Varnost potrebujemo vsi Strategija razvoja mesta Maribor Družbena
ŠTEVILKA 4 • letnik 4 • december 2011 Varnost potrebujemo vsi Strategija razvoja mesta Maribor Družbena odgovornost podjetij na Štajerskem Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor Skupaj smo pisali preteklo leto. Srečno 2012 Najdimo čas in prostor za drug drugega tudi v letu, ki nam ponuja svojo roko. UVODNIK Rubikova koalicija* GOSPODARSKI IZZIVI GOSPODARSKI IZZIVI www.stajerskagz.si IZDAJA: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor T: 02 2208 700 F: 02 2208 711 E: [email protected] Predsednik ŠGZ: dr. Roman Glaser Direktorica ŠGZ: mag. Aleksandra Podgornik GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: mag. Aleksandra Podgornik UREDNIŠTVO: Mojca Tominšek, Vesna Herženjak, Igor Pernek, Goran Cigler ZASNOVA IN REALIZACIJA: www.dialog-si.net TISK: Grafis d.o.o. NAKLADA: 2.500 mag. Aleksandra Podgornik direktorica ŠGZ [email protected] Na Hrvaškem, kjer so imeli volitve isti dan kot v Sloveniji, so izvolili kukuriku koalicijo. Eden od sloganov, s katerimi so prepričevali volivke in volivce je bil: štiri stranke, ena vizija. V bistvu so na Hrvaškem zares srečni, pri nas bo očitno povolilni slogan vseh strank: ena stranka, štiri vizije. V olitve so za nami, sedaj pride težje: delo. Ali, bodimo bolj natančni: najprej sestava koalicije in potem delo. Pozitivna Slovenija je res zmagala, a le z razliko dveh poslancev pred SDS. Utegne se zgoditi, da bo iskanje drugega, tretjega ali celo četrtega koalicijskega partnerja veliko težje, kot se zdi na prvi pogled. Gregor Virant že poudarja, da na državni ravni ne sme biti ljubljanskega modela razvoja, torej zadolževanja. In tu je še želja njegove liste, da obvladuje pravosodno ministrstvo, menda iz higienskih razlogov. DeSUS bo bržkone blokiral pokojninsko reformo, morebiti še kakšno, tega smo že navajeni. Pahorjevi socialdemokrati ne čutijo nobene želje za vpoklicem. Žerjavova SLS menda na volitvah ni dobila mandata za vstop v koalicijo z Jankovičem, kar je zagotovo eden najbolj bizarnih izgovorov zadnjih dni. Kakorkoli, ko tole sedaj kakšen teden opazujemo od strani je jasno, da nima nihče posebne želje po sodelovanju v prihodnji koalicijski vladi. Zakaj so potem stranke sploh šle na volitve? Na koncu bomo spet na začetku oz. pri stavku, ki ga je Janez Janša izrekel, ko je videl rezultate in s katerim je menda že kar pozval k predčasnim volitvam. Če bo nova koalicija polna konfliktov in metanja polen pod noge, potem je to vsekakor možnost. Pri vsem tem pa je pomembno predvsem dejstvo, da bi morali dobiti operativno sposobno in z vizijo opremljeno vlado čimprej. Predvsem bi morali hitro sestaviti koalicijo, postaviti vlado in začeti delati. Od vseh najbolj pomembna naloga je znižati proračunski primanjkljaj. Kako to storiti, je stvar pristopa. Eni verjamejo, da je najbolje zategovati pasove pri državnih izdatkih in razbremenjevati gospodarstvo. Drugi dodajajo, da je nujna večja dejavnost države, investicije, ki potrebujejo dodaten denar, tega pa se lahko dobi z dvigom davkov in s tem večjim prilivom v proračun. Investicije bi naj potem pognale gospodarstvo navzgor in s tem spet prinesle večje prilive. Toda – kateri pristop izbrati? Ste vi zasledili usklajenost med strankami glede tega? Razloga za praznovanje torej ni. Zdaj je čas za trezne glave in za delo. Glede na to, da se je zmagovalec predčasnih volitev oglaševal tudi z besedami ‘Zoran dela’, prav to od njega pričakujemo. Da bo delal. In to hitro. Sicer ne bomo imeli več kaj delati. * skovanka iz besed koalicija in Rubik. Rubik je avtor magične kocke, poznane tudi kot Rubikova kocka. Gre za znano mehansko uganko - igračo, ki jo je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik. Kocka je plastična in jo sestavlja 26 manjših kock, ki se vrtijo okoli nevidnega jedra. Vsaka od devetih vidnih kvadratnih ploskvic na strani Rubikove kocke je pobarvana z eno od šestih barv. Ko je kocka sestavljena, ima vsaka stran svojo barvo. Vrtenje vsake ploskve dovoljuje, da se manjše kocke razporedijo na več različnih načinov. Izziv uganke je vrniti kocko v svoje izvirno stanje, kjer je na vsaki strani kocke vseh devet manjših kock enako pobarvanih. Rubikovo kocko ima 43 trilijonov možnih položajev. Ne glede na to lahko vsako kocko rešimo v 20 potezah. Vaš brezplačni izvod. Skrbimo za okolje! Poskrbite, da bo papir te revije recikliran! GOSPODARSKI IZZIVI 1 VSEBINA Vsebina Vsi potebujemo varnost Boštjan Tancer, namestnik predsednika upravnega odbora Varnost Maribor, predstavlja pogled na trg zasebnega varovanja, na ŠGZ in na gospodarstvo. Stran 12 . Strategija razvoja mesta Maribor Društvo ekonomistov Maribor in Zveza inženirskih društev Maribor sta skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico organizirala posvetovanje, na katerem so gospodarstveniki in ekonomisti spregovorili o strategiji gospodarskega razvoja Maribora. Volitve 2011 Stran 17 . 4. decembra so potekale predčasne državnozborske volitve. Volivci in volivke so se odločili. In kaj sedaj? Nagrada Horus in družbena odgovornost Stran 4 . Kdo so prejemniki Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011 in kaj o pomenu družbene odgovornosti menijo štajerska podjetja. Stran 27 . 2 UVODNIK 1 Rubikova koalicija* 1 VAŠA KOLUMNA STRATEGIJA RAZVOJA MESTA MARIBOR 17 Znani so prejemniki slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011 27 3 Maribor potrebuje celovito strategijo razvoja 17 POSLOVNI BONTON 30 Se gospodarska kriza štajerskega gospodarstva poglablja? 3 FINANČNA PISMENOST 19 Bogovom je za mizo dovoljeno vse 30 32 4 19 ČESTITAMO VOLITVE 2011 Povezovanje poslovanja pravnih in fizičnih oseb 32 Načrtovani ukrepi za gospodarstvo Slovenije 4 ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE 21 PRIMAT d.d. obeležuje dva visoka jubileja 7 21 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI INFOPIKE ŠGZ 33 Obetajo se nam spremembe Kako ustvariti močno in prepoznavno blagovno znamko? Spremembe v zakonu o varnosti in zdravju pri delu 33 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ 12 Zakladnica olj 23 Vsi potrebujemo varnost 12 AKTUALNO 25 Projekt »Gear for changes« 25 www.stajerskagz.si VAŠA KOLUMNA Se gospodarska kriza štajerskega gospodarstva poglablja? Po poletju sem zasledil kar nekaj anket z vprašanjem iz naslova in vsa, brez izjeme, imajo enak odgovor: da, gospodarska kriza štajerskega gospodarstva se poglablja! Milan Jarc Direktor podjetja Avto Jarc, d.o.o. [email protected] G ospodarstvo je povsod, tudi v podravski regiji, zelo občutljivo na politične, socialne in finančne spremembe. Eden od pokazateljev stanja in kondicije gospodarstva povsod po svetu, torej tudi v Sloveniji in v Podravju, je tudi prodaja avtomobilov. Zelo zanimivi postanejo podatki, ko primerjamo prodajo pred letom 2008 in po njem. Pa ne samo obseg prodaje, zelo zanimiv je tudi podatek o ceni primerljivih avtomobilov: pred recesijo so bili v Sloveniji v povprečju dražji za približno 10 %. Kako to vpliva na prodajo avtomobilov v Sloveniji in kako na prodajo v naši regiji? Leta 2008 smo v Sloveniji prodali oziroma registrirali 67.586 avtomobilov. Letos se bo številka prodanih avtomobilov najverjetneje gibala okoli 58.000. To je 14 % manj kot pred recesijo. Kaj pa Maribor? Leta 2008 je bilo registriranih 6.482 avtomobilov, letos, od januarja do 1. decembra pa 3.482 avtomobilov, torej bo predvideno število prodanih avtomobilov letošnjega leta seglo do 3.800. To pa je kar za 42 % manj prodanih avtomobilov! Je to eden izmed dokazov, da se kriza štajerskega gospodarstva poglablja in je hujša kot drugod po Sloveniji? Če se osredotočimo na prodajo fizičnim osebam pred letom 2008 in v letošnjem letu, ugotovimo, da so prej kupci v Mariboru plačali nakup avtomobila z gotovino v 40 %, s pomočjo kredita je kupilo avto 50 % in s pomočjo leasinga 10 %. Letos se je razmerje plačevanja kupcev avtomobilov spremenilo, in sicer še vedno avto kupi z gotovino 40 % strank, s pomočjo kredita le 5 %, leasing pa je narasel na neverjetnih 55 %. Pa ne, da je sedaj kupcem bolj všeč kupovanje avtomobila s pomočjo finančnega leasinga, s svojimi osebnimi dohodki preprosto ne dobijo več kredita. Banke fizičnim osebam, ki imajo zajamčeni osebni dohodek, ne omogočijo najema kredita ali finančnega leasinga. Vedno več kupcev pa ima tudi težave s pridobivanjem kredita ali finančnega leasinga, ker so nezaposleni, a imajo dovolj dohodka, da bi, po njihovih izjavah, lahko brez težav plačevali 300 ali 400 EUR mesečne anuitete. Podobna situacija je tudi na področju servisiranja avtomobilov. Tudi tukaj se pozna drastičen upad servisiranja avtomobilov v lastništvu fizičnih oseb. Veliko ljudi svojih avtomobilov ne zmore več vzdrževati in so bistveno zmanjšali uporabo servisnih storitev, da se izognejo visokim stroškom. Svoje pa so, po mojem prepričanju, prinesle tudi visoke kazni za cestne prekrške. Torej so se nekateri avtomobili enostavno naselili v garaže in čakajo na boljše čase. Zanimiv pokazatelj, ki ga opažamo dnevno, je tudi, da vedno več ljudi kupuje rezervne dele in nakup plačuje z gotovino. Vsi ti delajo na črno. O škodljivosti takšnega dela za družbo ne bi izgubljal besed. Koliko pa so cenejši, vam povem skozi zgodbo starejšega gospoda, ki je po nekaj letih spet zamenjal olje in filter na pooblaščenem servisu. Za delo je plačal po tovarniškem normativu, za 40 minut dela 38 EUR. Prejšnje leto mu sosed za storitev ni računal nič, le material, rekel pa mu je, da naj pač da, kolikor misli, da je vredno njegovo dveurno delo. Gospod mu je dal v žep 50 EUR. Razlika je očitna. Ob recesijskih efektih ima naša regija velike probleme tudi z delom na črno. Če to nelegalno ekonomijo zajezimo, bomo takoj izkazali boljše ekonomske pokazatelje. Nova vlada ima veliko možnosti, da kaj postori v sodelovanju z našo Štajersko gospodarsko zbornico, v dobro Štajerske in s tem Slovenije. GOSPODARSKIIZZIVI 3 VOLITVE 2011 Načrtovani ukrepi za gospodarstvo Slovenije Štajerska gospodarska zbornica je na 12. Štajerskem gospodarskem forumu dala priložnost parlamentarnim političnim strankam, da so predstavile svoje poglede na gospodarstvo Štajerske in ukrepe za izboljšanje. Razprava na forumu je bila široka, na trenutke zagreta, predvsem pa je pokazala, da imajo v političnih strankah obsežne programe in veliko konkretnih predlogov, tudi za področje gospodarstva. Kateri so prepričali ljudi, smo izvedeli 4. decembra. V nadaljevanju vam tako predstavljamo gospodarski program politične stranke Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija in poslanke in poslance iz štajerske regije. [email protected] Mag. Borut Ambrožič, Mariborčan, rojen 8. januarja 1970. Je magister pravnih znanosti s področja delovnega prava, socialne varnosti in varstva okolja. Poklicno kariero je razvijal na področju marketinga in družbene odgovornosti. Od leta 2009 je zastopnik pacientovih pravic za področje Maribora, Ptuja, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice. Je ustanovitelj humanitarnih združenj Rotaract klub in Rotary klub Maribor – Park. Izvoljen je bil na Listi Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija v volilnem okraju Maribor IV. 4 www.stajerskagz.si Peter Vilfan, rojen 29. junija 1957 v Mariboru, ekonomski tehnik, športni novinar in komentator. V košarkarski karieri je igral za vrhunske klube v bivši Jugoslaviji, z jugoslovansko reprezentanco osvojil 4 medalje na velikih tekmovanjih, vključno z naslovom svetovnega prvaka. Po osamosvojitvi je bil prvi kapetan slovenske reprezentance, po koncu kariere pa je uspešen in priznan televizijski športni komentator ter svetnik v Mestni občini Ljubljana. Izvoljen je bil na Listi Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija v volilnem okraju Maribor V. VOLITVE 2011 Program za pozitivno Slovenijo: dvanajst ključnih projektov 2012–2015 1. U činkovita in odgovorna vlada največ enajstih ministrstev. 2. Reforma državne in javne uprave v učinkovit in visoko motiviran javni servis. 3. Infrastrukturno, korporativno in storitveno posodobljene Slovenske železnice kot simbol velikih investicij – tretji pomol Luke Koper, drugi tir, tretja razvojna os – izboljšanja povezanosti celotne Slovenije in aktivne vpetosti države v mednarodno okolje. 4. Državni fond najemnih stanovanj za mlade izobražence, ki bodo tako lažje ostali v slovenskih univerzitetnih središčih in manj zapuščali državo. 5. Vlaganje v kakovostna nova delovna mesta z dodano vrednostjo. 6. Sistematična soudeležba zaposlenih pri upravljanju in delitvi dobička. 7. Podjetniške spodbude in olajšave za razvojne investicije z dodano vrednostjo. 8. N ajmanj 25 % energije iz obnovljivih virov (voda, sonce, biomasa). 9. Pokojninska in zdravstvena reforma kot pogoj za zagotavljanje socialne varnosti in solidarnosti. 10.Gradnja domov za starejše občane in oskrbovanih stanovanj v regijah, kjer primanjkuje objektov za brezskrbno starost. 11.Referendum le kot državljanska pobuda za pomembna družbena vprašanja. 12.Pospeševanje pridelave zdrave hrane in vzdržne lokalne samooskrbe. Z uresničitvijo teh projektov nameravajo znižati proračunski primanjkljaj pod 3 odstotke in doseči povprečno 4-odstotno letno gospodarsko rast, da bi v skladu z Zavezo za uspešno prihodnost Združenja Manager dosegli »veliki cilj«: preboj Slovenije med prvih 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020! Gospodarski program Liste Zorana Jankovića • Proračunske škarje, ki trenutno znašajo 1,7 milijard evrov, Dragan Bosnić je bil rojen 1958 v Srbiji. Pri dvanajstih se je preselil v Maribor, kjer je končal II. gimnazijo. Diplomiral je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je zaposlen na Prvi gimnaziji Maribor kot profesor biologije. Že vrsto let sodeluje z vrhunskimi športniki svetovnega formata in je tudi udeleženec ZOI v Vancouvru. Izvoljen je bil na Listi Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija v volilnem okraju Maribor VI. www.stajerskagz.si je treba v prvem letu zmanjšati vsaj za polovico. Da bi to dosegli, je nujno treba izpeljati reforme, za njihovo uvedbo bo potrebno najmanj pol, sprejeti pa bo treba tudi intervencijski zakon. • Na prihodkovni strani sta izpostavljeni dve točki: najprej državne investicije, ki se morajo začeti takoj, zato sta nujni reorganizacija v vseh upravnih organih in odprava birokratskega krča. Hkrati morajo dobiti veljavo tudi domače banke, ki morajo spremljati gospodarstvo. In drugič, davčne olajšave za investicije, ki prinašajo nova delovna mesta, dodano vrednost, s posebnim poudarkom na regijah, ki so pod slovenskim povprečjem. • Ustaviti je treba evforijo prodajanja zaseženih podjetij. Nova zadolžitev države ni potrebna, saj je v bankah za dve milijardi evrov depozitov, banke pa naj opravijo svoj posel. • Pri reševanju težav v kmetijstvu je treba dati prednost integrirani pridelavi. Nerazumno je, da ponujamo v vrtcih in šolah uvožena med in solato. Prednost pri razpisih mora dobiti Darko Jazbec, dr. med., je rojen Ptujčan (1964), na Ptuju je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Sledil je študij na ljubljanski Medicinski fakulteti, leta 1999 pa je dokončal še specializacijo iz splošne kirurgije. Pred izvolitvijo je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Ptuj. Ukvarja se s kirurgijo poškodb, na tem področju je tudi v pomoč različnim športnim klubom. Je član ESSKA, evropskega združenja športnih travmatologov, ter številnih domačih strokovnih društev. Izvoljen je bil na Listi Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija v volilnem okraju Ptuj II. GOSPODARSKI IZZIVI 5 VOLITVE 2011 domača integrirana pridelava. • V živilskopridelovalni industriji je potreben ponoven zagon nekaterih propadlih podjetij. Pri tem se posebej omenja tovarna sladkorja v Ormožu in MIP. • Nujnost zmanjšanja števila brezposelnih: »New Deal«, ki je po izračunih vreden v šestih letih skoraj 17,2 mili- jardi evrov. Za zapiranje teh investicij so trije viri: evropska sredstva, takoj je treba začeti s pogajanji za obdobje 2014– 2020, drugi je zasebni kapital in tretji je proračun. • Proti prodaji državnega premoženja. • Izpostaviti pomen novih tehnologij in novih tehnoloških parkov, povezave gospodar- stva z univerzami. Univerze morajo slediti tistemu, kar potrebuje gospodarstvo. • Kot pomembno točko v Pozitivni Sloveniji izpostavljajo tudi udeležbo zaposlenih v podjetjih pri lastništvu in dobičku. To je dodatna motivacija, da vsak, ki dela v nekem podjetju, ve, da bo za dobro delo ob koncu leta dobil nagrado. Izvoljene poslanke in izvoljeni poslanci štajerske regije Stranka Poslanka/poslanec Volilni okraj LZJ - PS Mag. Borut Ambrožič Maribor IV LZJ - PS Peter Vilfan Maribor V LZJ - PS Dragan Bosnić Maribor VI LZJ - PS Dr. Darko Jazbec Ptuj II SDS Jožef Jerovšek Slovenska Bistrica SDS Marijan Pojbič Pesnica SDS Branko Marinič Ptuj III SDS Franc Breznik Lenart DeSUS Marjana Kotnik Poropat Ruše DeSUS Franc Jurša Ljutomer SD Mag. Majda Potrata Maribor IV SD Matevž Frangež Maribor VI LGV Mag. Truda Pepelnik Ruše LGV Ivan Vogrin Lenart SLS Janez Ribič Maribor III SLS Franc Pukšič Ptuj I Jožef Jerovšek se je rodil 1. februarja 1950 v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici, v kmečki družini, kot zadnji izmed petih otrok. Maturiral je na II. gimnaziji Maribor, diplomiral pa na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za kemijo) v Ljubljani. Zaposlen je bil v TGA Kidričevo na delovnih mestih od pripravnika, raziskovalca do tehničnega direktorja v podjetju SILKEM, ki je nastalo iz Tovarne glinice. Za postopek sinteze zeolita A je prejel takratno republiško nagrado za izume in patente. Leta 1996 se je zaposlil na Občini Slovenska Bistrica kot vodja Oddelka za gospodarstvo in bil istega leta prvič izvoljen za poslanca državnega zbora. Izvoljen je bil na listi Slovenske demokratske stranke v volilnem okraju Slovenska Bistrica. 6 www.stajerskagz.si Marijan Pojbič se je rodil 6. februarja 1961 v Mariboru. Po končani osnovni šoli se je vpisal na vojaško gimnazijo v Ljubljani in jo končal leta 1980. Želel je nadaljevati študij novinarstva na današnji Fakulteti za družbene vede, a žal za to ni bilo dovolj materialnih sredstev. Tako se je začela njegova poklicna pot. V začetku je delal v gostinstvu kot natakar, nato v tovarni papirja Paloma kot strojevodja in še nekoliko kasneje na Občini Šentilj kot referent v komunali. Preden je prvič nastopil poslansko funkcijo, je bil samostojni podjetnik in komercialist – vodja skupine na terenu. Izvoljen je bil na listi Slovenske demokratske stranke v volilnem okraju Pesnica. VOLITVE 2011 Obetajo se nam spremembe Predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale 4. decembra, se je udeležilo več kot milijon volivk in volivcev oziroma skoraj 65 odstotkov volilnih upravičencev. Po preštetih glasovnicah je jasno, da se Sloveniji obetajo korenite spremembe. Listi Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija se je v samo sedmih tednih od ustanovitve uspelo pozicionirati na prvo mesto med slovenskimi političnimi strankami. Volilna udeležba Volilna udeležba na predčasnih državnozborskih volitvah je bila po neuradnih podatkih državne volilne komisije 64,62-odstotna: • najvišja je bila v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer 70,83-odstotna • najnižja pa v volilni enoti Ptuj, 59,36-odstotna • v volilni enoti Kranj je bila volilna udeležba 68,26-odstotna • v Postojni 62,07-odstotna • v enoti Ljubljana Bežigrad 69,63-odstotna • v Celju 65,26-odstotna • v Novem mestu 63,44-odstotna in • v Mariboru 60,77-odstotna. Izidi glasovanja Na predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.684 volivcev. Skupaj je glasovalo 1.110.794 volivcev. Branko Marinič se je rodil 28. januarja 1956 na Janškem Vrhu v Halozah. Srednjo prometno šolo železniške smeri je obiskoval v Mariboru, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani, smer prometna logistika. Po končanem šolanju se je zaposlil na Železniški postaji Ptuj, nato pa je postal interni revizor prometa in transporta severovzhodne regije. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Izvoljen je bil na listi Slovenske demokratske stranke v volilnem okraju Ptuj III. Franc Breznik je diplomiral iz elektronike in ekonomije, končuje podiplomski magistrski študij na Evropski pravni fakulteti. Širši slovenski javnosti je postal znan po svojem samostojnem raziskovanju letalske nesreče na Korziki 1981, med katerim je na Korziki odkril večje število posmrtnih ostankov in osebnih predmetov ponesrečenih potnikov in članov posadke. Skupaj z novinarko Jano Kobal in gorskim vodnikom Juretom Novakom je leta 2008 sprožil vseslovensko operacijo na Korziki, katero je podprla takratna Janševa vlada. Izvoljen je bil na listi Slovenske demokratske stranke v volilnem okraju Lenart. GOSPODARSKI IZZIVI 7 VOLITVE 2011 Kandidatna lista Število mandatov Število glasov Odstotek LISTA ZORANA JANKOVIĆA - POZITIVNA SLOVENIJA 28 311.640 28,55 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 26 286.253 26,22 % SD - SOCIALNI DEMOKRATI 10 114.690 10,51 % DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA 8 91.809 8,41 % DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 6 76.147 6,98 % SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 6 75.090 6,88 % NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 4 52.494 4,81 % Narodni skupnosti 2 Marjana Kotnik Poropat je bila rojena leta 1944, je diplomirana pravnica in bo s svojimi 67 leti med ženskami najstarejša poslanka. Je trikratna prababica, predsednica Društva upokojencev Smolnik, prostovoljka Rdečega križa in vodja projekta Starejši za starejše. Izvoljena je bila na listi DESUS v volilnem okraju Ruše. 28 LZJ - PS 26 SDS 10 SD 8 LGV 6 DeSUS 6 SLS 4 NSi 2 narodni skupnosti Franc Jurša je bil rojen 21. septembra 1953 v Grabah pri Ljutomeru, živi v Branoslavcih. Srednjo šolo je končal v Mariboru in Petrinji, višjo pravno šolo pa v Ljubljani. Med drugim je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi Ljutomer kot direktor, na Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona kot tehnolog, na Občini Ljutomer pa kot strokovni sodelavec za kmetijstvo. Bil je tudi predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, predsednik Gasilske zveze Ljutomer in član strokovnega odbora pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. V preteklem mandatu je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in župan Občine Ljutomer. Izvoljen je bil na listi DESUS v volilnem okraju Ljutomer. 8 www.stajerskagz.si VOLITVE 2011 Rezultati glede na volilne enote in volilne okraje Po delnih neuradnih podatkih je Pozitivna Slovenija zmagala v štirih volilnih enotah v zahodni Sloveniji (Kranj, Postojna, Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad), SDS pa v štirih vzhodnoslovenskih volilnih enotah (Celje, Novo mesto, Maribor in Ptuj). Pozitivna Slovenija je najbolj prepričljivo zmago dosegla v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je zanjo glasovalo 40,98 odstotkov volivcev. Najmanj volivcev pa je ta stranka prepričala v volilni enoti Ptuj, kjer je prejela 16,61 odstotkov glasov. Drugouvrščena stranka SDS se je najbolje odrezala v volilni enoti Maribor, kjer je zanjo glasovalo 30,18 odstotkov volivcev, najnižjo podporo pa je dobila v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je dobila 22,55 odstotkov glasov. Med volilnimi okraji je Jankovićeva lista največ volivcev prepričala v ljubljanskih Mostah, kjer je glas zanjo oddalo kar 57,22 odstotkov volivcev. Le 12,07 odstotkov glasov pa so Pozitivni Sloveniji namenili volivci v Lenartu. Perutnina Ptuj Dr. Roman Glaser predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice Izrednih (predčasnost) parlamentarnih volitev se je odrazila tudi v izrednosti rezultatov. Kratka volilna kampanja je prinesla novosti, ki jih v ustaljeni porazdelitvi političnih moči nismo pričakovali. Zame, kot gospodarstvenika, je razplet takšen, da so pričakovanja o bolj angažiranem ustvarjanju pogojev za nemoteno poslovanje gospodarstva sedaj še višja, kot so bila pred volitvami. V teh časih razpletanja finančne krize je namreč za vsako državo, še posebej pa za malo Slovenijo, odločilno državniško razumevanje poslovnega okolja. Volitve so nam prinesle dobre osnove za to in prihodnost bo pokazala, kako jih bomo materializirali. Obljube so nas peljale na volišča, sedaj pa bodo njihovi avtorji pokazali, kako resno so mislili z njimi. Pričakujem pa takšne pogoje za delo gospodarstva, ki bodo omogočili ustvarjanje dodanih vrednosti. Slovenija ima zanje dovolj znanja in potencialov, kljub svoji majhnosti. Samo od razumevanja nove parlamentarne in vladne garniture in od potez, ki bodo ustvarjali pogoje za gospodarjenje, je odvisno, kako bomo upravljali in preživeli prihodnost. V gospodarstvu smo pripravljeni. Mag. Majda Potrata, po končani gimnaziji je na ljubljanski Filozofski fakulteti pridobila naslov profesorice slovenščine in ruščine, nato pa še magistrice slovenske književnosti. Dvanajst let je poučevala slovenščino, od leta 1982 do 2000 pa je bila zaposlena na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Je zelo aktivna v strokovnih krogih, bila je predsednica Republiške predmetne komisije za slovenski jezik in književnost in nekaj časa tudi članica Republiške maturitetne komisije. Osem let je bila mestna svetnica, prav toliko let pa tudi poslanka v državnem zboru. V zadnjem mandatu je bila predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Matevž Frangež, Mariborčan, dolgoletni dijaški, študentski in mladinski aktivist. Bil je samostojni podjetnik na področju tržnih in vizualnih komunikacij. Od leta 2005 je član predsedstva stranke, leta 2007 je vodil mariborski volilni štab dr. Danila Türka. V preteklem mandatu je že bil poslanec državnega zbora. Izvoljen je bil na listi Socialnih demokratov v volilnem okraju Maribor VI. Izvoljena je bila na listi Socialnih demokratov v volilnem okraju Maribor IV. GOSPODARSKI IZZIVI 9 VOLITVE 2011 Academia Mag. Majda Kralj, direktorica [email protected] Za gospodarstvo so ključnega pomena strukturne spremembe v državi in vzdržne davčne obremenitve, predvsem dela. Uskladiti je potrebno javne finance z gospodarsko močjo države. Slovenija spada med države z največjimi stopnjami obremenitve dela, da lahko vzdržuje predimenzioniran in premalo učinkovit javni sektor. Ni še tako velik problem javni dolg države, večji problem je deficit proračuna in zlasti dramatična, več kot 80-% zadolženost podjetij. Srečujemo se z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega v podjetjih ter tudi velikimi regionalnimi razlikami v BDP/prebivalca, ko osrednja Slovenija dosega že dvakrat višjo vrednost kot vzhodna Slovenija. Mag. Truda Pepelnik, Ivan Vogrin Izvoljena je bila na Listi Gregorja Viranta v volilnem okraju Ruše. Izvoljen je bil na Listi Gregorja Viranta, in sicer v volilnem okraju Lenart. rojena 1961, izobrazba: magistra znanosti, zaposlena je kot podsekretarka za občo upravo Občinske uprave Ruše. Na delovnem mestu je veliko prispevala s svojo inovativnostjo in je aktivna pri snovanju programskih zasnov pri programu razvoja občine. Dodatno izobraževanje nadaljuje s pripravo doktorata na Fakulteti za državne in evropske študije. 10 Med novoizvoljenimi 90 poslankami in poslanci je daleč največ ekonomistov oz. poklicev, ki zahtevajo znanje ekonomije. V poslanskih klopeh bo sedelo 17 takšnih poslank in poslancev. Sedem je pravnikov, prav tako sedem pa jih prihaja s poklicnega področja javne uprave. V DZ so izvoljene tudi tri novinarke in en novinar, vsi na listi Pozitivne Slovenije. To so Tamara Vonta, Mitja Meršol, Janja Klasinc in Melita Župevc. www.stajerskagz.si je bil rojen leta 1960, po izobrazbi pa je magister poslovne ekonomije, zaposlen je kot direktor v svojem podjetju Interles, d.o.o. Svojo poslovno pot je začel kot inženir, nadaljeval kot predavatelj na srednji šoli in kot prodajni inženir v podjetju v Ribnici. Dokaj hitro je ustanovil uspešno lastno podjetje, ki ga vodi že skoraj dvajset let. VOLITVE 2011 Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se po še vedno neuradnih delnih izidih uvrstili v državni zbor, je slabih 51 let. Najmlajša je poslanka SDS Janja Napast, ki je stara 26 let, najstarejši pa je poslanec SD Srečko Meh, ki je star 68 let. V državni zbor je izvoljenih največ žensk doslej. Delni neuradni izidi volitev kažejo, da bodo v tem mandatu v DZ 28 poslanskih mandatov oz. 31 odstotkov zasedale ženske, kar je največ v primerjavi z minulimi mandati. Od leta 2008 do letos je bilo v DZ le 14 poslank. Univerza v Mariboru Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor [email protected] Kot rektor Univerze v Mariboru ne morem komentirati rezultatov predčasnih volitev, ki so odraz demokratično izražene politične volje državljank in državljanov. To voljo in s tem postavljeno razmerje političnih sil v državi spoštujem. Za delovanje univerz in drugih subjektov v državi pa je zagotovo najpomembneje to, da dobimo stabilno vlado, za katero upam, da bo razumela pomen kvalitetne terciarne izobrazbe, ki je pogoj za uspešen razvoj in kompetitivnost naše družbe v globalnem prostoru. Razumevanje tega dejstva pa bo lahko vlada izkazala predvsem z ustreznim financiranjem, ki bo zagotavljalo kvalitetno pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo na univerzi. Trenutno stanje je takšno, da 88 % sredstev porabimo za plačilo dela. Ta struktura jasno kaže na to, da nam za materialne stroške, opremo in razvoj študija ostane zelo malo, predvsem pa ne dovolj denarja. Današnje odločitve bodo odločale o blagostanju naše družbe v prihodnosti, zato so in bodo pomembnejše, kot si morda mislimo. Janez Ribič se je rodil 26. decembra 1955 v Dvorjanah. Revni starši mu v težkih časih niso mogli zagotoviti visoke izobrazbe – končal pa je tehnično šolo. Je solastnik družinskega podjetja za ekonomsko, davčno in finančno svetovanje, od leta 1995 je župan Občine Duplek. V tem času mu je uspelo v občini vzpostaviti številne nove dejavnosti, ki so pomembno izboljšale kvaliteto življenja občanov na različnih področjih, od zdravstva, kulture, izobraževanja do komunalnih storitev. Izvoljen je bil na listi Slovenske ljudske stranke v volilnem okraju Maribor III. Franc Pukšič je bil rojen 24. novembra 1955 na Ptuju. Je župan Občine Destrnik in poslanec v Državnem zboru RS. Leta 1973 je končal poklicno šolo in se zaposlil v AEG Telefunken v Gradcu. Na visoki tehniški šoli je diplomiral leta 1980. Po študiju je bil zaposlen v Hidromontaži in TSN v Mariboru, Agisu na Ptuju, v Kristalu v Mariboru in Centrovodu v Lenartu. Poleg delovnih izkušenj ima tudi 10 let pedagoških izkušenj v SŠC Ptuj, kjer je bil zaposlen kot profesor matematike in strokovnoteoretičnih predmetov. Od leta 1994 je župan občine Destrnik, prav tako je dolgoletni poslanec državnega zbora. Izvoljen je bil na listi Slovenske ljudske stranke v volilnem okraju Ptuj I. GOSPODARSKI IZZIVI 11 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Vsi potrebujemo varnost Varnost Maribor je sodoben poslovni sistem, ki zagotavlja celovite storitve na področju zasebnega varovanja oseb in premoženja, prevoza denarja, tehničnega in mehanskega varovanja ter varstvenega inženiringa. Ob tem imajo v svojem programu tudi proizvodnjo nadgradenj za gasilska vozila in vozila za prevoz dnevnih izkupičkov večjih vrednosti. Prisotni so na področju 5 držav: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Makedonija in Črna gora. [email protected] Boštjan Tancer, namestnik predsednika upravnega odbora družbe Varnost Maribor d.d. je pričel svojo poklicno pot na Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Tam se je zaposlil po končanem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti, smer management malih podjetij. Potem je v Finančni skupini Probanke tri leta vodil in upravljal Pokojninski sklad Delta. V drugi polovici leta 2004 se je odločil za delo v tujini in sprejel izziv ustanavljanja in vodenja borzne družbe KD Asset Management d.o.o. v Zagrebu. Po odločitvi, da se vrne v Maribor, se je v začetkuleta 2008 pridružil upravnemu odboru družbe Varnost Maribor d.d. Kaj je zasebno varovanje? Zasebno varovanje ima svoje začetke v receptorskem delu: osebe, ki so stale na vhodih in urejale vhod in izhod iz varovanega območja. Razvoj dejavnosti zasebnega varovanja je bil v zadnjih 20 letih zelo dinamičen. Razvijale so se predvsem dejav- 12 www.stajerskagz.si nosti, ki pomenijo nadgradnjo fizičnega varovanja – varovanje s tehničnimi sredstvi, povezava na varnostno nadzorni center ter izvedba intervencijskega varovanja. Ob tem je zelo pomembna dejavnosti tudi prevoz denarja, kjer smo zelo močno povezani s celotnim bančnim sistemom. Največji in najpomembnejši projekt v tem segmentu, ki ga je podjetje izvajalo, je menjava tolarja v evro, kjer se lahko Slovenija in mi kot eden od pomembnih izvajalcev, pohvalimo, da smo bili izjemno uspešni. S katerimi dejavnostmi se vaše podjetje poleg fizičnega varovanja še ukvarja? Najbolj smo ponosni na področje tehničnega varovanja, kjer je tudi največ znanja in razvoja. Gre za projektiranje, vgradnjo, montažo, servis in vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja - ti so sestavljeni iz sistemov za javljanja vloma in/ali ropa, avtomatskega javljanja požarov, videonadzora, kontrole pristopa, registracije delovnega časa ter elektronskega varovanja blaga. Najvišjo stopnjo zahtevnosti predstavljajo centralni nadzorni sistemi, ki zajemajo veliko večino prej navedenih področij. Ukvarjamo se tudi z dejavnostjo mehanskega varovanja, to so sistemi zaklepanja, ključavnice, piramidalni sistemi ključev. Imamo tudi butično proizvodnjo protivlomnih, protistrelnih in protipožarnih vrat. Izvajate tudi kakšno dejavnost, ki ni vključena v zakon o zasebnem varovanju? Dejavnost, ki jo opravljamo in ni regulirana z zakonom o zasebnem varovanju, je varstveni inženiring, ki zajema pripravo študij, izobraževanje in svetovanje na področju varstva pri delu, varstva pred požarom in druga področja varstvenega inženiringa. Kakšna je vloga zakona o zasebnem varovanju? Zasebno varovanje, ki je po svoji osnovi gospodarska dejavnost, je zaradi svoje specifične vloge v Sloveniji regulirano z zakonom o zasebnem varovanju: Poslovni sistem Varnost Maribor poseduje vse licence, ki jih zakon o zasebnem varovanju predvideva. Tudi tako imenovano bodyguard licenco (licenca za varovanje oseb), po kateri pa v Sloveniji ni prav velikega povpraševanja. Rekel bi, na srečo, saj smo lahko veseli, da ljudje v Sloveniji ne potrebujejo tovrstne zaščite. Varnost Maribor zaposluje v Sloveniji okoli 1200 ljudi, v celotni skupini pa je zaposlenih 2200 sodelavcev: v Srbiji 850, na Hrvaškem nekaj čez 100 ter v Makedoniji nekaj čez 20. PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Boštjan Tancer namestnik predsednika upravnega odbora GOSPODARSKI IZZIVI 13 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Varnost Maribor je prvo podjetje s področju varovanja premoženja v Sloveniji, ki je pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. Dejavnosti, ki jih izvaja Varnost Maribor: • fizično varovanje • varovanje javnih zbiranj • prevoz denarja • Varnostno nadzorni center in intervencija • tehnično varovanje • mehansko varovanje • varstveni inženiring • proizvodnja • izobraževalni center Kakšen je trg zasebnega varovanja? Trg zasebnega varovanja je vezan na poslovanje z gospodarskimi družbami, kjer takšno varovanje narekuje deloma obstoječa zakonodaja oziroma ga v veliki večini narekuje ocena stopnje tveganj. Ob vseh standardnih oblikah varovanja je zelo pomembno tudi protipožarno varovanje. Požarno varovanje je eno tistih, ki je najbolj regulirano in strogo predpisano, medtem ko vse ostale oblike varovanja za veliko večino predstavljajo nadstandard (videonadzor, protivlomni in protiropno varovanje,…) Požarno varovanje pa je stvar predpisov in mu dajemo zelo velik poudarek - vseh naših 90 interventov je usposobljenih za gašenje začetnih požarov. Zaposlenih imamo tudi veliko poklicnih gasilcev, ki na specifičnih objektih izvajajo gasilsko službo. Kaj pa trg fizičnih oseb? Žal se premalo ljudi zaveda pomena varovanja, tako klasičnega, protivlomnega in protiropnega kot 14 www.stajerskagz.si tudi protipožarnega. In če se primerjamo z Evropo - edino področje, kjer zaostajamo, je področje ropnih napadov na stanovanjske hiše. Prav tako večina doma nima priročnih gasilnih aparatov ali bolj aktivne protipožarne zaščite. In požarov je v Sloveniji veliko in vedno gre za visoko škodo, žal večkrat včasih tudi za človeške žrtve. različne situacije. Če pa govorimo o posamezniku, ki tega ni vešč profesionalno, je situacija še bolj zahtevna. Seveda se lahko vsak nauči uporabljati priročni gasilni aparat, pa žal tudi to zna malo ljudi. Varovanje premoženja je pač najbolj prav prepustiti strokovno usposobljenim ljudem in profesionalni opremi. Kako odgovarjate na Vizija za prihodnost potrebe fizičnih oseb po Ob koncu letošnjega leta smo se v zasebnem varovanju? okviru Poslovnega sistema Varnost Seveda poskušamo storitve čimbolje predstaviti in narediti enostavne in preproste. Kot primer: skupaj s podjetjem Amis smo letos oblikovali produkt in ga skupaj z opremo ponudili na dolgoročno vezavo. Žal ljudje pokažemo interes za varovanje šele potem, ko smo doživeli kakšno negativno izkušnjo ali pa je do nje prišlo v naši neposredni okolici. Šele takrat se zavemo, da vlom in rop nista nekaj, kar se dogaja samo drugim in na televiziji, ampak se lahko zgodi tudi nam. Prav na podlagi negativnih izkušenj postajajo ljudje vse bolj osveščeni, pri čemer lahko kot zanimivost navedem primer, da se v neurbanih naseljih ljudje zelo pogosto odločajo za najem fizičnega varovanja v času porok ali pogrebov. Vse prevečkrat so bili namreč takšni dogodki izkoriščeni s strani vlomilcev, ki so jasno vedeli v katerem času bo večina hiš praznih. Kakšna je pravilna reakcija posameznika na izredno varnostno situacijo? Marsikdaj je težko reči kaj je pravilna reakcija. Izreden dogodek seveda ni predvidljiv in je vsakokrat drugačen. Zato imamo za naše varnostno osebje veliko praktičnih usposabljanj, preigravamo različne situacije in na praktičnim primerih simuliramo Maribor na strateški konferenci ukvarjali ravno s tem vprašanjem. Dejstvo je, da smo lahko zadovoljni z dosedanjim razvojem tako obsega kot tudi kakovosti storitev, seveda pa je od lovorik v preteklosti težki živet. Delujemo v panogi, kjer se je potrebno nenehno odzivati na spremembe v okolju. Tako bomo tudi v prihodnosti težili k temu, da bo blagovna znamka Varnost Maribor predstavljala sinonim kakovostnega varovanja na področju JV Evrope. Kaj je naš največji manjko na področju zasebnega varovanja? Obdobje krize, ki smo mu v tem trenutku priča, je dejstvo in realnost tudi v naši dejavnosti. Ta kriza je dala pozitivna in negativna spoznanja v panogi zasebnega varovanja. Eno od pozitivnih spoznanj je to, da je pomen varnosti v okolju na relativno visokem nivoju, takšen je bil pred krizo in ostaja tudi sedaj. Priznam, da smo se bali, da se bodo podjetja množično odpovedovala varovanju na račun težke gospodarske situacije. Je pa seveda res, da je v veliki večini gospodarskih subjektov potrebno poiskati optimizacijske učinke in bodisi zagotoviti višji standard varovanja z enakimi stroški ali pa ob zmanjšanju stroškov za naročnika zagotoviti nespremenjeno varnostno situacijo. PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ Pa je trenutna gospodarska kriza kljub temu prizadela panogo zasebnega varovanja? Kriza je panogi zasebnega varovanja vsekakor prinesla več problemov. Ključni problemi panoge zasebnega varovanja izhajajo iz zakonskih rešitev, kar je najbrž problem celotnega gospodarstva, nekatere panoge pa prizadene še posebej. Na primer, rešitev dviga minimalne plače, torej zakona, ki je izredno močno posegel v naše poslovanje in tudi v poslovanje nam podobnih podjetij. Struktura stroškov je pri nas v 75-80 % vezana na stroške dela, pri čemer je velika večina podpovprečno plačanih delovnih mest, kar pomeni da smo bili močno izpostavljeni ukrepu dviga minimalne plače. Podobno je na področju javnih naročil, kjer je izključni in edini kriterij cena. Tudi tukaj na primer prav proračunski uporabniki, ki potrebujejo storitve zasebnega varovanja, postavljajo raven cen na bistveno prenizkem nivoju. Tako prihaja država v močno nasprotje. Na eni strani nam s predpisi povišujejo stroške, in sicer na področju zasebnega varovanja z novim Zakonom o zasebnem varovanju iz marca 2011, ki povišuje standarde, kar se kaže v višjih stroških delovanj, in z Zakonom o minimalni plači. Na drugi strani pa država z javnimi naročili daje napačen signal, da je minimalna cena edini kriterij za izbiro izvajalcev zasebnega varovanja. Obstaja določen strah, da bo v panogi zasebnega varovanja prišlo do spirale, ki jo poznamo iz gradbeništva, kjer so se posli prevzemali ne glede na to, ali jih je bilo mogoče ekonomsko izpeljati. Seveda se na koncu to ne izide. Pomemben problem pa je upad investicij v podjetjih, kar nam je v času konjukture zagotavljalo strokovno delo, saj sodelujemo pri načrtovanju in gradnji, z varnostnega vidika, seveda. To področje se je sedaj močno skrčilo. Področje, ki ga še tudi moram omeniti, pa so stečaji, prisilne poravnave, ki za nas pomenijo odpise terjatev in žal vse prevečkrat ostanemo brez plačila za svoje opravljene storitve. Ste pri poslovanju naleteli na željo poslovnih partnerjev po znižanju cene? Seveda smo tudi mi v primežu iskanja optimizacij in racionalizacij. Trudimo se biti fleksibilni in kreativni in vedno skušamo najti najbolj optimalne rešitve. Rešitve so seveda različne, velikokrat gre za zamenjavo fizične delovne sile s tehničnimi sredstvi. Včasih želijo podjetja zmanjšati obseg našega varnostnega osebja z lastnim kadrom. Tukaj gre seveda za primere, ko imajo viške zaposlenih in lahko nekatere aktivnosti pokrijejo s svojimi ljudmi – seveda pa v tem primeru njihov sodelavec nima pristojnosti in pooblastil, ki jih ima varnostno osebje. V skrajnih primerih se odločijo tudi za bistveno zmanjševanje prisotnosti varnostnega osebja. Trudimo se najti rešitve ob še vedno sprejemljivem tveganju. V Sloveniji se skoraj vsakodnevno soočamo z ropi, to zelo vpliva na nesigurnost ljudi? Pred tremi, štirimi leti, ko smo začenjali govoriti o krizi, mi je marsikdo napol v šali rekel, da bo sedaj, ko bo kriza, to pomenilo več dela za nas. Nikoli si nisem želel, da bi zaradi tega imeli več dela. Žal je danes res, da je naše okolje manj varno, da je več vlomov, ropov, skratka da je bistveno več tveganj. V zadnjih letih je nastopilo kar nekaj dejavnikov za katere smo vedeli, da bodo pomenili povečano tveganje za življenje v Sloveniji. Govorim o odprtju meja z državami EU in prehod na skupno valuto. Prehod na evro, pomeni namreč dodatno tveganje, ker je valuta likvidna na več sto milijonskem trgu v primerjavi s prejšnjim tolarjem, ki ni bil tako uporaben. Tudi pretok ljudi je sedaj manj nadzorovan, kar za sabo seveda potegne tudi določene negativne dogodke. Ob mejnih področjih, predvsem v Prekmurju in ob meji z Italijo, je bilo v preteklosti povečano število vlomov in ropov, na primer na bankomatih in bencinskih postajah. Žal se je zadeva preselila tudi v finančne institucije, tako banke kot pošte, predvsem pošte so bile v preteklosti vse prevečkrat napadane. Vaš recept proti temu stanju? No, za ene to že ni več recept. Na primer velika večina bank v Sloveniji ima dobro urejeno preventivno varovanje. Dobra politika na področju varovanja v preteklosti se danes obrestuje. Res je to za te finančne institucije pomenilo vlaganje, vendar so rezultati sedaj vidni. Takšne institucije imajo dobro zgrajen koncept varovanja, ki ga je potrebno gradit, vzdrževat in nadgrajevat. Žal pa 100 % varnosti ni, nikjer. Očitno pa je situacija zares težka in ljudje so pripravljeni veliko tvegati in se podati v kazniva dejanja tudi za relativno male zneske. Pri tem ne gre zanemariti še dejstva, da je možnost socialnih nemirov seveda visoka, da se uvrščamo med tvegane države. Tega se moramo zavedati, z naročniki se o tem že pogovarjamo in iščemo možne GOSPODARSKI IZZIVI 15 PREDSTAVLJAMO ČLANE ŠGZ rešitve kako zavarovati premoženje. Še vedno pa upam in verjamem, da v Sloveniji do tega ne bo prihajalo in bo bližnja prihodnost prinesla v slovenski prostor malo več optimizma in pozitivnega pogleda v prihodnost. Kako bi ocenili štajersko gospodarstvo in štajersko regijo? Žal je zadnjih dvajset let bistveno spremenilo naše okolje, nekatere industrije, na katerih je Maribor gradil svoje bivanje, so enostavno izginile. Pa ne samo industrija, govorim tudi o razvojni dejavnosti, ki je v sodelovanju z industrijo prinašala dodano vrednost in razvoj. Seveda je današnji čas praktično nemogoče primerjati z gospodarstvom pred letom 1990. Pa vendar bi bilo dobro, da bi ohranili dobre izkušnje tistega obdobja. In ne smemo pozabiti na ugodno geografsko točko, ki jo ima Maribor v tem delu Evrope in je nikakor ne uspe izrabiti v polni meri. Prav tako ne smemo pozabiti tudi na relativno visoko stopnjo znanja in izobraženosti – imamo univerzo, ki ima praktično vse fakultete in veliko več bi lahko naredili na povezanosti akademske in gospodarske sfere. Maribor danes preveč sloni na storitvah oz. trgovinski dejavnosti, ki dolgoročno seveda ne prinaša dodane vrednosti za razvoj. Sicer nisem pesimist in verjamem, da kljub krizi v Mariboru ni vse črno in da bomo uspeli izkoristiti pozitivne stvari, ki jih je tudi kar nekaj. Kje vidite največje težave Maribora in štajerskega gospodarstva? Glede na majhnost države obstaja predvsem možnost bolj učinkovite decentralizacije države. V večjih državah je to težje, ker so razdalje bistveno večje. V Sloveniji so razdalje tako majhne, da bi lahko imeli državno upravo bistveno bolj razkropljeno, pa bi bila še vedno funkcionalna. Prav tako ne morem sprejeti dejstva, da imamo samo eno funkcionalno letališče in nacionalnega letalskega prevoznika, ki v svet leti in povezuje samo eno mesto. Govorimo o drugem največjem mestu v državi in ne predstavljam si, da bi v Avstriji ali na Hrvaškem nacionalni letalski prevoznik letel samo iz glavnega mesta. To je popolnoma zgrešeno tudi iz strateškega vidika vodenja države. Kaj menijo štajerska podjetja o podjetju Varnost Maribor? 16 Mag. Romana Pajenk Janez Ajlec Peter Kosi predsednica uprave Probanke direktor in lastnik AJM okna-vrata-senčila d.o.o. direktor podjetja Granit, d.d. »V Probanki zagotavljamo aktivno varovanje oseb in premoženja. K temu nas zavezujejo predpisi in visoki standardi, ki veljajo za varovanje v naši dejavnosti. Smo torej zelo zahteven uporabnik storitev zasebnega varovanja, saj se zavedamo, da je zaupanje komitentov izredno pomembno in da zaupanje temelji na varnosti poslovanja. Na področju tehničnega in fizičnega varovanja oseb in premoženja že dalj časa pogodbeno sodelujemo s pooblaščenim izvajalcem storitev zasebnega varovanja Varnost Maribor, d.d. Skupaj z njimi razvijamo in vzdržujemo sisteme, ki zagotavljajo banki varen razvoj in poslovanje v zadovoljstvo lastnikov, komitentov in zaposlenih. Zadovoljni smo, da se tudi podjetje Varnost Maribor zelo dobro zaveda zahtevnosti dela, ki ga opravlja, in da ga opravlja z vso strokovno odgovornostjo in hkrati kot strokovni izziv ter skupaj za nami išče in razvija napredne www.stajerskagz.si rešitve na tem področju.« »Dejavnost varovanja, s katero se primarno ukvarjajo v Varnosti Maribor, je v današnjem času, ko postaja nasilje, nestrpnost in kriminal vse bolj del našega vsakdana - celo do te mere, da se tudi pri nas dogajajo zločini, ki smo jih v preteklosti bili vajeni samo s TV ekranov, vse bolj pomembna. Skrb za varnost oseb, premoženja in okolja je tako postala ena od pomembnih prioritet posameznika in družbe kot celote. V podjetju AJM storitve Varnosti Maribor koristimo že vrsto let. Naše sodelovanje temelji na visokih poslovnih in strokovnih načelih ter na spoštovanju. Varnost Maribor odlikujejo lastnosti, ki jih tudi sami cenimo, odzivnost, strokovnost, fleksibilnost, urejenost in prijaznost. S svojim preteklim delom so nam dokazali, da jim gre zaupati, zato jim bomo zaupali tudi v prihodnje.« »S poslovnim sistemom Varnost sodeluje Skupina Granit že vrsto let. Glede na to, da smo gradbeno podjetje z dejavnostjo na mnogih lokacijah, uporabljamo različne njihove usluge. Obrate nam varujejo fizično in tehnično, v naših poslovnih prostorih v Slovenski Bistrici pa imajo tudi področni center. Ugotavljamo, da so pri svojem operativnem delu izredno hitro odzivni in maksimalno strokovni. Za nas je zelo pomembna tudi njihova svetovalna dejavnost, za katero lahko iz lastnih izkušenj trdim, da nam je preprečila marsikatero škodo. Sodelovanje z Varnostjo dobesedno povečuje varnost tudi nam!« STRATEGIJA RAZVOJA MESTA MARIBOR Maribor potrebuje celovito strategijo razvoja Društvo ekonomistov Maribor in Zveza inženirskih društev Maribor sta skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico 22. novembra organizirala posvetovanje, na katerem so gospodarstveniki in ekonomisti spregovorili o strategiji gospodarskega razvoja Maribora. [email protected] Društvo ekonomistov Maribor Kaj je Strategija razvoja mesta Maribor? Strategija razvoja Maribora (SRM) je del politike Mestne občine Maribor, njena strateška smernica, na podlagi katere bo mestna uprava pripravljala letne in dvoletne proračune, in Krovni cilji Strategije razvoja mesta Maribor do leta 2030 so: • Povečanje stopnje zaposlenosti in samozaposlenosti prebivalstva med 18. in 60. letom starosti s sedanjih 75 % na vsaj 85 %. • Doseganje cilja investiranja 5 % izdatkov MOM v razvojne programe in projekte, ki bodo izkazovali inovativnost (merjeno s številom novih idej/sugestij/ invencij/inovacij). • Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 30 % v primerjavi z ravnijo v letu 2009. • Povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije za 20 % glede na leto 2009. • Povečanje energetske učinkovitosti za 20 % (tako javne infrastrukture kot gospodinjstev in podjetij) glede na leto 2009. • Zmanjšanje osipa na področju izobraževanja pod 10 %. • Povečanje števila mestnih prebivalcev med 25. in 30. letom starosti, ki so končali terciarno izobraževanje, na vsaj 40 %. • Zmanjševanje števila mestnih prebivalcev, odvisnih od socialne pomoči, na 3 % vseh prebivalcev. sicer zgolj za tisti del t. i. razvojnega proračuna, ki ne predstavlja rednih nalog. SRM torej ne vključuje finančnih obveznosti MOM, ki predstavljajo njene redne naloge in izdatke v skladu z zakonodajnimi okvirji in predpisi države, ki se nanašajo na lokalne skupnosti. • sodelovanje in soglasnost, • samozavest, podjetnost in inovativnost, • visoka dodana vrednost in usmerjenost v izvoz, • poslovna odličnost in družbena odgovornost, • dvosmerno sodelovanje univerz in inštitutov z gospodarstvom. SRM predstavlja prispevek k razvojno-strateškim projektom, ki jih bo MOM bodisi sofinancirala bodisi sama izvajala. To je torej tisti del, ki ne sodi med zakonsko opredeljene izdatke lokalne skupnosti. Podravska regija, ki je po številu prebivalcev druga največja statistična regija (na območju regije živi 16,1 % slovenskega prebivalstva in pokriva 2170 km²), obsega dobro desetino slovenskega ozemlja in vključuje v svoje območje kar 41 občin. To je tudi tretja najgosteje naseljena statistična regija. Zato je ciljna skupina, ki naj bi imela koristi pri izvedbi strategije, predvsem lokalno okolje, v prvi vrsti prebivalci MOM. Zakaj potrebuje Maribor strategijo razvoja? Strategija razvoja mesta Maribora »Maribor 2030« je strateški dokument, ki ga Maribor kot mesto želi in mora oblikovati. S tem bo Maribor, kot bodoča Evropska kulturna prestolnica in prostor univerzijade, kar najbolje izkoristil prednosti, ki jih ima. Potenciali Maribora presegajo omenjene vrhunske dogodke. Maribor ima odlično lego z infrastrukturo – avtocesto, železnico, letališče in še reko Dravo, odlično univerzo, zato mora postati tudi odlično mesto. Za razvoj odličnega Maribora so nujni naslednji elementi in vrednote: Podravje, še pred dvema desetletjema močna industrijska regija, je ob koncu tisočletja eno izmed območij z najresnejšimi gospodarskimi in socialnimi problemi v Sloveniji. Gospodarstvo regije, ki je še pred dobrim desetletjem slonelo na močni industriji in gradbeništvu, so izguba vzhodnih in južnih trgov, propad glavnih industrijskih podjetij ter nenadna upočasnitev investicijske gradnje zelo prizadeli. Regija je dobila tipične lastnosti starih industrijskih regij: kapital in znanje sta se umaknila, nove spodbude so redke. GOSPODARSKI IZZIVI 17 STRATEGIJA RAZVOJA MESTA MARIBOR Kakšno je mnenje štajerskih gospodarstvenikov in ekonomistov o Strategiji razvoja mesta Maribor? Strategiji razvoja Maribora Strategija razvoja manjka konkretnost Maribora nujno potrebuje akcijski načrt z realno ocenjenimi stroški in opredeljenimi viri Treba je ugotoviti, kaj vse potrebujemo za sanacijo gospodarstva mesta, kaj si želimo in kaj je realno dosegljivo. Med ukrepi je prav gotovo privabljanje uspešnih podjetij od drugod, ki bodo odpirala nova dobro plačana delovna mesta in tudi plačevala plače in prispevke. Da jih bomo privabili, jim moramo ponuditi predvsem konkurenčne pogoje.« Sama strategija še ne pomeni spremembe doc. dr. Anton Habjanič direktor TehnoCentra UM [email protected] »V osnutku Strategije razvoja mesta Maribor gospodarske in razvojne dileme očitno niso bile prepoznane kot ključne prioritete prihodnosti mesta Maribor. Drugače si namreč ne morem razlagati dejstva, da je dotični dokument le skupek ''pobožnih'' želja (strateških projektov) brez realne ocene njihovih vrednosti ter navedbe konkretnih ukrepov in finančnih virov za njihovo realizacijo. Za utemeljitev svojega mnenja naj navedem samo predvideni projekt vzpostavitve tehnološkega parka do leta 2015 v vrednosti 20 mio EUR, ki bi z nastajanjem inovativnih podjetij nedvomno spodbudil izgradnjo konkurenčnega gospodarstva in bi že zdavnaj moral biti umeščen v prostorski plan Mestne občine Maribor, vendar se ''politika in stroka'' že dobrih pet let usklajujeta, kje bo lociran in iz katerih virov se bodo namenila sredstva za njegovo vzpostavitev.« 18 Viljenka Godina direktorica Ekonomskega instituta Maribor [email protected] »Že leta poslušamo, da se bo Maribor razvijal kot turistično mesto in mesto storitev. Glede na majhen delež turizma v dodani vrednosti regije Podravje, ki po podatkih SURS za leto 2008 znaša 2 %, novejših podatkov še ni, lahko ta delež podvojimo, pa še vedno ne bo dosegel kaj več kot zanemarljiv odstotek v bruto dodani vrednosti. Razen tega je dodana vrednost na zaposlenega v turizmu nižja kot v kmetijstvu in le nekoliko presega »tradicionalne« industrijske dejavnosti, v katerih podjetja po vrsti propadajo. Kar zadeva storitve, Maribor v dvajsetih letih ni razvil prav dosti takšnih, ki bi pomembno prispevale k izvozu. Številnih brezposelnih, ki so že desetletja problem te regije, (samo) z razvojem turizma in storitev (zlasti takšnih, ki so namenjene domačim podjetjem in lokalnemu prebivalstvu) ne bomo zaposlili. In tudi drugih problemov - okoljskih, javnega prometa, cest in pločnikov, kulture in vsega ostalega, kar sodi v zaokroženo podobo uspešnega in prijetnega mesta, ne bomo rešili. dr. Vlasta Krmelj direktorica Energetske agencije za Podravje [email protected] Strategija razvoja mesta je eden izmed najpomembnejših dokumentov, ki usmerja razvoj in delovanje mesta. Temeljiti mora na načelih trajnostnega razvoja, kar pomeni zagotavljanje gospodarske rasti ob upoštevanju smernic varovanja okolja in socialne družbe. Velikokrat se ne zavedamo, da trajnostni razvoj ne pomeni ovire ampak priložnost za mesto in ljudi, tako na lokalnem kot globalnem nivoju. Sama strategija še ne pomeni spremembe. Potrebno jo je implementirati in za uspešno izvajanje so pomembni vsi posredno in neposredno vključeni, zato je pri pripravi strateških dokumentov pomemben pristop vključevanja javnosti. O dosežkih in uresničevanju ciljev razvojne strategije je potrebno redno letno poročati. S tem je omogočeno tudi potrebno prilagajanje in ocenjevanje napredka. FINANČNA PISMENOST Povezovanje poslovanja pravnih in fizičnih oseb Slavko Jarc izvršilni direktor za področje poslovanja z gospodarskimi družbami [email protected] Kaj nudimo fizičnim osebam? Fizičnim osebam so na razpolago različni osebni računi, ki jih lahko izbirajo glede na življenjsko obdobje, za odprtje pa potrebujejo le identifikacijsko kartico in davčno številko. Za vse, ki razmišljajo o odprtju osebnega računa ali o menjavi banke, smo pripravili Paket dobrodošlice, ki nudi brezplačno odprtje transakcijskega računa, strankam pa nudi še vrsto drugih ugodnosti. Kaj nudimo pravnim osebam? V Novi KBM imajo pravne osebe, podjetniki, zasebniki na voljo možnost odprtja poslovnega računa. Stranke imajo lahko odprtih več poslovnih računov, vsak imetnik poslovnega računa pa ima tudi svojega skrbnika, ki mu je vedno na voljo za dodatne informacije in svetovanje. V banki zasebnikom in podjetjem, ki začenjajo svoje poslovanje ali morda želijo delno ali v celoti prenesti poslovanje z druge banke na našo, nudimo številne ugodnosti v Paketu dobrodošlice za pravne osebe. Paket dobrodošlice za pravne osebe brezplačno nudi: Za odprtje poslovnega računa podjetnik potrebuje: • enoletno vodenje poslovnega računa, • pristop k spletni banki, • pridobitev Monete s poslovnega računa, • enoletno članarino za poslovno kartico Activa MasterCard ali Activa Visa, • pridobitev poslovne debetne kartice Visa Business Electron, • prvo odobritev kratkoročnega kredita (okvirnega ali kontokorentnega). • Vlogo za otvoritev poslovnega računa. • Samostojni podjetniki potrebujejo: original in fotokopijo odločbe o vpisu v sodni register ter potrdilo pristojne davčne uprave, da nimajo neporavnanih obveznosti. • Zasebniki predložijo tudi Potrdilo o ugotavljanju davčne osnove. • Fotokopijo obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti. Poleg tega pravnim osebam po polovični ceni izdamo identifikacijsko kartico za uporabo spletne banke Bank@Net oziroma Poslovni Bank@Net ter omogočimo 25 % nižje stroške odobritve prvega kredita (kratkoročnega ali dolgoročnega) glede na veljavno tarifo nadomestil banke. Za podjetja je pomembno, da so pripravljena na jutri. Za to potrebujejo stabilno in urejeno finančno stanje, veliko novih idej, zagon in motivacijo. V Novi KBM se tako podjetniki vedno lahko obrnejo na skrbnike znanja, ki jim predlagajo izobraževanja, ki najbolj ustrezajo specifičnim zahtevam vsakega posameznega podjetnika, s tem pa jim tudi pomagajo k boljši finančni kondiciji in k boljši pripravljenosti na prihodnost. Podjetniški center Za izboljševanje finančne pismenosti so v Novi KBM strankam vedno brezplačno na voljo svetovalci, ki skušajo razumljivo in preprosto odgovoriti na njihova vprašanja. Dodano vrednost pa zasebniki in podjetniki zagotovo najdejo v bančnem Podjetniškem centru, ki je prvi tovrstni center v Sloveniji. V banki se namreč zavedamo, da vsi začetki ali strateške spremembe v podjetjih potrebujejo celovito podporo v zanesljivem partnerju, ki strankam ponudi ugodne vire financiranja in jim hkrati zna svetovati pri njihovih poslovnih odločitvah. V Podjetniškem centru podjetnikom namreč zagotavljamo svetovalne storitve s številnih poslovnih področij. Tu najdejo vse relevantne informacije GOSPODARSKI IZZIVI 19 FINANČNA PISMENOST ob začetku poslovanja, nasvete za njegovo širjenje, svetovalno pomoč ob najemu start up kredita za mlada in inovativna podjetja, nudimo pa jim tudi kompetentno podporo ter dostop do ostalih izobraževalnih vsebin. Tisti, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja, pa se lahko prepričajo, ali ustrezajo profilu podjetnika, spoznajo pravila poslovanja, pravne in kadrovske vidike poslovanja in elemente dobre podjetniške prakse, se naučijo napisati dober poslovni načrt in spoznajo, kaj ponuja podporno okolje za podjetništvo v državi ter kako poteka financiranje podjetja. možnosti brezplačnega svetovanja, kjer jim naši strokovnjaki nudijo pomoč pri presoji podjetniške ideje, oblikovanju poslovnega načrta, zagonu podjetja in pripravi razvojnih projektov ter pri pridobitvi nepovratnih sredstev. Omogočili smo tudi možnost naročanja na e-napotke, s pomočjo katerih si podjetniki lahko prenesejo koristne priročnike in e-orodja. Komitenti Nove KBM pa se lahko naučijo še več, saj v okviru podjetniškega centra komitente spodbujamo še s posebnimi popusti pri kotizacijah in nabavi strokovne literature. Mala šola podjetništva Poleg tega v Podjetniškem centru svojim komitentom nudimo brezplačno možnost izobraževanja v okviru Male šole podjetništva, kjer vsi zainteresirani lahko dobijo različna poslovna znanja, nudimo pa tudi različne bonitete in ugodnosti. Ob pomoči IRP – Inštituta za raziskovanje podjetništva tako nudimo sodobno in varno celovito finančno in svetovalno podporo, v okviru katere lahko stranke pridobijo manjkajoče znanje, izkoristijo možnost presoje tržnega potenciala poslovne ideje ter enostavnega oblikovanja poslovnega načrta in nadgradijo svoje znanje o obvladovanju kadrovskega vidika v podjetju. Podjetniki lahko koristijo tudi 20 V okviru spodbujanja podjetništva smo v Novi KBM pripravili tudi atraktivno ponudbo Start up kreditov. Ti predstavljajo dodatno pomoč mladim podjetnikom in so namenjeni tistim podjetjem, ki so komitenti Nove KBM, niso starejša od treh let in imajo inovativno podjetniško idejo. Vso pomoč in podporo pri dokumentaciji, ki jo morajo predložiti za odobritev kredita, podjetniki lahko dobijo v Podjetniškem centru. Pripravljenost na jutri V Novi KBM smo vzpostavili tudi spletno mesto www. pripravi.se, v okviru katerega našim komitentom in nekomitentom nudimo nasvete za boljšo pripravljenosti na prihodnost, hkrati pa na njej najdejo tudi veliko koristih informacij, ki pripomorejo k izboljšavi njihove finančne pismenosti. Na spletni strani smo postavili uporaben simulator, s katerim lahko uporabniki preverijo našo ponudbo. Praktično to torej pomeni, da s pomočjo simulatorja lahko preverijo, ali so na pravi poti do primerne pokojnine, ali dovolj in pravilno varčujejo, ali lahko poslujejo z manjšimi stroški ter kateri kredit je najprimernejši glede na njihovo finančno stanje. Za vsa dodatna vprašanja in pomoč so vsem strankam vedno na voljo naši svetovalci, ki glede na njihovo finančno stanje, življenjsko obdobje in ostale parametre skušajo najti najboljši način poslovanja ali koriščenja katerega drugega dela naše ponudbe. V Novi KBM verjamemo, da se učenje ravnanja s financami začne že v otroštvu, saj je s tem vsak nadaljnji korak na tem področju lažji, zato že tudi najmlajšim skušamo približati pomen in gospodarno ravnanje z denarjem. ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE Kako ustvariti močno in prepoznavno blagovno znamko? V prejšnjem članku smo spregovorili o tem, kaj so blagovne znamke, kakšna je identiteta močne blagovne znamke in katere so najbolj uspešne blagovne znamke v Sloveniji in v tujini. Tokrat bomo spregovorili o tem, zakaj je pomembno vlaganje v blagovno znamko in kako ustvariti močno in prepoznavno blagovno znamko. [email protected] Prvi in odločilni korak za uspešno ustvarjeno blagovno znamko je odvisen predvsem od menedžerjev. Ni mogoče pričakovati jasne in pozitivne predstave določene blagovne znamke pri porabnikih, če njeni snovalci nimajo izoblikovane podobe, če ne vedo, kaj njihova blagovna znamka izraža oziroma kje se skriva njena konkurenčna prednost. Oblikovanje blagovnih znamk Preden podjetje oblikuje in razvije svojo blagovno znamko, mora izvesti naslednje korake: • Podjetje mora določiti osnovne korporativne vrednote in ustvariti korporativno znamko. • Podjetje mora razviti jasen načrt oblikovanja blagovne znamke z namenom, da bi kupec pridobil pozitivne izkušnje z blagovno znamko na vsakem koraku – elektronska pošta, osebni stiki, telefon … • Podjetje mora definirati sporočilno bistvo blagovne znamke z namenom širjenja tega sporočila vsepovsod, kjer je blagovna znamka prisotna. • Podjetje mora uporabljati vrednost blagovne znamke kot ključno gonilno silo podjetja. • Uspeh blagovne znamke je odvisen od vsakega posameznega zaposlenega v podjetju, glede na njegovo sprejemanje in uresničevanje vrednosti blagovne znamke ter širjenje sporočila blagovne znamke. se širi na nove velikosti, okuse in podobno v obstoječi kategoriji izdelka) • Širitev blagovne znamke (blagovna znamka se širi na nove kategorije izdelkov) • Več blagovnih znamk (nove blagovne znamke so dodane isti kategoriji izdelkov) • Nove blagovne znamke (novo ime blagovne znamke za izdelek nove kategorije) Strategija blagovnih znamk Ko se podjetje odloči za strategijo imena blagovne znamke, se mora sočasno odločiti še o imenu blagovne znamke. Ime veliko prispeva k uspehu blagovne znamke in ga je potrebno izbrati previdno ter s premislekom, kar pa ni lahka naloga. Podjetje ima na izbiro štiri strategije blagovne znamke: • Širitev skupine izdelkov (obstoječe ime blagovne znamke GOSPODARSKI IZZIVI 21 ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE Podjetja lahko izbirajo med štirimi strategijami imena blagovnih znamk: • Posamično ime blagovne znamke • Krovno družinsko ime za vse izdelke • Ločena družinska imena za vse izdelke • Zaščitni znak podjetja, povezan s posameznim imenom izdelka • Ime naj bo podkrepljeno s simbolom ali sloganom. • Ime naj vzbuja želene asociacije, naj ne bo vsakdanje in dolgočasno. • Ime naj ne vzbuja neželenih asociacij. • Ime naj bo razločevalno, naj se jasno razlikuje od konkurenčnih imen. • Ime naj bo lahko prevedljivo v tuje jezike in naj nima neustreznega pomena v tujih jezikih oz. državah. • Ime naj bo primerno za registracijo in pravno zaščito. Ime blagovne znamke Slogan blagovne znamke Predstavljamo vam nekaj nasvetov za učinkovito izbiro imena vaše blagovne znamke: Slogan blagovne znamke dodatno pojasni ime blagovne znamke, mora biti jasen in nedvoumen ter konkretno izražati tisto, kar želimo, da blagovna znamka sporoča. Slogan uteleša filozofijo podjetja in sporoča tisto, kar želi podjetje sporočiti svojim kupcem. • Ime blagovne znamke naj bo takšno, da se hitro in lahko vtisne v spomin ter se ga hitro prikliče. • Ime naj se navezuje na kategorijo izdelka. • Ime naj pove nekaj o prednostih in značilnostih proizvoda oz. storitve. Simbol in logotip blagovne znamke Grafična podoba blagovne znamke je vidni del blagovne znamke, ki vsebuje simbole, specifično oblikovanje in tipologijo črk. Simbol je najosnovnejša stalnica blagovne znamke. Pri oblikovanju grafične podobe blagovne znamke veljajo podobno pravila kot pri izbiri imena blagovne znamke. Simboli morajo biti: • Učljivi – simbol je dobro učljiv takrat, ko ga lahko natančno opišemo ali narišemo potem, ko smo ga nekajkrat videli. • Prepoznavni – prepoznavnost je lastnost, da simbol prepoznamo v množici drugih simbolov. • Berljivi – simboli ne smejo puščati nobenega dvoma o kakšni besedi ali zlogu v simbolu. • Razlikovalni – dober simbol je unikaten in se razlikuje od drugih. • Referenčni – gre za sposobnost simbola, da predstavlja stvari, dogodke, ideje. 22 www.stajerskagz.si ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE Zakladnica olj Rastlinska olja in maščobe so najpomembnejše nosilno poslovno področje Tovarne olja Gea d.d. Svoje poslovanje vodimo s poudarkom na visokokakovostnih in zdravju prijaznih proizvodih, ki celovito zadovoljijo življenjske potrebe ljudi po rastlinskih maščobah in dopolnilni prehrani. Jedilna rastlinska olja imajo v človekovi prehrani pomembno hranilno, energijsko in kulinarično vrednost. [email protected] Blagovna znamka GEA Blagovna znamka Gea je visoko pozicionirana znamka specialnih, vrhunskih olj, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše kupce. Temelji na značilnostih, povezanih z zdravjem, kakovostjo, kulinaričnimi trendi in modernim življenjskim slogom. Izraža znanje, bogastvo okusov, naravnost sestavin, posebnosti in seveda dolgoletno tradicijo. Tovarna olja Gea je vodilna slovenska oljarna z več kot stoletno tradicijo v proizvodnji in prodaji kakovostnih jedilnih olj na slovenskem trgu. Tovarna olja Gea je tudi edini slovenski proizvajalec jedilnih rafiniranih olj. Svoje poslovanje vodi s poudarkom na visokokakovostnih in zdravju prijaznih proizvodih, ki jih trži pod uveljavljenimi in uspešnimi blagovnimi znamkami: Gea, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Vrhunska olja GEA Široka paleta vrhunskih olj GEA vključuje kar 20 različnih vrst olja, ki se od ostalih razlikujejo predvsem v ugodnejši sestavi maščobnih kislin, višji vsebnosti vitaminov in mineralov. Odlikujejo jih postopki pridobivanja iz najkakovostnejših surovin, izvrstne arome in okusi, ter raznovrstne možnosti uporabe. Tovarna olja Gea proizvaja in trži izdelke pod uveljavljenimi in uspešnimi blagovnimi znamkami Gea, Zvezda, Cekin in Sončni cvet. Nosilni proizvodi so rastlinska olja, majoneze, solate, omake, ocvrta čebula, margarine in krmne komponente. Na domačem trgu ima podjetje večinski tržni delež, vse večji izziv pa so trgi po Evropi, kamor se Gea s svojimi prodajnimi aktivnostmi intenzivno usmerja. GEA Štajersko-prekmursko bučno olje Podjetje je najbolj ponosno na svoj najstarejši proizvod – V Štajerski gospodarski zbornici se zavedamo pomena in predvsem pomembnosti štajerskih blagovnih znamk. Zato smo v časopis Gospodarski izzivi uvedli rubriko Štajerske blagovne znamke, kjer bomo v vsaki številki predstavili blagovno znamko Štajerske. Želite, da je predstavljena tudi vaša blagovna znamka? Sporočite nam in skupaj bomo pripravili predstavitev. GOSPODARSKI IZZIVI 23 ŠTAJERSKE BLAGOVNE ZNAMKE bučno olje, ki je zelo zaželeno pri vseh, ki cenijo njegove zdravilne lastnosti in odličen okus. Tovarna olja Gea proizvaja GEA štajersko-prekmursko bučno olje z geografsko označbo, ki uvršča bučno olje med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke. GEA bučno olje je 100-%, nerafinirano, bogato z vitamini, minerali in naravnimi klorofili. V ljudski medicini se uporablja za zdravljenje obolele prostate, bolezni mehurja in sečil, za izboljšanje prebave in številne druge namene. Novi izdelki Za obstoj na trgu je ključnega pomena biti vedno v koraku s trendi, zato smo v letošnjem letu prodajni asortima blagovne znamke GEA obogatili z dvema visokokakovostnima in zdravju prijaznima izdelkoma. To sta GEA ekstra deviško oljčno olje Avantgarde in GEA konopljino olje. GEA ekstra deviško oljčno olje Avantgarde Ekstra deviško oljčno olje Avantgarde je oljčno olje višje kategorije, pridobljeno iz najboljših, na vročem mediteranskem soncu in vetru naravno pridelanih oljk. Odlikuje ga bogat, svež, sadni okus z rahlo pikantno noto trav. Visoka vsebnost enkrat nenasičenih maščobnih kislin daje olju posebno biološko vrednost. Jedilno hladno stiskano konopljino olje Jedilno hladno stiskano konopljino olje je pridobljeno s stiskanjem semen industrijske konoplje (Cannabis sativa). Olje ima prijeten nežen okus po oreščkih in je bogat vir esencialnih maščobnih kislin, nujno potrebnih za 24 www.stajerskagz.si človeški organizem. Vsebuje 8 esencialnih aminokislin, veliko vitaminov B-kompleksa in vitamin E. Je eno od redkih olj, ki vsebuje gamalinolensko kislino (GLA), ki je pomembna za imunsko odpornost telesa. Sledite srcu. AKTUALNO Projekt »Gear for changes« Štajerska gospodarska zbornica je od decembra 2010 sodelovala v mednarodnem projektu GEAR for Changes skupaj z nosilcem projekta Ekonomskim institutom Maribor, Centrom razvoja človeških virov, in partnerji Združenjem delodajalcev Slovenije, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Območno organizacijo Podravja in Koroške, Hrvaško gospodarsko zbornico, Območno zbornico Krapina iz Hrvaške in organizacijo Investors in People International iz Velike Britanije. [email protected] Kakšen je bil namen projekta? Namen projekta je bil spodbuditi podjetja k uvajanju ukrepov za preprečevanje negativnih vplivov sprememb na zdravje in dobro počutje zaposlenih. V vseh treh vključenih državah so bile aktivnosti usmerjene v dvig osveščenosti in promocijo koristi pravočasnega ter stalnega vključevanja PRIROČNIK »ZDRAVJU PRIJAZNO PRESTRUKTURIRANJE« Med pomembne rezultate spada priročnik »Zdravju prijazno prestrukturiranje«, ki pomaga delodajalcem in delojemalcem pri skupnem sodelovanju v fazi promocije, planiranja in uvajanja ukrepov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu ter s tem zmanjšanja negativnih vplivov prestrukturiranja. Gre za praktični priročnik, ki vključuje orodja, modele in dobre prakse, nacionalne okvire, uporabne povezave in literaturo z obravnavanega področja. Izdan je v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. področja zdravja in dobrega počutja v procese prestrukturiranja, pomoč delodajalcem in socialnim partnerjem pri preprečevanju in obravnavi zdravstvenih težav zaposlenih, ki se soočajo s prestrukturiranjem, ter povečanje zavedanja in poznavanja dejavnikov stresa ter pomena ustrezne komunikacije med delodajalci v času prestrukturiranja. Kako je potekal projekt? Obsežna aktivnost je bila priprava in izvedba usposabljanj. Usposabljanja za linijske vodje so se izvedla v vseh treh sodelujočih državah, vključenih pa je bilo skupno 43 linijskih vodij iz 34 različnih podjetij in organizacij. Usposabljanja za sindikalne zaupnike so se izvedla samo v GOSPODARSKI IZZIVI 25 AKTUALNO Sloveniji in na Hrvaškem, udeležilo pa se jih je 27 udeležencev iz 16 različnih podjetij in organizacij. Izmenjava mnenj in znanj je potekala v obliki eForuma na spletu ter v okviru delavnic, ki so bile organizirane v vseh treh državah, udeležile pa so se jih skupno 103 osebe. Mednarodna konferenca »Zdravje in dobro počutje v času sprememb« Zaključek projekta je predstavljala mednarodna konferenca z naslovom »Zdravje in dobro počutje v času sprememb«, ki smo jo organizirali 9. novembra 2011 in na kateri so sodelovali številni strokovnjaki, predstavniki podjetij, sindikatov in drugi gostje iz Slovenije, Hrvaške in Velike Britanije. Na konferenci so bili predstavljeni tudi vsi pomembni rezultati enoletnega projekta »GEAR for Changes«. V okviru konference sta bili izvedeni tudi dve okrogli mizi. Prva se je dotikala vprašanja, kako lahko delodajalci, njihovi predstavniki in sindikati prispevajo k izboljšanju delovnih pogojev ter zdravja in dobrega počutja na delu v času sprememb. Druga okrogla miza se je osredotočila na pomen usposabljanja srednjega managementa in predstavnikov sindikatov za zagotavljanje dobrih delovnih pogojev ter uspešno promocijo zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, še posebej v času sprememb. 26 Drugi del konference se je odvijal v obliki kratkih delavnic, kjer so udeleženci lahko dobili nekaj konkretnih informacij, predlogov, znanj in orodij, kako izboljšati zdravje in dobro počutje na delovnem mestu v času sprememb. V zaključku konference so bili s strani predstavnikov podjetij in raziskovalcev predstavljeni primeri dobrih praks iz Slovenije, Hrvaške in Velike Britanije. Zaključki projekta Ob zaključku konference so se udeleženci strinjali, da se je izvedba projekta pokazala kot odlična priložnost za pozitivno promocijo in mednarodno izmenjavo izkušenj, dobrih praks, pobud, poslovnih modelov in pristopov na področju zdravja in dobrega počutja zaposlenih ter za iskanje novih možnosti in skupnih rešitev za prihodnost. Hkrati pa bo konferenca služila kot dobra iztočnica za nove izzive in pobude za prihodnje delo tako strokovnjakov in svetovalcev na eni strani kot tudi podjetij na drugi strani. Celoten projekt je predstavljen tudi na spletni strani projekta www.gear-progress.eu. Projekt je sofinanciran iz programa evropske Skupnosti za zaposlovanje in družbeno solidarnost – PROGRESS (2007–2013) in s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS. AKTUALNO Znani so prejemniki slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011 Slovensko društvo za odnose z javnostmi, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno- interesnimi organizacijami, je 24. novembra 2011 ob 20. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor razglasilo prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011. Nagrada HORUS je bila letos podeljena tretjič. Ob podjetjih je bila prvič podeljena nagrada tudi zavodom ter posebno priznanje podjetniku s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, novinarju in splošno posebno priznanje. Mariborski vodovod d.d., član Štajerske gospodarske zbornice, je prejemnik Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2011 v kategoriji srednje velikih podjetij. Kdo so prejemniki nagrade HORUS 2011? V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2011 prejeli: mikromajhna podjetja: Lotrič laboratorij za meroslovje, d.o.o., srednje velika podjetja: Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., in velika podjetja: BTC d.d. V kategoriji zavodi je nagrado HORUS 2011 prejel Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvaliteto življenja po poškodbi glave. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Prejemnikov posebnega priznanja Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu, je več, Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska) pa je prejel nagrado HORUS 2011 za to kategorijo. Posebno priznanje sta prejeli novinarki Jana Petkovšek Štakul in Barbara Pavlin, splošno posebno priznanje pa Društvo Ekologi brez meja in Tomo Križnar. Nagrada HORUS je bila letos podeljena tretjič, z razpisom pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij k družbeni odgovornosti. Ocenjevanje je iz leta v leto zahtevnejše »Kandidirajo organizacije, ki so same po sebi že družbeno odgovorne. Njihov poslovni svet je uravnan. Te organizacije se zavedajo, da sta njihova prihodnost in zanesljivost poslovanja tesno povezani z vsemi vidiki družbene odgovornosti. Kandidati se med seboj razlikujejo v podrobnostih, ki zahtevajo od ocenjevalne komisije vedno večjo pozornost in prepoznavanje posamičnih prednosti, ki jih razlikujejo. Kandidati se razlikujejo predvsem v načinu implementacije in v preverjanju te učinkovitosti. Pri vseh pa je opaziti vedno večjo skrb GOSPODARSKI IZZIVI 27 AKTUALNO za posameznika, tako delavca, kupca kot tudi za ljudi iz okolja, kamor sega ta odgovornost,« je o prijavljenih povedal mag. Franc Hočevar, predsednik ocenjevalne komisije za nagrado HORUS 2011. Ocenjevanje je potekalo v dveh ločenih krogih, poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju učinkov. »Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS je zahteven zgodnji petelin v slovenski družbeni, ekonomski, poslovni in osebni praksi. Poskuša uveljaviti družbeno odgovornost kot primerno celovit družbeno-ekonomski odnos, poslovno politiko, strategijo, taktiko in prakso ter osebno bistveno vrednoto ljudi, vse do preraščanja od vrednote nekaj posameznikov in kulture manjših skupin naprednih široko razmišljajočih oseb in njihovih organizacij v prevladujočo etiko in normo, ker se poštenost poslovno in družbeno-ekonomsko ter osebno splača.« Zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO in predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade HORUS 28 www.stajerskagz.si Odnos štajerskih podjetij do družbene odgovornosti Zakaj smo prejeli nagrado HORUS 2011? odnosu do vseh deležnikov podjetja. Smo družini prijazno podjetje. V družbeno odgovornem delovanju podjetja je vidna skrb za družino v splošnem smislu in ne le za družine zaposlenih. Skrbimo za OVE (fotovoltaična elektrarna), izvajamo akcijo čiščenja nabrežij in zajetij, propagiramo vodo iz pipe in stežka bi napravili dosti več, saj gre za javno podjetje. Danilo Burnač direktor Mariborski vodovod d.d. [email protected] Mariborski vodovod d.d. v svoji skupini izstopa po osveščanju na področju pitne vode ter dobrodelnih in izobraževalnih projektih. Veliko nam pomeni čisto okolje, prav tako pa primeren odnos do zaposlenih in kupcev. Zato izvajamo anketo zadovoljstva zaposlenih od leta 2005 vsaki dve leti, od leta 2002 pa merimo zadovoljstvo kupcev. Redko videna odločitev, da se ocenjujejo ne samo zaposleni, ampak tudi dobavitelji, ki s tem dobijo možnost izboljšav. Na strehi stavbe podjetja je vgrajena sončna elektrarna, za slepe in slabovidne smo razvili internetno stran. Organizacija deluje v skladu s smernicami ISO26000 in sodeluje v projektu za ločevanje odpadkov Ekoprofit International. Razvili smo sistematičen pristop k družbeni odgovornosti in Odgovornost za boljši svet Katja Grušovnik Služba za odnose z javnostmi Zavarovalnica Maribor d.d. [email protected] AKTUALNO V ZM k trajnostnemu razvoju prispevamo z družbeno odgovornim ravnanjem. Skrb do okolja, zaposlenih, zavarovancev, sponzorirancev, dobaviteljev … smo vključili v svoje vsakodnevno ravnanje. Ker smo ZM ljudje in se zavedamo, da tako naše podjetje kot širšo družbo sestavljamo (odgovorni) posamezniki, spodbujamo tako zaposlene kot ostale deležnike, da z družbeno odgovornim ravnanjem začnejo pri sebi. V odnosu do zaposlenih kot družini prijazno podjetje delavcem omogočamo lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter podpiramo zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami, kjer daleč presegamo predpisano kvoto. Pri poslovnih darilih podpiramo pravično trgovino. Pri poslovanju uvajamo elektronsko pisarno, s čimer bistveno zmanjšujemo porabo papirja. Navade spreminjamo postopoma, korak za korakom. Verjamemo, da bodo naša prizadevanja sprožila val dobrih praks in sprememb na bolje. ZM je soustanoviteljica Mreže za družbeno odgovornost Slovenije in članica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Družbenoodgovorni projekti ZM, na katere smo posebej ponosni: • Zojini zeleni zemljevidi okoljski natečaj za slovenske osnovnošolce, z namenom dvigniti zavedanje o okoljski problematiki. • Varujmo vodne vire – ureditev treh pešpoti po vodnih poteh na območju Prlekije. • Varujmo oljke – ohranjanje avtohtone vrste oljk skozi izo- braževanja, botrstvo …. • Bodi EKO, plačaj manj! – omogočanje popusta na avtomobilsko zavarovanje za manj prevoženih kilometrov. • Rdeči noski – ideja je prišla iz vrst zaposlenih, ki smo z nakupom noskov projekt tudi podprli. • Heroj.si - spletni aktivizem, ki zajema vsa področja družbene odgovornosti, išče ideje, zastavlja cilje in vzpodbuja akcijo na ravni posameznika. Creditexpress podpira razvoj družbene odgovornosti Creditexpress Slovenija pa je tudi aktivna članica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO in sodeluje pri njegovih strateških in razvojnih usmeritvah; direktorica podjetja je predsednica Sveta članov inštituta IRDO. Podjetje Creditexpress sodeluje pri številnih projektih in pomaga pri ozaveščanju javnosti. Svoje zaposlene ozavešča o družbenoodgovornem ravnanju, vsako leto nameni del sredstev različnim pomoči potrebnim ogroženim skupinam, pomaga lokalnim skupnostim, kupuje v pravičnih trgovinah, ločuje odpadke, skrbi za dobro počutje na delovnem mestu, za vseživljenjsko izobraževanje, za zdravje pri delu, za ravnovesje med delovnim in prostim časom ter za vzpodbujanje pozitivne klime v podjetju. Med najpomembnejše usmeritve spada nenehna skrb za razvoj in ohranjanje dobrih odnosov z vsemi deležniki v okolju. Zavedamo se, da vse našteto in še veliko več zagotavlja konkurenčno prednost in pogoj za dolgoročni obstoj podjetja na trgu, zato podpiramo razvoj družbene odgovornosti tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju. Angelca Ademovič direktorica Creditexpress d.o.o. [email protected] Creditexpress Slovenija, ki deluje v okviru mednarodne skupine Creditexpress, si tako v mednarodnem kot v slovenskem okolju prizadeva za družbenoodgovorno delovanje. Kot mednarodna skupina podjetij sodeluje pri spodbujanju in izobraževanju mladine ter odraslih v afriških državah. GOSPODARSKI IZZIVI 29 POSLOVNI BONTON Bogovom je za mizo dovoljeno vse Ko so bili bogovi povabljeni na božanski Olimp na svečano večerjo ali kosilo, so enostavno sedli za mizo ter začeli jesti ambrozijo, nebeško jed, in piti nektar, nebeško pijačo, ki sta jo točila Ganimed in Heba. Pri tem opravilu obnavljanja nesmrtnosti niso imeli prav nobenih težav: bili so bogovi, imeli so samo eno jed in eno pijačo ter niso potrebovali pribora. Danes je drugače, čeprav še vedno marsikdo misli, da je bog. Pa vendar, danes moramo poznati pravila obnašanja za mizo ne glede, ali gre za poslovno kosilo ali pa svečano večerjo v fraku. In ker živimo v hitrih časih, vam v nadaljevanju strežemo s hitrimi in kratkimi navodili, ki jih nikakor ne gre spregledati. Vera Kozmik Vodušek [email protected] Abeceda obnašanja za mizo • Preden vstopimo v restavracijo, ugasnemo mobilni telefon ali ga damo na tiho zvonjenje. Telefona ne položimo na mizo, da bi ga imeli ves čas na očeh, temveč ga imamo spravljenega. Če med obedom opazimo, da imamo klic, ki bi ga morali vrniti, tega ne storimo za mizo, temveč se v odmoru med jedmi umaknemo v prostor, kjer ne bomo motili ostalih gostov, in šele tam vrnemo klic. • Za mizo sedimo sproščeno in naravno, stol primaknemo k mizi, tako da se nam pri jedi ni potrebno sklanjati preveč naprej. Komolce imamo ob telesu, ne narazen in ne naslanjajmo jih na mizo. Na mizi imamo le dlani do zapestja. Kadar ne jemo, je roke najbolje imeti v naročju. • Kadar smo povabljeni na srečanje s stoječim bifejem, počakamo, da gostitelj prvi pristopi k bifeju in s tem povabi druge goste, da začnejo jesti. Na krožnik si ne nagrmadimo velikih kupov hrane in ne drenjamo se z ostalimi gosti, da bi čim prej prišli do jedi. Na kro- 30 www.stajerskagz.si žnike si nalagamo po malo, ko pojemo, pa umazani krožnik odložimo na za to namenjen prostor in gremo po novo hrano z novim krožnikom. je dovoljeno, da s palcem in kazalcem leve roke vzamemo koščico iz ust in jo odložimo na krožnik ali posodo, ki je za ta namen pripravljena. • Kadar je hrana postrežena iz skupnih skled ali pladnjev, za nalaganje na krožnik uporabljamo izključno pribor, ki je skledi ali pladnju priložen. Nikoli ne uporabljamo za to svojega pribora. Ko jemljemo hrano s servirnega pladnja, sklede ali jušnika, ne primaknemo svojega krožnika, temveč približamo servirno posodo. Na skupnih servirnih pladnjih tudi ne režemo večjih kosov mesa na manjše, marveč meso prenesemo na svoj krožnik in ga tam razrežemo na poljubne koščke. Kadar ne vemo, kako neko jed vzeti iz skupne sklede ali pladnja, ni nič narobe, če poprosimo natakarja, da to stori namesto nas. • In kako ravnati, ko se nam košček hrane zatakne med zobmi? Uporabe zobotrebcev za mizo bonton ne dovoljuje, tudi če pred usta položimo dlan. V takem primeru se umaknemo od mize, prosimo strežno osebje za zobotrebec in težavo rešimo v toaletnih prostorih. • Če se nam zgodi, da smo v usta zanesli kak košček kosti, ga z jezikom odrinemo do ustnic, ga čim bolj diskretno spustimo na vilice in odložimo na rob krožnika. Enako storimo s koščicami oliv, češenj iz kompota in podobnega. Hrane iz ust ne jemljemo s prsti, tudi če smo usta prekrili s prtičkom ali dlanjo. Izjemo predstavljajo sveže češnje, pri katerih Na poslovnem kosilu ali večerji je izredno pomembno, kje bo kdo sedel, od tega je včasih odvisen uspeh srečanja. Oblika miz in njihovo število sta odvisna od okoliščin, veliko pa tudi od naše domišljije in od naše iznajdljivosti. Nikoli pa ne prepustite sedežnega reda naključju. O sedežnem redu je treba pomisliti pred začetkom, namizne kartice so zelo dober, čeprav velikokrat zanemarjen način razporejanja. • S kruhom si postrežemo sami, če je košarica blizu, v nasprotnem primeru prosimo koga, naj nam jo poda. Kruh jemljemo z roko in ga ne POSLOVNI BONTON • odgriznemo z zobmi, temveč ga lomimo košček za koščkom. Odlomljenega kosa kruha ne vračamo v košarico, marveč ga odložimo na rob krožnika (in ne na mizo oziroma prt). Bonton ne dovoljuje namakanja kruha v juho, omake in podobno. Od tega pravila bonton odstopa le, kadar jemo polže in kruh namakamo v omako iz zeliščnega masla, ki jo postrežejo zraven. • Pokrovov, s katerimi so pokrite servirne posode in pladnji s hrano, ne dvigujemo sami, za to bo poskrbelo strežno osebje. Tudi za razdeljevanje stvari, ki so na servirnih vozičkih, so zadolženi oni. Prevzemanje krožnikov ali napolnjenih kozarcev iz rok strežnega osebja in njihovo postavljanje na mizo ni v skladu z bontonom. Po koncu obeda praznih krožnikov ne zlagamo na kup in jih ne podajamo strežnemu osebju, temveč jih pustimo, kakor so bili pripravljeni. Za odnašanje krožnikov in pribora bo poskrbelo strežno osebje, ki je za to opravilo zadolženo in tudi izurjeno. • Jemo z zaprtimi usti, brez cmokanja in ne preveč hlastno. Pravilo, da se s polnimi usti ne govori, še zmeraj velja. Kadar od nas pričakujejo odgovor, mi pa smo si pravkar nesli grižljaj v usta, ga v miru požvečimo, pogoltnemo in šele takrat odgovorimo. • Pribor je bil izumljen zato, da hrano prinesemo k ustom in ne usta k hrani. Zato sedimo vzravnano, tudi ko jemo juho. Ne sklanjajmo glave proti krožniku, temveč žlico nosimo k ustom. V žlico zajamemo vedno samo do dveh tretjin, saj jo bomo tako lažje ponesli k ustom. V usta ne dajemo cele žlice, temveč jo k ustom prislo- nimo s konico ali s stranjo ter neslišno srknemo. Glasno srebanje ni dopustno. Če je juha prevroča, je ne skušamo shladiti s pihanjem, ampak jo na rahlo mešamo z žlico, dokler se malo ne ohladi. Ko imamo na krožniku še nekaj žlic juhe, lahko krožnik z ene strani malo privzdignemo in z žlico zajemamo preostalo tekočino. Ko smo končali, žlico pustimo na krožniku na desni strani, kadar pa je juha servirana v skodelicah, žlico odložimo na spodnji krožnik na desno stran. • K slovesnim dogodkom spada tudi nazdravljanje. Če nazdravljamo z vinom, je dovoljeno trkanje s kozarci, vendar le s svojim desnim in levim sosedom. Ostalim gostom, tudi tistim, ki sedijo nasproti, nazdravimo le z dvignjenim kozarcem in pogledom v oči. Trkamo tako, da se z najbolj izbočenim delom trebuha kozarca dotaknemo enakega mesta drugega kozarca. Ne trkamo z robom ali spodnjim delom kozarca. Kadar nazdravljamo s penino, trkanja s kozarcem bonton ne dovoljuje (to velja zlasti za uradne dogodke in srečanja; kadar nazdravljamo v domačem, sproščenem vzdušju, je to pravilo bolj ohlapno). Prav tako velja, da se ne trka z začetnimi in zaključnimi pijačami, kot so konjak, likerji, žgane pijače in podobno. V primeru, da ne pijemo alkoholnih pijač, lahko nazdravimo tudi z brezalkoholnimi. • Do strežnega osebja se vedemo spoštljivo. Kadar se pri strežbi zgodi kakšna napaka (če nam na primer prinesejo umazan kozarec ali pribor), osebje obzirno opozorimo nanjo in je ne obešamo na velik zvon. Če smo v vlogi gostitelja, nam bonton nalaga, da začnemo jesti prvi, vendar šele takrat, ko smo se prepričali, da so vsi gostje za mizo postreženi, od tega pravila lahko odstopamo samo v primeru, če je za mizo več kot 20 gostov. Enako pravilo velja pri stoječih bifejih. Gostitelj prvi pristopi k bifeju, to pa je znak za druge goste, da lahko pričnejo jesti. Praksa vse prevečkrat pokaže, da ljudje sami od sebe segajo po hrani. Velikokrat se tudi pozabi, da bifeji, ki se pripravljajo ob različnih sprejemih, odprtjih razstav, premierah in podobno, niso namenjeni samo in izključno za to, da se gostje najedo, ampak gre predvsem za družabni dogodek, hrana pa je le še dodatna pozornost gostitelja. Zatorej si ne moremo privoščiti, da s krožnikom v roki kar pademo na hrano, kot da že 14 dni nismo ničesar použili. • Sladkorja za sladkanje kave ne zajemamo s svojo žličko, temveč s tisto, ki je v sladkornici. Če v sladkornici ni žličke, lahko izjemoma uporabimo svojo, vendar le, če je še čista. Če smo jo pred tem namočili v kavo in celo obliznili, je nikakor ne smemo uporabiti za zajemanje sladkorja. GOSPODARSKI IZZIVI 31 ČESTITAMO PRIMAT d.d. obeležuje dva visoka jubileja PRIMAT d.d., vodilni evropski proizvajalec varnostne opreme, v letošnjem letu obeležuje dva visoka jubileja, 110-letnico proizvodnje blagajn v Mariboru in 50 let imena PRIMAT. • PRIMAT velja danes za vodilnega evropskega proizvajalca varnostne opreme. • Dolgoletna tradicija, razvoj in lastno znanje so pripomogli, da je PRIMAT v Evropi prepoznan kot kakovostni in vodilni proizvajalec varnostne opreme. • Primatovi strokovnjaki preverjajo svoje ideje in dognanja v praktičnih preizkusih v različnih evropskih institucijah. Kronski razvojni dose- žek pomeni serija uspešno izvršenih testiranj bankomatnih blagajn, odpornih proti eksploziji v njihovi notranjosti. S tem razvojnim uspehom je PRIMAT prevzel vodilno vlogo v elitni evropski in svetovni konkurenci. • Podjetje svoj položaj utrjuje na številnih evropskih in svetovnih trgih, saj je danes prisotno v 34 državah sveta. • Poslovanje družbe PRIMAT temelji na poslovni odličnosti, zato je delovanje družbe usmerjeno v zagotavljanje visoke bonitetne ocene A1. V letošnjem letu se je družba vključila v projekt poslovne odličnosti Republike Slovenije. Štajerska gospodarska zbornica čestita svojemu članu, podjetju PRIMAT d.d. ob njihovem visokem jubileju in jim želimo še veliko poslovnih uspehov v prihodnosti. 32 www.stajerskagz.si STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI ŠGZ Spremembe v zakonu o varnosti in zdravju pri delu dr. Boštjan Harl in mag. Nataša Harl [email protected] Državni zbor Republike Slovenije je maja 2011 sprejel nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ul. RS, št. 43/2011). Novi zakon, ki prične veljati 3. decembra 2011, bo tako nadomestil zakon, objavljen v Ul. RS, št. 56/1999. Obveznosti delodajalca V novem zakonu je velik poudarek na preventivi varnosti in zdravja pri delu v podjetjih. Tako je opredeljeno, da morajo delodajalci načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu na osnovi smernic ministra, pristojnega za zdravje, ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Posebno skrb morajo delodajalci nameniti varnosti in zdravju nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. V skladu s posebnimi predpisi je potrebno izbrati ustrezne ukrepe, s katerimi se preprečijo posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu. Izjava o varnosti z oceno tveganja Najpomembnejši pisni dokument delodajalcev za načrtovanje varnosti in zdravja pri delu ostaja izjava o varnosti z oceno tveganja. Ta mora vsebovati, na osnovi izvedene analize tveganj, načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti ter opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Novost v zakonu je, da mora biti kot del izjave predložen zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki, kakor tudi, da morajo delodajalci obvezno javno objaviti ta dokument ob vsaki spremembi in omogočiti delavcu vpogled, če jo ta zahteva. V zakonu so posebej opredeljena delovna mesta, kjer obstaja nevarnost za nasilje tretjih oseb. Tako morajo delodajalci na takšnih mestih poskrbeti za tako ureditev in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. Novosti zakona Novost je prav tako, da lahko delodajalci sami prevzamejo vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu. Pogoj je, da je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, ki ga določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev. Zakon opredeljuje tudi samozaposlene osebe, ki morajo oceniti tveganje svojega dela. Če ugotovijo, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, morajo izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Delavci ne smejo delati pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, kakor tudi pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalci lahko ugotavljajo stanje delavcev na način, določen z internim aktom delodajalca. Hramba dokumentacije Delodajalci so dolžni hraniti vso dokumentacijo, ki se nanaša na obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju, obdobne preglede in preizkuse delovne opreme, preglede in preizkuse osebne varovalne opreme, opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti, zdravstvene preglede delavcev, nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter njihove vzroke in nevarne snovi, ki jih uporabljajo, če tako določajo posebni predpisi. Kdo izvaja nadzor? Nadzor nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela. Poudariti je potrebno, da so se globe zelo povečale. Tako se lahko delodajalce kaznuje z denarno kaznijo od 2.000 do 40.000 evrov, delavce z od 100 do 1.000 evri ter samozaposlene osebe z od 500 do 10.000 evri. GOSPODARSKI IZZIVI 33 Pomembno je, da je vaš oglas na pravem mestu ! GOSPODARSKI IZZIVI ŠGZ Za podrobne informacije o možnostih oglaševanja pokličite 01/230 75 00 ali pošljite mail na [email protected].
© Copyright 2024