Slab spomin?
kralj Samo
Človeški možgani
Človeški možgani so verjetno eden izmed najboljših izumov narave. Omogočili so
nadvlado človeške rase nad drugimi bitji na Zemlji. Predstavljajo izjemno zapleten
spominski, ustvarjalni in čustveni sistem, ki se stalno spreminja tokom našega
življenja. Največje strukturne spremembe doživlja v času pubertete. Takrat hormoni
sprožijo prevezovanje nevronov in v tej fazi spreminjanja našega podstrešja
povzročijo problematično in nerazumno obnašanje, da se še plešcu dvigujejo lasje.
Kaj sem že hotel napisati...??.. Aja, v tem prispevku bomo spregovorili nekaj o
spominu.
Spomin in pozabljanje
»Spomin« pomeni, da neko informacijo shranimo v možgane in jo lahko kasneje
uporabimo. V tem procesu skladiščenja igrata ključno vlogo kemija in električni
pojavi. Način shranjevanja še ni razvozlan. Da se ne izgubimo v množici različnih
podatkov, imamo izdelan premeten filtrirni sistem, ki pove, kaj se splača shraniti, kaj
spregledati in kaj pozabiti. Ali si predstavljate, koliko informacij prejmete v nekaj
urah budnosti? Najhitrejši kanal sprejemanja poteka preko vidnega detektorja, ki ga
imenujemo »oko«. Če bi vse te informacije hranili v glavi, bi nam hitro prekurilo.
Naš sistem pozabljanja je optimistično naravnan. To pomeni, da naši možgani v
povprečju uspešneje brišejo »slabe« v primerjavi z »dobrimi« dogodki. Posledično s
časom postajajo nekateri pomembnejši dogodki, ki so si »zaslužili« dolgoročno
shranjevanje v spominu, lepši (npr. spomini na maturantski izlet, služenje vojaškega
roka...).
Super spomin
Pozabljanje je izjemen mehanizem, ki ga je razvila evolucija, da se ne izgubimo v
poplavi različnih podatkov. Če imate občutek, da imate tako slab spomin kot jaz
(nikoli ne bom pozabil tistega leta, ko sem pozabil na obletnico poroke...), se to da
bistveno izboljšati z ustrezno tehniko. Podobno npr. znanje juda ali karateja omogoči
»šibki« osebi premoč nad fizično močnejšim orjakom. Ključ do boljšega spomina
sloni na izkoriščanju asociativnih spominskih povezav. V tej zvezi manjši nasvet. Če
ste v pijanem stanju izgubili ključe avtomobila ali stanovanja, je najbolje, da jih iščete
v podobnem stanju. V tem primeru ne boste iskali ključe v drugačnem okolju, glede
na tistega, v katerem ste jih izgubili. Podzavestne asociativne povezave, ki se bodo
prožile ob pogledu na znano okolje, vas bodo verjetneje vodile do pravega mesta.
Asociativna spominska metoda
Preidimo na praktični prikaz ene izmed kratkoročnih spominskih metode. Ta nam
omogoča, da si zapomnimo vrsto povsem nepovezanih predmetov in sicer v enakem
vrstnem redu, kot so nam bili povedani. Poleg tega lahko kot iz rokava stresemo npr.
12. našteti predmet. Strašno, kaj ne? Bistvo metode je v tem, da si v glavi naredimo
nekak »obešalnik«. Kot zgled podajam moje »kljuke obešalnika«: 1 predstavlja stolp,
2 laboda, 3 triangel, 4 ladjo s štirimi jadri, 5 kačo, 6 zvit merilnik razdalje, 7 sekiro, 8
propeler letala, 9 sprehajalno palico, 10 dežnik, 11 nogometno moštvo, 12 uro, 13
semafor, 14 tanker, 15 peč z dimnikom, 16 pipo za kajenje, 17 harfo, 18 violino, 19
viteza, 20 škatlo cigaret, 21 smerokaz, 22 dvojčka, 23 hišo, 24 koledar, 25 obletnico
poroke, 26 ostrostrelca, 27 kopalno kad, 28 očala, 29 devico, 30 debelo kuharico, 31
travestita, 32 boksarja, 33 Brigite Bardot itd.. Pri tem je to zaporedje zgrajeno tako, da
vsaka številka nekako spominja na »kljuko obešalnika«, ki ji je prirejen. Posledično si
celoten »obešalnik« lažje zapomnimo. Ko pomislimo npr. na številko 18, takoj
prikličemo v spomin violino (1 predstavlja violinsko palico in 8 telo violine) in tudi,
kaj je obešeno na tej »kljuki«. Za zgled vzemimo, da nam nekdo našteje 5 stvari, ki
jih moramo prinesti iz trgovine: kruh, čokolado, jajca, pivo in vložke. Vsak predmet
obesimo na ustrezno »kljuko« in si izmislimo ustrezno zgodbico, s katero bomo
priklicali ta predmet. Za učinkovitost metode naj bo zgodba čimbolj slikovita in naj
vpleta številne asociacije. Na primer, jaz si predstavljam, da kruh nataknem na stolp
in tako dobim ogromni dišeč hotdog; labod »svinjsko« je čokolada, tako da se ves
popacka in je rjav kot Čuri Muri iz Afrike; s trianglom tolčem po jajcih in na to se
jezno s čivkanjem odzivajo piščanci, ki bivajo v njih; ladja je na sanjskem križarjenju
po morju Laškega piva; kača vlaga vložke always ultra v kozarce za vlaganje. Pa smo
zapolnili prvih pet »kljuk obešalnika«. Ko v mislih po vrsti pregledujem »kljuke«, se
mi avtomatično prikličejo tudi predmeti, ki sem jih na njih obesil. Pomislim npr. na
številko štiri, prikaže se mi ladja, ki pluje po pivu. Dokaj enostavno lahko tako
naštejemo predmete v istem vrstnem redu, ko so nam bili povedani, v nasprotnem
vrstnem redu, 3. predmet itd.. Malo vaje, pa bo šlo. Malce več časa in ponavljanja pa
je potrebno, da si naredimo v glavi pregleden »obešalnik«. Slednjega lahko stalno
uporabljamo ravno zaradi pozabljanja, ki s časom prazni napolnjeni »obešalnik«.
Torej slab spomin je v tem primeru celo prednosten in ta metoda pri meni zato dobro
deluje.