ŠTEVILKA 2 • letnik 3 • junij 2010 Okrogla miza Štajerske gospodarske zbornice: Internacionalizacija slovenskega gospodarstva Inovacije - znanilke napredka in razvoja Delovnopravna zakonodaja pričakovanja štajerskih gospodarstvenikov Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor 1. julija V času o do 31. d vam nuavgusta 201 dimo 0 D 30-%OPDATEN OPUST . UVODNIK GOSPODARSKI IZZIVI GOSPODARSKI IZZIVI www.stajerskagz.si IZDAJA: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor T: 02 2208 700 F: 02 2208 711 E: [email protected] Predsednik upravnega odbora ŠGZ: dr. Roman Glaser Direktorica ŠGZ: mag. Aleksandra Podgornik GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: mag. Aleksandra Podgornik UREDNIŠTVO: Maja A. Henke, Marta Kanič, Lidija Majcen, Mojca Tominšek, Liljana Pešut ZASNOVA IN REALIZACIJA: www.dialog-si.net TISK: Grafis d.o.o. NAKLADA: 2.500 mag. Aleksandra Podgornik direktorica ŠGZ [email protected] EU - ponovno v 30-ih letih 19. stoletja? Gospodarska kriza je v zadnjih dveh letih pokazala, da napredek ni tako samo po sebi umeven, kakor se nam je v zadnjem desetletju zdelo. Niti pri nas, niti v državah EU, niti kjerkoli po svetu. Š tevilo brezposelnih se je vrnilo na raven leta 1990, med brezposelnimi je kar 21 % mladih. Velika težava je tudi nizka stopnja zaposlenosti starejših. Zaradi nižje produktivnosti v EU beležimo 2/3 dohodkovni zaostanek za ZDA. Gospodarstva v EU območju so močno povezana, torej tudi mi delimo, ali bolje rečeno, soustvarjamo usodo ostalih EU držav. Torej nismo v nič boljši situaciji kot EU. Poglejmo. Poslovanje gospodarskih družb v Podravju je bilo v letu 2009 najslabše doslej. Izkazujemo za 18 % nižji prihodek in za 16 % nižji odhodek. Čista izguba se je v letu 2009 povečala za kar 1,4 krat. Izračuni kažejo, da bomo imeli v letu 2040 razmerje enega aktivnega zaposlenega na enega upokojenca. Vsi se zavedamo, da je naš trg dela izredno tog. Pa vendar – nekaj svetlih točk vendarle je. Pomembna med njimi je podatek, da so načrtovana državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost v letu 2009 znašala 276,7 milijona evrov in so se v primerjavi z letom 2008 povečala za 46 odstotkov. V letu 2009 nam je prvič po 20 letih uspelo povečati vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj, in sicer z 0,60 na 0,75 odstotka BDP. Vlaganje v razvoj je nedvomno prava smer izhoda iz krize. Če smo uspeli z nagradami za inovacije tudi v Štajerski gospodarski zbornici spodbuditi ta trend, potem smo zadovoljni. In ker je bilo letos med nagrajenci precej mlajših, je to še bolj spodbudno. Vendarle se da kaj narediti. Na Štajerski gospodarski zbornici se že oziramo po dogajanju jeseni. Seveda, povsod se bo dogajalo veliko, odprtih je namreč zelo veliko zelo pomembnih tem. Tudi mi se jih bomo dotaknili, tako tistih iz področja izterjav in plačilne nediscipline, delovno pravne zakonodaje in ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti. Gostili bomo dva gospodarska obiska, enega iz Osijeka in enega iz Banja Luke. Spodbujali bomo perspektivne panoge in na konferenci IT tehnologije prikazali dosežke podjetij. In na vseh ostalih področjih nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi. Vaš brezplačni izvod. Skrbimo za okolje! Poskrbite, da bo papir te revije recikliran! Poletje se je šele začelo, pa bo jesen že tu. Čas pač brzi hitreje kot včasih in moramo mu slediti. Torej – se vidimo jeseni! GOSPODARSKI IZZIVI 1 VSEBINA Vsebina Podravski inovatorji v kriznih časih inovirajo Štajerska gospodarska zbornica je podelila priznanja za najboljše inovacije v letu 2009. Stran 10 . Inovativnost je način razmišljanja Predstavljamo vam posamezne inovatorje, ki so si drznili razmišljati drugače. Stran 13 . Okrogla miza Štajerske gospodarske zbornice: Internacionalizacija slovenskega gospodarstva Delovnopravna zakonodaja – pričakovanja štajerskih gospodarstvenikov Zunanji minister Samuel Žbogar je na okrogli mizi izpostavil pomanjkljivost gospodarske diplomacije, ki ji manjka pogled od znotraj. Stran 4 . 2 UVODNIK 1 Ali nam izhodna strategija ponuja prave rešitve ob pravem času in na pravi način? 1 VAŠA KOLUMNA 3 Inovacije in mladi 3 OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Podravski gospodarstveniki so spregovorili o dilemah delovnopravne zakonodaje. Stran 18 . Podravski inovatorji v kriznih časih inovirajo 10 SEMINARJI, DELAVNICE, PREDSTAVITVE, POSVETI 25 Inovativnost je način razmišljanja 13 Dogodki ŠGZ 25 2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV 18 IZOBRAŽEVANJE 26 18 Cona Tezno ima pomembno vlogo v mednarodnem projektu ReTinA 26 4 Vpliv sprememb delovnopravne zakonodaje na poslovanje podjetij 4 20 Povečajmo produktivno energijo zaposlenih 27 Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva – prioriteta gospodarske diplomacije Pričakovanja štajerskih gospodarstvenikov AKTUALNO 22 Starejši zaposleni - ključni dejavnik uspešnosti podjetja? 28 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA 6 Svetovna razstava Expo 2010 22 39 Odprto za zainteresirana podjetja 6 23 INOVATIVNOST 8 Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2010 Temeljne poklicne kvalifikacije – TPK za voznike v cestnem prometu 30 Inovacije – znanilke napredka in razvoja 8 Priložnost za pridobitev sofinanciranja kadrovskih štipendij 24 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI www.stajerskagz.si ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki Infopike ŠGZ odgovarjajo na vaša vprašanja 30 VAŠA KOLUMNA Inovacije in mladi Znanstveno je dokazano, da smo mladi ljudje bolj inovativni. Vse življenje je še pred nami, želimo si ustvariti vse in še več. Tadej Lončarič, študent Danijel Esih, študent N a poti ustvarjanja pa se pogosto srečamo s težavami. Več kot imamo domišljije in želja, pogosteje naletimo na prepreke. Toda – to so pravi izzivi, ki rodijo rešitve. Tako se lahko kaj hitro pripeti, da študentje med katerim izmed študentskih del zaznamo težave ob opravljanju dela. Vajeni hitrega tempa sodobnega življenja si želimo »težko delo« poenostaviti in v mislih poiščemo rešitve, ki bi nam delo olajšale. Tu sedaj pride najpomembnejše. Bistvenega pomena je, da družba nam mladim pusti, da predlagamo rešitve, pa čeprav se mogoče nekatere ne bodo izšle v pravi smeri in čeprav vse izmed njih ne bodo obrodile sadov. V kolikor nas mlade zatrete pri naših predlogih in razmišljanjih ter inovacijah, bo to slabo vplivalo na naš nadaljnji razvoj iskanja rešitev. To pa bo, seveda, lahko slabo vplivalo na razvoj podjetij, prineslo bo manj dobička in pomenilo slab razvoj za celotno gospodarstvo. Pomembno je, da nas mlade spodbujate k iskanju novih rešitev, še bolj pa je pomembno, da nam vedno in povsod omogočate predlaganje inovativnih idej in morebitnih inovacij. Zato predlog - uvedba 100-% subvencioniranja prijave inovacij mladih pri Patentnem uradu RS, saj bi s tem povečali odstotek inovacij in predvsem dali pozitivno sporočilo mladim. Velikokrat imamo mladi zelo dobre in inovativne ideje, običajno pa nismo dovolj, ali pa sploh ne, poučeni glede prijave in patentiranja. Po resnici povedano tudi nimamo dovolj finančnih sredstev za patentiranje, velikokrat ne pomislimo, da ni dovolj, če se bojimo, da nam bo kdo idejo ukradel in da je boljša rešitev kot ideje ne povedati idejo patentirati. Ustanove, ki nam mladim nudijo celovito podporo pri spodbujanju k inovativnosti in ki nam ob tem dajejo tudi prave nasvete in ponudijo pomoč, so zato bistvenega pomena. Želim si, da bi vsi mladi iskali rešitve za probleme, ki jih zaznajo, in se na trgu v čim večjem številu pokazali s svojimi inovacijami. Ne nazadnje niti ni nujno, da gre pri inovacijah za neko rešitev problema, lahko je samo nekaj novega in drugačnega. Pri tem mora biti vodilo, da lahko kvaliteten inovativen patent avtorju prinese več kot sedmica na lotu. Izzivi današnjega časa predstavljajo podlago za novosti na vseh življenjskih področjih in s tem razvoj. Brez inovativnosti bi bilo človeštvo še vedno v kameni dobi, torej je inovativnost pojav, ki človeka spremlja že od njegovega nastanka. V naravi človeka je, da se ukvarja z novostmi in spreminjanjem obstoječega. Pozivam vas/nas, da oblikujemo inovatorjem prijazno okolje, s tem tudi preprečujemo beg možganov in omogočimo hitrejši razvoj Slovenije. GOSPODARSKIIZZIVI 3 OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva – prioriteta gospodarske diplomacije Zunanji minister Samuel Žbogar je na okrogli mizi izpostavil pomanjkljivost gospodarske diplomacije, ki ji manjka pogled od znotraj in razumevanje specifičnih potreb gospodarstva. Tako gospodarstveniki kot tudi minister Žbogar so se strinjali, da je zato nujno izobraževanje in konkretno spoznavanje podjetij ter njihove proizvodnje. [email protected] Štajerska gospodarska zbornica je 28. maja na Ptuju v prostorih Perutnine Ptuj organizirala okroglo mizo, na kateri so Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve, in predstavniki slovenskega gospodarstva spregovorili o spodbujanju internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Štajerski gospodarstveniki so izpostavili težave, s katerimi se srečujejo na tujih trgih, in podali predloge rešitev. »Gospodarska diplomacija mora poznati utrip gospodarstva,« je zatrdil minister Žbogar. Z organizacijo obiskov v posameznih podjetjih in navezovanjem stikov zelo konkretnih podjetij in ekonomskih predstavnikov Slovenije v tujini bodo premostili to pomanjkljivost. 4 www.stajerskagz.si Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve RS, dr. Roman Glaser, predsednik upravnega odbora Štajerske gospodarske zbornice, Branko Vodušek, direktor družbe Dialog Co Nove priložnosti, novi trgi V preteklosti se je diplomatska mreža oblikovala glede na vstop v Evropsko unijo in Nato. V luči spremenjenih gospodarskih razmer se prioritete gospodarske diplomacije spreminjajo in dopolnjujejo. Tako zasedata v današnjih kriznih razmerah promocija in pospeševanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva v države, s katerimi je obseg sedanjih poslov največji, ter v tiste, s katerimi obstajajo največji neizkoriščeni potenciali za večje gospodarsko sodelovanje, posebno mesto. Minister Žbogar je izpostavil, da je ob gospodarski krizi potrebno iskati nove priložnosti, nove trge. Tako je MZZ organiziralo obisk v Azerbajdžanu, Libiji, Kuvajtu, Kazahstanu, Katarju. To so države, ki jih je kriza manj prizadela, predvsem zaradi obilice naravnih virov, kot sta nafta in plin, in kjer je slovensko gospodarstvo do sedaj bilo manj prisotno, predstavljajo pa veliko priložnost za Slovenijo v prihodnje. Nedavno so tako odprli veleposlaništva v Braziliji, Albaniji, razmišljajo tudi o Libiji in zalivskih državah. OKROGLA MIZA ŠTAJERSKE GOSPODARSKE ZBORNICE Spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva Minister za zunanje zadeve je izpostavil vrsto aktivnosti, ki jih MZZ izvaja za spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva: • zagotavlja informacije o konkretnih poslovnih priložnostih na tujih trgih ter jih redno in sistematično posreduje ter koordinira • pomaga pri organizaciji vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij • skrbi za razvoj delovanja slovenskih poslovnih klubov v tujini, ki služijo kot kontaktna točka za vse nove poslovneže, ki pridejo na tuj trg in tako dobijo prve informacije ter navežejo stike • finančno podpira sodelovanje slovenskih gospodarstvenikov na gospodarskih sejmih in v gospodarskih delegacijah • obudili pa so tudi delovanje mešanih gospodarskih komisij, kjer se rešujejo problemi, izmenjujejo informacije in vzpostavljajo kontakti. Do sedaj so bile organizirane mešane gospodarske komisije s Hrvaško, Srbijo in Albanijo • pomaga pri promociji in pospeševanju vhodnih neposrednih investicij Predstavniki slovenskega gospodarstva Posebna prioriteta MZZ je namenjena internacionalizaciji majhnih in srednjih podjetij, ki jim bo MZZ v okviru novega akcijskega načrta namenilo določena sredstva za lažji prodor na tuje trge. Slovenija in tuji trgi Slovensko gospodarstvo je že tradicionalno zelo vezano na sodelovanje s tujino. Na to vplivata majhnost trga in njegova odprtost. Podatki za leto 2009 kažejo, da se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2008 izvoz zmanjšal za 19,0 odstotkov, od tega v države EU za 18,0 odstotkov in v države nečlanice še nekoliko bolj, in sicer za 21,2 odstotka, uvoz na drugi strani se je leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2008 zmanjšal kar za 25,9 odstotkov. 2008 Mio EUR Rast v % 2009 Mio EUR Rast v % 19.808 2,1 16.054 -19,0 EU 27 13.675 -0,2 11.219 -18,0 6.133 7,6 4.835 -21,2 UVOZ 23.046 7,2 17.067 -25,9 EU 27 17.942 5,7 13.427 -25,2 5.104 12,7 3.639 -28,7 Države nečlanice www.stajerskagz.si Gospodarska diplomacija ni tema, s katero se v Štajerski gospodarski zbornici srečujemo prvič. Bila je tudi osrednja tema 4. Štajerskega gospodarskega foruma, na katerem smo z zunanjim ministrom Žbogarjem raziskovali pričakovanja in želje gospodarstvenikov. Že takrat je minister zatrdil, da si želi več sodelovanja z gospodarstvom. Sodelovanje ministra Žbogarja na okrogli mizi v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice to ponovno dokazuje. IZVOZ Države nečlanice Samuel Žbogar Gospodarska diplomacija je aktualna tema Vir: Statistični urad RS, podatki za 2009 so začasni GOSPODARSKI IZZIVI 5 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA Odprto za zainteresirana podjetja Kje najti prave informacije in poiskati prave kontakte, če želite biti del nekega obiska slovenske vladne delegacije v tujini ali če želite sodelovati na skupnem sejemskem nastopu? Verjemite, možnosti so, samo poiskati in izkoristiti jih je treba. Informacije o njih dobite tudi na Štajerski gospodarski zbornici. JAPTI - Izvozno okno www.izvoznookno.si Na spletni strani Štajerske gospodarske zbornice lahko najdete celovite informacije o poslovanju na tujih trgih kot tudi kontakte slovenskih ekonomskih svetovalcev in diplomatskih predstavništev v tujini. Za vse dodatne informacije kontaktirajte Marto Kanič, 02/220 87 24, [email protected]. gospodarskih delegacijah je vedno odprto za vsa podjetja, ki jih seveda določena država zanima. Ne obstajajo nikakršne omejitve ali kriteriji. Vsa vabila za delegacije so vedno javno objavljena na portalih JAPTI ter ostalih partnerskih organizacij (GZS, MG, MZZ, OZS). V letu 2010 lahko sodelujete v naslednjih gospodarskih delegacijah: •Vabilo k sodelovanju v gospodarski delegaciji s področja avtomobilske industrije - Rusija, 20. do 24. junij 2010 Gospodarske delegacije Poslovne delegacije predstavljajo eno izmed klasičnih oblik spodbujanja internacionalizacije. Podjetjem so v veliko pomoč pri pridobivanju neposrednih poslovnih kontaktov v tujini in omogočajo zniževanje stroškov, ki jih morajo podjetja vložiti v pridobivanje informacij o tujih trgih na samem začetku (raziskava trga, zbiranje informacij, poslovne poti ipd). Poslovne delegacije so vhodne (kadar tuji poslovneži obiščejo Slovenijo) ali izhodne (kadar slovenski poslovneži obiščejo tujo državo). Nekatera podjetja se za udeležbo v poslovnih delegacijah odločijo zaradi pridobitve prvega vtisa o državi, nekatera zaradi pridobitve konkretnih poslovnih kontaktov, druga zaradi utrditve že obstoječih poslov v tisti državi. Sodelovanje v 6 www.stajerskagz.si V primeru, da se na delegacijo prijavi večje število podjetij, se prilagodita način in vrsta transporta. Npr. v primeru delegacij, ki jih vodi predsednik države ali predsednik vlade, se glede na izražen interes gospodarstva prilagodi velikost letala. •Vabilo k sodelovanju v gospodarski delegaciji ob obisku predsednika Vlade RS v Ljudski Republiki Kitajski, 20. do 26. junij 2010 JAPTI je v letu 2009 izvedel 19 vhodnih in 17 izhodnih gospodarskih delegacij s spremljajočimi konferencami. Sodelovalo je okoli 500 slovenskih podjetij in več kot 1000 tujih. Po vsaki delegaciji JAPTI preveri zadovoljstvo udeleženih glede na sestanke in število kontaktov, ki so jih pridobili. V letu 2008 je bilo zaradi delegacij realiziranih za cca. 700.000 EUR novih poslov. •Vabilo na poslovno srečanje z avstrijskimi podjetji s področja gradnje, 22. junij 2010 •Vabilo k sodelovanju v gospodarski delegaciji ob obisku predsednika dr. Danila Türka v Republiki Latviji, 29. do 30. junij 2010 •Vabilo k udeležbi v gospodarski delegaciji s področja lesnopredelovalne industrije v Avstriji, 26. avgust 2010 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA Predstavitev na mednarodnih sejmih Sejmi so učinkovito orodje za pospeševanje izvoza in predstavljajo tradicionalno ter najpogostejšo obliko srečevanja poslovnih partnerjev. Nastopi podjetij v tujini so eden izmed osrednjih instrumentov pri internacionalizaciji podjetij in nudijo malim ter srednje velikim podjetjem dostop do novih informacij o tujih trgih, poslovnih priložnosti in možnosti neposrednega razgovora s potencialnimi poslovnimi partnerji. Namen sejemskih predstavitev je omogočiti slovenskim podjetjem prodor na tuje trge s pomočjo predstavitve na sejmih ali razstavah v tujini kakor tudi splošno promocijo slovenskega gospodarstva. IZVOZNO OKNO (www.izvoznookno.si) Nastopi na sejmih predstavljajo relativno velik strošek, še zlasti za mala in srednje velika podjetja. Prav zato Ministrstvo za gospodarstvo preko JAPTI podpira skupinske sejemske nastope slovenskih podjetij na izbranih sejmih v tujini na podlagi izraženega interesa gospodarstva, in sicer v obliki zakupa skupnega razstavnega prostora. V letu 2010 bo JAPTI delno ali v celoti financiral zakup skupnega neopremljenega razstavnega prostora na 25 mednarodnih sejmih v tujini. Skupinski sejemski nastopi JAPTI v drugi polovici 2010 termin naziv sejma 20. 7.FILDA 25. 7. 2010 področje država sejem izdelkov široke potrošnje, bele tehnike in opreme Luanda, Angola 22. 7.25. 7. 2010 Eco Life 2010 sejem obnovljivih virov energije, varstva okolja in trajnostnega razvoja Sanremo, Italija september 2010 CISMEF 2010 splošni sejem za srednja in mala podjetja Guangzhou, Kitajska 5. 10.7. 10. 2010 CPHI Worldwide sejem farmacije in biotehnologije Pariz, Francija 5. 10.ZEPS 10. 10. 2010 sejem kovinske industrije, strojegradnje, gradbeništva, lesne industrije, rudarstva, informatike, farmacije, medicinske opreme, grafične in tiskarske industrije, tekstila, usnja, obutve, športa in rekreacije Zenica, BIH 17. 10.SIAL 21. 10. 2010 sejem prehrambne industrije Pariz, Francija 17. 10.Gitex 2010 21. 10. 2010 IKT Dubaj, ZAE 19. 10.Tehnoma 23. 10. 2010 sejem metalurgije, nekovin, energetike, elektronike, telekomunikacij, elektro opreme, računalniške tehnologije, informatike, gradbeništva Skopje, Makedonija 27. 10.Automotive Industry 29. 10. 2010 Autocomponents 2010 sejem avtomobilske industrije Togliatti, Rusija 27.10.SAIE Bologna 30. 10. 2010 sejem montažnih hiš Bologna, Italija 10. 11.Brau Beviale 12. 11. 2010 sejem strojev, opreme in surovin za industrijo pijač Nürnberg, Nemčija 11. 11.Pohištvo Beograd 17. 11. 2010 sejem pohištva Beograd, Srbija kmetijski sejem Bern, Švica 25.11. 29.11.2010 Kmetijski sejem Bern Izvozno okno je osrednji slovenski izvozni portal. Na njem je trenutno informacijsko pokritih 51 držav, za katere je mogoče dobiti vse pomembne podatke glede poslovanja (postopki, poslovni običaji itd). Portal ponuja tudi vse informacije s področja spodbujanje internacionalizacije. Tako je na njegovih podstraneh mogoče zaslediti vse informacije glede izobraževanj, vseh sejmov v tujini, vseh delegacij, ki jih organizira JAPTI, in seznam vseh kontaktov o naših mrežah v tujini (predvsem poslovni klubi in predstavništva slovenskega gospodarstva). GOSPODARSKI IZZIVI 7 INOVATIVNOST Inovacije – znanilke napredka in razvoja Inovacije so najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti in znanilke napredka ter razvoja. Podatki kažejo, da je v Sloveniji le 35 % podjetij inovativnih, poudarek pa je predvsem na inoviranju procesov. Največji problem pa predstavljata trženje in uspešna prodaja inovacije. [email protected] Kje je še več inovacij? Žal se še vedno dogaja, da veliko odličnih inovacij ostane skritih in nikoli ne ugledajo luči sveta. Inovativnost ni nič drugega kot kombinacija domišljije in drugačnega, novega pogleda na določen proces, izziv ali problem. Vendar sama zamisel in izvedba nista dovolj. Za uspešen prihod in pozicioniranje na trgu je potrebno mnogo več. Glavno vlogo pri tem igra podjetništvo, ki predstavlja pomemben člen pri vzpostavljanju povezave med inovacijo in trgom. Velikokrat iščemo probleme pri inovativnosti v pomanjkanju idej, kreativnosti in podobno. Vendar inovacije so, inovatorji imajo zamisli in ideje, a problem je, ko produkt oz. izvedba ne doseže učinka na trgu, ne naleti na tisto podporo, ki bi inovatorja spodbudila in mu dala zagon, da vztraja pri inoviranju. Trženje in uspešna uveljavitev ideje na trgu tako predstavljata največji problem za vsakega inovatorja. Prinašata namreč veliko tveganje; spodbujanje tistih posameznikov, ki si upajo tvegati, pa ni dovolj. Še zlasti, če slovenski inovatorji za svoje inovacije dobijo mednarodna priznanja in so cenjeni v tujini, v Sloveniji pa popolnoma spregledani. Pri tem je bistveno, da se v zmanjševanje tveganja vključijo vsi pomembni 8 www.stajerskagz.si deležniki: samostojni inovatorji, strokovne ekipe, raziskovalne ustanove in država. Bistveno je predvsem spodbujanje inovacijske sposobnosti že pri mladih inovatorjih, sočasno s podjetniškim načinom razmišljanja. Na takšen način bodo mladi spoznali vso razsežnost svojih potencialov in pospešil se bo proces prenosa zamisli na trg, hkrati pa se bo med mladimi razvilo spoštovanje do podjetništva. Le ustvarjalni in inovativno naravnani posamezniki in podjetja so tisti, ki lahko zagotovijo, da bo Slovenija imela dovolj inovativnega potenciala. Kje so največje težave? Tako samostojni inovatorji kot tudi inovatorji v slovenskih podjetjih se soočajo z določenimi problemi v procesu inoviranja. Mali inovatorji, ki niso vključeni v velika podjetja ali raziskovalne inštitute, izjemno težko vzbudijo zanimanje za svoje inovacije in se posledično tudi težko uspešno uveljavijo na trgu. V slovenskih podjetjih pa se soočajo z nespodbudnim inovativnim okoljem, ki ima vzroke v premajhni motivaciji zaposlenih ter slabem sistemu nagrajevanja. Inovatorji predvsem pričakujejo in si želijo večjo pomoč države pri svetovanju ob razvoju novih izdelkov, financiranju raziskovalnorazvojnih projektov, dobrodošle pa bi bile tudi določene ugodnosti, kot so davčne olajšave, ugodni krediti in organizacija seminarjev ter delavnic o tehnoloških novitetah, možnostih financiranja ter o zaščiti intelektualne lastnine. Nove smeri inovacij Z razvojem prihajajo tudi nove smeri, nove priložnosti. Inovacijski proces lahko uporabimo in implementiramo na nov in drugačen način ter tako najdemo rešitve za različne težave v družbi, kot so boj proti podnebnim spremembam, energetska učinkovitost, staranje prebivalstva. S pomočjo inovacij je mogoče najti ustrezno rešitev in inovacijo uspešno spremeniti v družbeno korist. Tako zasedajo v sodobnem ekološkem razvoju in soočanju s podnebnimi spremembami eko-inovacije posebno mesto in novo usmeritev na tem področju. Eko-inovacije so tiste, ki bodo nudile podporo tako lokalni kot tudi globalni družbi v prihodnosti in dosegle zmanjševanje razlik med pritiski na okolje in življenjskim standardom. Eko-inovacije so opredeljene kot dejavnosti, ki proizvajajo dobrine in storitve, ki merijo, preprečujejo, omejujejo, zmanjšujejo ali odpravljajo škodo v okolju, pri čemer se okolje nanaša na vodo, zrak in prst. Sem se uvrščajo tudi vsi problemi, vezani na odpadke, hrup in ekosisteme. Vključujejo čiste tehnologije, proizvode in storitve, ki zmanjšujejo okoljsko tveganje in onesnaževanje ter porabo virov. INOVATIVNOST Evropska komisija je sredi aprila objavila razpis za ekološke inovativne projekte (program CIP). Za nove projekte na področju recikliranja materialov, trajnostnih gradbenih izdelkov, na področju prehrane in pijače ter okolju prijaznih poslovnih praks je na voljo 35 milijonov evrov. Razpis je še posebej namenjen malim podjetjem z okolju prijaznimi izdelki ali storitvami, ki potrebujejo pomoč za prodor na trge. Razpis se zaključi 9. septembra, za financiranje pa bo izbranih približno 50 projektov. 5. Slovenski forum inovacij Kako naprej? Premier Borut Pahor je pred kratkim napovedal spodbujanje inovacij in podjetij, tudi z davčno politiko. Svet za znanost in tehnologijo bo tako pripravil izhodišča za nov nacionalni raziskovalno-razvojni program in osnutek še ta mesec predal ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Med cilji novega programa bodo izboljšanje prenosa znanja med znanostjo in gospodarstvom, tudi s spremembami zakonodaje, večja mednarodna odprtost, dvig podjetništva in merljivost ciljev. Tako je v Sloveniji nastopil čas za obsežno in kvalitetno zasnovano inovacijsko politiko, ki bo zahtevala usklajenost vseh drugih politik. Nova inovacijska politika v danem trenutku ne bo rešila Slovenije iz krize, bo pa pripomogla k bistveno večji konkurenčnosti in hitrejšemu izhodu iz krize. Slovenski forum inovacij bo letos že peto leto zapored potekal 2. in 3. decembra 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gre za osrednjo nacionalno prireditev inovativnosti, katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode, storitve in z letošnjim letom tudi inovativne poslovne modele. JAPTI vabi inovativna podjetja in posameznike k oddaji prijav. Rok za oddajo prijave je 20.09.2010. KDO SE LAHKO PRIJAVI? • inovator ali skupina inovatorjev, • mikro, mala in srednja podjetja, velika podjetja, • raziskovalno-razvojne institucije, • mladi (študenti, dijaki, mladi raziskovalci) KAJ LAHKO PRIJAVITE? inovativni proizvod, inovativno storitev, inovativni poslovni model. KAJ PRIDOBITE S PRIJAVO? V okviru dogodka bo JAPTI zagotovil predstavitev skupno vsaj 45 najbolje ocenjenih inovacij. Avtorji izbranih inovacij bodo imeli na samem dogodku možnost predstavitve s plakatom in eksponatom na posebej opremljenem razstavnem prostoru, tudi v živo na odru in/ali na plazemskem zaslonu in/ali na spletu. Način predstavitve in prisotnost na spletni strani ter v tiskanih gradivih dogodka, vključno z nacionalnim Katalogom inovacij za leto 2010, bo določen po meri vsake izbrane prijave. Več informacij skupaj z obrazcem za prijavo je dosegljivih na naslednji povezavi: http://www.foruminovacij.si/. GOSPODARSKI IZZIVI 9 INOVATIVNOST Podravski inovatorji v kriznih časih inovirajo S podelitvijo nagrad in priznanj za najboljše inovacije Podravja v letu 2009 so podravski inovatorji dokazali, da so krizni časi tisti, ki jih je potrebno izkoristiti za nadaljnji razvoj in vzeti kot priložnost. Letos se je na razpis Štajerske gospodarske zbornice prijavilo kar 20 inovacij, kar je dvakrat več kot lansko leto. [email protected] V skladu z razpisom za podelitev priznanj in diplom za inovacije v Podravju za leto 2009 je v razpisnem roku prispelo 20 prijav. V ocenjevalni komisiji, ki je na osnovi pregleda dokumentacije prispele vloge ocenila in odločila o podelitvi priznanj in diplom, so sodelovali: predsednik komisije prof. dr. Boštjan Harl in člani mag. Jure Verhovnik, mag. Stanislav Golc, dr. Dušan Klinar, g. Bruno Rumež. Ocenjevalna komisija se je sestala 7. maja 2010 in na osnovi pregleda dokumentacije in konzultacije prispelih vlog ocenila in odločila, da se podeli 5 diplom, 3 bronasta priznanja in 12 srebrnih priznanj. 10 www.stajerskagz.si Srebrno priznanje Avtorji inovacije: Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič, mag. Vera Šmigoc in Edo Košić, Perutnina Ptuj d.d. Inovacija: POLI paté, pašteta iz piščančjega mesa Piščančja mesna pašteta Poli paté je inovativni izdelek v skupini izdelkov blagovne znamke POLI. Pakirana je v netipično embalažo za tovrstne izdelke, ki predstavlja popolno novost na področju embalaže za pakiranje paštet. Uporabljena embalaža je aplikacija popolnoma nove rešitve iz druge panoge in Poli paté je prvi tovrstni izdelek, pakiran v omenjeno embalažo. Z nabavo ustrezne tehnologije je uveden popolnoma nov postopek pakiranja. Fleksibilna vrečka, zaprta s čepom, omogoča ponovno zapiranje embalaže po odprtju. Ponovno zapiranje predstavlja bistveno izboljšavo za uporabnika, ki lahko še odprto pašteto uporabi v nekaj dneh. Receptura je prilagojena potrebam sodobnega potrošnika, ki želi v svojo prehrano vključiti mesne izdelke z manj maščob in več mesa. Poli paté vsebuje največ 25 % maščob, dodano pa je kvalitetno sončnično olje, kar je prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi paštetami, kjer se uporablja svinjska mast oziroma slanina. INOVATIVNOST Srebrno priznanje Avtorja inovacije: mag. Primož Zajšek in mag. Dejan Rojko, Versor d.o.o. Inovacija: Detekcijsko-indikacijska enota »The flying doughnut« Detekcijsko-indikacijske enote so nameščene nad posameznimi parkirnimi mesti, kar omogoča največjo možno ločljivost odčitavanja stanja parkirnih vozil v garažni hiši. Detekcijske enote zaznavajo prisotnost vozil s pomočjo vgrajenih ultrazvočnih senzorjev, ki podatke o stanju sporočajo centralni enoti, ta pa samodejno sprejema odlo- čitve o tem, na katere sektorje garažne hiše bo preusmerila voznika. Hkrati se spremeni tudi stanje integriranega indikacijskega modula detekcijsko-indikacijske enote, ki prikazuje stanje posameznega parkirnega mesta. Če je parkirno mesto zasedeno, indikator kaže rdečo luč, če je mesto prosto, pa spremeni stanje na zeleno. Parkirna mesta, rezervirana za invalide, svetijo modro. Tako lahko voznik takoj ob vstopu v garažo opazi prosto parkirno mesto. Inovativno in domiselno zasnovan zvočni kanal omogoča izreden izkoristek senzorja pri minimalni porabi električne energije, razporeditev visokosvetilnih LED diod po obodu ohišja pa zagotavlja 360-stopinjski vidni kot in s tem odlično vidnost enote ne glede na to, v katerem delu nadstropja garažne hiše se voznik trenutno nahaja. To pa daje izdelku značilen in prepoznaven videz. Srebrno priznanje Avtorji inovacije: Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič, Boštjan Donša in Simona Habjanič, Perutnina Ptuj d.d. Inovacija: POLI snack – klobasa iz piščančjega mesa Srebrno priznanje Avtor inovacije: Robert Skrbinek, Impol Folije in trakovi, proizvodnja in storitve d.o.o. Inovacija: Skrajšanje postopka izdelave folij GOSPODARSKI IZZIVI 11 INOVACIJE Srebrno priznanje Avtorji inovacije: Franci Očko, Tomaž Štumberger, Krešo Novak in Vlado Prejac, CIMOS TAM Ai, d.o.o. Inovacija: EGR Continental zmanjšanje volumna napajalnika Srebrno priznanje Avtorja inovacije: Aleksander Mesarič in Damjan Ribič, PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d. Inovacija: Bankomatne blagajne - konstrukcija odporna proti eksplozijam plina v njihovi notranjosti - CEN L EXG in CEN 1 EXG Srebrno priznanje Bronasto priznanje Srebrno priznanje Bronasto priznanje Avtor inovacije: Izidor Gungl s.p. Inovacija: Avtomatizirana proizvodna in merilna celica Avtorja inovacije: Marjan Hrastnik in Tine Kacafura, IzoElektro d.o.o. Inovacija: Podporni kompozitni izolator s kapacitivnim delilnikom Avtorja inovacije: Sašo Zagoranski, Semantika d.o.o. in zunanji sodelavec Sašo Vinkovič, Gorenje d.d. Inovacija: Gorenjevo komunikacijsko središče doma – povezljivost in upravljanje gospodinjskih aparatov na daljavo Avtorji inovacije: Dina Ošlak, Bogdan Škof in mag. Mateja Geder, DOBA Fakulteta za uporabne, poslovne in družbene študije Maribor Inovacija: Izvajanje on-line informativnih dni Avtor inovacije: David Koderman Inovacija: Učinkovita zaščita vozil pred posledicami toče »SPACE COVER« Avtor inovacije: Matej Borin, Mediamix d.o.o. Inovacija: Promocija linije vin blagovne znamke Radgona Diploma za inovacije Avtor inovacije: osnovnošolec Gašper Zupanič Inovacija: PETFEN Srebrno priznanje Avtorja inovacije: Aleksander Mesarič in Damjan Ribič, PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d. Inovacija: Nova konstrukcija blagajn STARPRIM 3/N in 4/N Srebrno priznanje Avtor inovacije: Gregor Marksl, WVterm d.o.o. Inovacija: Mala uplinjevalna kurilna naprava na polena Diploma za inovacije Srebrno priznanje Srebrno priznanje Avtorja inovacije: Uroš Logar in Alen Breznik, DIALOGco komunikacijske rešitve d.o.o. Inovacija: Navigacija spletne strani Bronasto priznanje Avtorja inovacije: Aleksander Mesarič in Damjan Ribič, PRIMAT tovarna kovinske opreme d.d. Inovacija: Nova konstrukcija bankomatne blagajne CEN L in CEN 1 Diploma za inovacije Avtorja inovacije: Tadej Lončarič in študent Danijel Esih Inovacija: Spletni portal www.studentskapraksa.si Diploma za inovacije Avtor inovacije: Matej Borin, Mediamix d.o.o. Inovacija: DESKA 12 www.stajerskagz.si INOVATIVNOST Inovativnost je način razmišljanja Predstavljamo vam posamezne inovatorje, ki izstopajo že samo s tem, da so inovatorji, da si drznejo razmišljati drugače in imajo pogum predstaviti svojo inovacijo svetu. »Inovativnost je del razvoja.« Rezultati sprememb so: • skrajšanje števila operacij in časa izdelave folij, • dvig hitrosti valjanja, • povečanje kapacitet valjarništva. Robert Skrbinek Impol Folije in trakovi, proizvodnja in storitve d.o.o. Inovacija: Skrajšanje postopka izdelave folij 1. Kako je prišlo do inovacije oz. kako je potekal nastanek ideje za inovacijo? Iz potrebe, tehtnega premisleka ali trenutnega prebliska? Inovacija je nastajala počasi. Sestavljena je bila iz mnogih testiranj in uvedb sprememb, ki so dlje časa dozorevale in se pokazale kot pravilne. Inovacija se nanaša na proces izdelave aluminijskih folij. Dosežena je bila bistvena izboljšava tehnološkega procesa izdelave folij. Inovacija skrajšuje tehnološki postopek izdelave aluminijskih folij. Zajema spremembe tehnoloških postopkov izdelave za vse standardne vhodne materiale (EN AW 8079, 8011, 1050 in 1200), izdelane iz litih trakov ali toplo valjanih trakov. Ob tem nas je vodilo sledeče: • maksimalno izkoristiti obstoječo strojno opremo – izkoristiti maksimalne moči, ob tem pa ne preobremenjevati motorjev strojev ter ostati v območju normalne regulacije • izkoristiti maksimalne redukcije, katere še dopuščajo material in tribološki pogoji Spremembe so: • uvedba novih tipov delovnih valjev z novimi bombažami in hrapavostmi, • zmanjšanje števila prehodov valjanja do medfaznega žarenja, • sprememba debeline medfaznega žarenja, • uvedba nove debeline za nulti prehod, kar je znižalo transferno debelino in zmanjšalo število prehodov valjanja do končne debeline. 2. Kakšen je razlog, da je v Sloveniji tako majhno število inovativnih podjetij? Kaj bi po vašem mnenju dodatno spodbudilo inovacijsko okolje v Sloveniji? Za inovativnost so potrebni primerno okolje, način razmišljanja in nagrajevanje. Predvsem je potrebno, da podjetja prepoznajo, da je inovativnost del razvoja, ki poteka tudi v njihovih sredini, in bližnjica do boljših poslovnih rezultatov. 3. Kako spodbujate inovacije znotraj vašega podjetja? Prosim, naštejte konkretne načine in spodbude. V našem podjetju potekajo aplikativni razvojni projekti, investicijsko razvojni projekti in izboljšave, ki so del delovne obveze. Poleg omenjenih se prijavljajo še inovacije in koristni predlogi, ki jih podjetje odkupuje od zaposlenih. Ob koncu leta pa se podeljujejo tudi plakete Inovator leta. GOSPODARSKI IZZIVI 13 INOVATIVNOST »Razvoj kvalitetnega inovativnega okolja je ključnega pomena za rast posameznika in za njegove ideje.« Slavko Ficko, mag. Tina Vukasovič, mag. Vera Šmigoc in Edo Košić Perutnina Ptuj d. d. Inovacija: POLI PATÉ, pašteta iz piščančjega mesa 1. Kako je prišlo do inovacije oz. kako poteka nastanek ideje za inovacijo? Iz potrebe, tehtnega premisleka ali trenutnega prebliska? In kakšne izboljšave ste želeli doseči z inovacijo? Inovacija je posledica naše želje ponuditi uporabnikom zanimiv in nov, drugačen izdelek, ki bi bil primeren za daljšo uporabo tudi po odprtju. Nastala je piščančja mesna pašteta Poli paté - inovativen izdelek v skupini izdelkov blagovne znamke POLI. Uporabljena embalaža je aplikacija popolnoma nove rešitve iz druge panoge in Poli paté je prvi tovrstni izdelek, pakiran v omenjeno embalažo. Fleksibilna vrečka, zaprta s čepom, omogoča 14 www.stajerskagz.si ponovno zapiranje embalaže po odprtju. Ponovno zapiranje predstavlja bistveno izboljšavo za uporabnika, ki lahko že odprto pašteto uporabi v nekaj dneh. Sledili smo tudi trendom zdrave prehrane, ki zapoveduje manj maščob in nižjo kalorično vrednost. Poli paté vsebuje kar 60 % piščančjega mesa in največ 25 % maščob, dodano pa je kvalitetno sončnično olje, kar je prednost v primerjavi z nekaterimi drugimi paštetami, kjer se uporablja svinjska mast oziroma slanina. 2. Kakšen je razlog, da je v Sloveniji tako majhno število inovativnih podjetij? Kaj bi po vašem mnenju dodatno spodbudilo inovacijsko okolje v Sloveniji? Največjo težavo inovatorjem predstavlja pomanjkanje spodbud iz okolja. Razvoj kvalitetnega inovativnega okolja je ključnega pomena za rast posameznika in za njegove ideje. V PP smo deležni spodbud, želimo pa si več sodelovanja in spodbud s strani države v obliki davčnih olajšav in subvencij. Na področju izobraževanja bi bilo potrebno posodobiti univerze in vključiti raziskovalne institucije v celotno družbo ter razviti celovito in kvalitetno zasnovano informacijsko infrastrukturo s podpornimi ustanovami. 3. Kako spodbujate inovacije znotraj vašega podjetja? Prosim, naštejte konkretne načine in spodbude. V Perutnini Ptuj d.d. vključujemo v inovativno dejavnost podjetja vse zaposlene in to s celovito in proaktivno politiko, ki jo izvaja komisija za inovativno dejavnost. Le- ta omogoča vsakemu zaposlenemu Perutnine Ptuj, da vloži pri komisiji svoj inovacijski predlog v pisni obliki, kot predlog inovacije se šteje tudi ideja, ki nakazuje možnost realizacije. Za potrjene inovacijske predloge pridobi zaposleni denarno nagrado. INOVATIVNOST »Želim si tudi, da bi bila v Mariboru hiša eksperimentov, kot je v Ljubljani!« 3. Kakšne načrte imaš z izdelkom? Poizkusil bom narediti boljši model in idejo ponudil kakšnemu podjetju, ki bi ta izdelek proizvajalo. 4. Prodaja, zaščita inovacije? Gospodje iz patentnega urada, ki so me obiskali na osnovni šoli, ki jo obiskujem, so mi povedali, da je ideja sicer v redu, a je ni mogoče zavarovati kot patent, saj je zgolj inovativna uporaba že znanih sestavnih elementov. Drugače pa bi zamisel prodal, če bi bilo zanimivo za kakšno podjetje. Sam proizvodnje ne načrtujem, saj bi bilo potrebno izdelek ponuditi čim širše po celem svetu. Drugače pa se bom o tem še pogovoril s starši, če se bo tako daleč vse skupaj razvilo. Osnovnošolec Gašper Zupanič Inovacija: PETFEN 1. Kako je nastala ideja za PETFEN, iz potrebe, praktične izkušnje, ideje? Ideja je nastala, ko sem česal svojo psičko Gaio (bišonka). Nisem je hotel več 'fenat', ker ti fen čez čas postane težek in ti 'zmanjka rok'. Potrebno pa jo je med česanjem sušiti, sicer se dlake zavozlajo! Zato sem prišel na idejo, da bi bilo super imeti fen, ki ga ne bi držal v roki, in tako sem rešil še problem ljudi, ki so sami in imajo hišne ljubljenčke, pa jih ne morajo sami česati, fenati in držati hkrati. Hišne ljubljenčke pa je treba držati, ker niso radi pri miru. Samo ime pa je nastalo iz PET hišni ljubljenček in FEN kot fen za sušenje in FEN kot navdušenec, torej oboje je moja ideja. 5. Kaj bi po tvojem mnenju spodbudilo inoviranje v Sloveniji? 2. Kaj vse se je moralo zgoditi, preden je nastal končni izdelek? Da bi na šolah obstajali krožki, kjer bi lahko delal inovacije, »modele«, in krožek oz. menjavanje, npr. tri ure za izdelavo in potem ena ura za pogovor in zapis ideje. Ter da se v vseh časopisih objavlja inovacije, ampak več slovenskih kot tujih avtorjev. Da bi učenci v osnovni šoli že zanimali srednje tehnične šole in univerzo ter bi bilo več zanimivega sodelovanja. Želim si tudi, da bi bila v Mariboru hiša eksperimentov, kot je v Ljubljani! Ampak malo drugačna: lahko bi postal član in npr. 4 EUR bi plačal članarino. To bi ti omogočilo, da lahko prideš v prostore, kjer imaš več možnosti. Najprej sem povedal atiju. Rekel je, naj narišem, kaj mislim, ker ni točno vedel, kaj mislim. Naredil sem risbo ideje, moral sem še najti delujoči star fen, čelado in rabil sem še pištolo za plastiko. Po občutku sem odrezal fen na pravem mestu in pazil, da nisem prerezal kablov. Nato sem prosil atija za pomoč, da pomaga s pištolo za plastiko pritrditi fen na čelado. Ko je bilo opravljeno, sem idejo tudi uspešno preizkusil. GOSPODARSKI IZZIVI 15 INOVATIVNOST »Inovativnosti in kreativnega razmišljanja se je prav tako potrebno naučiti.« mag. Primož Zajšek in mag. Dejan Rojko Versor d.o.o. Inovacija: Detekcijsko-indikacijska enota »The flying doughnut« 1. Kako je prišlo do inovacije? Ali gre le za nadaljevanje vašega dela ali nekaj popolnoma novega? Podjetje Versor d.o.o., ki se danes ukvarja z načrtovanjem in razvojem inteligentnih parkirnih sistemov, sva s kolegom Dejanom Rojkom ustanovila že v času študija na Fakulteti za strojništvo in FERI v Mariboru, tako da s tega vidika gre za nadaljevanje oz. nadgradnjo tega procesa. Z vidika razvoja in snovanja izdelka pa gre za popolnoma nov in drugačen izziv. 2. Kako je potekal proces od ideje do realizacije? Z detekcijo ideje nismo imeli težav, saj je sam sistem bržkone posledica potrebe po tovrstnih sistemih. Realizacijo projekta smo pričeli po izvršeni dokapitalizaciji podjetja Versor d.o.o. s strani kluba Poslovni angeli Slovenije, ki so s tem podprli idejo in naša prizadevanja za 16 www.stajerskagz.si vstop najuglednejših slovenskih podjetnikov, med njimi Branka Drobnaka, Toneta Strnada, BTC d.d., ter drugih za nas pomenil prvo pravo prelomnico v razvoju družbe. Po dokapitalizaciji smo pričeli z intenzivnim izvajanjem razvojnih aktivnosti in realizacijo projekta. Drugi mejnik, ki nekako zaključuje razvoj našega izdelka, pa je osvojitev prestižne nagrade s področja industrijskega oblikovanja Red Dot award winner 2010. 3. Kako se vaša ideja razlikuje od drugačnih ureditev parkirnih hiš? Pri sistemu vPark, kot ga imenujemo, gre za inteligentno samodejno vodenje voznikov oz. uporabnikov na proste sektorje parkirne hiše. Z ozirom na trenutno stanje velike večine garažnih hiš, ki nimajo urejenega niti osnovnega informacijskega in števnega sistema, gre vsekakor za velik napredek in korak naprej v smislu upravljanja z mirujočim prometom in dostopnosti uporabnikom. 4. Kako je z implementacijo vaše inovacije? Kakšne načrte imate z njo? Sedaj so vse moči usmerjene k prodajnim in tržnim aktivnostim. Želimo postati prepoznaven proizvajalec tovrstnih sistemov v Sloveniji in Evropi. Z našim sistemom smo že opremili garažno hišo UKC v Mariboru, prav tako se intenzivno dogovarjamo z drugimi investitorji v Sloveniji, Avstriji, Italiji itn. Naša želja in prepričanje je, da bodo tovrstni sistemi inteligentnega vodenja postali standard in nepogrešljiv del vsake garažne hiše. 5. Kaj bi po vašem dodatno spodbudilo inovacijsko okolje v Sloveniji? Inovativnosti in kreativnega razmišljanja se je potrebno naučiti. Z uporabo uveljavljenih metod in reševanjem konkretnih in praktičnih problemov v skupinah oziroma timih, seveda ob osvojenih teoretičnih osnovah, je to tudi možno. Prav tako je potrebno poskrbeti in ustvariti primerno delovno okolje, s čimer imamo, sploh v podravski regiji, velik problem. V Mariboru praktično nimamo pravega tehnološkega parka, kot ga imajo denimo v Celju ali Ljubljani, kjer bi lahko mlada podjetja rastla in realizirala svoje podjetniške ideje. INOVATIVNOST »Pri ustvarjanju se vedno išče nekaj novega, nenavadnega, privlačnega – išče se konsenz.« Uroš Logar in Alen Breznik DIALOGco komunikacijske rešitve d.o.o. Inovacija: Navigacija spletne strani Dialogco 1. Kako je prišlo do inovacije? Ali gre le za nadaljevanje vašega dela ali nekaj popolnoma novega? Prišlo je spontano. Iskala sva enostavno in pregledno navigacijo za našo spletno stran, saj sva želela uporabniku olajšati in poenostaviti dostop do spletne strani, hkrati pa mu omogočiti hiter in enostaven dostop do iskanih informacij. Gre pa za nadaljevanje našega dela, ki ga vedno vodi misel, da z vsakim projektom pokažemo kaj novega, da se razlikujemo, da izstopamo. Vsaka nova ideja je produkt skupinskega dela in »brainstrominga«, tak način je najbolj učinkovit in najhitreje pripelje do inovativnih in drugačnih rešitev, še posebej pri našem delu, ki je zelo kreativno in zahteva drugačen, nekonvencionalen pristop. Nato sva začela z izvedbo, ki sva jo po nekaj mesečnem delu zaključila in inovacijo uspešno implementirala in nato objavila. Pri našem ustvarjanju se vedno išče nekaj, kar je vsem nenavadno, novo, privlačno. Išče se konsenz. 3. Kako je z implementacijo vaše inovacije? Kakšne načrte imate z 2. Kako je potekal proces njo? od ideje do realizacije? Navigacija spletne strani je zaniDobila sva idejo, nato pa pričela s procesom realizacije. Pri tem naju je vodila misel, da bi uporabnik v vsakem trenutku vedel, na kateri strani je in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja. Hkrati pa je uporabniku omogočeno, da enostavno in z najmanjšim možnim številom klikov dostopa do želenih informacij. 4. Kaj bi po vašem dodatno spodbudilo inovacijsko okolje v Sloveniji? Še močnejša recesija. S tem smo dobili zagon, da delamo boljše. Sloveniji primanjkuje predvsem ambiciozno in celovito zastavljeno inovativno okolje, ki bi omogočalo vsakemu inovatorju, tako majhnemu kot tistemu, ki izhaja iz večjega podjetja, da realizira svojo inovacijo in jo uspešno predstavi na trgu. Pri tem najbolj pogrešamo bolj proaktivno vlogo države. miva sama po sebi, je drugačna in inovativna, zato meniva da bo pri vsakem posamezniku vzbudila zanimanje. Osredotočava pa se tudi na nove projekte, ki jih seveda ne bova izdala, da ne bova izgubila elementa presenečenja. Seveda so veliki cilj tudi tuji trgi, ki predstavljajo poseben izziv in v sedanjih kriznih časih tudi priložnost. GOSPODARSKI IZZIVI 17 2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV Vpliv sprememb delovnopravne zakonodaje na poslovanje podjetij Štajerska gospodarska zbornica je 17. junija organizirala 2. posvet Regijskega sveta ŠGZ za razvoj človeških virov na temo »Vpliv pričakovanih sprememb delovnopravne zakonodaje na poslovanje podjetij«. Osrednja gostja posveta je bila Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog Gospodarske zbornice Slovenije in članica Ekonomsko-socialnega sveta. [email protected] Tatjana Čerin je izpostavila izhodišča in predloge delodajalcev na področju delovnopravne zakonodaje: 1. zmanjšanje stroškov dela 2. sprejemanje zakonov v sklopu, da se posamezne zakonodaje povežejo in tako razbremenijo delodajalce 3. dolgoročno finančno vzdržna pokojninska reforma 4. uvedba socialne kapice – limitiranje prispevnih stopenj navzgor 5. »vsako delo šteje« in »malo delo za vse«, ki bi odpravilo pozen vstop na trg dela in omejilo sivo ekonomijo 6. izločiti prihod na delo in odhod z dela iz kategorije poškodb pri delu 7. poenostavitev postopkov sklepanja delovnega razmerja in odpuščanja 8. ukinitev inštituta minulega dela 9. čas malice naj se šteje v delovni čas V debati, ki se je razvila po uradnem delu, je bilo razvidno, da imajo štajerski gospodarstveniki še veliko vprašanj in pomislekov glede delovnopravne zakonodaje ter da si želijo predvsem več dialoga in konkretnih informacij. 18 www.stajerskagz.si Mag. Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ, Tatjana Čerin, izvršna direktorica za socialni dialog GZS in članica Ekonomsko-socialnega sveta in Brigita Ačimovič, predsednica Regijskega sveta ŠGZ za razvoj človeških virov Kaj nas čaka? Vlada je brez soglasja sindikatov v parlament poslala spremembe delovnopravne zakonodaje, med katerimi sta tudi nov zakon o malem delu in novela zakona o delovnih razmerjih. Sindikati spremembam ostro nasprotujejo z argumentom, da se bo z znižanjem odpravnin in krajšanjem odpovednih rokov delež zaposlenih delavcev, starejših od 55 let, še zmanjšal in da načrtovane spremembe preveč grobo posegajo v delavske pravice Medtem pa delodajalci menijo, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva zaradi obremenitve dela in rigidnega trga delovne sile vse manjša in napovedane spremembe delovnopravne zakonodaje le kozmetične. Malo delo Malo delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV Regijski svet Štajerske gospodarske zbornice 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre. Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela. Dajatev iz malega dela znaša 14 % od bruto plačila za opravljeno malo delo, kar je enako, kot znaša trenutna koncesijska dajatev iz dela dijakov in študentov. Odpovedni rok in odpravnine Odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe naj bi se znižal s 150 na 90 dni, tisti s 15-letno delovno dobo pa bi bili upravičeni do 60-dnevnega odpovednega roka. Odpravnine naj bi se tudi zmanjšale in bi bile ne glede na delovno dobo izenačene, znašale naj bi petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Predlaga se rešitev, da bi se odpravnine zniževale postopoma, in sicer takoj z uveljavitvijo zakona na 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto, do 15 let oziroma na 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Znižanje odpravnin na 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu bo po predlogu uporabno šele eno leto po uveljavitvi zakona. GOSPODARSKI IZZIVI 19 2. POSVET REGIJSKEGA SVETA ŠGZ ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV Pričakovanja štajerskih gospodarstvenikov Potrebna je prenova zakonodaje, ki bo prilagojena sedanjim razmeram Melita Ferlež direktorica Henkel Slovenija d. o. o. 2. Tu pa se poti ločijo: medtem ko delavci v prožnejšem trgu dela vidijo grožnjo večje brezposelnosti, delodajalci vidijo ponovno uveljavljanje dela kot vrednoto, ekonomisti pa nujno okolje, ki bo prineslo tudi večje in lažje zaposlovanje. Kakšne spremembe delovnopravne zakonodaje bi po vašem mnenju povečale prožnost trga dela in posledično dvignile konkurenčnost slovenskega gospodarstva? prožnosti na račun nove 1. Minister za delo, družino Povečanje zakonodaje ni dovolj za dvig vrein socialne zadeve dr. Svednot, ki so pogoj za uspešnost in konkurenčnost podjetja. Spretlik je v ponedeljek dal vemembe potrebujejo poglavja o odredeti, da bodo tokrat bolj janju nadurnega dela, odrejanju in naklonjeni delodajalcem, koriščenju letnih dopustov, višini ko je oznanil, da bo na trgu dodatkov in nadomestil, skratka dela »poudarku na varnosti potrebna je prenova zakonodaje, ki bo prilagojena sedanjim razmeram. sledilo povečanje prožnosti«. Kakšna so vaša priča3. Sprememba trga dela kovanja glede nove delovno- bo usmerjena predvsem v pravne zakonodaje? skrajševanje odpovednih Poseg v delovnopravno zako- rokov in zniževanje višine nodajo je s strani delodajalcev odpravnin ter zmanjševanje nujno potreben, saj je obstoječa administrativnih težav pri pravna ureditev nastajala v razmerah, ki danes ne veljajo za zagotavljanju večje fleksibilvečino gospodarskih družb. Ker nosti na področju zaposloje področje delovnopravne zako- vanja. Katero je tisto podronodaje še posebno občutljivo, čje oz. sprememba, ki je za cenimo napore, ki jih v pogajanja vlagajo socialni partnerji, vendar vaše podjetje bistvenega poskušamo ostati realni v zvezi s pomena, in zakaj? pričakovanji. Menimo, da odpiranje posameznih delov zakona ni dovolj in da bi se bilo potrebno lotiti reševanja problemov bolj celovito. Vprašanja, ki se rešujejo, imajo vpliv tudi na ostala področja, ki se v tej fazi ne obravnavajo. 20 www.stajerskagz.si Krajšanje odpovednih rokov in zmanjševanje odpravnin je pomembna pridobitev na strani delodajalcev. Kljub stroškom odpravnin pa se moramo delodajalci zavedati, da so odpravnine po mednarodni konvenciji dela definirane kot oblika zagotovitve varnosti delavca, ki je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. To, kar si delodajalci resnično želimo, je poenostavitev postopkov v primerih, ko ugotovimo kršitve obveznosti delavcev, in upamo, da bo zakonodajalec posegel tudi na to področje. 4. Ena od posledic zdajšnje ureditve trga dela je tudi to, da med novimi zaposlitvami prevladujejo tiste za določen čas. Kako je to urejeno v vašem podjetju in kaj bi bilo potrebno z vaše, delodajalske strani, da bi se povečale zaposlitve za nedoločen čas? Menim, da je zakonodaja v tem delu zastarela in da se zaposlitev za določen čas neupravičeno izpostavlja v slabšalnem pomenu. Delavci, ki imajo pogodbe za določen čas, so v naši družbi obravnavani enako kot delavci s pogodbami za nedoločen čas in zanje veljajo enake pravne podlage, ki urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Žal se na delodajalce prenašajo problemi v zvezi s pridobivanjem finančnih posojil delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo za določen čas. K reševanju tega problema bi morale pristopiti finančne institucije. 5. Zakon o malem delu z omejitvijo 720 delovnih ur na leto naj bi delodajalcem omogočal dovolj prožnosti pri načrtovanju študentskega dela. Kako se strinjate s to trditvijo? Omejevanje dela za študente za našo družbo ne bi smelo pomembneje vplivati na organizacijo dela. V prejšnjem letu je predlagan fond dela preseglo osem odstotkov študentov, ki so pri nas opravljali delo. AKTUALNO Svetovna razstava Expo 2010 Expo 2010 v Šanghaju poteka od 1. maja do 31. oktobra letos pod geslom »Boljše mesto, boljše življenje«. V ospredju razstave so mesta oziroma urbana središča, njihov razvoj v prihodnosti in izzivi, ki jih prinaša vse hitrejša urbanizacija. Svetovno razstavo Expo 2010 v Šanghaju si je od odprtja 1. maja ogledalo že več kot osem milijonov obiskovalcev. V slovenskem paviljonu pa se je doslej ustavilo več kot 300.000 obiskovalcev. [email protected] Expo 2010 Expo, sejem vsega sveta, ki ga vsakih nekaj let gosti druga država, je letos na ogled v kitajskem Šanghaju. Prvega maja so ga otvorili z razkošno slovesnostjo, ognjemetom in lučmi, ki se po svoji ekstravagantnosti lahko postavi ob bok olimpijskim igram. Pričakujejo, da bo do oktobra, ko zapira svoja vrata, virtualno povezal vse države sveta in pritegnil kar 70 milijonov obiskovalcev. Rekordno je tudi število sodelujočih; predstavilo se bo prek 200 držav ter mednarodnih organizacij, in sicer na doslej največjem razstavnem prostoru, ki se razprostira na 5.28 kvadratnih kilometrih. Priredili bodo 20.000 dogodkov, za vse skupaj pa porabili, spet rekordnih, devet bilijonov dolarjev. Letošnji Expo je posvečen urbanemu življenju ter njegovi evoluciji. Delež mestnega prebivalstva bo kmalu dosegel magično mejo 55 %. Upanje, da bi tisti v bolj kot tisti v manj razvitih deželah imeli primeren življenjski standard, predstavlja naslov »Boljše mesto, boljše življenje«. Prav tako simbolizira novi status Šanghaja kot prihodnje svetovne prestolnice 21. stoletja. Tako je rdeča nit svetovne razstave ustvarjanje inovacij, ekološko ozaveščena družba ter kulturna raznolikost. Expo kot center interakcij in inovacij na enem mestu združuje našteto različnih deležnikov in predstavlja pomemben delček Expo os (stičišče med vhodom, rečnim bregom in ulicami, ki vodijo skozi Expo. Os je pokrita z največjo membransko streho na svetu, dimenzije 1km v dolžino in 100m v širino.) v mozaiku prizadevanj za boljšo prihodnost. Slovenski paviljon Svoj delček k mednarodnem vrvežu bo letos že tretjič prispevala tudi Slovenija s paviljonom na temo Odprta knjiga, ki se tematsko navezuje na Ljubljano, ki je letos prevzela Unescov naslov »Svetovna prestolnica knjige 2010«, povezana pa je tudi s skupno temo celotne svetovne razstave: Boljše mesto, boljše življenje. Zunanjost paviljona, ki jo je zasnoval umetnik Matej Andraž Vogrinčič, ima obliko polic s knjigami. Slovenski paviljon 22 www.stajerskagz.si Notranjost paviljona pa je delo arhitekta Borisa Podrecce in je zasnovana tako, da obiskovalcu omogoča, da se sprehaja med velikimi odprtimi knjigami in vsaka od njih ponazarja eno od osmih zgodb, ki so predstavljene v paviljonu: • Plečnikov NUK, • sodobno slovensko oblikovanje, • lepote Slovenije, • morska pot, • Kras, • sodobna slovenska hiša, • Herman Potočnik Noordung in • knjiga Slavoja Žižka Čas konca časa, ki jo je napisal posebej za Expo 2010. AKTUALNO Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS 2010 Razpis za družbeno odgovorna podjetja EIRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 5. maja 2010 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavila razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2010. Razpis je namenjen podjetjem, ki tudi v času krize poslujejo družbeno odgovorno. Podporni partnerji projekta so Združenje Manager, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Štajerska gospodarska zbornica, časopis Dnevnik, revija Kapital, Združenje delodajalcev Slovenije, Ameriška gospodarska zbornica, Slovensko združenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odličnost. Nagrado podpira tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Z razpisom Slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Horus 2010 želimo organizatorji v sodelo- vanju s podpornimi partnerji tako kot v letu 2009 poiskati in nagraditi celovite pristope k družbeni odgovornosti. Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti – poštenosti preko meja predpisov – na različnih področjih svojega delovanja: v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško vodenje ter poslovanje podjetja. Vabimo vas, da v projektu z vašim primerom dobre prakse sodelujete tudi vi! Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2010 se lahko podjetja – v kategorijah mikro in mala (tudi s.p.), srednje velika, velika podjetja – prijavite do 15. septembra 2010. Dvostopenjsko ocenjevalno komisijo sestavljajo pomembni slovenski strokovnjaki za razne vidike družbene odgovornosti in predstavniki partnerskih organizacij. Ocenjevanje bo potekalo v dveh ločenih krogih, poudarek pa bo dan celovitim pristopom podjetij k družbeni odgovornosti, njihovim projektom, aktivnostim ter spremljanju učinkov (dokazila). Delujte z zgledom! Več o projektu, partnerjih in razpisu: www.horus.si. Pomembni datumi: • do 15. 9. 2010 – oddaja prijavnice na razpis • 17. 9. do 15. 10. 2010 – ocenjevanje komisije, 1. krog • 19. 10. 2010 – razglasitev nominirancev za nagrado (mikro, mala, srednje velika in velika podjetja) • 20. 10. do 10. 11. 2010 – ocenjevanje komisije, 2. krog • november 2010 – predstavitev finalistov in pode-litev nagrad • november 2010 – izdaja zbornika s predstavitvijo sodelujočih GOSPODARSKI IZZIVI 23 AKTUALNO Priložnost za pridobitev sofinanciranja kadrovskih štipendij Kakšna je vsebina? Nosilec Regijske štipendijske sheme za Podravje (RŠS za Podravje) Ekonomski institut Maribor d.o.o., Center razvoja človeških virov (štipenditor) je na svoji spletni strani www.center-rcv. org objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študijsko leto 2010/2011 in vključitev v Regijsko štipendijsko shemo za Podravje. Predmet poziva je izbor delodajalcev za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo za Podravje. Na osnovi izbora delodajalcev in njihovih potreb po kadrovskih štipendistih bo Ekonomski institut Maribor d.o.o., Center razvoja človeških virov jeseni objavil javni razpis štipendij za šolsko/študijsko leto 2010/2011. Sofinanciranje iz sredstev EU Pogoji za vključitev, način prijave ter postopek izbire delodajalcev so natančno opredeljeni v javnem pozivu. Kadrovska štipendija RŠS za Podravje je sofinancirana iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, in je sestavljena iz dveh delov: • 50 % dodeljene kadrovske štipendije zagotovi delodajalec, • preostanek štipendije, v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače, zagotovi štipenditor iz sredstev Evropskega socialnega sklada. 24 www.stajerskagz.si Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«. Javni poziv in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani: www.center-rcv.org v rubriki Regijska štipendijska shema. Potrebe po štipendistih lahko delodajalci oddajo do vključno 20. avgusta 2010 na naslov Ekonomski institut Maribor d.o.o., Center razvoja človeških virov, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor. Za dodatne informacije in pojasnila lahko delodajalci pokličejo na telefon 02/ 333 13 33. SEMINARJI, DELAVNICE, PREDSTAVITVE, POSVETI Dogodki ŠGZ več: www.stajerskagz.si Napovedujemo - September 2010 Datum Dogodek Izvaja 14. 9. 2010 Delavnica: Aleksander Schmidt NOVO ORODJE ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI ČLOVEŠKEGA KAPITALA IN OPTIMALNO NAGRAJEVANJE Brezplačno za člane ŠGZ 15. 9. 2010 Delavnica: Irena Potočar Papež REŠEVANJE KONFLIKTOV – PRILOŽNOST ZA NOVA ZNANJA IN SPOZNANJA 21. 9. 2010 Predstavitev: Pisk d.o.o. ERGONOMIJA – PRILAGAJANJE DELA ČLOVEKU Brezplačno za člane ŠGZ 22. 9. 2010 Vi sprašujete - mi odgovarjamo: Marko Djinović NOVOSTI UREDITVE POSTOPKOV ZARADI INSOLVENTNOSTI Brezplačno za člane ŠGZ 30. 9. 2010 Seminar: Jana Galič NA KAJ MORAMO BITI POZORNI ŽE MED LETOM, DA BO NAŠA DAVČNA BILANCA IZDELANA V SKLADU Z DAVČNO ZAKONODAJO Pričetek priprav za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije: POSREDNIK /POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE v sodelovanju z Animacija d.o.o. Seminar: v sodelovanju z Veleposlaništvom RS Dunaj in Avstrijsko-Slovensko trgovinsko zbornico POSTOPKI NAPOTITVE DELAVCEV V AVSTRIJO VPRAŠALNIK ZA UGOTAVLJANJE POTREB PO ZNANJU PRI ZAPOSLOVANJU INVALIDOV ZA MSP Delovna skupina v okviru Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča namerava razviti podporni program za ključne osebe v malih in srednjih podjetjih, ki jim bo olajšal delo pri integraciji invalidov. Z vašim sodelovanjem želimo ugotoviti potrebe po znanju in podpori pri zaposlovanju invalidov. Z izpolnitvijo anketnega vprašalnika nam boste pri tem v veliko pomoč. Vprašalnik se nahaja na spletni strani www.stajerskagz.si, lahko pa nas tudi pokličete na 02 220 87 25 (ga. Lidija Majcen) in vam ga bomo z veseljem posredovali. Hvala za sodelovanje. GOSPODARSKI IZZIVI 25 IZOBRAŽEVANJE Cona Tezno ima pomembno vlogo v mednarodnem projektu ReTinA Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sodeluje kot partner v mednarodnem programu za jugovzhodno Evropo v projektu ReTinA (Revitalisation of Traditional Industrial Areas), ki si prizadeva za oživitev starih industrijskih območij in traja od marca 2009 do marca 2012. Kdo sodeluje? • navodila za izpolnjevanje vprašalnika Regional Case Studies Needs Analysis Guidelines, • navodila za pripravo metodologije Guidelines for the Work of Task Forces; Taskforce operatiodoc. dr. Lučka Lorber nal Methodology, mag. Isabella Rafolt • regionalno študijo primera reviBaumert talizacije stare industrijske cone Tezno (Regional Case Study). Koordinator projekta je občina Csepel iz Budimpešte, v projektu poleg UM FF sodeluje devet partnerjev, občin iz šestih držav. Te občine želijo na podlagi študije primera analizirati stanje svojega industrijskega območja in na podlagi izdelane metodologije, ki izhaja iz primerov dobrih praks, ter na podlagi spoznanj iz transnacionalne študije primera proučiti postopke, ki bodo vodili k revitalizaciji območja v njihovi regiji z najsodobnejšo in najustreznejšo metodologijo. Projekt traja od marca 2009 do marca 2012. Nosilka projekta na strani Univerze v Mariboru je doc. dr. Lučka Lorber in aktivno sodeluje na delu projekta, ki zadeva okolje. Nacionalni nadzorni organ je Ministrstvo za okolje in prostor RS. Kako poteka? Za nami so že tri faze projekta, v katerih smo izdelali: • elektronski vprašalnik Regional Case Studies - Questionnaire, 26 Kakšen je cilj? S pomočjo oblikovanega vprašalnika in navodil za izpolnjevanje je tim vsakega projektnega partnerja izdelal študijo primera, ki zadeva njegovo regionalno območje. Na podlagi opravljenih transnacionalnih študij primerov za posamezna strokovna področja, ki jih bodo izvedle projektne skupine, v katerih bodo sodelovali projektni partnerji in eksperti, bo mariborski tim ReTinA izdelal celovito transnacionalno študijo primera, ki bo temeljila na spoznanjih, pridobljenih iz analiz regionalnih študij primerov. Naše nadaljnje aktivnosti bodo usmerjene v izdelavo najsodobnejše metodologije za revitalizacijo starih industrijskih con v jugovzhodni Evropi, ki jo bomo oblikovali na podlagi študij primerov teh območij. Pri tem sodelujemo z eksperti za posamezna strokovna področja, in sicer dr. Vitom Bobkom, dr. Boštjanom Brezovnikom in dr. Metko Sitar. doc. dr. Lučka Lorber mag. Isabella Rafolt Baumert IZOBRAŽEVANJE Povečajmo produktivno energijo zaposlenih Zaposleni v procesih dela in sodelovanja pri delu sproščamo pozitivna ali negativna čustva, ki se v splošnem odražajo v obliki zadovoljstva oz. nezadovoljstva, ki je lahko komaj izrazito ali pa zelo silovito. Posledica čustvenih reakcij zaposlenih na dogajanje v delovnem okolju je skupinski vpliv na organizacijsko okolje, ki se kaže kot kolektivna čustva ali organizacijska energija. Kolektivna čustva so sicer težko otipljiva in vidna, a se vendarle kažejo skozi kakovost, intenzivnost in hitrost dela. Janja Breznik, univ. dipl. psihologinja svetovalka podjetja Taktika plus d.o.o. Pozitivna in negativna energija Glede na stalne čustvene in miselne procese zaposlenimi se kolektivno čustveno stanje lahko izrazi v enem od štirih stanj organizacijske energije. Pozitivna energija se kaže v produktivni in udobni obliki, negativna pa v ravnodušni in razdiralni obliki. V nobenem podjetju se ne sprošča zgolj pozitivna ali negativna energija, vedno so prisotne vse štiri ravni energije, saj je organizacija živ organizem, v katerem ni nikoli le pozitivnih oz. negativnih čustev. V vsakem podjetju lahko določimo energijsko stanje in se nato odločimo za ukrepe za izboljšanje tega stanja. Organizacijska energija v Sloveniji Organizacijsko energijo smo »izmerili« v nekaterih slovenskih podjetjih in rezultate primerjali s povprečjem v razvitejšem svetu. Primerjava nam pokaže, da imamo v slovenskih organizacijskih okoljih precej manj produktivne energije in precej več razdiralne energije, kar zahteva temeljit premislek in čimprejšnje ukrepanje. Razdiralna energija 20 % Produktivna energija 32 % Ravnodušna energija 19 % Udobna energija 29 % * Slovensko povprečje Razdiralna energija 7% Produktivna energija 50 % Ravnodušna energija 9% Udobna energija 34 % * Povprečje v razvitejšem svetu Kaj storiti, da bi v podjetju povečali količino pozitivne organizacijske energije? Od vseh zaposlenih in predvsem od vodstva je odvisno, koliko in kakšna energija se bo shranila v »energetski posodi« podjetja. Zelo pomembno je, da organizacije ugotovijo svojo raven energije in pravočasno ukrepajo ter opredelijo strategije za krepitev pozitivne energije. Organizacijska klima in kultura Energijo lahko krmilimo na dva načina – kurativno ali preventivno. Vplivamo lahko na pozitivno transformacijo obstoječe organizacijske energije in s tem krepimo produktivno energijo podjetja. Za sprejem ustreznih aktivnosti za trajnejše izboljšanje stanja pa je zelo pomembno, da ugotovimo globlje vzroke – dejavnike, ki vplivajo na produkcijo določene kvalitete energije. Na eni strani so dejavniki virov organizacijske energije, ki izhajajo iz organizacijske klime in se nanašajo na formalne aktivnosti, ki so značilne za delovanje podjetja. Drugi dejavniki virov organizacijske energije pa izhajajo iz organizacijske kulture, ki zajema neformalne vzorce vedenja zaposlenih. Na podlagi ugotovljenih konkretnih virov in vzrokov za razdiralno in ravnodušno energijo je potrebno opredeliti tiste aktivnosti, ki bodo odpravljale in »zdravile« vzroke negativne energije. Povečanje učinkovitosti zaposlenih Z ustreznimi strategijami in aktivnostmi lahko bistveno povečamo produktivno energijo zaposlenih in posledično učinkovitost njihovega dela, kar je za podjetje ključnega pomena. Pozitivna posledica večanja produktivne energije je večanje konkurenčnosti podjetij, saj so energetsko močnejša podjetja sposobna preživeti tudi kritična obdobja in se uveljaviti kot zmagovalna podjetja v konkurenčnih »spopadih« na trgu. 27 IZOBRAŽEVANJE Starejši zaposleni - ključni dejavnik uspešnosti podjetja? Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere. Spodbujanje večje in daljše participacije starejših na trgu dela postaja neizogiben trend, staranje zaposlenih pa odgovornost in izziv - tudi podjetij. eim, Center razvoja človeških virov za projekt Q-Ageing Odnos podjetij do starejših zaposlenih Napovedi kažejo, da se bo v Evropi delež delovno aktivne populacije (15-64 let) do leta 2030 zmanjšal za več kot 20 milijonov, hkrati se bo delež starih od 55-64 let povečal za 14 milijonov. In kaj na to pravijo slovenska podjetja? Iz raziskave »Odnos podjetij do starejših zaposlenih« izhaja, da se slovenski delodajalci močno zavedajo staranja slovenske družbe in s tem zaposlenih, vendar pa večina kljub temu še ne razmišlja o uvedbi posebnih programov, namenjenih menedžmentu staranja na delovnem mestu. Ta podatek je skrb zbujajoč glede na dejstvo, da je že sedaj v Sloveniji zaposlena le vsaka tretja oseba, starejša od 55 let, in da je to močno pod povprečjem Evropske unije in daleč od cilja lizbonske strategije! Navedeni podatki jasno kažejo, da se je nujno potrebno odzvati na nastalo situacijo, preden bo prepozno. Prihajajoče generacije so namreč vse manj, generacija v starosti 50 let pa vse bolj številčna. In prav ta je tista, ki bo morala do upokojitve delati še vsaj 15 let. 28 www.stajerskagz.si Kaj lahko storimo? Q-Ageing V podjetju kaže z ustreznimi pristopi in organizacijo dela izkoristiti potenciale starejše generacije in jih spremeniti v dejavnike uspešnosti. Ključno je delovanje na naslednjih področjih: Promocija zaposlovanja starejših in menedžmenta staranja na delovnem mestu je del vsebine projekta Q-Ageing, ki se izvaja v okviru programa Srednja Evropa in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namen projekta je najti učinkovite rešitve za obdobje, ki se začne po letih aktivne vključenosti na trgu dela, z izboljšanjem kakovosti ponudbe javnih storitev, prilagojenih potrebam starejših ter z vzpostavitvijo novega urbanega okolja, ki upošteva potrebe, povezane s spremenjenim življenjskim slogom ter staranjem prebivalstva. V projektu sodelujejo partnerji iz Italije, Nemčije, Madžarske, Poljske in Slovenije (Mestna občina Maribor, Občina Slovenska Bistrica in Center razvoja človeških virov). • zagotavljanje dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja • spodbujanje prenosa znanja in izkušenj v medgeneracijskih timih • omogočanje fleksibilnega delovnega časa • promocija zdravja in zdravega načina življenja Prav to so področja, ki so pomembna ne samo za starejše, temveč za vse generacije zaposlenih. Bistvo teh programov ni torej v tem, da jih pripravimo in izvajamo samo za starejše delavce, temveč da vanje vključimo vse zaposlene. Na ta način bomo na kratek rok vplivali na učinkovitost starajočih se delavcev, na dolgi rok pa zagotovili učinkovitost in dobro delovno kondicijo mlajših generacij, katerih delovna doba se bo v prihodnje verjetno še podaljševala. IZOBRAŽEVANJE Temeljne poklicne kvalifikacije – TPK za voznike v cestnem prometu Šolska pot pridobivanja poklicnih kvalifikacij je namenjena mladini in tudi odraslim. Vendar pa šolska spričevala zgubljajo vlogo edinega pokazatelja o poklicni usposobljenosti posameznika. Po vsej Evropi se zato razvijajo modeli certificiranja, predvsem kot sistemi preverjanja in potrjevanja po neformalnih poteh pridobljenega znanja. Andragoški Zavod Maribor – Ljudska univerza Za projekt CVŽU Nacionalne poklicne kvalifikacije Eden od že uveljavljenih načinov certificiranja znanja pri nas so nacionalne poklicne kvalifikacije – NPK, ki pomenijo formalno priznano usposobljenost posameznika za opravljanje poklica. Program nacionalnih poklicnih kvalifikacij voznik/voznica v cestnem prometu (NPK voznik), ki je veljal do 10. septembra 2009, pa je nadomestil nekoliko obsežnejši in zahtevnejši program, imenovani Temeljne poklicne kvalifikacije - TPK za voznike v cestnem prometu. V skladu s predpisi morajo imeti vozniki za opravljanje javnih prevozov potnikov z avtobusi ter vozniki javnih prevozov blaga z vozili nad 3.500 kg pridobljeno temeljno kvalifikacijo, nato pa se morajo udeleževati še rednega usposabljanja. Pooblaščeni centri Pridobivanje temeljnih kvalifikacij in redna usposabljanja izvajajo pooblaščeni centri, ki jih je pooblastil minister za promet. Od pooblaščenih centrov sta v Podravju dva, ki izvajata usposabljanje in izpite za pridobitev temeljne kvalifikacije: Izobraževalni zavod FORMULA, Maribor, in Fortuna storitve in trgovina d.o.o., Maribor. Preizkus znanja Temeljno kvalifikacijo si pridobi kandidat s preizkusom znanja, ki obsega teoretični in praktični del. Teoretični del preizkusa znanja poteka v pisni obliki in traja 180 minut. K teoretičnemu preizkusu znanja lahko pristopijo kandidati, ki so že opravili praktični preizkus. Prvi del praktičnega preizkusa znanja vključuje vožnjo z ustreznim vozilom za oceno usposobljenosti za racionalno vožnjo na podlagi varnostnih predpisov, ki mora trajati najmanj 90 minut. Praktični izpit poteka na cestah izven naselij, na hitrih cestah, na avtocestah in na vseh vrstah mestnih cest, ki predstavljajo različne stopnje težavnosti. Drugi del praktičnega izpita, ki traja najmanj 30 minut, pa zajema znanja in cilje iz kataloga znanj, potrebnih za pridobitev temeljnih kvalifikacij za voznike. Kandidati pred opravljanjem izpita obiskujejo obvezni tečaj, ki traja 24 ur. Tečaj poteka v popol- danskih oziroma v večernih urah, praviloma en teden pred opravljanjem izpita. Na usposabljanju kandidati prejmejo tudi ustrezno učno gradivo. Potem, ko si posameznik pridobi temeljno poklicno kvalifikacijo, se mora še vedno vračati v pooblaščeni center in obiskovati seminarje v predpisanem minimalnem obsegu ur, saj si le na ta način podaljšuje pravico za opravljanje tega poklica. Prijavo za pridobitev temeljnih kvalifikacij pošlje kandidat pisno po pošti, po elektronski pošti ali odda osebno pri izvajalcu na predpisanem obrazcu. Več o potrebnih prilogah k prijavi, cenah usposabljanja in opravljanja izpita ter potrebnih dodatnih usposabljanjih si lahko preberete na spletni strani pooblaščenega centra za pridobitev temeljne poklicne kvalifikacije: http://www.formula.si oziroma http://www.avtosolafortuna.si. GOSPODARSKI IZZIVI 29 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki Infopike ŠGZ odgovarjajo na vaša vprašanja Iščete informacije, potrebujete pomoč ali le nasvet? Svoja vprašanja naslovite na strokovnjakinje in strokovnjake INFO●PIKE ŠGZ in odgovore boste lahko prebrali v naslednji številki Gospodarskih izzivov ([email protected], 02/220 87 00). Vprašanje: Kaj so pomembne stvari, ki jih moramo urediti v podjetju glede varnosti in zdravja pri delu? dr. Boštjan Harl, u.d.i.s. Vsako podjetje (delodajalec) naj bi imelo strokovnega delavca za varstvo pri delu (zaposlenega ali pogodbeno) ter izbranega pooblaščenega zdravnika. Delodajalec, strokovni delavec za varstvo pri delu in pooblaščeni zdravnik morajo v pisni obliki izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki vsebuje opis delovnega procesa z ocenjevanjem tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare ter določa varnostne ukrepe. Pred pričetkom dela mora pooblaščeni zdravnik delavca pregledati, kar izvaja tudi v rednih periodah, odvisno od zahtev na delovnem mestu. Strokovni delavec za varstvo pri delu mora delavca pred pričetkom dela teoretično in praktično usposobiti za varno delo, kakor tudi opravi periodične preiskave kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju ter periodične preglede in preizkuse delovne opreme. 30 Vprašanja: Kdaj pravica do letnega dopusta pripada v celoti in kdaj v sorazmernem delu? Ali pripada regres za letni dopust vsakemu redno zaposlenemu delavcu? Ali je neplačilo regresa za letni dopust res prekršek? Koliko znaša višina regresa za letni dopust 2010? Romana Mernik Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni čas ali krajši delovni čas od polnega. Pravico do sorazmernega dela letnega dopusta pripada delavcu v primerih, ko ima delavec pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Prav tako je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavcu pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Neizplačilo regresa za letni dopust je res prekršek v skladu s 131. členom ZDR, ki določa: • delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, • regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, • s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta, • v primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa, • v primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas. Minimalni znesek regresa za leto 2010 je 734,15 evrov bruto. Maksimalna višina v skladu z Uredbo vlade (brez plačila prispevkov) je 70 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki Strokovnjakinje in strokovnjaki INFO●PIKE ŠGZ vam bodo odgovorili na vaša vprašanja. Kontakt: [email protected], tel.: 02 220 87 00 * Davki in finance Romana Mernik Predmet svetovanja: davek na dodano vrednost, davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, računovodstvo in knjigovodstvo, zakonodajne obveznosti, razlage posameznih določb zakonov in z njimi povezanih podzakonskih aktov, uporaba v praksi Termin svetovanja: prvi, tretji in peti četrtek v mesecu od 10. do 12. ure Pravno področje Vesna Gorjup Zupančič EU sredstva / razpisna dokumentacija mag. Mateja Škabar Predmet svetovanja: svetovanje o smernicah EU, o razvojnih prioritetah Slovenije in EU, pri izbiri primernih razpisov, izpolnjevanju zahtevanih prilog in dokumentov v skladu z razpisnimi pogoji, glede vrste upravičenih stroškov, o vrstah dokazil za dokazovanje upravičenih oz. neupravičenih stroškov in osnovno svetovanje podjetnikom v primeru inšpekcijskega pregleda ali administrativnega nadzora s strani pristojne institucije, ki je sredstva razpisala Termin svetovanja: vsak torek v mesecu od 9. do 10. ure Varstvo pri delu dr. Boštjan Harl Predmet svetovanja: svetovanje o oblikah gospodarskih družb, preoblikovanju podjetja, stečaju in likvidaciji, notranji organizaciji podjetij, pogodbah pri sklepanju poslov, veljavni zakonodaji, oblikah razrešitve sporov ipd. Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 12. do 13. ure Inovacije, znanje, intelektualni kapital Dr. Marjan Leber Predmet svetovanja: ugotovitev inovacijskih kompetenc ter potencialov v organizaciji, določanje inovacijske moči podjetja ter analiza menedžmenta znanja, vloga menedžmenta znanja pri razvoju novih izdelkov ali storitev, pomen intelektualnega kapitala za poslovni uspeh organizacije. Težišče svetovanja je na ugotavljanju ukrepov za spodbujanje inovacijske dejavnosti ter ustvarjalnosti zaposlenih in upravljanju organizacije s poudarkom na znanju s ciljem izboljšane konkurenčnosti ter uspešnega poslovanja. Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 14. do 15. ure oz. po dogovoru Predmet svetovanja: svetovanje o periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v delovnem okolju, o periodičnih pregledih in preizkusih delovne opreme, o izdelavi strokovne podlage za izjavo o varnosti, glede izvajanja usposabljanja delavcev za varno delo, o potrebah koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v fazi priprave in izvajanja projekta Termin svetovanja: vsak ponedeljek v mesecu od 10. do 11. ure Delovnopravna zakonodaja Rolanda Fornezzi Predmet svetovanja: razlaga zakonodaje, pogodbe o zaposlitvi, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij, uporaba in veljavnost kolektivnih delovnih pogodb za gospodarske dejavnosti, postopki reševanja sporov pred delovnim sodiščem in postopki mirnega reševanja sporov Termin svetovanja: vsak četrtek v mesecu od 10. do 12. ure * Storitev je namenjena izključno članom ŠGZ. 31 OBVESTILA ŠGZ KBB projekt, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007 - 2013, najavlja Javni poziv za izbor podjetij, ki bodo ob podpori KBB svetovalcev izvajala tehnološke projekte Namen poziva je izbrati podjetja, ki bodo ob podpori KBB svetovalcev izvajala svoje zastavljene tehnološke projekte, v katerih bodo zlasti izkoristili vlogo KBB svetovalca kot povezovalno osebo med podjetjem in nosilcem znanja/tehnologije. Cilj tehnoloških projektov je prenos znanja in tehnologij iz fakultet in raziskovalnih organizacij ali drugih podjetij v mala in srednja podjetja. KBB svetovalci so izbrani posamezniki s tehničnimi in podjetniškimi znanji, ki so v okviru projekta KBB prejeli znanja s področja prenosa tehnologij in znanja. Zaradi narave Operativnega programa Slovenija-Avstrija morajo prijavitelji imeti poslovni sedež znotraj programskega območja, ki zajema naslednje regije: Gorenjska, Koroška, Savinjska, Podravje in Pomurje. Področja, na katerih imamo razpoložljivega KBB svetovalca/svetovalce: • IKT • novi materiali • biotehnologija • kemija • živilska tehnologija • gradbeništvo • avtomobilska industrija • farmacija • energetika • okolje • design Izpolnjene prijave s prilogami pošljite na naslov: Javna agencija za tehnološki razvoj Dunajska 22 1511 Ljubljana S pripisom: Ne odpiraj – KBB tehnološki projekt Zadnji rok za prispetje prijave je 30. oktober 2010 do 14.00 ure. Prijave se zbirajo od 1. junija 2010. Dodatne informacije v zvezi z vsebino poziva in projekta KBB so na voljo na spletni strani projekta KBB (www.kbb-si-at.eu ). Kontaktna oseba: Alenka M. Zalaznik ([email protected]). Javna agencija za tehnološki razvoj RS Dr. Franc Gider Direktor TIA 32 www.stajerskagz.si Pomembno je, da je vaš oglas na pravem mestu ! GOSPODARSKI IZZIVI ŠGZ Za podrobne informacije o možnostih oglaševanja pokličite 01/230 75 00 ali pošljite mail na [email protected]. Za več informacij smo vam na voljo na: Poštnina plačana. Pog.št.172/2/S Štajerska gospodarska zbornica Ulica talcev 24 2000 Maribor telefon: 02/220 87 00 faks: 02/220 87 11 e-naslov: [email protected] www naslov: http://www.stajerskagz.si Štajerska gospodarska zbornica Ulica talcev 24 2000 Maribor