanje stroška predelave strojev in njihov boljši izkoristek pri povečanih kapacitetah prejme avtor inovacije Milan ŠTUMBERGER, Talum. d.d., Tovarniška 10, Kidričevo za inovacijo Enakomerno ogrevanje kokile prejme avtor inovacije Simon ŠESTANJ, CIMOS TAM Ai, d.o.o., Perhavčeva ul. 21, Maribor za inovacijo Povečanje kapacitet brušenja na CNC centru 20 www.stajerskagz.si prejme avtor inovacije Branko KAJZER, Talum, d.d., Tovarniška 10, Kidričevo za inovacijo Vzdrževanje SIR filtra 13. DIPLOMO prejme avtor inovacije Dragan PETKOVIČ, Talum, d.d., Tovarniška 10, Kidričevo za inovacijo Obnova poškodovanih posnemalcev 11. DIPLOMO 15. DIPLOMO 16. DIPLOMO prejme avtor inovacije doc. dr. Anita Kovač KRALJ, Na griču 47, Maribor za inovacijo Industrijski aditivi s heksaminom DESIGN Robert Lešnik: »Avtomobili so lepi, tudi zato so predmet poželenja« Robert Lešnik je postal svetovno znan, ko je narisal Volkswagnovega passata. Takrat smo ga spoznali tudi Slovenci. Robert Lešnik seveda je Slovenec, je pa predvsem človek z veliko domišljije in veliko željo delati in ustvarjati. Kot častni gost ob podelitvi priznanj Štajerske gospodarske zbornice za najboljše inovacije se je na dogodek pripeljal z avtomobilom svojega trenutnega delodajalca, z Mercedesom. [email protected] Priznani slovenski avtomobilski oblikovalec Robert Lešnik se je v svetovni konkurenci dokazal kot odlični oblikovalec zunanjega designa avtomobilov. Njegovi začetki so bili v Volkswagnu, nato je sledilo sodelovanje s korejsko Kio, danes pa sodeluje s prestižnim nemškim izdelovalcem avtomobilov Mercedes. Robert Lešnik, doma iz Limbuša pri Mariboru, je sprva poskušali študirati oblikovanje doma, v Ljubljani, a so ga na sprejemnih izpitih trikrat zavrnili, zato se je odpravil v tujino in končal študij oblikovanja v Pforzheimu v Nemčiji. Od tukaj je sledila njegova pot navzgor med večna imena avtomobilskih oblikovalcev. Njegovo delo ni lahko in zahteva človeka z veliko domišljije in čutom za detajle. Dve leti traja, da se naredi dizajn za avtomobil in štiri leta da pride končni izdelek na cesto. Pri dizajnu pridejo vsako leto tudi nove omejitve, ki jih je potrebno upoštevati, kar dokazuje, koliko truda je vloženega tak izdelek. Redki vedo, da avtomobil ne nastaja samo v tovarni, ampak da igrajo ključno vlogo tudi oblikovalci, ki v obliko avtomobila vložijo veliko truda in sposobnosti, da trgu ponudijo nekaj svežega, novega, inovativnega. Kako poteka oblikovanje avtomobila V pogovoru na prireditvi nam je Robert Lešnik razkril, kako poteka oblikovalski proces avtomobila znamke Mercedes, kjer v oddelku dizanja dela 450 oblikovalcev. Dobro leto se dela na enem modelu avtomobila iz plastelina, ki kasneje služi kot referenca, nato Mercedes izbere najprej 10 predlogov, ki se naredijo v pomanjšanem merilu 1:4, nato pa 3 – 4 modele, ki gredo v izdelavo. Število teh avtomobilov, ki gredo v izdelavo, je odvisno od razpoložljivih sredstev. Na koncu te poti upravni odbor izbere en model, ki gre v serijsko izdelavo. V Mercedesu so izbrali njegov model. Robert Lešnik trenutno dela na dizajnu najdražjega Mercedesovega avtomobila. Na trg bo prispel čez tri leta. GOSPODARSKI IZZIVI 21 ENERGIJA IN PROSTOR Obnovljivi viri energije in njihovo mesto v lokalnem prostoru Štajerska gospodarska zbornica je 20. aprila organizirala deseti Štajerski gospodarski forum in ga posvetila temi umestitvi objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije v lokalni prostor. [email protected] Svoje poglede in mnenja so soočili dr. Mitja Pavliha, generalni direktor Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Igor Čuš, Dravske elektrarne Maribor (Sektor razvoja in izgradnje – novogradnje; vodja projektov ČHE Kozjak in HE na Muri), Danijel Muršič, direktor Menerga, d.o.o., dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija, d.o.o., in dr. Andrej Fištravec, sociolog, ZRSŠ. Razpravljavci so v dinamični in zanimivi debati spregovorili o težavah umestitve objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije v lokalni prostor. Transparentno in pošteno informiranje javnosti je pogoj za možnost izvedbe energetskega objekta Dr. Mitja Pavliha, generalni direktor Direktorata za prostor, je izpostavil, da zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega 22 www.stajerskagz.si pomena v prostor, ki je začel veljati 27. oktobra 2010, izpostavlja izjemno pomembnost vključevanja in informiranja javnosti v energetske projekte. Poudaril je, da mora biti javnost vključevana v različnih fazah projekta in da zakon predvideva 3-kratno formalno vključevanje javnosti. Spoštovanje zakona bi tako preprečilo situacije, v katerih se mnogi projekti sedaj upočasnijo ali celo ustavijo, saj skupina ljudi projekt blokira. Tako se vsaj zdi, resica pa je običajno precej drugačna. Po njegovem mnenju obstaja pomembna razlika med zainteresirano javnostjo in civilnimi iniciativami, saj imajo s splošno javnostjo dobre izkušnje, medtem ko prihaja pri civilnih iniciativah pogosto do izsiljevanja in izkrivljanja informacij. »Učinkovita raba energije mora biti naš primarni cilj,« je izpostavil dr. Bojan Pahor, direktor PP Energija, d.o.o., ki se sooča z nasprotovanjem umestitve projekta bioplinarne v lokalni prostor. Hkrati je izpostavil, da v mnogih situacijah argumenti civilne iniciative pogosto zaidejo tudi v neracionalne vode. »Javnost mora prevzemati odgovornost in je ne le iskati pri drugih« Mag. Igor Čuš iz podjetja Dravske elektrarne Maribor, čigar podjetje ima na področju umeščanja objektov za proizvodnjo obnovljivih virov energije veliko projektov, ima s civilnimi iniciativami tudi dobre izkušnje. Tako so npr. na Kozjaku nekateri predlogi civilne iniciative pripeljali do bolj učinkovitih rešitev in zmanjšanja vplivov na okolje. Mag. Čuš je izpostavil pomembnost komunikacije z zainteresirano javnostjo, naloga investitorja je, da najde skupni jezik in izpostavi smiselnost in nujnost obnovljivih virov. »Energetska učinkovitost je moralna odgovornost, tako v javnem kot zasebnem sektorju.« Danijel Muršič, direktor Menerga, d.o.o. »Smo postindustrijska družba, stvari pa rešujemo na industrijski način. Sloveniji predvsem primanjkuje globalni koncept, ki bi uvedel nizkoogljično družbo« dr. Andrej Fištravec AKTUALNO Sicer pa NEP med drugim predvideva: 25-odstotni delež virov obnovljive energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020, zmanjšanje energetske intenzivnosti za 46 odstotkov, zmanjšanje uvozne odvisnosti na ne več kot 45 odstotkov ... Slovenija mora doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov, kar zahteva EU. Trenutno smo sicer na 17 odstotkih, to pa zajema vse, od virov električne energije, toplote in pogonskih goriv. Nizkoogljična družba je največji razvojni izziv sedanjih in prihajajočih generacij Glede na sedanji nivo izpustov Slovenije to za našo državo pomeni znižanje za vsaj 80 %, oziroma prehod v t.i. nizkoogljično družbo. V Sloveniji in v razvitem svetu se v letu dni zaradi našega fosilnega energetsko lagodnega življenja v zrak sprosti 10 in več ton CO2 in drugih toplogrednih plinov na prebivalca. Klimatologi so prepričani, da je maksimalna dopustna količina na prebivalca pri sedanji populaciji 1 tona. Nacionalni energetski koncept – NEP Danes si življenja brez fosilnih virov energije ne znamo več predstavljati. Pri njihovi rabi pa se v ozračje v obliki CO2 sprošča ogljik, ki so ga rastline in modrozelene alge milijone let odstranjevale iz atmosfere. S Kopenhagenskim dogovorom so svetovni voditelji decembra 2009 potrdili, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2 stopinjah Celzija. Temu dogovoru se je pridružilo 114 držav s skupnimi emisijami več kot 80 % globalnih emisij, vključno z ZDA, Kitajsko, Indijo in Brazilijo, formalno pa je bil potrjen leto kasneje s Cancúnskimi sporazumi. Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo Nacionalni energetski program (NEP), ki naj bi Sloveniji zagotovil učinkovito rabo energije ter čim bolj neodvisno preskrbo. NEP se osredotoča na tri področja: učinkovito rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije in razvoj omrežij, spremlja pa ga tudi obsežna okoljska dokumentacija. Javna razprava o Osnutku predloga NEP, ki poteka pred medresorskim usklajevanjem in odločanjem na Vladi ter parlamentarno proceduro o NEP, bo odprta do 25. julija 2011 ter ponuja možnost, da zainteresirana in najširša javnost izrazi svoja stališča in pobude za izboljšanje predlagane razvojne vizije energetike in se opredeli do ključnih odločitev in predlaganih rešitev. Nacionalni energetski program predvideva tri mogoče energetske scenarije z različnimi poudarki na virih, in sicer na hidro-, termo- in nuklearnih, obstajata pa še dva dodatna scenarija s plinskoparnimi elektrarnami. NEP naj bi bil dokončan do novega leta, dva dodatna scenarija ne predvidevata gradnje TEŠ 6, trije scenariji pa predvidevajo gradnjo drugega bloka NEK-a. Kljub nesreči v Fukušimi se Slovenija tako ne namerava odpovedati nuklearni energiji. GOSPODARSKI IZZIVI 23 AKTUALNO 36. strokovno posvetovanje DEM Štajerska gospodarska zbornica je v sodelovanju z Društvom ekonomistov Maribor 18. maja organizirala 36. strokovno posvetovanje »Prispevki k strategiji razvoja Slovenije in povečanje konkurenčnosti njenih podjetij s primeri najboljše prakse«, na katerem so svoje poglede in mnenja o razvoju in prihodnosti Slovenije predstavili ekonomisti, gospodarstveniki in predstavniki vlade. [email protected] Kaj se dogaja v Sloveniji? Mednarodne analize kažejo, da je Slovenija v resni krizi, saj za najbolj urejenimi in globalno najbolj konkurenčnimi državami zaostaja v vseh kazalcih. 24 Vrsta analize Mesto Slovenije Trend gibanja Slovenije Indeks globalizacije 26 Raste Indeks korupcije 27 Ustaljen Indeks človekovega razvoja 29 Rahlo raste Konkurenčnost IT-industrije 29 Indeks konkurenčnosti v turizmu 33 Indeks poslovanja 42 Rahlo raste Konkurenčnost po WEF 45 Padec iz 37. mesta Konkurenčnost po IMD 52 Hud padec iz 32. mesta Indeks dosežkov v logistiki 57 Hud padec iz 37. mesta Indeks ekonomske svobode 66 Ustaljen www.stajerskagz.si Najbolj kritične točke Slovenije so (po vrsti): • Delovna zakonodaja in financiranje • Neučinkovita javna uprava • Nizka pravna varnost • Slabi odnosi in vrednote, mednarodne investicije, prakse upravljanja, fiskalna politika •Premalo terciarno izobraženih, zlasti naravoslovcev in inženirjev, tehnoloških inovacij AKTUALNO Inovacijska konkurenčnost Slovenije Slovenija bistveno premalo vlaga v znanje, tehnološki razvoj in krepitev inovativnosti. Na področju zaostanka za povprečno produktivnostjo v EU dosega Slovenija največji zaostanek prav pri tehnološko najbolj zahtevnih panogah, ki imajo največjo dodano vrednost in s katerimi lažje prodiramo na tuje trge. Krepitev človeškega kapitala pa spremljata nizka učinkovitost in kakovost študija, kar nakazuje na problem z izobraževalnim sistemom Slovenije, ki premalo spodbuja inovativnost. Razvojno prehitevanje zahteva nadpovprečno velika in usklajena razvojna prizadevanja vseh družbenih partnerjev: države, delodajalcev, delojemalcev, sindikatov in civilne družbe. To je izredno zahteven in dolgoročen družbeni, tehnološki in ekonomski proces, ki mora zagotoviti inovacijsko okolje, ustrezen prenos znanj in tehnologij ter tehnološko-inovacijsko revitalizacijo podjetij. vljeni naslednji pogoji: Nov pogled na družbeno odgovornost Dr. Matjaž Mulej iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je izpostavil, da je nujen nov pogled na družbeno odgovornost, ki ni več omejena na dobrodelnost, ampak predstavlja nov družbenoekonomski model. Gospodarska kriza ni le finančna in ekonomska, temveč tudi družbena in se kot takšna ne more razrešiti zgolj z tehnološkimi inovacijami, bolj pomembne so inovacije vrednot in norm. Družbena odgovornost mora postati inovacija. Podjetništvo iz priložnosti Prof. dr. Miroslav Rebernik iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru je izpostavil, da je gospodarski razvoj odvisen tudi od razvitosti podjetništva, ki v Sloveniji upada že drugo leto zapored. Obstaja razlika med podjetniki, ki so se podali v podjetništvo zaradi nuje, ker nimajo druge alternative za pridobivanje prihodka, in tistimi, ki so pričeli svoje podjeme, ker so zaznali obetavno poslovno priložnost. Od podjetnikov iz nuje ne moremo in ne smemo pričakovati, da bodo zaposlovali in širili svoje dejavnosti na tuje trge. Za razvoj podjetništva iz priložnosti je ključnega pomena, da so zagoto- • • • • • • varnost poslovanja, spoštovanje pogodb, enakost pred zakonom, preprečevanje korupcije, odprava plačilne nediscipline, hitro in učinkovito delo sodišč. Pomembno pa je tudi okolje in pogoji v katerem se rojevajo takšni podjetniki. Podjetnost in ustvarjalnost sta redki dobrini, ki ju ne izkazujemo vsi enako, zato je pomembno, da ju podpiramo in omogočamo, da lahko posamezniki, ki želijo in zmorejo, najdejo in izkoriščajo poslovne priložnosti, ustvarjajo podjetja in jih razvijajo. Kakšno strategijo potrebujemo? Uvedba strukturnih reform je ključna, hkrati pa je potrebno izboljšati pogoje delovanja podjetij, ki so obremenjena s plačami, davki in dajatvami ter socialne ugodnosti (plačana malica, prevoz, odpravnine, trajanje dopusta …) in intenzivnost dela čim prej približati pogojem v malih razviti državah EU. Porast korupcije, neetičnega ravnanja menedžerjev in lastnikov gospodarskih družb, njihovo kapitalsko in razvojno izčrpavanje podjetij, zanemarjanje vlaganj v raziskave in razvoj pa so glavni razlogi, ki izčrpavajo Slovenijo in onemogočajo razvoj in izhod iz krize. Zato je strategija, ki bo implementirana na vseh segmentih družbe, s široko podporo družbe edini in pravi odgovor. VIR: Prispevki k strategiji razvoja Slovenije in povečanje konkurenčnosti podjetij: s primeri najboljše prakse / 36. strokovno posvetovanje, Maribor, 18. maj 2011; Društvo ekonomistov Maribor GOSPODARSKI IZZIVI 25 REGIJSKI SVETI ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Osrednja tema 4. seje RSRČV varnost in zdravje pri delu 4. seja Regijskega sveta za razvoj človeških virov (v nadaljevanju RSRČV) je potekala 9. junija, sejo je vodila predsednica sveta Brigita Ačimovič. [email protected] Varnost in zdravje pri delu Na ŠGZ v okviru srečanj regijskih svetov nadaljujemo z obravnavo aktualnih vsebin, posebej zanimivih in koristnih za naša podjetja. Na tokratni seji RSRČV smo glavno temo posvetili varnosti in zdravju delu. 3. junija 2011 je namreč bila objavljena novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD1; Ur.l. RS, št. 43/2011), ki bo začela veljati 6 mesecev po objavi in prinaša nekaj novosti. Na naše povabilo nam jih je iz prve roke predstavil mag. Štefan Greif, direktor Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Mag. Greif se ni omejil samo na ta zakon, temveč je bilo govora tudi o novostih in dopolnitvah, ki jih obetata dva novelirana pravilnika s področja varstva pred požarom ter požarnega reda. Posebej smo se seznanili še z ureditvijo na področju nevarnih snovi oz. s sistemom REACH, saj se tudi tukaj pripravljajo spremembe. Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA V drugem delu smo prisluhnili še direktorici Centra za razvoj človeških virov gospe Dušanki Lužar Šajt, ki je predstavila fundacijo PRIZMA. Njen namen je izboljšanje zaposlitvenih možnosti, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na lokalnem/regionalnem trgu dela ter zagotavljanje hitrejšega odzivanja na dinamične spremembe. V fundacijo Prizma se bo preoblikoval Regionalni sklad dela Podravje, ŠGZ pa se vključuje kot soustanoviteljica. Prednosti, ki jih soustanoviteljstvo prinaša ŠGZ in njenim članom so sooblikovanje programa ter soodločanje o načrtovanih aktivnostih, sodelovanje pri usklajevanju potreb na trgu dela, odločanju o projektih, lažje vključevanje oz. prijavljanje ter izvajanje projektov. VABILO ZA SODELOVANJE V REGIJSKIH SVETIH Namen regijskih svetov ŠGZ je vzpodbuditi povezovanje strokovnjakinj in strokovnjakov iz podravskih podjetij in drugih regijskih institucij. Gre za obliko aktivnega vključevanja s ciljem zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov regijskega gospodarstva ter oblikovanja skupnih stališč pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. Regijski sveti so oblike neformalnega sodelovanja, odprti za vključitev vseh, ki lahko s svojim znanjem in pripravljenostjo doprinesejo k skupnemu dobremu. Vaše pobude in predlogi so vedno dobrodošli. • regijski svet za razvoj človeških virov in zaposlovanje • regijski svet za internacionalizacijo • regijski svet za davčno in finančno področje Vsi, ki želite sodelovati, ste vedno dobrodošli. Izpolnite prijavnico za sodelovanje v regijskih svetih na www.stajerskagz.si . Zdravje in dobro počutje na delovnem mestu – Projekt GEAR for Changes Štajerska gospodarska zbornica sodeluje v projektu, katerega namen je spodbuditi podjetja k uvajanju ukrepov za preprečevanje negativnih vplivov sprememb na področju zdravja in psiho-socialnih tveganj. Mednarodna mreža strokovnjakov bo izmenjala izkušnje in prakse na področju zdravja in dobrega počutja, osredotočene na programih za zaposlene/vodje, ki doživljajo spremembe v času prestrukturiranja. Več o projektu si lahko preberete spletni strani http://www.gear-progress.eu/ . Predstavniki podjetij in strokovnjaki, ki se ukvarjate s področjem zdravja in dobrega počutja, pa ste vabljeni, da se pridružite mednarodnemu forumu ter delite svoje izkušnje, prakse in mnenja s strokovnjaki, izvajalci, predstavniki podjetij, socialnimi partnerji in drugimi pomembnimi deležniki. Forum je priložnost tudi za medsebojno učenje podjetij/organizacij ter navezovanje mednarodnih povezav. Najdete ga na spletni strani projekta pod »Networking and Good practices«. 26 IZOBRAŽEVANJE Štipendije, javni razpisi ter drugi viri sofinanciranja izobraževanja Ko se odločamo za izobraževanje, na našo odločitev pogosto vpliva tudi to, ali si bomo šolanje morali plačati v celoti sami ali nam bo morda v pomoč kakšen od javnih ali drugih virov pomoči. Zbrali smo nekaj aktualnih možnih virov sofinanciranja izobraževanja v okviru javnih razpisov, štipendij, subvencij ipd., tako za posameznike, kot za delodajalce. Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza Za projekt CVŽU Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je sklad, ki objavlja večino razpisov s področja sofinanciranja izobraževanja, tudi s podporo Evropskega socialnega sklada. Od januarja letos pa vse do leta 2013 je odprt razpis Sofinanciranje šolnin – izobraževanje odraslih 2007 – 2013, ki je namenjen povrnitvi šolnin odraslim, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. V okviru tega razpisa se posameznikom vrnejo tudi stroški delovodskega, poslovodskega ali mojstrskega izpita. Sicer ugotavljamo, da je večina trenutno objavljenih aktualnih razpisov vezana na najvišjo stopnjo izobrazbe, torej na doktorske študije, od katerih je večina vezana na študij v tujini ali na možnost strokovnega sodelovanja tujih državljanov pri nas. Vsi, ki bi jih tematika zanimala, lahko preberejo objave razpisov na spletni strani Javnega sklada: http:// www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/ aktualni-razpisi. ter razpis Sofinanciranje sodelovanja raziskovalnih skupin in posameznikov na tekmovanjih v tujini v 2010/2011. Predmet slednjega razpisa je sofinanciranje udeležbe mladih raziskovalnih skupin in posameznikov ter njihovih mentorjev na mednarodnih tekmovanjih znanja in raziskovanja v tujini, ki se začnejo med 1. aprilom 2010 in 30. septembrom 2011. Javni sklad sicer redno objavlja razpise, kot so neposredna sofinanciranja kadrovskih štipendij delodajalcem, javni poziv za dodelitev Zoisove štipendije za posamezno šolsko/študijsko leto, državne in občinske štipendije, štipendije državnih organov, štipendije za izobraževanje v tujini, sofinanciranje raziskovanja in pedagoškega sodelovanja ipd. Objavo tovrstnih razpisov lahko spremljate na spletni strani Javnega sklada: http://www.sklad-kadri. si/si/stipendije. Trenutno je odprt tudi Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2011/2012 in vključitev v enotno Regijsko štipendijsko shemo (RŠS za Podravje). Rok za oddajo vlog: 20.7.2011. Več o tem na http://www.center-rcv.org/index. php?id=1584 . Razpisi v okviru mednaro- Razpisi Ministrstev in Zavoda za zaposlovanje dnega sodelovanja V okviru mednarodnega sodelovanja pa naj vseeno omenimo aktualne razpise, kot so Štipendije za mobilnost študentov v okviru programa Erasmus za študijsko leto 2010/2011, Štipendije za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011 Seveda so potem tu tudi posamezna ministrstva, ki na svojih spletnih straneh objavljajo razpise za sofinanciranje kadrov s svojega področja, npr. Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo Razpis za sofinanciranje investicij v medpodjetniške izobraževalne centre – MIC II, Razpis za pripravniška mesta v šolah, Razpis za nadaljnje izpopolnjevanje strokovnih delavcev idr., ali npr. Ministrstvo za visoko šolo znanost in tehnologijo, ki je nedavno objavilo Javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija v študijskem letu 2010/2011 in 2011/2012. Nepovratna finančna sredstva za izobraževanje zaposlenih je možno dobiti tudi v okviru javnih razpisov Zavoda RS za zaposlovanje. Aktualni razpisi (objavljeni na spletni strani Zavoda: http:// www.ess.gov.si/delodajalci/financne_ spodbude/razpisi) so Povračilo stroškov praktičnega usposabljanja absolventov in subvencija za zaposlitev diplomantov, Subvencija za zaposlitev brezposelnih ter Povračilo stroškov praktičnega usposabljanja brezposelnih. Pri pripravi članka se je za koristen vir informacij izkazal Infopekin paket informacij “Infopeka informira”, kjer so zbrane aktualne informacije o različnih virih sofinanciranja izobraževanja. Bralci lahko tudi sami spremljate objave aktualnih razpisov na njihovi spletni strani: http://www. infopeka.org/web/?cat=220 Sicer smo Vam za svetovalni pogovor na voljo v Svetovalnem središču Maribor pri Andragoškem zavodu – Ljudski univerzi, na tel. št.: 02 234 11 34 ali preko e-naslova: svetovanje@azm-lu. si oz. osebno na sedežu zavoda. Vljudno vabljeni! Dejavnost informiranja in svetovanja sofinancirata ESS in MŠŠ. 27 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja Iščete informacije, potrebujete pomoč ali le nasvet? Svoja vprašanja naslovite na strokovnjakinje in strokovnjake INFOPIKE ŠGZ in odgovore boste lahko prebrali v naslednji številki Gospodarskih izzivov (kontakt: [email protected] ali 02/ 220 87 00). • prejema blaga ali oprave storitev, kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto oziroma storitev opravljena z zamudo; • prejema blaga ali oprave storitev, kadar dan prejema blaga ali oprave storitev ni dogovorjen. Romana Mernik univ. dipl. ekon. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih Vse večja plačilna nedisciplina je pripeljala do urgentnega sprejema Zakona o preprečevanju zamud pri plačilu (ZPreZP), ki zakonsko določa plačilne roke ter ponovno uvaja obvezen večstranski pobot, v katerega se morajo zavezanci vključiti v predpisanih in objavljenih rokih. 1. Kdaj začne teči plačilni rok? Po ZPreZP plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če ta rok ne predstavlja očitno nepravičnega dogovora (v 4. členu ZPreZP je določeno, kaj je nepravičen dogovor). Če je plačilni rok dogovorjen, prične teči z dnem: • d ogovorjenim za prejem blaga ali opravo storitev, če je blago prejeto ali storitev opravljena najkasneje na dogovorjeni dan; 28 www.stajerskagz.si Trenutek nastanka dolžnosti prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot določata 16. in 18. člen ZPreZP. Dolžnik mora svojo obveznost prijaviti v obvezni krog večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. 4. Kaj se zgodi, če je račun dan 2. Kaj pa če plačilni rok ni v pobot pred datumom zapadogovorjen? dlosti? Če plačilni rok ni dogovorjen, mora dolžnik svojo obveznost poravnati v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun, vendar: • če je dan prejema računa sporen, v 30 dneh od prejema blaga ali oprave storitve; • če je dolžnik prejel račun pred prejemom blaga ali oprave storitve, v 30 dneh od prejema blaga ali oprave storitve; • če je dolžnik prejel račun pred pregledom blaga ali oprave storitve, pregled pa je predpisan ali dogovorjen, v 30 dneh od dneva pregleda (rok za pregled praviloma ne sme biti daljši od 30 dni; daljši je lahko, če ni očitno nepravičen). 3. Kakšni so točni roki za prijavo neplačane obveznosti v večstranski pobot? Zadnji rok za oddajo prijave je dan izvedbe posameznega kroga pobota, in sicer do 13. ure. Zap.št. kroga Datum izvedbe pobota 2. obvezni pobot 20.05.2011 3. obvezni pobot 10.06.2011 4. obvezni pobot 22.07.2011 5. obvezni pobot 19.08.2011 6. obvezni pobot 23.09.2011 7. obvezni pobot 21.10.2011 8. obvezni pobot 25.11.2011 9. obvezni pobot 23.12.2011 V skladu z 12. členom ZPreZP je v pobot lahko dana tudi nedospela denarna obveznost, če se pogodbeni stranki o tem pisno dogovorita. Sicer pa velja, da lahko dolžnik že danes v skladu s 373. členom Obligacijskega zakonika predčasno izpolni denarno obveznost. 5. Kaj se zgodi, če obveznost ni pobotana v večstranskem pobotu? Če obveznost ni pobotana, potem ne preneha. Dolžnik mora obveznost poravnati na enega od načinov, ki v skladu z Obligacijskim zakonikom pomenijo prenehanje obveznosti. Seveda lahko dolžnik svojo obveznost ponovno prijavi v večstranski pobot. 6. Ali je AJPES že akreditiran za izvajanje večstranskih pobotov? Obvezne večstranske pobote bo do konca leta 2012 opravljala Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ko bo vlada izbrala koncesionarja za izvajanje obveznih večstranskih pobotov, bo podelila koncesijo izbranemu upravljavcu. Sodelujete v Almanahu Štajerske gospodarske zbornice, ki vam bo omogočil enotno predstavitev Vašega podjetja v tiskani in spletni predstavitvi gospodarskega potenciala območja Štajerske. Almanah – v tiskani in elektronski obliki, v slovenskem in angleškem jeziku – je pravi korak v prihodnje poslovne izzive. Sodelovanje v njem vas predstavlja kot podjetje, ki se zaveda izzivov prihodnosti in želi biti del nove, uspešne zgodbe. Vlagajte v svojo prihodnost z drugimi, ki se tudi zavedajo, da prihodnost gradimo skupaj. Postanite del uspešne zgodbe – predstavite se v Almanahu Štajerske gospodarske zbornice 2011! www.stajerskagz.si Informacije: Goran Cigler T: 02 220 87 25 E: [email protected] Katja Mihatovič T: 01 230 75 15 E: [email protected] Potrebujete prostor za sestanek, Pomembno je, ali kakšen seminar, konferenco drugi poslovni dogodek? da je vaš oglas Na Štajerski gospodarski zbornici imamo na razpolago ustrezno opremljene prostore, ki vam jih ponujamo v najem. na pravem mestu! velja Za člane ŠGZust! dodaten pop Sejna soba Konferenčna soba Več informacij na: http://www.stajerskagz.si/ Predavalnica Računalniška učilnica Dvorana Štajerska gospodarska zbornica http://www.stajerskagz.si/ telefon: 02/2208 700 e-mail: [email protected] GOSPODARSKI IZZIVI ŠGZ Za podrobne informacije o možnostih oglaševanja pokličite 01/230 75 00 ali pošljite mail na [email protected].
© Copyright 2024